KRANJ, petek, 19. 2.1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik V d Jože Košnjek Št.14 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO .Razširjena seja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Od sklepa do uresničitve predolga pot Dogovor o Titovi kar avli Tržič - V sredo popoldne so karavlo na Ljubelju obiskali predstavniki ljubljanskega armadnega območja na Mu s komandantom Brankom .Jerkičem. republiških ter medobčinskih družbenopolitič nih organizacij, da hi se dogovorili o nekaterih podrobnostih v zvezi « poimenovanjem karavle po tovarišu Titu. Slovesnost ho 22. maja. oh obletnici njegovega rojstva in dnevu mladosti Karavlo. ki ho edina V Jugoslaviji nosila ime njenega naj večjega moža. ho krasil doprsni kip. soba, v kateri je prespal, ho ostala, kakršna je. nova bo pa spominska soba. v kateri ho /bruna \ sa do kumentacija o bivanju Tita v ka ravli in tržiški občini H ^ NI DVOMA K MESU DROGIN HREN WLM "'MIMU4MBINA iNbUSIRIM.....V_/POBroRO/ Delovne skupine centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so obiskale vse gorenjske občine, v sredo pa je medobčinski »vet ZKS za Gorenjsko v razširjeni sestavi obravnaval ugotovitve skupin in uresničevanje dogovorjenega 1 Kranj - Vse gorenjske občine. ■ btevilne organizacije združenega 'dela. samoupravne in krajevne skup-^poftti ter ustanove so zadnja leta obiskale delovne skupine centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije s predsednikom Francetom Popitom na čelu. Posrečena metoda dela ZK je to in bi jo kazalo posnemati tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, je bila soglasna ugotovitev udeležencev sredine razširjene seje gorenjskega medobčinskega sveta Zveze komunistov. Poročilo delovnih skupin, uvodni referat sekretarja Zdravka Krv ine na tej seji in besede raz- fravljalcev bo gradivo, po katerem aže poseči že na sedanjih pro-gramskovolilnih konferencah ZK po občinah, v organih Zveze komunistov in drugih organizacij, še posebej pa v predkongresni aktivnosti Težko je med vsemi, na seji povedanimi vprašanji. izluščiti Tržičani pri Mitju Ribičiču LJUBLJANA - V začetku marca bo na Zelenici moška tekma za evropski alpski pokal. Predstavniki SK Tržič, organizatorja prireditve, so med tednom obiskali predsednika KK SZDL Mitjo Ribičiča Predsednika Milj«« Ribičiča je delegacija Tržiča, v kateri je bil tudi Bojan Križaj, zaprosila za sodelovanje v častnem odboru za to slalomsko prireditev Obenem so ga seznanili /. dosedanjimi pripravami Ob tej priložnosti je Mitja Ribičič čestital Bojanu Križaju in vsem našim smučarjem in smučarkam za uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v Schlad-mingu. Beseda je tekla tudi o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja smučanja. Uspehi naših smučarjev so namreč taki. da terjajo tudi proučitev dosedanje prakse in izkušenj. d h najbistvenejše, saj ima vsako od njih svojo težo. Vendarle velja tokrat nameniti več pozornosti nekaterim med njimi, ki pa niso nova. ampak so bila že večkrat v središču gorenjske pozornosti. Ze sekretar Zdravko Krvina je v uvodu opozoril na pomanjkljivo učinkovitost in organiziranost Zveze komunistov, na njeno zaprtost in na prepogosto pomanjkljivost, da se organizcije in njihovi člani, ne znajo vpeti v delo drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, delegacij in podobno. Preredki so neposredni stiki z ljudmi, premalo je odkrite besede med ljudmi, mnogi ne; znamo več prenesti kritike in ne cenimo dovolj samokritike. Manjkata samoiniciativnost komunistov in prepičla usposobljenost za akcijo Zveza komunistov mora odigrati vlogo vodilne idejne in akcijske sile. j« dejal na sredini seji član predsedstva ("K ZKS Vinko Hafner, vendar takšna vloga ne sme prerasti v oblastveno Pot od sprejema sklepa do njegove uresničitve je predolga in v celotnem tem sklopu je treba iskati vzroke, da se nekateri problemi, izpostavljeni tudi med obiski delovnih skupin ("K ZKS na Gorenjskem, ne uresničujejo dovolj hitro. Ob besedah kritike sicer ne kaže pozabiti pozitivnih premikov vendar organizirane subjektivne sile nikdar ne smejo biti zadovoljne z doseženim. Se vedno ne zagotavljamo odločujočega položaja delovnega človeka in občana. Tu imamo ob gmotnih prednostih še največ rezerve. Mnogo težav je sicer objektivnih, nič manj pa zanesljivo ni subjektivnih. Ovire takšne narave srečujemo pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, pri nagrajevanju po delu. čeprav je inflacija ob uravnilovki pri tem močan zaviralni element, pri zagotavljanju surovin, pri uveljavljanju zborov združenega dela. ki so pogosto med najmanj aktivnimi po ustvarjalnih razpravah, pri raznih združevalnih posegih, ki se jih lotevamo na Gorenjskem, hrani, bančništvu, urbanizmu in prostorskem urejanju, celodnevni šoli. turizmu in še hi lahko naštevali. Stvari sicer premikamo, vendar prepočasi, čeprav NADTISOĆ8ES8TO SMUČARSKIH TEKAČEV ZAČETRTI TEK TREH DEŽEL - V nedel/o bodo Turistično društvo Kranjska flora. Turistična društi o Trni} in telovadno društi■« Sel&c na Koroškem žc četrtu'r zapored organizirali Tek treh dežel. Prireditev nima sani" športni namen, temveč fe velikega družbenega m političnega pomena Start ho oh ff. uri pred hotelom Kompas v Kranjski gori. C/7/ ho i koto Akth Selčah. razglasitev rezultatov />a oh /.">. uri i Trbižu Za letošnji trk m- k*prijavilo nad tisočAestto udeleženi a .Premagati bot/o morali trideset kilometrin dolgo smučino Tek Treh dežel fe edinstven i h.impi. saj smučarska tekaška priredite! poteka skozi tri držat c. čez dte državni men. tri jezikovna pottročju fer skozi države dveh različnih družbenih sistemot To nedeljo že četrtič zapored ne bn državnih me/a m ne /ezikot nth pregrad. \'*i. ki hi nI u t neilelja startali $ Kranjski gori. hinio tlohilt značke »Ski Toun . startno številko, pril trije plakete, vsi ostali udeleženci diplome Poskrbi/eno ho :a /neto; ohlfke. :o malico, i si hm/o dobili tudi vreče :a prtljago, l dhl imamo izhodišč za akcijo dovolj in nova niso potrebna. Zveza komunistov mora prav tU postati zagonski element. 1'spešnost pri tem bo utrdila njeno vlogo. Gorenjska Se vedno pri marsičem prednjači, vendar vseh svojih sil in uufči še ni razdala. V ljudeh je volja do dela sicer že sedanji rezultati ne bi bili t akšni. •I Košnjek Organiziran oddih za vse Tržič — Letošnji program dela. ki ga je občinski svet zveze sindikatov Tržič sprejel na ponedeljkovi seji. izhaja iz republiških usmeritev, le da so naloge prenesene na tržiške razmere in potrebe. Razprava o programu zato niti ni bila toliko živahna. Izbili no predvsem problemi, značilni za delo v minulem obdobju. Tako je bilo. na primer, precej govora o uveljavljanju dele- GORENJSKO GOSPODARSTVO IZPOLNILO PLAN - Na dolenjskem se zavedamo pomena gospodarske stabilizacije in drugih druž benih nalog. <, čeme/ pričajo tudi Ionski kazalci uspešnosti gospodarjenja, primerjani z letom 19H0. Za :17H milijonov dolarjev smo izvozi/i. kar je za 7.6 odstotka več od plana, za 35J odstotka več kot leta 19X0 m za 70 odstotkov reč kot leta 1979. Krepko smo obrzdali uvoz in tako na zaposlenega ustvari/i 5390 ameriških dolarjev. Slovenija pa je do segla $378 dolarjev. Za skoraj 41 odstotkov več smo lani izvozili ko/ pa uvozili, seveda brez upoštevanja nafte..Izvoz je lani že predstavljal 12 odstotkov družbenega proizvoda. Le Radovljica in Tržič nista uresni čila izvoznega plana. Seveda pa je zmanjševanje uvoza povzročala motnje v preskrbi. Največji izvozni napredek so dosegli l.očani in ■Jeseničani. Pohvalno je. da so k izvoznim dosežkom veliko prispevale manjše organizacije združenega dela. pa tudi nekateri večji, kot na primer Sava in Železarna, so na izvoznem /> kulturo I) Kuralt I gatskega odločanja Delegacije so vse prepogosto prepuščene same sebi. Gradiv vedno niti ne razumejo, zato ni čudno, če s svojimi stališči in pripombami v delegatskih skupščinah ne nastopajo kot bi bilo potrebno in zaželeno. Osamljene se čutijo zlasti delegacije v manjših delovnih kolektivih, kjer ni strokovnih služb, ki bi jim gradiva pojasnjevale in jim pomagale pri oblikovanju pripomb. Odkloniti pa v delegacijah ne bi smeli tudi ponujene roke strokovnih delavcev v skupščini občine oziroma v samoupravnih interesnih skupnostih, ki so že večkrat ponovili, da so pripravljeni gradiva razložiti, če se delegatom res zdijo preveč zapletena. Le povabiti jih je t reha. Na seji občinskega sveta zveze sindikatov je stekla beseda tudi o organiziranem oddihu tržiških delavcev. Počitniška skupnost, katere ustanovitev je bila nekajkrat zapi sana v letnih programih dela sveta, še vedno ostaja zgolj na papirju Tudi letos je ne bo, vendar pa bo potrebno ukreniti vse, da bo zaživela prihodnje leto. Hkrati hi kazalo iskati tudi druge oblike za organiziran in s tem cenejši oddih; morda povezovanje s počitniškimi skupnostmi v drugih gorenjskih občinah, ki so na tem področju pred Tržičani Problem, ki izbije vsako leto med poletnimi dopusti, je najhujši v tovarni obutve Peko. Bombažna predilnica in tkalnica ter Tiko imata ob morju počitniška domova, večina drugih kolektivov zadovolji potrebe delavčev s prikolicami, le čevljarji si morajo pomagati kot vedo in znajo. H -Jelovčan Osnutek dogovora ni sprejemljiv Kranj - Kranjski izvršni svet je na svoji zadnji seji zavrnil sprejem osnutka družbenega dogovora o združevanju sredstev za obnovo in modernizacijo oddajni škega in prenosnega sistema RTV za leto 1982. Osnutek družbenega dogovora namreč predlaga, naj bi se iz republiškega proračuna ter iz sredstev občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti letos zbralo za obnovo in gradnjo radiodifuznih objektov in naprav 79.« milijona din Največ denarja bi potrebovali za obnovo oddajnega centra Krvavec in sicer 28 milijonov din ter za oddajniški center Trdinov vrh. v programu za letos pa je še obnova glavnega sistema radijskih in TV zvez. dograditev 1'KV mreže za prvi radijski program in pretvorniki za prvi TV program. Izvršni svet občine Kranj pa ugotavlja, da obveznosti za letos ni mogoče vključiti v letošnji proračun občine, edina možnost so le morebitni proračunski viški, če bi |ih - spremembo dogovora o i/va-lanju politike na področju splošne porabe na ravni občin vSIo-veniji za leto 19H2 tudi namenili, razen tega pa tudi ni sprejemljiv tak osnutek dogovora, ki pred vi-deva "20 odstotkov sredstev i/ republiškega proračuna, kar HO odstotkov sredstev pa naj bi zagotovile občine in posebne druž-lwnopolitične skupnosti G LAS 2 STRAN NOTRANJA PpLITIKA PETEK, 19.FEBRUMUI1 PO JUGOSLAVIJI OD KJE FUNKCIONARJI Predsednik predsedstva SFRJ bo letos iz Srbije, pred sednik CK ZKJ iz Slovenije, sekretar CK ZKJ Q,a iz Bosne in Hercegovine. Naslednji pred sednik zvezne konference SZDI. Jugoslavije bo iz Hrvatske, sekretar iz Crne gore. predsed, konference za družbeni položaj žensk Jugoslavije pa iz Vojvodine. Iz Kosova bomo volili predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, pred sednik ZZB NOV Jugoslavije bo iz Crne gore. Sekretar te organizacije bo iz Makedonije, predsednik predsedstva ZSMS Jugoslavije pa iz Srbije. Novi predsednik skupščine SFRJ bo iz Bosne in Hercegovine, predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije pa iz Makedonije. PŠENICA DOBRO KAŽE Po podatkih izvršnega sveta Brbue so v tej republiki posejali * pšenico 466.000 ha polj. To je :a 16.000 ha ceč kot je bilo planirano. Ozimina pšenica dobro kaže in ji zadnje nizke temperature niso škodile. Tudi olan posevkov z jarimi žiti. t lasti s koruzo, je obsežen. Industrijske rastline naj bi po sejali na 37 odstotkih več njiv kot lani. Za spomladansko setev je dovolj semena. BOLJŠE VREDNOTENJE DELA Potem ko so na 14. srečanju samoupravljalcev Rdeči prapor i Kragujevcu obravnavali prak so združenega dela. je z raz-jo organizirali pravo, ki .a f^imzo nII na znanstveni tribuni v okviru srečanja, to vprašanje dobilo tudi svojo znanstveno teoretično razsežnost. Znanstveni delavci niso oporekali temu. da je temeljna delovna organizacija kot začetna in končna točka v združevanju dela in celotni družbeni produkciji, najbolj poklicana, da po svojih merilih vrednoti proizvodno pa tudi vsako drugo delo. Vendar so poudarili, da to ni samo nor mativno. temveč družbeno vpra sanje ULETT.TOVEGA ,S slovesno sejo skupščine so v •Vovem'Sodu proslavili 10. le(. vplačanih 950 mdijimov dinarjev. Denar je namenjen za šolanje mladih delavcev, otrok delavcev in mladine na začas nem delu v tujini ter k me t o talcev. 15. februar so razglasih za dan Titovega sklada. NOVO BRIGADIRSKO NASELJE \ drugi polovici marca bo v \dganelu pri Kopru začelo rasti noto brigadirsko naselje, ki bo žc junija sprejelo /><«/ strehu I HO udeležencev prve izmene mladinske delovne akci ic Istra H2. Brigadirji že več tel zapored delajo v osrčju Istre in pomagajo pri različnih delih. Najpomembnejša naloga je gradnja višinskega vodm oda. ki bo dajal vodo vsemu osrčju Istre. Vsa leta do sedaj so brigadirji prebivali t šmarski osnovni šoli. Ker to bivališče nt bilo na/bidj primerno, bo letos brigadirsko naselje zraslo t Va ganelu. Vasica je blizu vsem deloviščem. ima pa tudi dobre povezave s Koprom. Srečanje invalidov Sprejeta lista kandidatov za družbenopolitični zbor Na temeljnih kandidacijskih konferencah so ob obravnavi predloga možnih kandidatov za družbenopolitični zbor menili, da so premalo zastopani kmetijstvo, združeno delo Poljanske doline mladi - Pripombe upoštevane Iskra Železniki v zboru ni zastopana. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL je obravnaval pripombe in menil, da so upravičene. V soglasju z vsemi kadrovskimi komisijami družbenopolitičnih < rganizacij je predlagal nekatere spremembe na kandidacijski listi. Listo je v torek potrdila občinska konferenca SZDL. Za predsednika je predlagan Ivan Kristan, delegat OK ZKS. in za podpredsednico Majda Puhar. delegatka OK ZSMS. V delegaciji OK ZKS so Se predlagani možni kandidati: Matjaž Cepin. Viktor Štruc, Venčeslav Doljak. Štefan Zargi in Franc Cadež. V delegaciji OK SZDL so možni kandidati: Štefan Kalamar. Leopold Kejžar. Boris Markelj in Viktor Potočnik. Občinski svet je predlagal Olgo Bandelj. Meto Krže-Podlipnik. Dušana Caterja, Janeza Kosmača in Iva Blaznika. Delegata borčevske organizacije naj bi bila Stane Bajt in Franc Križaj, mladi pa so predlagali Franca Miklavčiča. Sreča Mohoriča in Janka Brodarja. / Skofja Loka — S torkovo sejo občinske konference SZDL Skofja Loka so sklenili kandidacijski postopek za delegate družbenopolitičnega zbora škofjeloške občinske skupščine. Dogovor o merilih za oblikovanje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je bil sprejet na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov, ki je bila 13. januarja Določa, da je v družbenopolitičnem zboru 21 delegatov. Na seji je bil določen tudi postopek kandidiranja. Krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in temeljne organizacije združenega dela so kot možne kandidate za DPZ. evidentirale 52 občanov. Na skupni seji SZDL in občinskega sveta ZS so oblikovali predlog možnih kandidatov oziroma predlog kandidatne liste, ki so jo potem poslali v obravnavo vsem kandidacijskim konferencam v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Pripombe na predlagano listo so imele Štiri krajevne skupnosti in pet delovnih organizacij. Ce jih na kratko povzamemo, so na temeljnih kandidacijskih konferencah menili, da je v sestavu družbenopolitičnega zbora premalo zastopano kmefij-stvo. da teritorialna zastopanost ni enakomerna in da je preslabo zastopana Poljanska dolina, da noben kandidat ni zaposlen v združenem delu Poljanske doline (brez Zirov). da je premalo mladih in da tudi Na seji občinske konference so poudarili, da sedanji sestav kandidatne liste za dmžbenopohtičn. zbor občinske skupščine «P<**V" pombe glede tentonalne zastopa POSti ter zastopanosti kmetijstva in združenega dela Poljanske^ dohne. na ie premalo mladin in na n»>' «■ • • 1 Informativni list za dijake Kranj - Na Gorenjskem primanjkuje strokovnjakov elektrotehnike. V Iskri primanjkuje 120 elektroinženirjev. druge delovne organizacije pa potrebujejo 30 strokovnjakov tega področja. Zaradi hitrega razvoja mikroelektronike in nove tehnologije, ki zahtevata visoko usposobljene kadre, pa bo potreba po delavcih tega profila z leti. še večja. Vpis na elektrotehniško fakulteto z Gorenjske je bil doslej preskromen, da bi bilo v bližnji prihodnosti pričakovati zadostno Število mladih strokovnjakov. V kranjski Iskri menijo, da je razlog v slabem poznavanju možnosti Studije, usposabljanja in tudi zaposlovanja med Jesenice - Čeprav je minilo /»• nekaj časa. člani jeseniškega društvu invalidov še pomnijo prisrčno pred novoletno srečanje, ki so ga pripravili \ počastitev jugoslovanskega tedna invalidov Na družabnem večeru ki *o ga poimenovali »srečanje med seho|«. |e sodelovalo I.lil invalidov Za veselo predprazmčno razpoloženje je skrbel trio ».Jurček«-i/ Škofje Loke s harmonikarjem Antonom I )el>el jakom, ki sreća njem invalidov večkrat od/ovc Društva še vedno ni Tržič — Zaradi ponovne ustanovitve turističnega društva v Tržiču je bilo zapravljenih že veliko ur sestankovanja in popisanega že toliko časopisnega papirja, da se še komaj zdi vredno o tem razmišljati. Se manj upati, da bo turistična dejavnost sploh kdaj zaživela. Pa vendar se ne kaže predati. Ze zato ne. ker ustanovitev turističnega društva v Tržiču stoji trdno zapisana v letošnji občinski resoluciji. Se boli pa ne zato, ker bo prostor zanj pod oboki skupščinske stavbe kmalu /grajen. Tudi denarja je za začetni zagon dovolj. Le ljudi ni Predsednica občinske konference socialistične zveze jih je sklicevala, pregovarjala, jim verjela. Kljub temu društva Se vedno ni. Iniciativni odbor molči. Mar je res tako težko pridobiti nekaj zainteresi-ranih ljudi morda iz. panog, ki *o turizmu blizu in ki bi. zdaj skriti, le hoteli delati? Za zgled si lahko Tržičani vzamejo zagnance iz Podljuhelja. ki imajo v svojem društvu prek tristo članov, ki so iz niča zasnovali pogumne načrte in jih bodo. taki so. gotovo tudi uresničili. V Tržiču ne bo treba vse znova. Nekaj je vendarle ostalo: denar, prostor, ki si ga primernejšega kakšno drugo društvo niti ne upa želeti. Tudi profesionalni delavec bo slejkoprej prišel in. med drugim urejal tudi vse formalnosti. Organu druStva bo treba začrtati le smer. voditi politiko, kot temu pravimo, sprejemati zahtevnejše odločitve Kaže. da bo socialistična zveza navsezadnje vendarle morala stvar ponovno vzeti v svoje roke. čeprav to ni njena naloga. Da išče ljudi, namreč. Kajti praznega prostora ob številnih domaČih in tujih gostih, ki zahajajo v Tržič, res ne bi kazalo puščati Bila bi sramota H. lelovčan dijaki srednjih Šol. Zato so sklenili prispevati k boljšemu informiranju srednjeSolcev, ki jih elektrotehnika podrobneje zanima. Izdali so informativni list. ki okvirno prikazuje organizacijo visokošolskega Studija, program in kasnejšo možnost zaposlitve. , Ce bo odziv med srednješolci za omenjeno Studijsko smer zadosten, bo Iskra zagotovila možnost Studija prvih dveh letnikov v Kranju. Združeno delo Gorenjske bo Studii podprlo s kadrovskimi štipendijami. Iskra jih je za šolsko leto 1982/8.3 načrtuje 73. Delovne organizacije na Gorenjskem pa nudijo tudi počitniško prakso. Se več pa je vredna zagotovljena zaposlitev. Poleg teh prednosti pa informativni list razlaga tudi program višjih letnikov študija elektrotehnike, ki se deli na sedem Studijskih smeri. Področja dela, ki jih lahko opravljajo strokovnjaki elektrotehnike, so dokaj široka, od načrtovanja v razvoju, vodenju in realizaciji delovnega procesa do vzdrževanja električnih naprav in menda najbolj privlačnega raziskovalnega dela na institutu. K študiju elektrotehnike ifnormativni list še posebej vabi dekleta, saj se za to študijsko smer odločajo le redke, čeprav je mit o elektrotehniki kot izključno moški stroki že zbledel. NAŠ SOGOVORNIK 2 Justin ZORKO Bolj de delo inšpektorjev Od novega leta dalje so gorenjski inšpektorji organizirani — Sanitarni inšpektorat za Radov$*i Jesenice ter za Kranj, Škofjo Loko in Tržič Radovljica — Gorenjski inšpektorji so z letošnjim novi« prešli na novo organizacijo dela in ustanovili upravo in*"1" služb za Gorenjsko s posameznimi inšpektorati. Zakaj so se novo obliko dela in kaj ugotavljajo po ustanovitvi? O tem smo se pogovarjali z vodjo sanitarnega inšpektorati, org. Justinom Zorkom iz Radovljice. »Prav gotovo smo v zamislih in pobudah za novo or„._. inšpekcijskih služb za Gorenjsko izhajali iz osnovnega staliti,^ zagotovili boljše in učinkovitejše delo inšpekcijskih služb. Bolji^ pa je bilo možno le z dosledno delitvijo dela. s tem. da se pof»-inSpektorji usmerijo le na eno področje dela. ga preučijo in kar i poznajo ter tako učinkovito ukrepajo. Da bi vsi delali vse. jene ker prihaja veliko novih in novih področij, ki nujno terjal usmeritve. Treba je slediti družbenemu interesu. Z željo, da bi sanitarna inšpekcija opravljala dela in nak»| ročja sanitarnega nadzora kar najbolj kvalitetno, smo v začetku|„ njega leta opravili tudi delitev opravil in nalog po podro^, Eosameznega inšpektorja. Delitev ali tako imenovana specialp*-ila izvršena na osnovi programskih izhodišč in na osnovi v« priporočil republiškega sanitarnega inšpektorata. Analizirajf dosedanje delo in med drugim tudi ugotovili, da so posamezna| sanitarnega .nadzora občutno zapostavljena v primerjavi x področji. Manj dela je bilo opravljenega na področju varstvi' na področju epidemiologije, industrijske higiene in na objektih'«, higiene. Vse to smo upoštevali in tako pripravili delitev opraviU, Gorenjsko smo smatrali kot en prostor, po posameznih obj^. upoštevali ekonomske in druge faktorje. Tako imata zdaj RadovSL Jesenice en sanitetni inspektorat, Kranj. Skofja Loka in TjO drugega. Za določena področja dela inSpektorjev pa je bil oU,, za eno ali dve občini premajhen in smo se odločili, da deta!?, Gorenjsko s sedežem v Kranju. Mislim, da je ta oblika reorganizacije inšpekcijskih služb ^ da bo kvaliteta dela nedvomno boljša, skratka, da bodo iif službe na Gorenjskem bolj učinkovite pri svojem delu.« ___nK* DELEGATSKI VPRAŠAJ? Zakaj pošta ob sobotah ne c}( Ker so poste ob sobotah v manjših krajih zaprte, nasta. jevnih skupnostih vrsta problemov — Petkov Glas obTj Prekasna delegatska gradiva sami ne morejo priti po ^ solili na mnrain rt«\ki«; Skorja Loka - Delegatka krajevne konference SZDL Poljane Milena Sitar je na torkovi seji občinske konference SZDL izpostavila vprašanje obratovalnega časa pošte v manjših krajih. Pošta je namreč pred kratkim z obrazložitvijo, da poslovalnice niso rentabilne, ukinila sobotno delo pošt. To je povzročilo vrsto problemov. Ne le. da pismonoša v soboto ne prinese pošte in. časopisov, tudi drugih storitev, na katere so prebivalci manjših krajev vezani, ne morejo opraviti. Ne morejo telefonirati, ne poslati telegrama, niti Neizterjani davki Radovljica — Delegate zborov skupščine občine Radovljica je presenetil podatek, zapisan v zapisnikih, da je v občini za več kot milijardo starih dinarjev neizterjanih davkov. Pozanimali smo se na upravi za družbene prihodke skupščine občine Radovljica, kjer so nam posredovali Dodatke. Neplačanih davkov je bilo ob koncu lanskega leta za 9 milij. Popravek V prispevku »Praksa zaostaja«, objavljenem v torkovi številki (Ilasa. ne je pri tiskanju pojavila napaka, ki bistveno izkrivlja podobo dejanskega stanja. Članek namreč govori o usposabljanju učencev osnovne šole s prilagojenim programom v združenem delu. Navedena številka, ki omenja 134 absolventov osnovne šole s prilagojenim programom, ki na i bi jih usposabljala Iskra, je pretirana Avtor namreč govori le h 13 učencih šol s prilagojenim predmetnikom, ki jih je Iskra sprejela v usposabljanje Za napako se opravičujemo 171.300 dinarjev in neplačanih prispevkov za 4 milijone 180.400 dinarjev. Zneski niso nekaj neobičajnega in za ta čas povsem »normalni«, saj je razumljivo, da plačujejo zavezanci akontacije le na osnovi napovedi in ne po dejanskem dohodku, ki pa se lahko ugotovi le ob koncu leta. Skupaj 13 milijonov 351.700 dinarjev neplačanih davkov in neplačanih prispevkov pomeni 91 odstotkov vseh davkov in prispevkov, • ki se zbirajo v radovljiški občini in je odstotek izterjave enak republiškemu poprečju. Največ. 4 milijone 571.000 dinarjev neplačanih davkov je davkov od skupnega dohodka občanov, za 2 milijona 780.000 dinarjev ie davkov od obrti, za 804.000 dinarjev je davkov od premoženja in tako dalje. Najvišji znesek med neplačanimi' prispevki predstavljajo prispevki za starostno zavarovanje kmetov v višini milijon 21.700 dinarjev, za pokojninsko zavarovanje milijon 88.500 dinarjev, za zdravstveno zavarovanje 081.800 dinarjev, za ostale interesne skupnosti 502.000 dinarjev in za članarine druge prispevke 587.500 di- in na rje v. 1) Kuralt g\ m A a latanovitelji GIm« občinake konference SZDI. .Jesenic«-. Kranj. Radovljica. škofla Lok* in 1 rtič - Izdaja Caaopiano podjetje (ila* Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Koftnjek - Novinarji: l^opoldina Bogataj. Danica Dolenc, Duaan Humer. Helena .lelovčan. l^-a Mencinger. HtojanHaje. Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volčjak. (veto Zaplotnik. Andrej 2*1 ar in Danic* Žlcbir - Fotoreporter Franc IjfH Mencinger. i Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica Zlcbir - Fotoreporter Franc Perd«.. - . valcl: Lojae Erjavec. Tomi Gruden. Slavko Hain in Igor Kokslj - Uat iskala od oktobra 1*47 kot tednik, od Januarja ISM kot poltadntk. od januarja 1*M trikrat tedensko, od januarja IS«4 kot pol tednik ob ■ redah in aobotah. od julija 1*74 pa ob torkih in petkih - Stavek TK Gorenjaki tlak Kranj, tlak ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uradnistvs in uprave Mata: Krsnj. Mote Pljadeja I - Teko«! račun pri SDK v Kranju Mevtlka .M SS*-603-3 ISM - Telefoni: direktor in glavni urednik 2S-463. redakcij* 11-S**, odgovorni urednik 21-MSfi. tehnični urednik 21-835. komercial«, propagand*, računovodntvo 2H-4A.1. mali oglaai. naročnina 27-SSO - Oproščeno prometnega davka po priatojnem mnenju 4*1 -1 /72. Polletna naročnina 3*0. - din 'erdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obliko Poljane i menijo, da c^l da se delo v soboto ne jjhJT gotovo drži. vendar je priT^a, na dejavnost, ki se nšV/T smela ozirati le na ekoa^ nek. Več kot petdeset letTJ tah dobivali pisma ozi*J pošto odprto in tudi v w najbrž takšno poslovanje JjS tabilno. Podobne pripombe so y gati drugih konferenc. SQj I probleme imajo v Selcih, | ščici pa na primer petkov nI prejemajo ob torkih hkrati izdajo. - Hkrati tudi pt^j hotno, ponedeljkovo in tojjj [ in podobno. Pismonoši j*I|fl nosil v te vasi ob torkih, ^3 sobotah, sedaj pa k* nltdg četrtkih. Delegati so zahtevali, konferenca SZDL. kot ki zastopa najširše in nov. posreduje pri PTT pomaga pri iskanju i rešitve. Velike težave n jajo tudi pri delegatsk^' nju. Gradivo za seif skupščin delegati si dobijo prepozno. Preprečevi ^ alkoholizmi Trtic - Ns pti občinskega sveta zvnt Tržič je delegate med malo. zakaj v občini h>» opaziti dejavnosti na p« prečevanja alkoholizma |( hov zdravljenih alkohol*^, Peku. ni. Za delo v nj^, občani veliko zanimanja, N se ta klub. kot so pojasnil), Peka. številčni« ne mor* kaj je v zvezi / žg»aS» ukrenil občinski svet kat o v? S hvale vredno pobudu^ skupnost socialnega skrhaj stveno skupnost in trk stveni dom. ki bi morali za preprečevanje alko svoje programe dela Si teh teles bo sindikat sklical tudi sestanek, na| bodo dogovorili za na določili roke in nosile*l PETEK. 