Leto I.
Poštnina «* tS* « parialirana.
Ljubljana, sredo 24. decembra 1919.
Štev. 237.
VEČERNI LISTI
Posamezna Številka 40 viri. “ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna itavllka 40 vin«
€•11« po poiti:
n celo lita. B 33-jA pol liti . 8 25-sb titrt lita. 1 13-BllISK..! 4*51
Zb L]illjB80 mtHiB 4‘Sf
Dndiiltn li ps: RopitiPlm lila it B
OndL fslcfsi itn. 0
Amerika nam posodi 250 milifonov.
Belgrad, 23. decembra. Amerika nam na razpolago še eno posojilo 250 milijonov dolarjev brez ozira na avans na vojno odškodnino. To posojilo bi se j®elo porabiti za nabavo železniškega telefonskega in telegrafskega materijala v Ameriki. Govori se, da je bil ta predlog
z naši strani načelom sprejet, za nabavo železniškega materijala v Ameriki, Razpravljali so tudi o ustavotvomem odboru, ki se bo v nekaj dneh konstituiral. Minister Bugšeg je razpravljal o naredbah, ki se nameravajo izdati za boj proti draginji.
Vladna nagrada oderuhom.
LDU Belgrad, 23. decembra. Minister ougšeg bo zahteval od ministrskega sveta ~^®dit za boj proti draginji. Denar, ki ga "° s kreditom dobil, se bo porabil kot raz-
lika med prodajno in nakupno ceno živ-1 jenskih potrebščin. Ministrski svet je ta kredit odobril. {To bo premija za oderuhe, ki draže živež.)
Kapitalisti oznanjajo revolucijonarno
diktaturo.
Belgrad, 23. dec, V političnih krogih vzbuja senzacijo današnji uvodnik »Beo-Ž*"adskega Dnevnika«, ki ga je napisal ®gent notranjega ministra Krsto Cicvarič.
uvodniku se trdi, da je sedanja vlada revolucijonaraa in da ima z ozirom na to Pravico do vsakršnih izrednih odredb. Zdi Se torej, da demokrati ne nameravajo samo absolutistično vladati, nego uvesti v državo tudi boljševiški teror. Oni dobro *edo, da nimajo pristašev in zato bi hoteli °soči oblast istim potom kakor Trocki v Kutiji.
. . Belgrad, 23. dec. Politični položaj po-• ‘aJa vedno bolj zapleten. Opozicija je po-
udarjala v svojem manifestu, da zahteva sklicanje parlamenta ter da bo podpirala z vsemi svojimi silami njegovo delo. Demokrati pa, ki so izvedli v Bosni in Hercegovini znane volitve v začasno narodno predstavništvo, v katero so zvlekli ljudi, ki niso imeli nobenega zaupanja med narodom, ti pa sedaj govore, da natodno predstavništvo nima zaslombe v narodu in zahtevajo njegov razpust, samo da morejo uveljaviti svojo diktaturo. Za ta načrt hočejo izrabiti tudi krono, da bi tako pri bodočih volitvah za konstituanto stala na eni strani krona z demokrati, na drugi pa opozicijski blok. Obeta se torej hud boj.
7. januarja začno reševati jadransko
vprašanje.
LDU Dunaj, 25. dec, (ČTU), »Wiener Telegraf« poroča iz Rima; V političnih grogih se govori, da se bo medzavezniška konferenca, ki bo reševala jadranski pro-
blem in odločevala tudi o usodi Reke, sestala dne 7. januarja v Parizu. Nitti bo pri konferenci navzočen.
Republikansko gibanje v Macedoniji.
Belgrad, 23, dec. V Macedoniji je Dra-Cša Lapčevič izvedel organizacijo komunistov.
Radikalni zastopnik, svečenik Ilič je govoril na shodu v Skoplju v popolnoma republikanskem zmislu.
Zločin na ljudstvu.
k Kapitalistično - socialistična vlada v “*lem gradu je sklenila vladati absoluti-®«čno, brez ljudstva in proti ljudstvu. Živ-Jenjski interesi ljudstva so izročeni na mi-,0st in nemilost v roke nekaj mož, ki ne **tijo v sebi nobenega čuta odgovornosti ^Pram ljudstvu. Ljudstvo je v nevarnosti, fla bo teh par mož v Belem gradu, ki se ®a2ivljejo vlada, vladalo v njegovo škodo.
, a nevarnost ne obstoji morda jutri ali po-1 trišnjem, ta nevarnost je že nad ljud-vom, godi se je nesreča in bližamo se katastrofi.