19 FEBRUARJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN Zelena luč za Elanovo gradnjo Delegacija Verige bo zdaj glasovala za to, da je gradnja ob Elanu v splošnem družbenem interesu — Razlastitev je stvar nadaljnjega postopka Radovljica - Na eni izmed minulih sej zborov skupščine občine »Radovljica so obravnavali delegati itudi nadvse pomembno vprašanje, izreči so se morali. Če se strinjajo, da ižgejo Elanu zeleno luč za razši-jtritev delovne organizacije, za gradijo prostorov, ki jih F^lan nujno po-luje Dvignili naj bi roke za to, ■a se ugotovi splošni družbeni 'Interes za gradnjo hale za vzdrževanje na zemljišču poleg Klana Vsi delegati so se strinjali, saj je felan eden izmed nosilcev razvoja V občini. Proti pa je v zboru zdru-jlenega dela glasovala delegacija v,erige. ki se ni strinjala, da bi Elan lobil zemljišče. Proti je glasovala v splošno začudenje vseh ostalih, ki so šele kasneje spoznali, da je v delegaciji kot delegat Verige tudi prizadeti lastnik zemljišča. Lastnik zemljišča se nam je tudi oglasil, češ, da se s člankom ne strinja. Po njegovem mnenju nismo znali odgovoriti na bistveno vprašanje, zakaj je bila delagacija Verige proti? Da bi prišli stvari do dna. smo za mnenje in obrazložitev zaprosili vodja konference delegacije Verige, ki je takole dejal: »Mislimo, da nismo sami krivi, da smo glasovali proti ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo bale za vzdrževanje Elana,« je Tovarna Klan v Begunjah hi rada postavila hala za vzdrževanje m za ■ ugotovitev splošnega interesa za zemljišče oh tovarni potrebuje tudo soglasje delegacije leike Vcngc - Foto: M. Ajdovec Jezikovno razsodišče (52) Surovinaši in zgubaši niso pajdaši »Prav zanima me, kaj meni Jezikovno razsodišče o surovinaših, ki vedno pogosteje nastopajo na straneh naših dnevnikov. Močno me mo-I jo in mislim, da me bodo motili tudi v prihodnje, morebitni drugačni razsodbi navkljub.« Med številnimi priponskimi obrazili, ki jih ima slovenščina na voljo, kadar dela izpeljanke iz samostalniške podstave, je tudi - aš. Zlasti starejši slovničarji mu niso bili naklonjeni; očitali so mu, da je prek srbohrvaščine prišlo k nam iz madžarščine. Nekatere besede na -aš so se prijele npr. nogometaš, kajakaš, bombaš, dudaš itn.; nekatere so domala izginile, ker so jih zamenjali z ustreznejšimi, npr košarkar, odbojkar za nekdanja košarka* in odbojkaš; nekatere so se obdržale s prvotnim slabšalnim pomenom, npr pajdaš, orjunaš, včasih celo velikaš. V zadniem času smo priče pogostni rabi novih besed na -as. zlasti v časnikarskem jeziku: surovinaš. naftaš, vikendaš, zgubaš idr. Tako pravijo tistim, ki pridobivajo surovine ali se kako drugače ukvarjajo z njimi, ki črpajo, predelujejo ali prodajajo nafto in njene derivate, ki so lastniki ali le uporabniki počitniških hišic, ki se otepajo z izgubami itn. Značilno za take besede je, da jih spet prevzemamo pod vplivom ali s posredovanjem srbohrvaščine. Odpor proti njim je upravičen, saj zbujajo občutek posiljenosti, v večini primerov pa razširjajo slabščanost na izraze, pri katerih je ta v nasprotju z njihovim pomenom. Zato si jezik pomaga z drugimi priponskimi obrazili npr. z -ar: surovinar, naftar, celo zgubar. Nadomestilo z -ar je takrat, kadar hočemo imeti enobesedno poimenovanje, kar primerno. To nam dokazuje tudi njegova čedalje pogostejša raba, ki uspešno izriva -aš, npr. v časniku Delo. Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. «1000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! dejal Martin Horvat. »Prvič amo bili proti zato, ker nam po materialih ni bila stvar jasna. Drugič se nismo strinjali zato, ker Elan ni imel izdelanih ustreznih dokumentov in smo bili mnenja, da mora v roku enega meseca urediti sporna vprašanja a krajevno skupnostjo Begunje in prizadetim lastnikom. Motil nas je predlog, naj bi se Elan oprostilo prometnega davka. Zdaj tudi šele vemo, da gre za dve vprašanji: za ugotavljanje splošnega družbenega interesa in za poznejšo razlastitev. Na vaše vprašanje, če se mi zdi prav, da je prizadeti lastnik zemljišča kot delegat svoje temeljne organizacije sodeloval v konferenci delegacij Verige in soodločal o vprašanju, za katerega ima povsem naravno in človeško svoj lastni interes, bi dejal le, da so ga izvolili v njegovi temeljni organizaciji.« Kakorkoli že. delegacija Verige zdaj končno le ve, da gre za splošni interes in da je razlastitev stvar drugega postopka. 10. marca bo najbrž na veliko olajšanje Elana končno glasovala za predlog. I). Kuralt Ključne naloge zveze komunistov Skofja Loka - Občinska konferenca ZKS Skofja Loka je pripra vila seminar za vodstva osnovnih organizacij ZK. Da bi bil program seminarja čimbolj kvaliteten in bi se v razpravo lahko vključilo čimveč udeležencev, bodo seminar izvedli v devetih skupinah. Prva je imela seminar v torek popoldne in na njem so se zbrali komunisti osnovnih organizacij, povezanih v svet ZK Podlubnik. Obravnavali so neposredne in ključne naloge ZKS v prihodnjem obdobju, metode delovanja in organiziranost ZKS. Poslušali so še predavanje ZK kot faktor zavesti samoupravnih množic in gibalo njihove socialistične akcije. L. R. Volitve 1982 Jordan BLAŽEVIČ Delegati premalo obveščajo V radovljiški izobraževalni skupnosti ne poznajo nesklepčnosti — Delegati bi morali vestneje poročati o svojem delu Bled - Radovljiški delegati so bili v interesnih skupnostih skupščine občine več ali manj aktivni Skupščine interesnih skupnosti so delovale odvisno od prizadevnosti in aktivnosti zbora delegatov uporabnikov in izvajalcev. Med tistimi interesnimi skupnostmi, ki so zaživele v pravem pomenu besede in ki sb imele na dnevnem redu vedno vrsto aktualnih vprašanj, ki so jih delegati reševali z vso zagnanostjo, je vsekakor radovljiška izobraževalna skupnost. Njen predsednik je Jordan Blaževič, ki je bil že prej več let predsednik zbora uporabnikov izobraževalne skupnosti in ima zatorej precej bogate delegatske izkušnje. »V skupščini izobraževalne skupnosti nikoli ni bilo mrtvila. Naše skupščine tudi nikoli niso bile nesklepčne. Obravnavali smo takšna vprašanja, ki ljudi zanimajo, ki so zanje življenjskega pomena, saj ljudje živijo z izobraževanjem in šolo. Zatorej je tudi - razumljivo, da je v delegatskih klopeh izobraževalne skupnosti vedno dovolj življenja in resničnega interesa. Delegati so posredovali tudi vrsto koristnih pobud iz vseh okolij, ki pa smo jih lahko uresničevali v okviru možnosti, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Menim, da delegati v izobraževalni skupnosti posredujejo resnične interese delovnih ljudi in krajanov in da se delegacije sestajajo. Pri tem pa so bolj aktivni delegati zbora izvajalcev kot zbora uporabnikov, čeprav moram obenem tudi pripomniti, da smo nekajkrat kritizirali, ker so bili delegati zbora uporabnikov učitelji, se pravi izvajalci. Prihajali so kot delegati krajevnih skupnosti, kar ni prav. Brez dvoma, da vprašanja izobraževanja in šolstva dobro poznajo, vendar imajo pri nekaterih vprašanjih povsem lastne interese. Zdi se mi bolje zdaj, ko v delegatskem sistemu delujejo tudi v se bolj posebne delegacije. Splošne delegacije so imele preveč dela in se niso mogle poglobiti in bolj natančno preučiti posamezna vprašanja. V delegatskem sistemu, ki na splošno zadovoljivo deluje, pa je hiba predvsem v tem, ker so često delegati bolje seznanjeni kot delovni ljudje in občani. Redkokdaj iščejo mnenja med zaposlenimi in še bolj redko posredujejo sporočila, za kaj in kako so glasovali v posameznih skupščinah. Premalo je poročanja. Ta obveščenost bi vsekakor morala biti boljša.« D. Kuralt Manj formalno, pa bolj delavno Konferenci kamniških komunistov minuli četrtek prisostvovala delovna skupina Centralnega komiteja ZKS - Samokritična ocena dejavnosti v medkongresnem obdobju — Pod drobnogledom uresničevanje vloge in nalog komunistov pri utrjevanju samoupravnega položaja delavca Kamnik — V pripravah na pro-gramskovolilno konferenco, ki bo prve dni marca, kamniški komunisti kritično gledajo na opravljeno delo Se posebej poglobljeno so se lotili ocene delovanja svoje organizacije v obdobju med obema kongresoma. Prejšnji četrtek so na konferenci kamniških komunistov sodelovali člani delovne skupine C K ZKS s Francetom Popitom na čelu. Priložnost so izkoristili za temeljito razpravo o doseženem in o tistem, kar komuniste še čaka na poti uresničevanja samoupravnega položaja dealvca. Kamniški komunisti ugotavljajo, da je bilo delo občinske konference sicer dobro, da so se strokovno vključili v probleme, ki jih rojeva sedanji gospodarski in družbeni trenutek, vendar pa osnovne orga- nizacije stojijo še preveč ob strani. V združenem delu jih problematika sili v nenehno aktivnost, čeprav zahtevnim nalogam niso vselej kos. Teže pa ie v krajevnih skupnostih, ki imajo številčno skromne in zato neučinkovite osnovne organizacije Že samo število krajevnih osnovnih organizacij ZK (od 69 v občini jih je v krajevnih skupnostih le 16) priča, kako težko je avantgardo oblikovati po teritorialnem načelu. Uspešnejši so bili v temeljnih organizacijah kjer so komunisti lahko razmišljali o k^ kretnih, dokaj perečih gospodarski.' problemih Ustvarjanje dohodka, prednostna naloga delovnega človeka, je tudi v programu kamniških komunistov na prvem mestu Razpravljavci so kritično ocenili zlasti premajhno povezanost gospodarstva v občini in o tem bo v prihodnje razmišljala delovna skupina. Leta naj bi izdelala merila, kako v prihodnje samoupravno združiti investicijske programe kamniškega združenega dela in ga čim bolj usmeriti v izvoz. V prihodnje naj komunisti bolj razmišljajo o gospodarjenju in ustvarjanju dohodka kot pa o porabi, ki je bila pretežna tema sedanjega rned-k on grešnega obdobja. Razprava ni mogla mimo delegatskega sistema. Komunisti so razčlenili vzroke, zakaj delegatski sistem ne zaživi, kot bi bilo treba Majhna povezanost delegacij s samoupravnimi organi je eden temeljnih vzrokov. Poti k tehtnejšemu delegatskemu odločanju v Kamniku še niso začrtali, zavedajo pa se. da je rešitev v široki samoupravni osnovi delegacij *er v pravi strukturi delegatov Na konfereiu, .> i imunisti opozorili tudi moM: .e ' delovne obveznosti svoje*« tfatistvfc. Komunisti naj pojmujejo svije dolžnosti bolj delovno in ne zgo,, formalno DŽlebir »AVČNE NAPOVEDI PO GORENJSKIH OBČINAH lasbenik segel V jeseniški občini je dohodek prijavilo 5.1 *anov. tiati seveda, ki so presegli neobdav-li cenzus Najvišje je segel glasbenik, saj je lljavil kar 1.344.000 dinarjev dohodka, sledi trgovski potnik z 881.783 dinarji in tehnik s 7.24/) dinarji dohodka Seznam tistih, ki morali plačati davek na dohodek, se bo la krepko podaljšal, ko bodo prijave iN še obrtniki Ze zdaj lahko rečemo, da prijav več kot lani. saj jih je bilo lani vseh jpai 42 Razlog je seveda realno nižji cen- Ce se je kdo zmotil in oddaL davčno napoved, pa čeprav ni dosegel mejnega zneska 330.000 din. je opravil le nepotrebno delo. drugih posledic pač ne bo Tudi od celotnega števila prijav, ki so prispele do roka. večina niti ne bo plačala davka, saj ima večina napovedovalcev z zakonom določene olajšave predvsem glede vzdrževanih družinskih članov. Med napovedmi je v kranjski občini najvišji dohodek prijavil zdravnik s 706.000 din dohodka, univerzitetni profesor s 650.000 din. inženir gozdarstva s 620.000 din in trgovski zastopnik s 520.(KM) din. Med tistimi, ki so prijavili več kot 500.000 din dohodka, sta tudi dva upokojenca. Lanskoletno število preseženo ravnik ijavil največ Arhitekt na vrhu Kranj - ('prava za družbene prihodke Hlpsčine občine Kranj |e prejela letos 498 rčnih napovedi, ki ho ph izpolnili občani za lodke iz delovnega razmerja in drugega vendar pa nem niso zajete napovedi "snov. ki opravljajo samostojno gospodar oziroma poklicno dejavnost Številka inih davčnih napovedi sicer ne pomeni, da vsi ki so prijavili dohodek, takšnega tudi It. "»ni ob kontroli ugotavljajo tudi napake Radovljica prejeli do roka V radovljiški občim 4 upa i 134 vloženih napovedi ■»kupnega dohodka občanov za lansko leto Od tega ie bilo obrtnikov 4X, malih obrtnikov II in ostalih 73 Po poklicni strukturi zavezancev, ki so vložili napovedi, je bilo 9 napovedi vodilnih delavcev organizacij združenega dela: 4 vodje poslovnih enot in poslovalnic v organizacijah združenega dela; 5 univerzitetnih profesorjev. 14 zdravnikov. 9 gradbenih inženirjev in arhi tektov. H elektro in strojnih inženirjev. 2 pravnika. 2 ekonomista in komercialista, en računovodja. 4 tehniki. 2 književnika in 6 upokojencev. Najvišji dohodek 642.390 dinarjev je napovedal arhitekt, /a njim pa upokojene a-pilota Eden 590.180 dinarjev in drugi upokojeni pilot 566.860 dinarjev I) K Najvišje oskrbnik in inženir Tržič - V minulem letu ie preseglo mejo neobdavčenega dohodka .11 tržiških občanov Najviše iih lestvici sta obrtnik in elektro inženir, ki sta oba prijavila po 800.000 dinarjev dohodka Kaže. da je šlo obrtnikom lani na sploh kar dobro Tudi za vodilnima sta nam reč s po 600 000 dinarji prijavljenega dohodka obrt nika HI Največ ekonomist Kamnik - Kamniški oddelek za družben«' prihodke je letos prejel 40 napovedi davka oseb. ki so v delovnem razmerju. Lani je svoje letne prihodke prijavilo 19 občanov, trije od njih pa so bili obdavčeni I*tos je bilo napovedi kar dvakrat več kot lani. od štiridesetih pa so obdavčili 12 občanov, torej štirikrat več kot lani. Najvišji osebni dohodek je v Kamniku letos prijavil diplomirani ekonomist, ki je preteklem letu zaslužil 546.000dinarjev Sele po odmeri davkov za obrtnike ho oddelek za družbene prihodke zabeležil tudi število obrtnikov, ki so v letu 1981 prejeli najvišje dohodke Leto poprej jih je bilo 25, letos pa jih pričakujejo še enkrat več. - 60 davčnih napovedi Skofja Loka - V škofjeloški občini ie napoved davka iz skupnega dohodka vložilo 60 občanov Poklici občanov, ki so lani zaslužili več kot 330.000 dinarjev, ie enaka kot predlani. Največ dohodka je prijavil svobodni umetnik in sicer 837.778. za njim je fttrojni inženir s 480.020 dinarji dohodki, uv na tretjem mestu univerzitetni profesor * 478.731 dinarji skupnega dohodka O L*AS4.STRAN GOSPODARSTVO Kako do novih telefonskih priključkov r Kranjska telefonska centrala je postala pretesna za nove priključke, zato bo treba v dvfeh letih dograditi rajonsko ATC na Planini L Investicija bi veljala 160 milijonov din, denar pa bi zbrali iz sredstev SIS za ptt, lastnih sredstev Podjetja za PTT Kranj in sredstev, ki bi jih zbirali s samoupravnim sporazumom v združenem delu Kranj - Podjetje za PTT promet Kranj že

«egli plan za 20 m0rali preusmeriti proizvodnjo. " Vprašanje produktivnosti se po ™'presegli plan za 20 odstotkov in prvič v zgodovini leske Verige dosegli za več kot milijardo dinarjev proizvodnje. Izvoz so presegli v primerjavi s planom tako količinsko kot vrednostno. Precej dohodka pa so jim pobrale »kurzne razlike«, ki so bile večje, kot je bilo preseganje plana. Spodbudno je bilo predvsem pokrivanje uvoza z izvozom, ki je znašalo leta 1980 1.41, lani pa 1,81. V Verigi so se torej stabilizacijsko obnašali, ne nazadnje tudi zato, ker so bile velike restrikcije pri uvozu. S finančnim uspehorn nasploh pa ne morejo biti povsem zadovoljni, čeprav bodo pokrili vse obveznosti. Hud problem imajo zato. ker je na tržišču velika inflacija, porast njihovih cen pa je bil 11 odstotkov. Ocenjujejo, da so se cene reprodukcijskega materiala dvignile prek resolu-cijskih mej. hudo pa so porasli tudi materialni stroški. Samo energetika beleži---4 - *i porast za 80 odstotkov, temeljni organizaciji sidrne «... m-ivnj rasa izguno. prav tako izkazuje izpad dohodka temeljna organizacija TIO. Ures- javlja tudi v temeljni organizaciji TIO, kjer bodo motali v prihodnje izdelovati večje serije ter se še bolj preusmeriti v izvoz. S preselitvijo v nove prostore še niso vkjučili vseh zmogljivosti, v novih prostorih pa predstavlja večjo obremenitev tudi visoka amortizacija. Izgubo bodo pokrili iz internih sredstev, pravijo pa. da nikdar doslej še niso imeli tako jasno začrtanih smernic razvoja za obe temeljni organizaciji, ki prikazujeta izgubo. V prihodnjih nekaj letih bodo v Verigi vsa razpoložljiva sredstva vložili v razvoj pnevmatike in hi-.dravlike. saj naj bi kar polovico proizvodnje odpadlo na ti področji, razen tega pa naj bi Veriga oskrbovala energetiko in poljedelstvo. Zdaj morajo le še dokončati začete investicije v galvaniko. v prihodnjem razvojnem programu pa bodo morali upoštevati proces prestrukturiranja, izvozno naravnane investk'ije. možnost nabave materiala, bolj pa se bodo morali usmeriti na nabavo domače opreme. D. Kuralt področje telefonije v družbenem planu gorenjskih občin izgubilo prioriteto, tako lani kot letos odpadli bančni krediti, pa tudi v bodoče ne kaže računati kaj dosti na ta vir. V takšno problematiko razširjene produkcije v PTT se je na zadnji seji seznanil tudi kranjski izvršni svet. Ker je razvoj telefonije v Kranju odvisen prav od novih ATC, je izvršni svet ocenil kot sprejemljiv način zbiranja manjkajočih sredstev s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev /.a gradnjo rajonske ATC Planina, kar predlaga Podjetje za PTT promet Kranj V celotni investiciji bi po predlogu PTT Kranj sodeloval z 27 milijoni lastnih sredstev. 16 milijonov din bi se lani in letos zbralo v samoupravni interesni skupnosti. 26 milijonov je kreditov poštne hranilnice, 27 mili-jonov"*naj bi znaOial kredit proizvajalca opreme, manjkajočih več kot 44 milijonov pa naj bi zbrali s prispevki združenega dela. Letos verjetno organizacije združenega dela ne bi mogle prevzeti še te ob veznosti. kot jo predlaga osnutek sporazuma, saj bodo v mnogih orga-organizaeijah morali spreminjati letošnje gospodarske plane, kakšne pa so možnosti v prihodnjem letu pa bo verjetno možno ugotoviti že po razpravi na seji skupščine občine sredi rnarca. L. M. Rekordna poraba elektrike Januarja smo v Sloveniji porabili 795 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je 3,6 odstotka več k«t januarja lani. Zaradi otoplitve je bila poraba takoj po Novem letu manjša, kasneje pa je zaradi hladnega vremena krepko porasla in 20. januarja smo porabili rekordnih 28.7 milijona kilovatnih ur. Novoletna odjuga je napolnila jezera vodnih elektrarn, ki so tako januarja proizvedle 184,9 milijona kilovatnih ur ali 10,7 odstotka več energije kot januarja lani. Za 13 odstotkov pa je bila manjša proizvodnja termoelektrarn, ki je znašala 449,7 milijona kilovatnih ur. V skupnem seštevku je bila proizvodnja naših elektrarn za 7,2 odstotka manjša kot januarja lani. Vseh potreb tudi z dodatnimi 54.8 milij. kilo-vatnimi urami iz drugih republik nismo mogli pokriti in uvozili smo 105,6 milijona kilovatnih ur električne energije. Januarja lani fa je uvoz znašal le 7,7 milijona ilovatnih ur. Vzrok manjše proizvodnje v termoelektrarnah in s tem uvoza je bila slaba kurilna vrednost premoga, ki pa se je zaradi prizadevnosti rudarjev v zadnjih januarskih dneh izboljšala. Zaradi slabega premoga sta. tako dva naša največja bloka v Šoštanju večino januarja obratovala z zmanjšano močjo. NA DELOVNEM MESTU Skofja Loka - 155-članski kolektiv škofjeloške Odeje — tovarne pre&tih odej - je ženski kolektiv tcoajo lepo novo tovarno, kjer ;» oelovni pogoji dobri. Svetlo \r in toplo, vendar je kot povsod s tekstilni in konfekcijski •flldi ,) treba krepko zagrabiti, da se doseže norma in je zaslužek primeren Konkurenca je namreč velika in uspešni so lahko le najboljši. Kot ura — vseh osem ur zaposlila v Odeji. Delo se mj n< zdi pretežko. Mlada *em in ni mi težko stati osem ur. Norma pa je visoka in je potrebno vseh osem ur delati brez prestanka. Z osebnimi dohodki sem kar zadovoljna. Mesečno prcjmem. odvisno od preseganja nnrme. okoli 8 tisočakov« za kavico, vendar je potrebno potem bolj pohiteti. Šifer pa menim, da bom dve leti že *e vzdržala, potern pa grem v pokoj« Marija Rupar je prebivalka • dej: »Sele tri mesece delam na ?n delovnem mestu Stroj, na katerem delam, je na mre«' v pogonu le «»h konicah. k<» [ tam Rozalka Potočnik polni robove prešitih odej. »Osemnajsi let delam v Odeji in vsa leta sem na tem delovnem mestu. Tudi meni stanje ob stroju ne povzroča težav, buli in pa me roke. Ce polnimo odeje m poliestrom, ni hudo. /«•!«■ pa bolijo pri polnjenju / volno Platna ni slaba. toda. krlai smo s plačo /ad«»voljni? Vsak bi rad več. posebno sedaj, ko se vse lako drHŽi Norma je visoka in si kar privezan k stroju, če jo hočeš dosegati Pel minut -goji so dobri, saj smo na toplem in čistem. Imamo pa slab«* malice Lastne kuhinje nimamo in nam t«>pli obrok vozjjo '* delavske restavracije na Trati. Menim, da bi se morali bolj potruditi.« L. Hogataj __PETI K. 19. Na dolar uvoza, skoraj dva dolarja izvoj Škofjeloško gospodarstvo je lani doseglo dobre r — Proizvodnja je po obsegu za 2,5 odstotka večja, lacija za 60 odstotkov — Izvoz se je povečal ga 41 kov, uvoz je ostal na ravni leta 1980 Skofja Loka - Leto 1981 je bilo za škofjeloško g ugodno, saj je dohodek poraste I za 34 odstotkov v primerjavi^ 1980, čisti dohodek za 32 odstotkov, akumulacija pa karz*£ stotkov, je poudaril na sredinvm skupnem zasedanju vseh trdi' škofjeloške občinske skupščine predsednik izvršnega sveta Pet** Akumulacija se je tudi realno p«»večala. kar pomeni, da je aj lerialne osnove združenega dela. porasla Takšen rezultat je piv vo solidna osnova za poslovanje letos. Investicije lahko ocenimo k«ot kritične. Ne le. da se ne nominalna vrednost, veča se njihova razdrobljenost Prijav^ bila namreč vrsta načrtov, vendar nobeden ne •predstavlja v^jj* nosti. T«) napoveduje, da se bodo cilji družbenega plana o t uiranj«! gospodarstva slabo uresničevali. Hkrati investicijski^ delovnih organizacij ne najdejo podpore v bankah, ker noh*^ dveh. ne ustrezajo merilom in pogojem o večjem izvoru in dohodku Število zaposlenih se je lani povečalo le za 0,7 odstotk^ polovica predvidenega povečanja. Vendar nezaposlenost še |J stavlja večjega problema, saj je razpisanih delovnih mest tohL lahko našli delo vsi. ki so pripravljeni delati, čeprav ne ravno za katerega so se izšolali. Osebni dohodki v gospodarstvu so lani porasli za 32 negospodarstvu pa za 30 odstotkov, kar je v skladu z druibeti^ vorom. Vendar je izredni lanski porast cen izničil vsa povišanj osebni dohodki realno celo zmanjšali. Še težje je. da nič nek«.* letos lahko upadanje ustavili ali celo dosegli, da bi realni o*L*v dki začeli naraščati. Izgubo sta lani pridelali le dve temeljni organizaciji Iskr^ Elektromotorji v Železnikih in Gospodinjski aparati Retcče.t^ nikih je izgube za 25 milijonov dinarjev, v ReteČah pa 850 k dinarjev. Vzrok za izgubo je deloma poslovna politika Iskre.kj s svojimi aparati prisotna na jugoslovanskem trgu. deloma p* * velike težave zarodi pomanjkanja repromateriala. ki ga je zapora uvoza v lanskem zadnjem četrtletju. Izredno so v škofjeloški občini lahko zadovoljni z h sežki. Izvozili so za 40 odstotk«»v več kot leta 1980. uvoz pa<* povečal. S tem so dosegli ugodnejše razmerje'med uvozom ir/ kot so planirali Za 1 dolar uvoza so imeli kar 1.95 dolarja iw^ pomeni, da je škofjeloško gospodarstvo s svojim izvozom pa^1 obveznosti do skupnosti in energije. Hkrati to napoveduje,^ onveznosii uo snu ■■■ ----.. . delovne organizacije velike možnosti za uveljavitev na tujih t Januarska proizvodnja je bila letos nekoliko pod lansL kar je normalno. Večjo skrb vzbuja dejstvo, da se zadnji rr«* vsi delovni kolektivi borijo z velikim pomanjkanjem tekočih ^ že povzroča zastoje in preusmerjanje v proizvodnji. Oskriy^ materialom je letos boljša in je videti, da so se razmere na t*J ju začele urejati. , v 1 Poldrugi milijon parov Preseteni tudi prodajni cilji h v izvoz V tovarni obutve Peko so lani izdelali akoraj 3,5 obutve — Blizu 1,5 milijonu parov so je izvozili, od stotkov na zahod trgu Tr*ič — Ce upoštevamo razmere, v kakršnih se je lani znašlo naše gospodarstvo, potem so delavci tržiške tovarne obutve Peko s poslovnimi rezultati lahko zadovoljni. Proizvodne načrte so ob 2-odstotni višji produktivnosti presegli za odstotek, medtem ko so v primerjavi z letom poprej naredili za štiri odstotke več oziroma skoraj 3,5 milijona parov obutve. Uspeh je toliko pomembnejši, ker so imeli lani izredne težave s surovinami in z reprodukcijskimi materiali. Ne le. da jih ni bilo dovolj, pešala je tudt njihova kakovost. Zato so morali proizvodne programe nenehno prilagajati, jih spreminjati, zaradi česar pa so .nekoliko zamujali v dobavnih rokih in kvaliteti izdelkov, ob ceni najpomembnejših elementov za ohranitev oziroma prodor na zahodnem trgu. Pekovi izvozni rezultati torej le niso povsem zadovoljivi. Plan prodaje na zahod so sicer izpolnili, vendar pa iztržek ni bil tak, da h* lahko nemoteno uvažali potrebne materiale, niti jih kupovali na domačem trgu, kjer je zanje prav tako treba odštet i dei deviz. Izvozili so skoraj 1.5 milijona parov obutve, prvič tudi nekatera orodja, od tega 55 odstotkov na zahod. Zanje so dobili nekaj več kot 31 milijonov dolarjev Količinsko je plan izpolnjen, v primerjavi z letom 1980 celo za osem odstotkov presečen, vrednostno pa se je razmerje med prodajo na zahod in vzhod za celih 24 odstotkov znižalo. Konver- tibilni trg je namreč Pw 46 odstotkov vseh devfi predvsem posledica u\o v dodelavo. % Kljub težavam pa k nanjetrgovinska bilanci N zahodnimi državami iuvi merjavi z letom prej C* za 34 odstotkov ter 1 enajst odstotkov višji Tudi domača prodajLV, pričakovanja, čeprav a^*) polletju že poznala nJtv moč prebivalstva. V jiN cah po vsej domovini v J dajalci prodali ta dva obutve kot leto poprej/ kupljeno od koopa»Whj milijona parov. Zaitdp! izvoz pa so doma pntaVV sestavnih delov obutve * Dohodek je v Pekovi, nizaciji lani porasel n in je dosegel skoraj UjH narjev. V skladu t njV z družbenim dogovore^ nju so osebni dohodki v1 segli povprečje 10.722 v tržiški tovarni*pa ok^ narjev. kar je v prinW» 1980 za 32 odstotkov vet/ Akumulacija bo pri čistega dohodka ptekk^ hodka. Tako visoka pl čevljarje nujna, saj ai]^ način v reprodukcijski zagotovili trajnejšo' ^ oskrbo z domačimi mat viti bodo morali tudi in opremo, če bodo h tujimi konkurenti. ^ CGP DELO.TOZD PRODAJA LJUBLJANA Podružnica Kranj, Koroika 16 IŠCFTPRIMERNF PROSTORR ZA SVOJO DEJA1 Potrebujemo: «kI 50do 80 kv. m prostorov za skladišče ca 100 kv m prostorov za pisarne t«>r prostor za garažiranje v«izil Najprimernejša lokacija prostor«>\ bi bila izven mesta Kra«w (»kolici. do 5 km izven mesta. Prostori so lahko ločeni.čeprav^ no. da bi bila skladišča in pisarne na isti lokaciji. Prost«»ri mttžnost priključka na telefonsko omrežje. Ponudbe pošljite na naslov: CGP DRLO. podružnica 1 roška 16 ali pa se osebno oglasite. ■K, 19. FEBRUARJA 1982 KULTURA 5. STRAN O LAS rugo srečanje slovenskih pesnikov hI Kranj - Programski svet pri k'Osrednii knjižnici v Kranju je na ponedeljkovi časnikarski konferenci regovoril o pripravah na letošnje. go srečanje slovenskih pesnikov, i bo v Kranju 25. in 26. februarja. V rtek, 25. februarja, popoldne se 0 po kranjskih šolah zvrstila sre-ja s pesniki, zvečer ob 19.30 bo v rnovem gledališču literarni r. V petek, 26. februarja, pa se ob 9. uri začel v kadilnici Prešernega gledališča pesniški simpozij temo »Odgovornost poezije?« »Izhodišča letošnjih priprav so izkušnje prvega srečanja. Odlo-v. da s pesniškim srečanjem v nju obogatimo proslavljanje slo-skega kulturnega praznika, se je zalo kot zelo primerna; zamisel ih shodov v Prešernovem meje zapolnila vrzel v koledarju itev ob Prešernovem dnevu, ti pa je ponudila organizacijo zite pesniške prireditve, kakršne ovenskem kulturnem prostoru Še o imeli, imajo pa jih po drugih blikah in v svetu. Z lanskim sre-jem smo obenem pokazali tudi potrebo, da ustvarjalci žive pes-e besede o poeziji spregovorijo 1 sami,« je uvodoma dejal vodja amskega sveta Franc Drolc in nadaljevanju pojasnil programska išča srečanja. Temeljno vodilo rav je bilo tudi letos izhodišče. 0 poeziji govorijo pesniki ne glede generacijske ali literarnonazor-razlike. Lanski simpozij na temo 'oezija. pesniki in zgodovina«, je v lovoru nakazal nujnost, da se ljuje. saj časovno omejena va ni mogla dovolj temeljito leniti vseh vprašanj, ki so se od-la. Zato bodo letos skušali ohra-vsebinsko nadaljevanje razgovo-in beseda bo tekla na temo »Od-omost poezije?