Eno milijardo ljudskega denarja je k!ika' ki se nazivlje vlado, v žepe so k^ih *n ne^idovskih kapitalistov, ki i tihem privoljenju vlade same po-0lP, živež, ga tako vzeli ljudstvu in ga ji	potrebe postavili na trg za oderu-
ni * Cen.e' Ljudstvo trpi bedo in pomanjka-te ' ^jub temu, da se dušimo v papirna-. denarju, . trpi in strada vkljub temu, ob‘/e,naŽa zcm^a bogata dovolj, da vse v Nel v- mefi prehrani. Draginja je na višku! «e i ° vcdel, kdaj doseže svoj vrhu-le?.’ *Co cene neprestano rastejo. Pod gro-n lm Pritiskom nevolje in obupa nesreč-2v“a Prebivalstva je vlada uvedla tako-bo^0! a^.cii° 2a poctnjevanje živil, Vlada Živili ^j.avk 2a ogromne vsote nakupila Dn ^ ^a^a ljudstvu na razpolago ceni. Za to slavno demokratsko-srcdit j° *a^cijo« bo vlada iz državnih del t CV .??.a ogromno vsoto ene milijar-ski n?Vi)ardo premije bodo dobili ljud-eri?¥ za to' ^a so odjemali ljudstvu Po»rl anJ' ^ z neznosnim odiranjem. Mi Pocenjevanje in ljudstvo ga jih Kr, + • ? ja.one Hiilijone diference, ki
in cela 'vllrfff lfVa’ S-1! odgov°ma Bugšeg beli v‘a"a' ker nista pravočasno skr-
nn ^fC1ia/,V i*’ Sedaj naj bi pa bre-Pita« .	°	lac?°, I>ud»tvo! Ta vlada ka-
aUsiov m socialistov ima srce za kapi-
taliste in izkoriščevalce, a strah ima tudi pred ljudsvom.
Zato se boji parlamenta, ki bo terjal od nje računa za zavržene milijone, boji se volitev, na katerih bi ljudstvo svobodno lahko izreklo svojo sodbo, boji se najmanjših pojavov svobodne ljudske avtonomije, zato razpušča celo svobodno izvoljene občinske zastope.
V zameno pa hoče ta peščica ljudi v Belem gradu sama izdati volilne postave za parlament in občine, da tako pristriže mnenje ljudstva po svoje in v prid kapitalistom. Ona uvaja pri nas nasilno diktaturo železne pesti brez pravice, brez zmi-sla za korist države in ljudstva.
Diktatura pa je pest na oko pravi demokraciji, svobodno izraženi volji ljudstva. In vendar teh ljudi še danes ni sram, da se nazivljejo demokrate. Predsednik češke republike Masaryk je gotovo mož po srcu vladne klike. Toda, ko so mu ob njegovem povratku v Prago češki legijonarji ponudili diktaturo nad češkim narodom, je odvrnil odločno:	»Preveč	sem	veroval	in
deloval celo svoje življenje za demokracijo, da bi se sedaj drznil tako pregrešiti nad najsvetfejšimi pravicami svojega naroda.« Ali se morda belgrajski pigmejci smatrajo za večje državnike ko je Masa-ryk? Mogoče! Domišljavost je vedno prvi in glavni znak malih ljudi.
Samouprava, združena z volilno pravico, je temelj demokracije. Pri nas pa razen ministrov ter njihovih biričev in žan-darjev nima noben človek nobene besede. Angleški državnik Lloyd George, ki se sicer ni učil politike pri mažarskih grofih, ki pa je kljub temu eden najrazboritejših državnikov sveta, je leta 1905. govoril ▼ volilnem boju zopet kapitaliste tudi sledeče besede:
»Volilna pravica je najbolj dragocena posest delavca. Ali naj bo to edina posest, ki je državni zakoni ne ščitijo? Če je komu 1 bil • silo ugrabljen groš, mu stoji cel po-
stavni aparat na razpolago, da ga zopet dobi in da izroči grešnika roki pravice. Zakaj ne velja isto za volilno pravico? Te dni so zaprli divjega lovca za šest mesecev. Če posestno pravo na zajcih in lisicah v takem obsegu uživa zaščito, kako naj bi se odrekala zaščita volilni pravici delavca? In zakaj naj bi onega, ki mu jo skuša ugrabiti in uloviti, ne zadela ista kazen kot divjega lovca?«
Če oni, ki ustreli v graščakovem gozdu zajca, zapade roki pravice, koliko bolj bodo zapadli roki ljudske pravice zločinci, ki so ljudstvu v dneh najhujšega pomanjkanja zaprli usta, mu vzeli pravico govoriti in ga nemega in zvezanega izročili izkoriščajočemu kapitalu.
Zločin nad enim človekom se kaznuje, a zločin nad celim ljudstvo naj ostane brez kazni? To zahteva pravica, red in bodoči mir v državi!
Stanovanjska komisija.
Današnja sitanovanjska komisija je dete. kateremu je pri rojstvu kumoval menda sam sedanji deželni predsednik, takrat še podpredsednik. To dete je bilo že mrtvo rojeno, kar so zatrjevali že takoj pri njegovem rojstvu ljudje, vsi brez razlike strankarske pripadnosti. Svarila pred brez-glavnostjo smo čuli od vseh strani. Tudi to ni odvrnilo gospodov, kateri mislijo, da imajo ves organizatoričen talent v zakupu, od njenih nadaljnih ukrepov. Šli so svojo pot naprej in spravili res nekaj vi-»okostoječih družin, katere so smatrali za neobhodno potrebščino mlade Jugoslavije, pod streho. Da se je pri teh ljudeh oziralo ie na naslov, je samo ob sebi umevno. Tako smo prišli tako daleč, da prebivajo danes v vagonih le družine, katerim ni usojeno, sklicevati se na visoka dostoianstva. ki bi jih bili uživali v propali Avstriji, in to so ponajveč pristne slovenske delavske družine in pa taki, katerim je vojna furija pokončala vse njihovo imetje. Torej politični preganjanci v pravem pomenu besede. Pri tem stavku si drznem izustiti tudi tale stavek: Političnim preganjancem po mojem naziranju ni smatrati samo onih, kateri danes ob vsaki priliki povdarjajo »jaz sem bil toliko časa zaprt,« ampak vsakega človeka, ki je na katerikoli način trpel za ustanovitev Jugoslovanskega kraljestva. Če bi se naši merodajni faktorji ravnali po tem naziranju, bi danes gotovo ne bilo v vagonu niti ene družine več, kajti to so naši pravi politični preganjanci, ker morajo žalostno usodo preganjanja trpeti še v lastni domovini, v katero so se zatekli ob najtežji uri, a je napram njihovem trpljenju gluha in brezčutna. Povrnimo se nazaj k delovanju stanovanjske komisije. Ako ob današnjih razmerah hoče oblast dobiti stanovanje, je treba v prvi vrsti nekega gotovega načela in se po istem ravnati brez razlike na strankarsko mišljenje in dostojanstvo, česar pa o stanovanjski komisiji ne more nihče trditi. Tako naj bi n. pr. veljalo načelo: Družina brez otrok ali do 4 otrok dve sobi, družine z več nego s 4 otroci 3 sobe. 3 sobe naj bi bil v današnjih razmerah maksimum kar sme ena družina posedovati, in sicer naj bi ta maksimum veljal le za družine z več nego 4 otroci. Za samce naj bi veljalo načelo: Dva v eno sobo! V kabinah pa 1 samec! Jaz sam sem prepričan, da bi se dalo na ta način precejšno število družin spraviti pod streho. t Iti bi pa morali še dalje. Ireba je oku-j pirati vse razpoložljive prostore, kateri služijo danes raznim trgovcem za skladišča, a so bila že svoj čas stanovanja. Ako hodimo po ljubljanskih ulicah, seveda ne brezbrižno, opazimo, da imajo mnogi trgovci v prvem nadstropju nad svojimi trgovinami skladišča. Razun tega pa imajo nekateri še celo v popolnoma privatnih hišah skladiščne prostore, ki so svoj čas služili za stanovanja. Taki prostori so oso-bito ob sedanjih trgovskih razmerah jako prikladni. Na to se pa stanovanjska komisija seveda ne bi smela ozirati in treba bi bilo, da se taki prostori preje najdejo in zasežejo, predno bodo še premeteni ljudje
np	nltna	Jg.
Pomanjkanje premoga.
 —' ii	.
»Kaj pa delaš, dragi Jaka?,
Pohištvo to je čudno, res; ali zdaj je moda taka, ali nor si do ušes?«
»»Dragi moj, ko ni premoga, je treba žagati tako, vsak dan košček — račja noga, da le v sobi je gorko,««
vese. Tudi na ta način Im se naiio nekaj stanovanj. Ta stanovanja bi ne bila niti majhna, iz nekaterih bi se dalo morda ob dobri volji napraviti ie celo po dvoj« ali še več stanovanj.
Nadaljna skrij vlade in vseli vojaških oblasti pa bi morala obstojati v tem. d» se vsi uradi, naj bodo ti civilni ali vojaški, skrčijo kolikor največ mogoče. Ob takem pomanjkanju stanovanj, kakršno nas dane* tare, nikakor ne gre, da ima vsak referent in svetnik svojo sobo in morda še sprejemnico posebej. Razkošno reprezentanco, luk tera nas opominja na propalo Avstrijo, kler nimamo naših ljudij od streho, za vrzi mo. K temu mora pa seveda prispevati vsak Jugoslovan, od predsednika za Slo* venijo pa do zadnjega uradnika s poverjeniki vred. Na ta način sem trdno prepri* čan, da bi bilo mogoče izprazniti tudi veli* kansko stavbo v Stritarjevi ulici, kjer a» sedaj nahaja nebroj uradov. Za koliko dn* žin bi bilo tu prostora!