«. Kot je povedal "ia simpozija Denis Poniž so teme razposlali vrsti sloven-kultumih delavcev anketni list. ar je bil odziv skromen. S jo za referate so se obrnili na slovenskih pesnikov, literarnih ov in zgodovinarjev. Nekaj re-tov ima Že v rokah, zapišemo pa o. da bodo svoj prispevek dali: in Pritz. Niko Grafenauer. An b 9* Medved. Denis Poniž. Veno Kufer. Bojan Stih. Tine Hribar. rej Inkret in Vladimir Gajšek. }Mjubili pa so jih še Jože Snoj. Tone k in Jože Javoršek. Torej že napovemo, da jih bo več kot ko je bilo referatov deset. »Ze referati so zelo različni, menim, bodo znali dvigniti temperaturo lansko,« je dejal Denis Poniž, obuda lanskega srečanja je bila. povabili tudi literarne ustvar-iz drugih republik in pokrajin tako presegli republiški okvir. Za so vabila poslali v s kranj-ratena mesta, programske-boru pa pri tem pomaga D rusi o venski h pisateljev. Povab- 1 ao seveda tudi slovenski zamej-literami ustvarjalci, prošnji za t pa sta Sli tudi k Andreju Ko-na Koroško in Marku Kravosu Tako kot lani srečanje sestavljajo simpozij, literarni večer in publikacija. Te dni je izšel zbornik lanskega srečanja, ki zajema podane referate in povzema razpravo. Publikacijo bodo izdali tudi o letošnjem srečanju, pri čemer velja povedati, da bo denar zanjo prispevala Kulturna skupnost Slovenije, s čemer se srečanje tudi po organizacijski plati vključuje v vseslovenski prostor. Brez dvoma pa publikacija predstavlja pomembno obogatitev kranjske izdajateljske dejavnosti. Spremembo oziroma bolje rečeno razširitev bo doživel literarni večer, "ki ga pripravlja Bojan Pisk. Kot lani bo potekal v Prešernovem gledališču nesniki bodo sami brali svoja dela. Odzvalo se jih je že več kot trideset, torej že zdaj več kot lani. ko je sodelovalo 26 pesnikov. Novost pa bodo srečanja s pesniki po kranjskih šolah, s čimer bo imelo srečanje slovenskih pesnikov v kranjskem mestu še večji odmev. Na kranjski gimnaziji bodo pripravili srečanje z Nikom Grafenauerjem. v Osnovni šoli Simon Jenko z Jožetom Smitom. v Osnovni šoli Lucijan Seljak s Tonetom Pavčkom, v Osnovni šoli France Prešeren s Francetom Forstneričem. na Srednji tekstilni in obutveni šoli z Ervinom Fritzem ter v kranjski Pionirski knjižnici s Sašo Vegri in Borisom Novakom. M. Volčjak Četrta premiera v jeseniškem gledališču - V Amaterskem gleda lišču Tone Čufar na Jesenicah bodo drevi ob 19.30 predstavili že četrto premiera v letošnji sezoni. Zaigrali bodo dramo Henrika Ibsna STRA HOVI, v kateri sije igralka Slava Maroševič za svoj tisoči nastop na deskah jeseniškega gledališča izbrala vlogo gospe Alvingove. Po premieri se bodo prihodnji teden zvrstile še abonmajske predstave. Prvo srečanje gorenjskih lutkarjev skupine lahko krepkeje vključile v strokovno delo Gledališkega cent ra pn Zvezi kulturnih organizacij. h pobi odbor Zveza kulturnih organizacij Kranj bo prihodnji teden pripravila prvo srečanje gorenjskih lutkarjev. Število lutkovnih skupin v kranjski občini nenehno raste, zato so se v Kranju odločili, da podobno kot za druga področja - pevske zbore, folklorne skupine, dramske skupine -pripravijo srečanje, na katerem bodo skupine javnosti predstavile svoje delo. Razpis je šel po vsej Gorenjski, odzvalo se je največ lutkovnih skupin iz kranjske občine, saj je drugod ta dejavnost siromašnejša. vendarle je zastopana. Zanimivost srečanja je. da bdelo predstave razpršene po vsej kranjski občini, s čimer bodo približane otrokom v številnih krajih. Predstave si bo ogledal tudi republiški selektor in izbral primerne za osrednje, slovensko srečanje lutkarjev. Ob koncu srečanja, v soboto, 27. februarja, bodo pripravili še okroglo mizo, za katero se bodo lutkarji pogovorili o delu lutkovnih skupin na Gorenjskem, o možnostih razvoja in problemih, ki spremljajo to dejavnost, da se bodo oški razgledi v prodaji sjako društvo iz Škofje Loke ta teden razpošilja 28. rezek Loških razgledov svojim članom - Natisnili so ' izvodov in prihodnji teden bodo v prodaji po 250 divi v knjigarni DZS in v pisarni Turističnega društva [ofH Loki ter v Loškem muzeju Zajeten in vsebinsko bogat je letnik 1981 Loških razgledov, novih 0 strani dodaja dosedanjim letnikom tega edinstvenega zbornika, ki retrgoma izhaja že skoraj trideset let. Po lanski suši so se posebej izkazali partizanski pisci, ostala poglavja so ustaljeno obdelana, prazno pa je ostalo poglavje o gospodarstvu, kar zveni že kot očitek . Da je 28. zvezek posvečen lanski 40-letnici vstaje slovenskega naroda pove že naslovnica, ki je opremljena z osrednjim izrezom spo-nika poljanski vstaji v Poljanah, delo slikarja Iveta Subica. Poglav-r> NOB pa je pomaknjeno na začetek. V njem velja omeniti vsaj dva spevka Maksa Krmelja-Matije. ki se nasploh prvič oglaša in piše . jmine na leto 1941 ter izredno berljiv prispevek Svetka Kobala-Flor- Sjana o Milošu Ziherlu Poglavje Razgledi je prineslo 13 prispevkov s področja umetnostne zgodovine, etnologije, etnografije, botanike, krajevnega imenoslovja in zgodovine Cene Avguštin piše o oblikovanju prostorskih ambientov. v i urbanističnem razvoju Škofje Loke. France Golob o zgodovini in stavbnem razvoju nunskega samostana v Skofji Loki, Milan Zeleznik o kulturni krajini Selške doline in njeni umetnostno arhitekturni dediščini. France Stukl o posnemanju loške cerkvene baročne arhitekture in opreme na Dolenjskem, Emilijan Cevc o Jamškovi podobarski delavnici France Planina o imenih naselij v loški občini. Meta Sterle o malem kruhku na Loškem. Janez Dolenc o kmečkih opravilih na začetku našega stoletja na Poljanskem. Andrej Vovko o zgodovini osnovne šole v Poljanah. Anton Ramovš o triasnih okameninah v obzidju crngrob-*ke cerkve. Anton Polenc o pajkih s slemena nad Soriško planino in Marja Borštnik o stotndeset i obletnici Tavčarjevega rojstva. Poglavje Zapiski in spomini obsega niz spominskih člankov. Kot zanimivost velja omeniti prispevek Milana Dolenca »Konjski zdravnik« v katerem piše o starih veterinarskih bukvah in kako so koncem preteklega stoletja zašle k nam. Zanimiva je tudi »Stoletna burka« Jake Zigona. jezikovna študija o pravoipisu Poglavje o leposlovju prinaša izbor iz sodobnega literarnega snovanja na Škofjeloškem, dela šestnajstih avtorjev, ki delujejo v klubu mladih literatov pri zvezi kulturnih organizacij Skofja Loka V poglavju Poročila in gradiva pa kaže omeniti doslej neobjavljeno fotografijo slikarja Ivana Groharja iz začetka tega stoletja. M Volčjak SPORED SREČANJA Četrtek, 25. februar ob 11.30 Na Jezerskem, v prostorih osnovne šole: Marjan Marine »Nenavadni polet« — PiKUD Osnovne šole Lucijan Seljak Stražišče ob 13. uri Na Osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah: Gernetova-Gurevičeva »Račka« -Osnovna šola Peter Kavčič Skofja Loka ob 13. uri Na osnovni šoli Planina: »Kako sta se kužek in mucek igrala« — Šolsko kulturno društvo Josip BrozTito ob 16. uri V kulturnem domu Stražišče: Josip Ribičič »Mucolin in volk« -KUD Jezersko oh 16. uri V kulturnem domu na Kokrici: Matija Logar »Kvik, žabe. rig« -Prešernovo gledališče Kranj ob 17. uri V kulturnem domu vTrbojah. Philip VValsh »Na zeljnem listu« -Osnovna šola Lucijan Seljak Cerklje <>b 17. uri V OLG v gradu Kiselštajn v Kranju: Tatjana Stular »Prijatelji« - Osnovna šola Lucijan Seljak - VVO Orehek oh 17. uri V zadružnem domu na Primsko-vem: •lana Miličinski »O sneženem možu. ki si je iskal ženo« in »Drugo leto nasvidenje« - So bik o kulturno dru-st vii Osnovne sole K rasn |.i Petek, 26. februar ob 9.:«) V podružnični šoli France Prešeren" na Kokrici Saša Kump »Zgodba n vremenu.- -OLG K ran i ob 16. uri Na osnovni šoli Davorin Jenko Cerklje Ljuhomir Teldek »Fidel. Fadel« -Prešernovo gledališče Kranj ob 17. uri V kulturnem domu v Naklem: »Zgodba iz bolnišnice« - Osnovna šola Planina Kranj Sobota, 27. februar ol> 16. uri V društvenih prosiorih Veleaovo •Jožiea Koš »Zajčkova hišica« - Osnovna šola Prežihov Vorane Jcse-n ice Kulturni koledar JESENICE - Drevi ob 19.30 bo Amatersko gledališče Tone Cufar pravilo že četrto premiero v letošnji sezoni, dramo Henrika Ibsna »Strahovi«. Režija in scena je delo Milana Stepa-novica, po premieri pa bo manjša slovesnost oh tisočem nastopu igralke Slave Maroše-vič. Abonmajske predstave bodo na sporedu prihodnji teden, v ponedeljek. 22. februarju. \ sredo. 24. februarja, v četrtek. 25. februarja in v |>etek. 26. februarja, vselej oh 19.30. . RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta razstava slik In grafik Štefana Simoniča (1938- 1978). Odprta bo do 28, februarja, vsak dan od jO. do 12. in od 15. do 17. ure. BLED - Drevi ob 19. uri bo v prostorih mladinskega kluba prireditev »Poezija grobov in noči« ki dta jo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila 00 ZSMS Radovljica in Klub radovljiških .študentov BOHINJSKA BISTRICA -Drevi bo ob 19.30 v domu Joža Ažmana kulturno umetniško društvo Brezje uprizorilo Kas-telko V. Levstika. KRANJ - V Prešernovi hiši si lahko ogledate razstavo Prešernovi nagrajenci v letih 1950- 1956. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Leto 1981 - važnejša dogajanja in dosežki Gorenjske, v Mali galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate razstavo Slovenski gledališki plakat 1980/81 V galeriji Mestne hiše pa se s svojimi deli predstavlja akademski slikar Štefan Hauko: razstavo je pripravila galerija v Murski Soboti. V sredo. 24. februarja, ob 18. uri bodo v Mestni hiši odprli razstavo: west-east - vizualna poezija. Razstave so odprte tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ob ponedeljkih so zaprte. V koncertni dvorani Delavskega doma ho v sredo. 24. februarja, ob 19. urj glasbeni koncert: Studio Signum — obsedenost, glasba in zvočna poezija. V GLG v gradu Kiselštajn bo drevi ob 19. uri na sporedu filmski večer Skupine kranjskih kinoamaterjev. V torek. 23. februarja, ob 19. uri bo literarni večer poezije in proze: sodelovali bodo Janja Zlebnik. Matevž Košir in Bernard BeČan. glasbena glasbena spremljava Dino Gojo. V sredo. 24 februarja, oh 19. uri bo koncert dua »Dino in Roman«: sodelujeta Dino Gojo (violončelo) in Koman Pavlin (zvočni efekti! V Četrtek 25. februarja, ob 16. in ob 17. uri bo na sporedu lutkovna igrica »Nenavadni polet« lutkarjev Osnovne šole Lucijan Seljak. V petek. 26. februarja, ob 19. uri bo filmski večer pripravila Kranjska avtorska skupina, SKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava del članov ljubiteljske likovne skupine pri Zvezi kulturnih organizacij Skofja Loka. Odprta bo do 21. februarja, ogledate si jo lahko oh; petkih od 14. do 17. ure. ob" sobotah in nedeljah od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. V knjižnici Ivan Tavčar ho v sredo. 24. februarja, oh |'8, uri na sporedu predavanje z diapozitivi: ob Poljanski Sori. ki ga bo vodil Tone Mlakar. Torkova ura pravljic zaradi pustne maškerade na Mestnem trgu odpade. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja akademski slikar Herman Gvardjančič iz Reteč pri Skofji Loki. Razstava bo odprta od 2. marca, ogledate si jo lahko vsak dan razen ponedeljkov med 16. in 18. uri. BOHINJSKA BELA -DPD Svoboda Bohinjska Bela bo premierno uprizorila v nedeljo. 21. februarja, ob 19. uri v domači dvorani komedijo v treh dejanjih Dragotina Dobričanina »Skupno sta no -stanovanje«. Režija in scena je delo Antona Kelbla. Mauthausenske skice Pri Založbi Obzorja v Mariboru je izšla knjiga skic iz taborišča smrti Mauthausen mariborskega slikarja Jožeta Polajnka -Pretresljivo pričevanje, ki mu je uvodne besede posvetil Ivan Potrč, slovenski pisatelj, ki je tudi sam skusil grozovitosti tega taborišča . . ..,,„..,„, v.' ., »Dragi Jože. dve desetletji bosta, odkar mi je, Filipič poslal Tvoje mauthausenske skice, da bi napisal besedo o njih; lahko tudi. da je mislil na tisto zadnjo besedo, ki bi vse povedala. Ali te zadnje besede, to danes veni. nikoli ne bo: kaiti ni je besede, ko bi mogla to povedati, kar smo v maut-hausenskem taborišču videli in doživljali, kakor ni črte. ki hi mogla narisati, kar so ljudje v tej raz-človečeni mauthausenski siromašči-ni prestajali, da bi ostala tista naša takratna človeška tesnoba za navek ko grenka sedenca v naših dušah Vse to Ti sam dobro veš in le tako si lahko tako potrpežljivo čakal na te moje skop«' vrstice . . .« Veliko smo po vojni že prebrali, slišali o življenju, mučenju in umiranju v nacističnih taboriščih in vsakokrat se nam zdi tako neverjetno vse to. pa čeprav imamo še sto in sto živih prič. ki lahko vsak dan /nova (Hitrde t« njihovo trpljenje Malo yeč pove fotografija, toda redka ie ostala. Fašisti so hiteli uničevati dokaze /a seboj. Risbe in skice Jožeta Polajnka so nastale v tem taborišču od septembra 1941 do spomladi 1942: 23. avgusta 1941 mi ga / drugimi Štajerci internirali, spomladi 1942. ko je bila pa Štajerska priključena Reft hu. so jih p,i po skupinah 10 do 12 odpuščali i/ taborišča Tod« /e teh nekai mesecev taborišča je bilo dovolj, da m nastale- t« /govorne priče- trpi je -ni« v na<-ističnih taboriščih kier so takoj m Židi hoteli pospravili s »veta tudi vse Slovane Delo v kamnolomu je /delalo roke slikana Polajnka Z vsemi otrdelimi m obvezanimi prsti je risal te klavrne podobe taborišča, kakor jih je videl in doživljal Papir so mu prinašali lovarfti. ki so delali zunaj, v pisarnah. Za vsak košček tega papirja bi lahko sledila smrt Skice, risbe, doživele skozi slikarjcvo oko in dušo so boli /govorna priča trpljenja kot j* lahko /govorna kakršnakoli fotografija: telesa, ki se ob kotlu pulijo za zajemalko mlačne /elnicc. okostnjaki, vpreženi \ cestni valjar, telesa, ki so si izbrala smrt na žicah Obra/i. v katerih ie zarisano v nekai črtah vse', kar čutijo in mislijo ti ljudje, ki ne vedo. če bodo doživeli m- jutrišnji dan Možak, ki so mu zlomili očala, si jih je na tilniku privezal / vrvico, Shujšan«- postav. V oblačilih, ki so /a okostnjake že zdavnaj vse preširoke Vodeničarji. tovariši pri počitku, ko jih lakota st isne- v dve gubi * Petinštirideset skic je vseh objavljenih \ knjigi, sicer so pH stalno na ogled \ Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru Drobne priče grozot taborišča Mauthausen. skozi katerega je od ustanovitve H avgusta I<»3H pa do osvoboditve ."> maja 1945 šlo okrog 3:15.000 inter-nirancev Tu je bilo najbolj surovo pobitih kar 122.767 političnih jetnikov. <*l tega 32 180 sovjetskih državljanov. 30 203 Poljaki. 