Ako pa še to vse ne zadostuje, kat najbrž e ne bo .potem bo treba misliti na začasne barake. Med vojsko smo videli, da so rastle barake z neverjetno naglico. Je-ll vse to sedaj nemogoče postalo? Tudi ob ljubljanskem potresu smo videli, da se dajo barake hitro postavljati, in to dobre barake. Kdor tega ne veruje, naj si ogleda Lencertovo barako zraven topničarske vojašnice. Ta je stala po potresu v Later» manovem drevoredu, bila je torej že podrta in prenešena ,a je še danes lično prebivališče. Iz vsega se vidi, da je treba le dobre volje, človeškega razuma in, kar je glavno, sočutj. Pri današnjih mogotcih ptf ni ne enega ne druzega, najmanj pa so čutja, sicer bi ne bilo mogoče, da smo da nes na slabšem nego smo bili 29. novem bra 1918. — H.
• • •
Ta slavna stanovanjska komisija je sedaj — hvala Bogu — končala na neslaven način. Zgodilo se je, da so sedaj njo samo vrgli iz njenih prostorov na policijskem ravnateljstvu. Ker ta stanovanjska komisija ni znala dobiti zase drugih prostorov, je ostala na cesti. Njeno delovanje je zaključeno s tem, da je brez strehe. Ker je še nekaj razbitih vagonov praznih, naj se potrudi tja čez praznike. Potem pa prevzame njene posle druga komisija, ki ji želimo v njenem delovanju več uspeha, takta, previdnosti in nepristranosti!
Stavka v ItaSi L
LDU. Milan, 23- decembra. (DKU.) Dne 26. decembra se bo proglasila na vseh italijanskih sekundarnih železnicah generalna stavka.
Stran Z	Vc?drm	list,	3ne	24.	decembra	1919.
U miki cesar pojde pred so-
sodišče.
LDU, Berlin, 23. decembra, pKU.)
»Berimer iageblatt« poroča iz Bazla: Kakor javlja »Daily Mail«, je bivši cesar Viljem pripravljen, zagovarjati se pred sodi-š'em zaveznikov. Vendar pa želi, krai in čas 9am določili, in želi, da bi ga zagovarjali nemški juristi.
Enfenta prit ska Nemčifo.
LDU Pariz, 23. decembra (DunKU — Brezžično.) Zastopniki petih velesil so snoči pod predsedstvom Clemenceauja sestavili odgovor nemški vladi. Ta nota ima jako odločen ton. Nemčija mora podpisati protokol z dne t. novembra, po katerem se mora- oddati 400.000 ton pristaniščnega
Šradiva v nadomestilo za ladje, uničene v capa Floivu. Ako bi .s izkazalo,, da množina zahtevanega gradiva ne odgovarja množini gradiva, resnično nahajajočega se v nemških lukah, bi se to svoj čas upoštevalo. To noto je davi izročil nemški delegaciji Dutasta.
Politične novice.
4-' Socialpatiotična dvoličnost. Današnji »Naprej« prinaša obširne govore so-cialpatriotov z nedeljskega shoda. Naravnost neverjetna drznost s kakim kotnedi-ianstvom se prihaja pred socialpatriotične poslušalce. Zahtevajo odstranitev kapitalističnega sistema in zamolčijo, da podpirajo v Belgradu im Ljubljani in Zagrebu in v celi državi na najodličnejši način kapitalizem. Zahtevajo demokratični volilni red za občine; za vse državljane obeh spolov, a nji-hoivi ministri so ravnokar‘izdali za Hrvat-»ko nazadnjaški volilni red, kjer se ženam odreka volilna pravica in se ureja, čujte Bocialpatriotični backi, ustmena volitev. Tožijo nad jugoslovansko buržuazijo, da draginjo še povečava s svojo nesposobnostjo, a pozabljajo, da je socialpatriot Bugšeg vodja te buržuazije za draginjo. Slednjič se tožijo nad tem, da vlada v času revolucije uvaja policijske in absolutstične metode in utrjuje militarizem, a to zamolčijo, da so odlični člani te vlade social-patriotični voditelju Kristan .Bugšeg, Ko-rač. Čudimo se delavcem, ki še mirno prenašajo to dvoličnost in hinavstvo.
4* Zagreb brez moke v praznikih. Zagrebčani bodo obhajali božične praznike ob črnem kruhu, ker transporti z belo mo-jko, ki so bili iz Banata na potu v Zagreb, zaradi nerodnosti v železniškem prometu niso prkipeli pravočasav v Zagreb. Železniški minister Draškovič že čez mesec dni »potuje« po Francoskem, namesto da bi se doma brigal za železniški promet, To je zares višek zanemarjenja svojih dolžnosti Proč 9 takimi ministri!
-j- Greh nad pravicami ljudstva. »Straža« piše: »Najhujša nesreča za narode je bilo vedno, ako so ga v odločilnih trenutkih vladali mali in vsakdanji ljudje, ki so jim bili lastni interesi in osebni egoizem vse. Kar je strupena slava za nežni čvet, to je sedanje demokratsko-sociali-stično tiranstvo za mlado Jugoslavijo. Ljudstvo je verovalo v svoj ideal, v svoje pravice. Temne, hudobne sile pa hočejo vzeti ljudstvu vero in ideal. Celi svet veruje v idejo demokratizma in ljudskih pravic, mi Jugoslovani pa naj ne bi verovali. Če kdo v sedanji dobi zanika idejo demokratizma, ali s tem ne podpiše samemu sebi smrtne obsodbe? In izročeni bodo v smrtno obsodbo vsi, ki so se pregrešili nad najprimitivnejšimi pravicami našega ljudstva. Ljudstvo jim bo podpisalo smrtno obsodbo. Ko se je vrnil Masaryk iz Amerike kot narodni osvoboditelj, so mu ponudili navdušeni legijonarji diktaturo čez celi češki narod, češ: ukazuj, mi se ti slepo pokorimo! Masaryk jih ves iz sebe zavrne: »Preveč sem veroval in deloval celo svoje življenje za demokracijo, da bi se drznil tako pregrešiti nad najsvetejšimi pravicami svojega, naroda.« Tako je odgovoril Masaryk, tako misli tudi češka inteligenca. Kako misli in govori pa naša inteligenca? Je velika sramota za Jugoslavijo, da ima v demokratičnem času absolutistično vlado, neodpustljiva, kulturna sramota pa za pretežno večino naše inteligence, da k tej sramoti molči ali jo celo cinično odobrava. Da bi vstal iz svojega groba Evangelist Krek in nas poučil, da je »sužnost veleizdaja!« — Dal In da je veleizdaja nad državo in ljudstvom sedanje ravnanje dertiokratsko-socialistične vlade!
+ Nismo sicer še v veselem pred-
pustu, a obetajo se nam že prekrasni predpustni užitki. Prvi znanilci predpusta pri-hajejo, Škoda, da za velik del ljudstva, ki ne bere »Napreja«, ostane ta dragoceni vir neskaljenega veselja zaprt in neznan. §tvar jc ta-le: V Belem gradu socialni de-uckratje — to se pravi gospod Kristan — Jrjujcjo, da pojdejo z demokratskimi ' - pitalisti v skupen volilni boj proti »kle-
Icem«. V istem času oznanja »Naprej«, i gredo socialni demokrati rajši z vrani, ko z demokrati, ki leže v črnem
grobu. Ni petelin še trikrat zapel, ko je socialistični govornik v Mestnem domu zatajil vraga — ki bi sicer ne bil napačen sodrug — ter ga zamenil z nemškimi in laškimi sodrugi. Če ne obstoji morda kaka notranja srčna vez med slovenskimi socialisti, gospodom vragom, laškimi sodrugi in nemškimi socialisti, bi bila ta sprememba naravnost velikopotezna. Toda zgodilo se je, da je »Naprej« tudi svoje nemške in laške sodruge zatajil ter v torek naznanil sledečo odrešilno formulo svoje politične ženijalnosti: »Raje se pa zvežemo s klerikalci, in če treba, vržemo zato tudi seda-njega predsednika deželne vlade, damo maltar vlado in občino sploh samo klerikalcem ...« — Z eno besedo, obširen program, izdelan s humorjem, ki ima na sebi vse znake obupa in jeze. Gospod Kristan nosi debelo plast odgovornosti na svojih plečih, ko s svojimi političnimi kupčijami tako trapi sodruge okrog »Napreja«. Nam je to žal, ker vsakomur želimo zdravo pamet in razsodnost!
+ Boljševizem na Daljnem Vzhodu. Sovjetska vlada skuša izrabiti globoka ra-sprotstva, ki obstoje med Korejci in ponči. Japonska je po vojni 1. 1°05. dobila protektorat nad Korejo, se tam ug-^ž^la in japonska veleindustrija do krvi izrablja v svojih obratih korejsko delavefr-. Korejci tudi niso še pozabili, da ni daleč čas, ko so imeli še samostojno državo, ki je bila sicer trhla in zastarela, a bi se mogla pod moderno upravo lepo razviti; p-'«"-«‘r|o vala bi promet med Mandžurijo i« Jap'"' sko in Severno Kitajsko. Ta dva momenta, socialnega in narodnega, skušajo izrabiti boljševiki. Izdali «o proglas n« korejsko ljudstvo, v katerem ga pozivajo, naj se kot svobodna republika pridruži ruski federativni sovjetski republiki. Novo gibanje so zanesli v Korejo predvsem korejski delavci/ ki so bili med vojno kot pomožne moči pri sibirski železnici.