12.923 Madžarov. 12 890 Jugoslovanov. M 203 Francozi. 6.502 Spanca. 5.750 Italijanov. 4 473 Cehoslovakov. 3700 (trkov, j.500 nemških pmtinac istov. 742 Belgijcev in drugih Pripomniti pa moramo, da je bilo med ina džarskimi in italijanskimi žrtvami večina * taboriščnikov jugoslovanskega porekla Da so s«- mauthausenske skice -Jožeta Polajnka ohranile, gre zahvala Spancem, ki so Jožetu Pola jnku in -Janku Kustru svetovali, da jih i/ taborišča pretihotapita — v telesu. D Dolenc OLA86 STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK. 19. Za ves Kamnik en kotel r Bistrice. Enocevni sistem toplotne mreže v obliki prstana bo tekel od tod mimo vseh večjih tovarn do Fužin in nato nazaj ob železniški progi do nove obvoznice, zajel bo tovarno Stol in se sklenil za Bistrico. Prva faza toplarne od Stola mimo industrijskega območja s tovarnami Svit. Trival, Alprem. Titan. Svilanit in stanovanjskima soseskama Pero-vo in Novi trg naj bi zgradili do leta 1985. ko bodo zanjo zagotovljene tudi prve zaloge plina. Druga faza predvideva razširitev sistema ob novi obvoznici do starega mestnega jedra, vključno s tovarnami Utok. stari Alprem, Meso ter šole in zdravstvene ustanove. Druga faza naj bi bila sklenjena do 1988. obe pa bosta terjali naložbo 112 milijonov dinarjev. Zaokrožitev cevnega prstana, ki bo omogočila priključitev vseh ostalih porabnikov, načrtujejo do leta 1995. Naložba ni majhna, vendar bi se ob vključitvi vseh delovnih organizacij v prvi fazni projekt toplovodni sistem bistveno pocenil, pa tudi Vse večja poraba energije zaradi razdrobljenosti energetskih objektov, slab izkoristek in precejšnja iztrošenost teh objektov ter potrebe po varstvu okolja Kamniku narekujejo gradnjo toplarne - Kako izkoristiti sedanje kotlovnice tovarn in stanovanjskih sosesk Kamnik — Pred časom so v Kamniku izdelali program racionalne porabe energije. Ker v prihodnje zaradi povečanih potreb industrije in vse več bivalnih okolišev pričakujejo Se intenzivnejšo porabo so vnesli v dolgoročni načrt racionalizacije kot osrednjo nalogo izgradnjo toplarne. Naložba v toplarno je precejšnja, saj dokončna izgradnja predvideva kar 152 000.000 dinarjev. Razloge, ki so narekovali to drago odločitev, je iskati v sedanji razdrobljenosti energetskih objektov tovarn in stanovanjskih sosesk. Te imajo nizek, le 70-odstoten izkoristek, v njih pa izgoreva mazut, ki ne le onesnažuje okolje, temveč ga bo v prihodnje tudi vse bolj primanjkovalo. Na trdo gorivo ne gre računati, oskrba s kurilnimi olji pa je že zdaj kritična. Energetski vir prihodnosti je plin. Tako toplarni v prid govori tudi zagotovilo Petrola. da bo do leta 1984, ko bo pod streho prva faza, zanesljivo dovolj plina. V Kamniku pa imajo še drug tehten razlog, da se odločajo za plin iz toplarne. V sestavi dimnih plinov, ki se sproščajo v premnogih kuriščih na trda goriva in kurilno olje, so tudi snovi, ki nevarno onesnažujejo ozračje in ogrožajo pročelja ter kovinsko zaščitene zunanje površine starega mestnega jedra. Načrtov toplifikacije so se lotili predvsem zaradi ogrevanja novo nastajajoče soseske Novi trg. Problem bi bil rešljiv s kotlovnico, toda stanovanjske soseske se bodo še naprej širile, vsaka nova kotlarna pa je draga in neracionalna. V primerjavi t veliko začetno naložbo v toplarno so štirje milijoni za kotel resda malo, saj toplarna poceni ceno kilovatne ure za celih 80 odstotkov, kar je dolgoročno varčneje. V domačem kotlu kilovatna ura stane 2.24 dinarja, v toplarni pa bi le 1,25 dinarja. Tudi širitev industrije bi terjala vrsto novih energetskih objektov. Prva potreba po dodatnem kotlu se je pokazala pri Alpremu. ki bi na račun kotlarne lahko izgubil precej prostora, namenjenega proizvodnji. Na območju, kakršno je Kamnik, kjer je na nekaj kilometrih površin strnjena vsa industrija, je naložba v enoten energetski objekt resnično razumna. Toplarno nameravajo graditi v industrijski coni Rakovnik poleg zgrajen bi bil kako leto prej. Potrebno bi bilo tudi postopno prispevanje sredstev tistih porabnikov, ki niso vključeni v prvo fazo. temveč nameravajo energijo iz toplarne izkoriščati kasneje. Nekaj težav je še pri pridobivanju soglasij delovnih organizacij, ki jih ho zajela izgradnja prve faze toplovodnega obroča. Te tovarne imajo namreč svoje kotlovnice, ki bodo čez nekaj let resda iztrošene. a jih vendarle ne gre do kraja odpisati. Nekatere delovne organizacije, ki so pravkar obnavljale svoje energetske objekte, so za projekt seveda manj zainteresirane. Vendar so prednosti toplarne tolikšne, da se ne bodo upirale izgradnji. Delovna organizacija Svilanit ima tolikšno kotlarno, da bi lahko energetsko napajala vse južno industrijsko območje. Zato jo nameravajo v času gradnje toplarne temeljito izkoristiti in naj bi do leta 1985 reševala energetsko stisko novega Alprema. Tudi potem, ko bo enocevni sistem toplarne že začel delovati, tovarniških kotlarn ne bodo odvrgli med staro železo. Še vedno bodo namreč dobrodošle rezerve, kadar se bo v obratovanju kaj zataknilo. D. Žlebi r Nadomestila ^s* ^ Ta! za nesreče pri delu Od letos v temeljnih organizacijah, pa tudi obrtniki sami, izplačujejo nadomestila za nesreče pri delu in poklicne bolezni — Za tak način so se v zdravstvenih skupnostih odločili s temelji planov za to srednjeročno obdobje, ker je sredstev za zdravstveno varstvo v gorenjskih občinah premalo ravno belili glave, če je bil eden ali več delavcev na bolniškem dopustu, nadomestilo pa je šlo iz solidarnostno zbranih sredstev vseh Kranj — Od januarja letos dobivajo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih nadomestila osebnega dohodka za nesrečo pri delu in poklicne bolezni v svojih delovnih organizacijah in nič več iz skupno zbranih sredstev pri občinski zdravstveni skupnosti. V enakem položaju so tudi občani, ki opravljajo samostojno gospodarsko oziroma poklicno dejavnost. Za manjše delovne organizacije, ki imajo smolo, da se je nekaj njihovih delavcev znašlo na ^spisku za nadomestila osebnega dohodka za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, to nadomestilo je. kot vemo, stoodstotno nadomestilo osebnega dohodka, takšen izdatek v letošnjem letu seveda pomeni kar precejšnjo vsoto. Vse doslej si namreč v organizacijah združenega dela niso Ce zdrsne sneg na avto Zavarovalna skupnost prevzame od povzročitelja le odgovornost za škodo, za katero je sklenil zavarovanje - Plaz snega s strehe, ki napravi udrtino na avtu, mora voznik običajno plačati sam, saj so snegolovi zakonsko predpisani in torej krivca ni — Drugače je, če parkirani avto poškoduje drugo neznano motorno vozilo Zimska odjuga utegne postati prav nevarna. Sneg. še pogosteje pa led. ki ga mraz zadržuje na strehah, topli val odlepi in požene navzdol Nič posebnega, če uidemo nenadni plohi. Huje pa je. če na glavi zraste buška. če v pločevini avtomobila zazija udrtina. če se po šipi razplete mreža tankih niti. Stvar nikakor ni preprosta: prvič zaradi poškodb, drugič pa zaradi skrbi, kdo nam bo plačal prestane bolečine oziroma razbiti avto. Res je. da vsak odgovarja za poškodbe, ki jih s svojo dejavnostjo povzroči drugim, vendar pa so poti do odškodnine včasih vse prej kot ravne in uspešne. -Jezimo se na zavarovalnico, ki nas noče uslišati, s«' tožarimo / lastnikom hiše. ki ni pravočasno zmetal snega s strehe. Recimo, da ima lastnik hiše z zavarovalno skupnostjo sklenjeno ri zavarovlaui skupnosti predvsem -......i racije združenega dela. obrt- niki, premalo pa jo uveljavljajo občani iz stanovanjskega zavarovanja. V primerjavi z obveznostmi zaradi nesreč pri delu. ki jih ima zavarovalnica na tem področju največ, so padci snega. ledu. opeke, lončkov za rože in podobnih stvari dokaj redki. Bolj kot poškodbe vetrobranskih stekel na vozilih, ki jih povzroči kamenje izpod koles avtomobilov spredaj. Voznikom krivde ni mogoče dokazati in od njih oziroma zavarovalnice ne izterjati odškodnine. Prav zaradi pogostnosti takih primerov je zavarovalnica pred leti uvedla kasko zavarovanje stekel. Neplodno je običajno tudi iskanje krivca, ki je podrsal parkirani avto in. kar se rado zgodi, izginil. Iskanje niti ni potrebno. Ce je poškodbo povzročilo motornu vozilo, je treba najti le dve priči in potrdilo pro-metnih miličnikov Zavarovalnica škodo povrne. N«' pa. če je objestne? avto prizadel s kakšnim drugim predmetom. Tedaj voznik lahk»> uveljavlja le odgovornost iz kasko zavarovanja, če ga seveda ima sklenjenega, podobno kot v primeru tatvine, požara, loče. ko je odškodnina polna, brez odbitne frailši/c In se svarilo pred traktoristi Zanje obvezne« zavarovanje ne velja, redki pa so tudi. ki ga sklepajo po svoji Volji. Ce torej njihova odgovornost ni zavarovana.>o zaman v s«-prošnje zavarovalni skupnosti. Primeri, vzeti iz vsakdanjega živ ljenja, nikakor nimajo namena, da bi blatili pravila, ki veljajo v jugo-slovanskem zavarovalstvu Opozoriti smo želeli le na nekatere- stvari, ki jih občani premalo poznajo in /a radi nevednosti neupravičeno kregajo delavce Zavarovalnice, vča <\h pa ne zahtevajo povračila škode ki bi jo lahko dobili H.Jelov ću u organizacij združenega dela v občini. Se bolj kot v nekaterih delovnih organizacijah pa občutijo nadomestilo za nesreče pri delu po novem obrtniki, posebno tam, kjer so ob nosilcu samostojne dejavnosti zaposleni le še dva ali trije delavci. Novost je pravzaprav že od lani. vendar pa ni »udarila« organizacije združenega dela po sredstvih za osebne dohodke, tako kot bo to letos. Lani so namreč občinske zdravstvene skupnosti ponudile organizacijam združenega delrf v podpis samoupravni sporazum, po katerem so se po stopnji 0.10 odstotka (v jeseniški po 0,15) iz dohodka po osnovi bruto osebnega odhodka v občinski zdravstveni skupnosti zbrala sredstva za nadomestila za nesreče pri delu in poklicne bolezni. Vsem organizacijam združenega dela se ni zdelo pomembno, da bi takšen sporazum sprejele, med njimi celo nekaj največjih na Gorenjskem. Vendar pa ne glede na njihov »nepri-stanekc< sporazum ni bil uresničen, tako da so občinske zdravstvene skupnosti izplačale, te vrste boleznine še naprej, ne glede na to, da je bila že za lansko leto na račun izlo ("'enih boleznin za nesreče pri delu v vseh zdravstvenih skupnostih Gorenjske že zmanjšana prispevna stopnja za zdravstveno varstvo. Takšen način zbiranja sredstev za nadomestila osebnega dohodka za nesreče pri delu je zavrnila služba družbenega knjigovodstva z obrazložitvijo, da se sredstva za nadomestila zbirajo iz sredstev za osebne dohodke v posamezni temeljni organizaciji, ne pa iz dohodka. Ne glede na zaplete z načinom združevanja sredstev za lansko leto. bodo ta sredstva temeljne organizacije kljub temu morale zbrati. Za takšen način izplačevanja nadomestil za boleznine zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni, namreč i/, sredstev za osebne dohodke posamezne temeljne organizacije, so s«' doslej odločili le na Gorenjskem in določilo• i/.*zakona n zdravstvenem varstvu zapisali tudi v samoupravne sporazume o temeljih planov zdravstvenih skupnosti za to srednjeročno obdobje Omejitve v skupni porabi so namreč sredstva za zdravstveno varstvo v posameznih gorenjskih občinah začrtala relativno nižje kot v drugih regijah; zato so tudi gorenjske občine med slovenskimi po prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo na zadnjih mestih Glede na zmanjšan prihodek zdravstvenih skupnosti po prispevnih stopnjah v lanskem letu kot po sklica izpada dohodka v temeljnih organizacijah v zadnjih treh mesecih lani - podobno se lahko dogodi v t tuli letos — ne bi bilo čudno, če hi v občinskjh zdravstvenih skupnostih že kmalu začeli razmišljati o pre nosu zbiranja sredstev iz prispevne stopnje na temeljne organizacije še za nekatera dosedanja nadomestila, kot to omogoča zakon <> zdravstvenem varstvu. I. M Stalno obrambno in samozaščitno! * delovanje Stane BOSTJANČIČ Letos že tretjič pripravljamo obrambno zaščitno Nič nas ne sme presenetiti — Pozornost zagota prometne in požarne varnosti pa nadaljnjemu ramjf rodne in civilne zaščite — Tudi v kranjski občini je tj področju veliko nalog, v pogovoru naglasa predied^ bora za akcijo Stane Boštjančič Kranj — Obrambna zaščitna akcija Nič nas ne sme novost, saj jo letos pripravljamo tretjič zapored. Tokratna snujemo na dognanjih iz preteklosti in potrebah 9edi pomtjmi še nadaljnje prizadevanje za podružbljanje sploh* obrambe in družbene samozaščite. Zagotoviti mora prr1"" sabljanje delovnih ljudi in občanov za izpolnjevanje kon na tem pomembnem področju družbenega delovanja. Z rezultati v utrjevanju sistema splošne ljudske ob bene samozaščite smo na splošno lahko zadovoljni, vendar terih področjih še vedno zaostajamo za načrti. Zlasti števila* velika materialna škoda v prometu in požarih nas opoai samozaščitna zavest ni povsod vedno na primerni ravni. Zato* med letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti prizadevali,) sklenili v predsedstvu republiške konference Socialistične iw venije. da bi odpravili te pomanjkljivosti, obenem pa borno nost namenili nadaljnjemu razvoju narodne in civilne zaščite. »Ta izhodišča,« pripoveduje predsednik odbora za akcija 1982 pri koordinacijskem odboru za SLO in družbeno saa* občinske konference SZDL v Kranju Stane Boštjan*^ osnova za načrtovanje vseh dejavnosti v letošnji atJ! slehernem področju nas čaka dovolj aktualnih nalog, t* jeno aktivnostjo, povezovanjem in usklajenim delom v*u cev nalog si bomo prizadevali kar najbolj dosledno »-sprejete programe. Naš odbor bo v kratkem pripravil svoj načrt dela. orientacija pri načrtovanju aktivnosti'v združenem dtk krajevnih skupnostih. Za večino akcij bo osnova -zračnega napada, ponekod pa tudi ogroženost zaradi voda ali zemeljskih plazov. Med spremljajočimi dej, bodo vaja v protioklepni borbi, razstava letal oh dntw slovanskega vojnega letalstva na letališču Brnik h* neka skupna akcija na Gorenjskem. Akcijo bomo v začetku oktobra s končno vajo na vseh ravneh. Ze na prvi seji odbora smo sklenili, da je ,ogroieiMw, vseh dejavnosti, vendar jo bo treba vzeti povsem anT vsem od družbenopolitičnih organizacij — sindikata ženem delu pa socialistične zveze. Zveze komunistov t* socialistične mladine na terenu bo odvisno, kako mu-, uspešni bomo pri tem.« Letošnja akcija Nič nas ne sme presenetiti je torej novaj^ za nepretrgano delovanje na področju splošne ljudske 1*7*1 družbene samozaščite. Vsakdo bo moral najti svoje mes^ izbrati določene naloge in jih tudi uresničiti, da bi re«,|J preteklosti mogli dodati nove izkušnje. Mnogi so še v podnajemniških sobah Kako pomagati podnajemnic V delovnih organizacijah marsikje še ne vedo, v kakk. vanjskih razmerah živijo sezonski delavci — Pri GoxrJ spodarstvu Bled zadovoljivo rešujejo stanovanjskoT*K tiko *w Radovljica — Verjetno prema-lokrat pomislimo na to. da je med nami še veliko sodelavcev, ki Živijo v skrajno neprimernih stanovanjskih razmerah. Najtežje je tistim, ki smo jih zaposlili, a imajo le začasno bivališče kot »sezonski delavci«. Vsem pa bi morali zagotoviti ustrezne bivalne razmere tudi po samoupravnem sporazumu o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere. A ta samoupravni 'sporazum smo na hitro podpisali in sedaj je v kakšnem prašnem predalu, brez prave vrednosti in moči Stanovanjske razmere nekaterih sezoncev. med katerimi bodo številni ostali kot redno zaposleni, so marsikje obupne in to ne le v industrijskih središčih Marsikateri lastnik prazne in velike hiše je zaslutil dober in lahek zaslužek, ponudil streho nad glavo in luč na stropu za mastno mesečno najemnino. Delavci še živijo tudi v barakarskih naseljih, čeprav ie lc-teh občutno manj. Delovne organizacije. posebno večje, vse premalo vedo. v kakšnih razmeraha živijo njihovi zaposleni. V delno opravičilo jim je, da delavci, ki se zaposlijo, nočejo ali jih je strah povedati, da so podnajemniki v skromni sobici oderuha. Ob redki pritožbi podnajemnika pa smo vsi zmedeni, ker ne vemo. kako bi oderuhu prišli do živega. Kdo'' Inšpekcijske služb«' so brez moči. razen če imajo dokaz o davčni utaji ali grabežu. Samo tedaj milica lahko vstopa po nalogu sodnika V podnajemniških sobah so delavci prepuščeni" sami sebi. a kam naj s« izselijo'.' Delovne organizacije bi morale delavcem zagotoviti primerno bi val išče. a kaj. ko za stanovanja ni denarja Tako se vrtimo v /?»<*•• ranem krogu in lahke* , ljamo, da dandanes neL^S še vedno živijo v neti^^B merah. Med tistimi delovni^ cijami. ki zaposlujejo veliko sezoncev. so ^ gospodarstva. Pri Gonj darstvu na Bledu. rlenj> leta in leta stalne pi naj bi namestili delavv*/ iz drugih republik in delovni sezoni. Dotgni živeli v barakah Jelovici in celo na ki so mu domačini »Pasica«. Tu še danes ki sta zdaj prazni sta morali biti \ gozdnih delavcev darstvo Bled je že rešiti stanovanjske cev. a jim še do uspelo in to ne zaradi Gozdno gospoda1 iskalo lokacijo kjer postaviti stanovanja a sedem let V Gorjah uspelo jim je zgraditi v Mojstrani in na 4 poiskali začasno rešitrv gorjansko |x>dničje ^ prostore za M\ dela\y delavec ni veo v harakt seveda, da zgradijo V novanj. saj namensko ^ zbirajo v banki sredstvu Pri Gozdnem jt« so stvar torej uredili \»] ko bi s«- po njih nekatere druge delovat, ki zaposlujejo dehun Kako prav bi bilo. ko lahko reklih da najemu iške sobe »It naselja že preteklost, !K. 19. FEBRUARJA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7. STRAN GLAS vaseh pod gorami 'i Kunčičevih v Slatni nad Begunjami hodijo na delo v Be-ije, obenem pa tako kot ostali prebivalci vasi pod gorami lelujejo tudi košček zemlje in redijo živino — Stara mama želi pomladi in sonca, saj bi se rada šla na njivo in jo oplela Slatna nad Begunjami - Precej Imaknjene se zde vasi. ki ležijo ob »t kilometrov dolgi ceKti Begu e— Tržič Cesto, novo. asfaltirano, speljali pod gorami pred nekaj le(i približala je vasi večjim naseljem mestoma, obenem pa spomladi, »leti in jeseni privablja številne >torizirane obiskovalce, ki vedno >lj množično zahajajo po mir na ivnike in v gozdove vasic Od tu je >lep razgled na dolino, tu je narava vsa mila in še vsa tiha in prav čudno se ti zdi. da je razmeroma š». nepoznana in malo pozidana. Prav nič »slavna« v tem smislu se ni postala, čeprav si slave miru in tiho te pošteno zasluži. A zdi se. da je ljudem, ki tod prebivajo, kar prav. da je tako. Navajeni so živeti v svojih vaseh, veseli so vsakega na'predka. radi imajo svoje kraje, prijazno sprejmejo obiskovalce — skratka, gosto« ^3 r*et kilometru/ je ml Begun/ do Tržiča po cesti pod gorami, mimo fevdnih priletnih vasic. - Foto: D Kuralt Samoprispevek: da ali ne? Tržič - Pobuda ^veta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v Bistrici, naj bi po propadlem referendumu za četrti občinski samoprispevek -v krajevni skupnosti uvedli lastnega, je v vsej t rž i A k i oblini sprožila glasen odmev. Zamisel Bistričanov, Čeprav tudi pri njih referendum ni uspel, vsekakor, velja podpreti. Radi bi pač dvorano za kulturne in družabne prireditve, radi bi športno rekreativni center Le kako bi drugače lahko uresničili naložbene načrte. evke. bi v petih letih morda /brali, oh skokovitem naraščanju cen. komaj za nekaj kvadratnih metrov asfalta. Utemeljeni dvomi, ob katerih je odločitev predsedstva občinske konference socialistične zveze, ali podpreti samoprispevek v Bistrici ali ne. zelo težka. Borci so jo na sobotni skupščini združenja prav zaradi dosedanjega neenakomernega razvoja tržiskih krajevnih skupnosti zavrnili in se ogreli za ponovni razpis občinskega referenduma. Člani predsedstva občinske konference SZDL so bili v ponedeljek previdnejši. Kes. da bi občinski samopris|>evek krepko odtehtal krajevne, vendar pa brez. predhodne temeljite akcije v vseh osnovnih sredinah, kjer občani žive in delajo, ne bo šlo. Lanska izkušnja je vsekakor dober dokaz, da morajo n referendumu reči svoje občani, ne pa le ožji krog ljudi, ki so se na zborih občanov navduševali za samoprispevek H. .lelovčan Dota Kunčič u S/atnc ljubni. da je kaj. prijetni za pogovor. V krajevno skupnost Begunje sodijo vasi Slatna, Srednja vas. Zadnja vas. Mlaka in Podgora. medtem ko so del tržiške občine vasi Palovče. I^eše. Hudi graben in Brezje nad TrŽičem ter Bistrica. V Slatni je precej hiš. ljudje se "ukvarjajo deloma s kmetijstvom in živinorejo ter hodijo na delo v begunjski Klan ali v druge delovne organizacije radovljiške občine. Tudi pri Kunčičevih so zaposleni, zraven pa tako kot vsi prebivalci pod gorami obdelujejo dve njivi in redijo nekaj živine. »Kar pridelamo, je le za domače potrebe,« pravi zgovorna in prijazna 51-letna Dora Kunčiče-va iz Slat ne »V hlevu imamo nekaj živine, na polju pa sadimo krompir, fižol, zelje. Izredno škodo pa nam vsem že leta in leta dela divjad, srnjad in divji prašiči. Nedolgo tega so se lovci zares izkazali in v bližnji »grofiji« ustrelili enajst divjih prašičev, a kaj, ko nam pridelke obžre tudi srnjad. Vsi in vsak posebej se moramo sHno zavzeti in kaj veš kakšna strašila v polje postavljati, da ohranimo vsaj nekaj, kar smo pridelali. Prebivalci vseh vasi smo bili zelo veseli, ko so speljali novo cesto. Zdaj redno vozi po njej tudi avtobus, vendar smo vsaj na tej strani nezadovoljni s tem, ker »šihtarskega« avtobusa ni. Vozi le dopoldne, vendar ob urah, ki so za delavce, ki bi se radi peljali na delo, neustrezne. Šolske otroke pa v osnovno šolo v Begunje redno vozi kombi. Cesto tudi redno posipajo in če zapade le malo snega, so plugi že na cesti. Prav tako jo ob vsaki napovedi za poledico redno posipajo. Z vodovodom nimamo težav. Vodovod so vaščani že leta 1»26 sami napeljali, tudi v Zadnji vasi so ga zdaj dobili. Poštar pride vsak dan, na pošto pa odhajamo v Begunje. V vaseh nimamo telefona in nimamo tudi manjše trgovine. Ves živež moramo kupovati v Begunjah. Seveda si želimo, da bi imeli preskrbo z osnovnimi živili bližje in da bi imeli telefon. Upamo le, da ga bodo v prihodnjih letih tudi k ,i "'i te. . . \ ■Jt7' ur Slatna fe prva vas i smeri ml Begunj nam napeljali in bomo tako prišli na vrsto. Zdaj plačujemo še krajevni samoprispevek za razširitev gasilskega doma, ki je premajhen. Naši gasilci so vložili ogromno prostovoljnega dela, redno vadijo in so zarerf aktivni. Večji gasilski dom si tudi zaslugi0- j» . Obiskovalci k nam radi zahajajo, posebno ob lepih dnevih. Pridejo z avtomobili, po kostanj in po sadje, ki ga je v vaseh pod gorami zares veliko, če le ni pozebe ali toče. Zaradi po zebe že dve leti kar ni prave letine orehov, domačega sadja pa je dovolj.« Pri Kunčičevih živi tudi najstarejša prebivalka Slatne. že 91-letna Marjana Langus, Dorina mama. Marjana Langus je še vsa čila in zdrava in izrednega spomina, kljub visoki starosti. Rada se vrača' v preteklost, ko je bilo pri hiši vse drugače, ko je Še živel mož. odličen l>evec in dober človek Spominja se dni zadnje vojne, ko je bila hiša na proti Tržiču. - Foto I). Kurafl steza j odprta partizanom, ki so pri Marjani vedno uiašli zatočišče in hrano. Bala se je že. bala. a zdaj je vse prešlo. <<• 'i tisti tesni trenutki, ko so prišli vas Nemci in jo je strašansko zaskrbelo, če niso prišli k njim. Langusova mama je veliko izkusila in pravi, da mladim ne bi privoščila toliko težav in trpljenja, ki ga je sama morala prestati. A je bilo obenem tudi lepo in zdaj ji prihajajo v spomin posebej še prešerni dnevi, ko je zadonela po hiši prelepa stara pesem, ki ji še zdaj ve naslov, besedilo in spev Mama še bere brez očal. veliko plete, televizije pa ne mara preveč. Ozira se k" oknu in si želi pomladi, ko ,bi spet rada šla na domače polje i>; plela Tak o je pri Kunčičevih. podobno je v ostalih domačijah Stari ostajajo doma. mladi so po službah in v šolah in ko se vrnejo, obdelujejo zemljo in delajo v hlevu. Življenje teče dalje, le da v vaseh pod gorami veliko bolj mirno, spokojno in nekako veliko lepše kot v mestih l) Kuralt Dober obisk v novem hotelu - Lani julija so odprli prenovljen Kompasov hotel v Bohinju, ki ima 120 postelj ter ležišča v bungalovih poleg hotela. Prej je bil hotel dotrajan in skupaj z depandanso zelo slabo obiskan, letos pa njegom B kategorija privlači vedno iW gostov. domaČih in tujih. Se posebej zimska sezona, ki se ie začela 17. decem bra lani. je privabila v hotel goste, ki si želijo bohinjskega miru in zdrave rekreacije v naravi - na Voglu ali na lepo urejenih smučiščih K oble - Foto D Kuralt Ml PA NISMO SE UKLONILI šestnajstimi a pohodu Štirinajste ZBACNIK Ir/le lebruarske om u i • 'l» (e \l\ v svojem /iianu-nio-iii pohodu na ms.it bila hude boje / Nemci na Konjiški .indeku Paškem Kozjaku, (iraški gori w v noči med 21 in 11 februarjem razbila nji obroč m se prebila v Rele vode Po ni*ib bojih se je nekaj dni kasneje končala I udi nemška ofenziva m brigade so lahko odšle na zasluženi počitek Sercerjeva in Rračičeva na območje Kamniških Alp. štab XIV divizije in Tomšičeva brigada pa sta -ostala v Mo/irskih planinah in lam se je do srede marca divizija ponovno /tirala Od 1075 borcev, kolikor jih je eč in |)ekla kolače, da bo /jutrai postregla "Spavaj, devojko. ti samo spavaj' je rekla, toda takoj zatem me je vrgla v /rak strašna detonacija. Mine so zaradi vročine eksplodirale in hišo je dobesedno razneslo Sedem borcev je raztrgalo, več je bilo ranjenih Bila sem ranjena v glavo, na eno oko nisem nič videla in dr Loj/e mi |e rekel, nai grem / ranjenci v Dolflićo. Toda tja je šel le tisti, ki res ni mogel hoditi Ne znala bi tega razložiti, vendar smo vsi borci občutili nekak strah pred bolnico, bali smo se zapustiti svojo enoto in tako sem odšla na|>re| sStirinajsto« H. februarja so prešli Sotlo in stopili na štajersko stran Takoj so se spopadli z Besarabo m Koče var ji. naslednji dan pa / Nemci in snegom Začel se je 20 dni dolg pohod, t ri|e tedni neprestanih bojev, prebojev i/ Kovražnih iihročev, utrudljivih in izčrpava ločih pohodov po globokem snegu in sko/i snežne viharje Povrh tega š«. pomanjkanje hrane ter vse večje težave s prenašanjem ranjencev, ki jih |e hib) i/ dneva v dan več Nemške operativne enote, skupaj okoli M00 mož dobro opremljenih / orožjem, s tanki m topovi, so Štirinajsti stalno vsiljevali neenak boj Za vedno bodo ostali v spominu TomšiČevcev. Ren-erjevcev in Brsčičevcev zapisani Bohor Mrzla Planina. Konjiška gora. Lindek. Paški Kozjak. Basalič m (Iraška gora. gora junšev »Nemci so nas začeli obstreljevati s topovi Krogle so dobesedno letele mimo naših glav Nekoliko /a našimi položaji nekaj nižje, je bila kuhinja in topovske krogle so jo dobesedno ra/nesle To |e trajalo vse dopoldne Niti glave nisi smel dvigniti In v tistem boju. se spomuijam. da sem grizla nekakšno ploščico mislim, da te bila stisnjena soja ali nekai podobnega Nekakšna krma za živino ie bila in nič ne vem. kje sem ju dobila Na nič več ne nusliš. le čakaš da bo konec- . V noči na 24 februar tn* je nekje nad Solčavo našel v snegu kurir Noč Ne vem njegovega imena Bila sem vsa ozebla Na pol zmrznjena sem zaspala v snegu in me ob premiku niso mogli zbuditi Zato sem ostala /adai Noč me ie od|>eljal na Kaduho. kjer na- je v svojem bunkerju zdravila dekla Francka Pod kozolcem je hil bunker, narejen iz slame Slama je bila mrzla in polno uši je bilo v njej. Povsod so lezle Se v rane. ki so se odprle na nogah, so mi prišle Pa ie rekla Francka, naj kar v hišo pridem. Bom rekla, da si moja sestra i/ Kamnika, če bo kdo povprašal, kdo si. x »Ko sem se vrnila v brigado, bilo j« sredi mana in s«- je divizija ponovno zbrala \ Mozirskih planinah, so imeli ravno poslovilni miting Fantje so odhajali y letalsko šolo v Rusijo in v mornarico Rilo je kot oh praznikih. « Kasneje je Tomšičeva brigada / drugim bataljonom odšla v Laikov odred, ki se je boril / Nemci na Koroškem Zofko so kot staro borko premestili v četo. ki je ostala v teh krajih za /ve/o med XIV divizijo m Lackovim odredom. I »Naša četa je samostojno delovala Rilo je konec marca H»4.r) ko še nam je pridružilo več kot 100 nemških policistov Rili so to fantje iz Voivodine. Nekega dne. bilo je pred kosilom so imeli stari boni / njimi politično uro Točno ob |_» uri so nas obkolili Nemci Zaklali so stražaria in nas napadli Padlo ie veliko borcev in novincev Tri dni *o nas držali obkoljene in tretjo noč smo s«, proti miru splazili v dolino in čez cesto na Pohorje, kjer smo se priključili Sercerjevi brigadi. Tam sem bila bolničarka 1 bataljona Vse do os vol i o du ve« Najteže, pravi Zofka, pa je bitu že p< osvoboditvi ko so na Koroškem lazoroževs Nemce. Svoboda je bila. vse s*- (e veselilo, d je vojne konec, naši fantje pa so št- kar padal Tedaj, ko je bilo že vseh bojev konec ko j bila zmaga že resničnost, nas je i/g.il vsakega bona še veliko bolj prizadela. L Rogata i OLA8 8. STRAN Ne tako površno Saj bi se v uredništvu raje osebno pomenil o nekaterih dopolnilih in pripombah k temu članku, a ker je pač javno objavljen, in to površno o tako velikem človeku kot je narodni heroj Stane Žagar, prosim če te moje vrstice objavite. Lepo je, da se ob športnem poročilu malo več napiše tudi o Človeku, po katerem se to tekmovanje imenuje, to je o Stanetu Zagorju, vendar ne tako. kot beremo proti koncu drugega odstavka. O narodnem heroju Stanetu Žagarju je napisanega ie toliko, da gradiva o njem ni težko dobiti. Zato ne more biti dobro (naj ponovim), da je »politično delo na Gorenjskem postalo bolj organizirano leta 1936. ko je (Stane Žagar) ustanovil celico Komunistične partije na Dobravi in pozneje v Kropi*. Potem pa še: »Postal je sekretar komiteja K P za jeseniško okrožje in vključil se je v NOB, sodeloval dražgoški bitki, 27. marca(?) pa je padel s soborci Selike četef?)