-f Nevaren položaj na španskem. Kakor poroča »Politiken« iz Pariza, prihajajo neprestano vznemirjajoče vesti o položaju na Španskem. Krizo ornačuiejo kot skrajno resno, posebno položaj v Bar-celoni ic zelo vznemirljiv. Tam so atentati z bombami na dnevnem redu. V zadnjih treh mesecih ie bilo na Španskem umorjenih 100 delodajalcev. Tudt policijski prezi-dent v Valenciji je bil umorjen. Vzrok ja strašna draginja in majhne mezde.
Dnevne novice.
— Bodimc ljudje! Prejeli smo: Bližajo se mrzli zimski dnevi, dvakrat mrzli za tistega, ki ni tako srečen, da hi se mogel stisniti pod svojo lastno streho. In med te reveže moramo šteti predvsem naše brate z zapada, ki jim je delal odhodnico tresk granat in jih je sprejela pod gostoljubno streho —- baraka ali vagon na zapuščenem tiru! Koliko so trpeli ti nesrečneži, to vedo pač samo oni. Ni bilo dosti, da so jim granate raznašale domove in trgale zemljo, tudi med brati so se počutili — tujce! To je deloma razumljivo, V tistih časih je bilo življenje težko, tako, da nisi mogel storiti tega, kar ti je velevalo srce. Danes so se razmere vsaj toliko spremenile, da se nam ni tresti za vsak grižljaj. Drag je, ali — dobi se! Nasproti bratu-beguncu je pa ostala darežljivost — na karte! In zakaj to? Povejmo odkrito: tudi med temi reveži se je našlo nekaj izmečka, ki so se hoteli obogateti z nesrečo naroda. In zavoljo teh par gobovcev je padla senca na vse, ki jim je bil delež petih let bivanja med brati — lakota in revščina! Gospod se je usmilil Niniv in rekel, da prizanese mestu, če najde pet pravičnikov, tukaj pa morajo zavoljo par ljudi brez vesti in srca trpeti tisoči. Ali je to bratovsko, ali je to vsaj — človeško? — Leto gre h koncu in bratom-nesrečnežem se bo lepo zdelo, če skušamo vsaj na koncu popraviti to krivico. Vsi, ki vam je bila in vam je sreča mila, da vam ni bilo treba bežati z rodne grude, spomnite se teh svojih bratov, ki žive med vami, odprite roke in odprite srce vsak po svoji moči ter jim priredite povsod »Silvestrov večer« ter jih obdarujte, da bodo vedeli, ko pridejo domov, da niso bili — na tujem! Kjer bi se to ne dalo narediti že na Silvestrov večer, naredite pozneje — glavno je, da naredite! In ljubezen in hvaležnost brata vam je zagotovljena! — P, P,
— Zdravstvo na deželi. »Nar. Politika« piše o nedostatnih zdravstvenih razmerah na deželi, o nezadostni preskrbi ljudstva z zdravniki in zdravili. Tu treba nujne odpo: moči. Vrše naj se poljudna predavanja o zdravstvu, o ljudskih kužnih boleznih; šola mora za zdravstvo mnogo več storiti nego doslej. Zdravniki naj redno potujejo po vaseh in naj bodo tam ljudstvu na razpolago; v oddaljenih krajih naj se ustanove zasilne lekarne — najboljše v župniščih. Le tako bo mogoč uspešen boj proti tuberkulozi in drugim ljudskim boleznim.
— Za povzdigo ljudske Sledljivosti. V okrilju »Hrv. Radiše« — društva za obrtne in trgovske vajence v Zagrebu, ki deluje z izrethum uspehom, so te dni ustanovili »Centralno poverjeništvo za organizacijo
drobnih ljudskih prihrankov«, ki bo imel po vseh krajih svoje poverjenike. Ti bodo vodili štedilno delo med ljudstvom, ki se bo vršilo potom praktičnih hranilnih knjižic. Zbirali se bodo najmanjši zneski, tako da bo vsakemu mogoče pristopiti. Za stvar se razvije velika propaganda.
— Železničar tihotapec z nežigosa-nimi bankovci Pri revizorju južne železnice Josipu Šimeku so našli za 101.000 K nepravilno žigosanih bankovcev. Železniška komisija v Špilju je denar konfisci-rala, proti šimeku je pa uvedena preiskava.
— Valuta na zagrebški borzi 23. dec.; Dolar (100) :9200 K; avstr, krona (100) :55 K; frank (100) : 900 K; mar-k a (100) : 245 K.
—Belgrajska borza 23. dec. 20 zlatih dinarjev : 22 din.; kolk. krona (100) ; 269 dinarjev; frank (100) : 232 din.; lira (100) ; 185 din.; dolar (100) : 2350 din.
ljubljanske novice.
lj Operno gledališče. V petek, 26. t. m. poje vlogo »Kalhasa« v opereti »Lepa Helena- p'! okrevanju g. Povhe, režiser in komik.
lj »Orest'< na Ljudskem odru. V petek, 266. t. m. se bo vršila na Ljudskem odru predstava Čehove groteske »Medved« in Publifzcvi burke »Damoklejev meč« ter StriHrj-^ga »Or?sta-. Predstava bo nudila obPo zdravega razvedrila. Predprodaj- vtepvic r? nvhajc v prodajalni »Nove zvlc/he« na Regresnem trgu in v trafiki gerpe Modicr.*e nasproti Jugoslovanske tiskarr e.
lj »Drv—tični večer« r.a Ljudskem cdr\ Dne 30. t. m. se bo vršil na Ljudskem cdru. dramatični večer z izbranim spore-do*~. Igrali bodo Strindbergovo enodejanke, dramo »Pred smrtjo« in Braccovo ko-,/ medijo »On, >. cm- Igri je prevedel g. prof Gr td-'-' Perij« vodi g. Peter Klemen. Gostovala bo naša priljubljena umetnica gccpa Zofija Borštnik-Zvonarjeva.
lj Ncolika pa taka! Predsinočnjim so igrali v liub’janskcm gledališču opero »Ri-gcleto«, V vladni loži se prikažeta gg. minister dr, Kr&m-r in predsednik dr. Žerjav. V parterju se začuje polglasen vzdih možak"', ki gotovo ni bil lačen uradnik, ampvk rajši presit verižnik ali izvozničar: »Oh, kako so Ljubljančani neolikani! Minister dr. Kramer je prišel v ložo, da mu nihče ra pl^ka!« — Čudne pojme mora imeti tak-le izvozničar o oliki ljubljanskega občinstva, ko meni, da bo cela Ljubljana ploskala ministru izvoznic, kjerkoli se bo blagovolil prikazati,
lj Policijski lov na strehi. Žirovnik France je iz Mengša doma. Te dni je poskušal krasti v podstrešju na Bleiweisovi cesti v hiši št. 18, toda policijski stražniki so, pravočasno obveščeni, šli za Francetom, kateri je po zgledu velikomestnih vlomilcev in tatov zbežal na streho. Pogon na strehi za tatom je bil celo za ljubljansko policijo, katera ima zdaj toliko opravila z zločinci, nekaj novega, a poskušnjo je izvrstno prestala. Iz previdnosti je sicer pozvala Rešilno društvo na pomoč, toda pomoč ni bila potrebna, ker so Franceta aretirali zdravega na strehi in ga zaprli.
lj Tatvina pr! Gričarju & Mejača. Policija je zadevo tatvine pri Gričarju & Mejaču v Ljubljani malone že končala in zaprla šest mlajših »gospodov«, ki so kradli pri navedeni tvrdki in jo oškodovali za nad 100.000 kron,
lj Celo akte je kradel! Detektivi ljubljanske policije so aretirali pri Lloydu biv-
Ko je njegva žena zagledala dečka, je . vzkliknila: »Kakšno skrb in žalost nam je napravil ta paglavec! Ali ne bi storil bolje, da ga pošlješ domov?«
Fatik je slišal njene besede in je glasno zaplakal: »Stric, jaz sem bil ravno na potu domov, ko so me ujeli in pripeljali nazaj.«
Mrzlica se mu je povečala in vso to dolgo noč se mu je bledlo. Bizamba je pripeljal zdravnika. Fatik je odprl svoje v vročici goreče oči, strmel v strop iri dejal negotovo: »Ali so že počitnice, stric? Ali lahko grem domov?«
Bizamber si je otrl solzo iz oči, vzel Fatikove suhe in vroče roke v 9voje in je sedel pri njem ves čas. Deček je zopet pričel mrmrati Nazadnje se je njegov glas vznemiril; »Mati!« je vpil, »ne bij me tako! Mati, saj ti povem po pravici!«
Naslednjega dne se je Fatik zopet zavedel za kratek čas. Njegovi pogledi so begali po sobi, kot bi čakal nekoga. Končno je z izrazom prevare na obrazu padla njegova glava nazaj na blazine. Obrnil se je proti steni in globoko vzdihnil,
Bizamba je uganil njegove mUU in mu j je požepetai, nagnivši glavo:	i
Štev. 237.
šega vojaka, ki je bil 26. septembra letos odpuščen od vojakov. Mož je velik in nevaren pustolovec. Sam si je ponaredil vozni potni list, s katerim se je vozil zastonj po Jugoslaviji. Ponarejal si je tudi potne liste. Pri njem so našli veliko spisov, kradel je celo uradne akte. Policija zelai preiskuje, kakšne zločine je ta špecijalist v brezplačnih vožnjah in v izsiljevanju učinil.
lj Ljubljanski tatovi pred deželnim sodiščem. Josip Cvetko iz Stare Fužine i« vlomil ponoči na 27. novembra t. 1. v barako kramarice Štrusove in ji je ukradel razno blago. Predsednik Regally obtožencu: »Zakaj ste kradli?« — »Lačen sem bil.« — Predsednik:	»Šivanke ste tudi
jedli? In radirke? Kaj ne, tudi?« — Molk-— »Kako ste prišli v barako?« — »Ključavnico sem odtrgal.« — »Kdaj boste povrnili škodo 205 K 70 vin, Štrusovi? Nikoli! Kaj ne! Žalostno!« Sodišče je Cvetku posodilo šest tednov težke ječe. — »Prav priden hlapec, kaj ne!« je rekel predsednik kazenskega senata g. Regally trgovcu Antonu Kušljanu, kateremu je hlapec ukradel konjsko opremo, — »Res, takega še nisem imel,« pravi g. Kušljan; sprejel ga je jeseni, cele štiri dni je pri njem. Predsednik obtožencu Francu Kržolu: »Cele štiri' dni ste služili, pa vas je prijela žilica, da ste konjsko opremo »sunili«.« — Prodal jo je fijakarju Šušteršiču, 250 kron mu je da! zanjo, »Kdaj so vas prijeli in koliko denarja ste še imeli?« — Kržolj odgovori* »Še tisti večer me je policija prejela, tri krone sem pa še imel.« — Predsednik: »* teh kratkih urah ste toliko zapravili!« —' Sodišče je pridnemu hlapcu prisodilo šest mesecev težke ječe.
lj Kaj vse povzroči maček. Neki zelo znan Ljubljančan je prišel te dni iz vesele tovarišije zgodaj zjutraj domov. Ko je zjutraj vstal, so ga seveda boleli lasje. Kar zapazi, da smokinga in telovnika ni. Okraden sem! Hitro na policijo, da »ravbarje* dobč in smoking pa telovnik z njimi. Dva sta bila osumljena. Ko pa pride gospod zopet domov in odpre omaro, sta visela J najlepšem miru smoking in telovnik notri-Seveda je gospod hitro pritekel na policijo povedat, da je »našel«, kar je mislil, da ie ukradeno. Zagonetka pa le še ni popolnoma rešena, ker gosnod ne ve, ali se je 8 stanju mačka zmotil ali so ga pa kaki po-redneži pošteno »potegnili«.
lj Preprečeno tihotapstvo. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture s o ustavili pri ekspresnem vlaku Belgrad— Pariz dne 23, t. m, Marijo Štokar iz Konto-velja in njeni tovarišici, ker so nameravale utihotapiti več tobaka čez demarkacijsko črto; premočno so se oblekle v obleke * všitim tobakom Ema Štokar in Josipin* Daneu iz Kontovelja in Eliza Frank Leithofna. — Prijeli so tudi Marijo Ružič* ki je nameravala vtihotapiti več živil če* demarkacijsko črto. Blago so organi kol policijske ekspoziture zaplenili. Ker _s° navedenke policiji znane verižnice, se ji®1 jc prepovedal povratek v Jugoslavijo,
lj Vestna varuha, Uslužbenca »Žitnega prometnega zavoda« Mahkota Anton i® Robe Vinko sta stražila med opoldanski®1 odmorom od 11. do 13. ure vagon, v katerem je bilo še do 1500 K vrednega repneg8 semena. Navedena stražnika sta pa svoj8 mesto, dogovorjena z nekim vojakom, **' pustila in vojak je med tem odpeljal kdo ** ga vedi kam repno seme. Oba stražnika 80 detektivi kolodvorske policijske ekspo*P ture aretirali in ju izročili deželnemu & diiču.
»Fatik, po tvojo mater sem poslal.«
Dan je potekel. Zdravnik je izjavil * skrbnim glasom, da je dečkovo stanje resno.
Fatik je pričel kričati: »Zmerjeno!
Tri vrvice. Zmerjeno — štiri vrvice. Zt®8** p! jeno —« Slišal je pomorščake, ki s o ® rečnem parniku merili globino z vrvic8: obteženo s svincem, in klicali. Zdaj je taeft on sam neznano in neskončno morje.
Proti koncu dneva je planila Fatiko^, mati v sobo kot vihra in ga pričela tres < jadikovati in na ves glas vpiti .
Bizamba jo je poizkusil pomiriti,, t°a ona se je vrgla čez posteljo in kričala:
»Fatik, moj ljubček, moj ljubček!«
Fatik je prekinil za trenutek svoje ® mirno premetovanje. Njegove roke so Pr nehale biti. Dejal je: »Da.«
Mati je kričala iznova;
»Fatik, moj ljubček, moj ljubček!« ^ Fatik je okrenil počasi z glavo in ne da bi se ozrl nia koga:
»Mati, počitnice so tu.«
Izdajatelj konzorcij »Večernega Odgovorni urednik Jof« Kutar. Tiska »Jugoalovanak* tlakama« v UiubH
Vrnitev.
Spisal Rabindranat Tagore, (Dalje.)