« (podčrtal in vprašanja postavil I. J.). Bolje kot takole bi bilo kar tisto, kar je zapisano v začetku: s prvim stavkom je povedano, kaj in kdo je bil Stane Žagar. Ko pa potem beseda Širše steče o njem, je pravilno takole: — politično delo na Gorenjskem (če je mišljeno — partij-skopolitično) ni postalo bolj orga nizirano šele 1936, temveč dosti prej. Tedaj je bilo čutiti že veliko pomembnih pozitivnih posledic poživljenega političnega delovanja. Partijsko celico je Žagar osnoval na Dobravi in v Kropi (skupno) že 1931. leta. potem posebej 1935. leta v Kropi, 1936. v Ljubnem, 1936. v Lescah in še drugod (lahko bi še naštel, a bi bih> predolgo). Vse te celice so imele nalogo delovati med ljudmi, v tovarnah. Le/a 1936 je postal tudi sekretar jeseniškega partijskega komiteja (okrožnega), ki ga je tudi »snoval. Kako uspešno partijsko delo je predvsem Žagar s sodelavci raz- PISMA UREDNIŠTVU PETEK. 19 KB«% vijal že prej. je pokazala stavka jeseniških žele zarjev, ki se je pod vodstvom komunistov začela 12. in nehala 17. julija 1935. Naslednje leto, od 20. avgusta dn 23. septembra 1936. pa je bila velika stavka tekstilcev, ki se je začela v Kranju, kjer je velik vpliv imel prav Stane Žagar in njegovi najožji sodelavci: — Stane Žagar je zaradi svoje neustavljive aktivnosti in uspeš nosti postal tudi član C K KPS (zdaj ZKS) aprila 193H in to' na L konferenci KPS vSmiglovi zi danici na Štajerskem, seveda vse v strogi, težki ilegali. To je potreb no. če se Že piše o njem: — huje pa je s tistimi izrazi, ki sem jih podčrtal: se je vključil v NOB. sodeloval v dražgoški bit ki... Eno se je vključiti, drugo pa je biti nosilec in organizator nekega gibanja. Posebno še tako zgodovinskega, kot je bila NOB. Da je bil član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ter voditelj gorenjskih partizanov, je povedano že v začetku odstavka ti Žagarju. Sicer pa bi moralo biti zapisano, da je bil ne le voditelj gorenjskih partizanov, temveč poglavitni organizator NOG na Gorenjskem, ko partizanov Se ni bilo in potem tudi vodja partizanov, konkretno vodja vojno-revolucionarnega komiteja za Gorenjsko itd. (taki komiteji so bili pod vodstvom Gorenjskega še trije okrožni: jeseniški, kranjski in kamniški): — podobno je glede izraza da je »sodeloval v dražgoški bitki«. Stane Žagar je bil (spet) poglavitni idejni in praktični voditelj boja Cankarjevega bataljona v Dražgosah (seveda ob Jožetu Gregorčiču in še nekaterih). Predvsem njegov proniciljiv in< prilagodljiv duh. znanje in nepopisna hrabrost so bile tisto, ob čemer so nemški, Hitlerjevi gene rali na izpitu v Dražgosah padli. Enkratno! Zato je to vedno, kadar se ob Zagarjevem imenu omenja dražgoška bitka to nekako treba tudi povedati — ali pa ne načeti tega: — in slednjič: ko že piše, da je Stane Žagar padel s soborci Selške čete 27. marca, naj bi bilo še zapisano, da seje to zgodilo 1942. leta in to na Malem Rovtu nad Crngrobonm Tega namreč ne ve vsak, zlasti pa ne mlajši bralci, ki verjetno najbolj prebirajo športno stran. Ivan dan Drugače o Muzeju revolucije V 8. številki vašega časopisa »GLAS«, glasila SZDL za Gorenjsko z dne 29. 1. 1982. je na naslovni strani objavljen članek z naslovom »Počasno uresničevanje dogovora«. Iz teksta članka je razvidno, da povzema razpravo »ponedeljkove seje MS SZDL za Gorenjsko«, ki naj bi, po kraju, ki je naveden t>od naslovnim delom članka sodeč. >ila v Skofji Loki. Nedvomno je medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, s katerega seje poroča ta članek, zadeve, ki jih je imel na svojem dnevnem redu. odgovorno in ustrezno obravnaval. Način, kako pa to obravnavo posreduje omenjeni članek, pa je vse . prej kakor ustrezen. V podnaslovu člankai skupaj in v isti sapi govori o soglasju za postavitev začasne asfaltne baze v Naklem in za postopno izgradnjo Muzeja revolucije v Begunjah. Ker MS SZDL verjetno teh dveh vprašani ni obravnaval kot eno in ker mislim, da tudi soglasje ni eno samo in skupno, kakor bi lahko iz podnaslova razbrali, je tak način poročanja nedopusten. Nedvomno je asfaltna baza v Naklem za krajane tega območja v dobrem ali slabem velikega pomena, vendar pa ne sodi in ne bo nikoli sodila v isto vrsto z Muzejem revolucije v Begunjah. Ne glede na to. kakšen je gospodarski pomen takšnega obrata, je takšno izenačevanje in omalovaževanje Žaljivo ne le za borce NOB. pač"pa tudi za vse. ki zavestno in z ljubeznijo negujejo in razvija jo t radicije in pridobitve naše NOB in revolucije. Gotovo je tudi. da MS SZDL k izgradnji asfaltne baze v Naklem ne daje soglasja, saj je to pristojnost uprav nega organa, ne pa družbenopolitične organizacije, ki o temu vprašanju sprejema in »laje ustrezna politična stališča in izhodišča Razen omembe v podnaslovu nato v samem članku o Muzeju revolucije ni več niti besede, medtem ko se asfaltni bazi posveča več kot četrtina celega članka. Na omenjeni seji Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je verjetno v zvezi z Muzejem revolucije v Begunjah potekala razprava o družbenem dogovoru o financiranju pripravljalnih del v letu 1982 in 1983. katerega podpisnik je tudi MS SZDL za Gorenjsko, o čemer pa kot rečeno, poročevalec ne govori. Na podoben način .novinar poroča tudi o razpravi glede Draž-goške bitke. V podnaslovu v pripovedni obliki pravi »Kaj je z nadaljevanjem snemanja Dražgoške bitke in kdo bo odgovarjal za propadanje filmskih Dražgoš ter nastalo družbeno in politično škodo«, iz česar bralec upravičeno pričakuje, da bo lahko v članku o tem kaj izvedel. Vendar o Dražgosah. o filmu in o odgovornosti ni več niti besede. Mislim, da tak način pisanja ne sodi v glasilo SZDL. ki obvešča' delovne ljudi in občane celotne Gorenjske. Obenem se sprašujem, kakšen pomen ima takšno »poročanje« za seznanjanje občanov s problematiko, ki jo obravnava MS SZDL za Gorenjsko in ne na koncu tudi. kako MS SZDL takšno pisanje sprejema. Prosim, da na moje vprašanje objavite v »Glasu«ustrez-no pojasnilo. Martin Košir J c n< ti! Pr sn le os vč ni Odgovarjamo Tovariš Martin Koto * svojim pismom vsekakor a no opozoril na dejstvo,^ seje Medobčinskega »vrti Gorenjsko, ki je nila & _ 1982, poročali le o doln^", matiki na Gorenjskem renjsko bo to zadevoTjB*1 na svoji prvi niuded*?** takrat bomo o tej -lahko poročali več ali < Tovarišu Martinu 1 hvaljujem za njegove! in opozorila! • Igor! glavni t Iz dela in življenja vzgojno varstvene organizacije Kranj Vzgojno varstvena organizacija — središče družbeno organizirane dejavnosti predšolskih otrok Predšolska vzgoja je del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja. Naloge vzgoje in varstva predšolskih otrok opravlja VVO, ki je center predšolske vzgoje v KS in deluje oz. je organizirana skladno z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Del svoje dejavnosti posvečamo otrokom, ki imajo zaposlena oba starša, del svoje zmogljivosti pa vzgoji in izobraževanju tistih predšolskih otrok, ki ne obiskujejo vrtca. Posebno pomembno mesto zavzemata pri tem skrajšana vzgojna programa (80-urni in 120-urni), tako da lahko rečemo, da so v naii občini vključeni v organizirano družbeno vzgojo že vsi otroci dve leti pred vstopom v solo Prizadevanje družbe na tem področju dobi še trok na šolo, z zdravstvenim varstvom otrok, s prehrano, z zimovanjem in letovanjem, s »roslavami in priredit vami v vrtcih, s sodelo " »njem s starši in z OZD. z. lutkovno de .vnostjo. z življenjem oirok v jaslih m raz •• njnih oddelkih ter še k;i| Danes pa naj vam predstavimo organi za jo VVO Kranj! VVO Kranj združuje 7 enot. v katerih n-ovezano 19 vrtcev, tri »etilraliie kuhinje m pralnice ter skupne službe, ki jih sestavljajo pedagoška, računovodska, splošna in ekonom-sko-tehnična služba. Vzgoja in varstvo otrok sta organizirana v naslednjih oblikah: — dnevno varstvo v jaslih (dojenčki) — dnevno varstvo v varstvenih družinah (dojenčki) — dnevno varstvo otrok od 2 do 7 let — dnevno varstvo v razvojnih oddelkih — popoldanski oddelki — poldne vn i jutranji oddelek — 80-urni vzgojni program za 4 in 5-letne otroke, ki niso vključeni v vrtec — 120-urni vzgojni program za 6 in 7-letne otroke, ki niso vključeni v vrtec V celoti deluje v VVO 97 oddelkov za predšolske otroke od 2 do 7 let, 17 oddelkov za dojenčke, 8 varstvenih družin in 2 razvojna oddelka. V vseh oddelkih je vključenih v vzgojo in varstvo 2288 otrok, za katere skrbi 320 delavcev, od tega 195 pedagoških delavcev. Poleg tega deluje še 27 oddelkov z 80-urnim vzgojnim programom in 32 oddelkov z 120-uriiim vzgojnim programom. Te oddelke obiskuje 1150 otrok. Delo vrtcev poteka v zelo različnih zgradbah, ki se razlikujejo po starosti, z ustreznosti gradnje, po površini oddelka na otroka, po urejenosti in velikosti igfišč. V starejših zgradbah imamo veliko težav z vzdrževanjem, potrebna so precejšnja finančna sredstva za sprotna večja in manjša popravila. Vsepovsod se spopadamo s problemom zaščite in zavarovanja igrišč pred zunanjimi uporabniki, ki nemalokrat zapustijo igrišče v obupnem stanju. Vsi ukrepi, ki smo se jih lotili, so bili zaman. Prosimo vse občane, da nam pomagajo v akciji ohraniti čista in uaejena igrišča za otroke, pa naj si bo t. individualnim prizadevanjem ali z organizirano aktivnostjo v okviru kakšne organizacije, društva ali krajevne skupnosti. Delavci VyO temu' problemu nismo kos. Posebno nas prizadene uničevanje družbene lastnine, saj igrala, ki so postavljena na igriščih, niso poceni. Osnovna značilnost VVO kot centra predšolske vzgoje je. da smo usmerjeni k vsem otrokom v okolju, to se pravi, da ne skrbimo le za svoje »varovance« iz dnevnega varstva, ampak pritegujemo k različnim dejavnostim tudi otroke, ki niso vključeni v vrte«'. Razširjene vzgojne dejavnosti so zelo pestre. V marsikaterem vrtcu organizirajo cicibanove urice ali akakšne druge vzgojne oblike za otroke, ki niso zajeti v nobeno stalno vzgojno obliko. Vabilo zanje lahko preberete na vratih vrtca ali v trgovini ali na kakem drugem vidnem mestu. Starši, kar pogumno pripeljite svojega otroka na ta srečanja, saj čaka otroka prijetno doživetje' Med otroki na terenu se pojavljamo tudi z lutkovnimi predstavami, igri« ami in |Mtdoh-iiim. polet; tegM pit vz|mmH»ujaoio predstavnike v KS, da bi pripravili bogat program za delo z otroki v njihovi KS, pomagamo pri oblikovanju vsebine dela z otroki na občasnih srečanjih, pri delu z otroki na igriščih v KS. usmerjamo še druge možne izvajalce razžirje-nih vzgojnih oblik, da se vključijo v programe predšolske vzgoie v KS. Menimo, da bi lahko veliko prispevali na tem področju taborniki, telesnokulturna društva, kulturne organizacije, gledališče, glasbena šola. člani ZB. mladinska organizacija, pionirska knjižnica in drugi. Povabite nas v krajevno skupnost! Prepričani smo. da vam nihče ne bo odrekel sodelovanja. Za otroka smo že veliko postorili, vendar nam še ni uspelo ustvariti vseh pogojev za zdrav razvoj vseh otrok z vidika družbenega varstva in vzgoje, objektov za otroke, igrišč ter kulturnih dobrin, zato se moramo z vso samoupravljalsko odgovornostjo vprašati tako starši, vzgojitelji, delavci proizvajalci in občani v KS, ali smo resnično storili vse v okviru nalih možnosti? V slehernem okolju, kjer živijo naši otroci, moramo ustvariti boljše pogoje za celovit razvoj njihove osebnosti. Srečen in zdrav otrok, to je cilj samoupravne socialistične družbe, to mora biti cilj prizadevanj tudi vseh nas v občini Kranj. OTROCI, LUTKE IN DEDEK MRAZ Navadno si predstavljamo, da so lutkovne predstave v prvi vrsti okras novoletnih praznikov in uvod v prihod dedka Mraza. Seveda, zaradi lutk je pričakovanje dedka Mraza*bolj slovesno in pravljično, vendar pa ne bi smele biti otrokom v poslastek le enkrat na leto, že zaradi tega ne, ker jih he morejo v polni meri doživeti, če se z njimi srečajo tako poredko. Lutke tudi nimajo namena le zabavati, ampak imajo izrazito vzgojno poslanstvo, ki ga ne kaže spregledati. Vzgojiteljice predšolskih otrok vedo, da bodo z lutko pripravile do besede marsikaterega boječega otroka, ki sicer ne bi spregovoril. To velja za otroka, starega . vsaj tri ah štiri leta. Mlajši otrok, ki se prvič sreča z lutko, bo zelo verjetno zajokal iz strahu pred neznanim čudnim bitjem. To se ne bo. zgodilo, če se bo z lutko srečal na pravilen način: tudi ni vseeno, s kakšnodutko se bo srečal. Ko se otroci zberejo k lutkovni predstavi ob nov. praznikih, je to navadno kaj pisana starostna skupina, ki ji- ni lahko pripraviti predstave, tako, da bi bila za vse otroke zares primerna. Tako se dogaja, da otroci nimajo od predstave tistega, kar so odrasli pričakovali. Večji otroci med predstavo pogosto klepetajo, ker bi med seboj -radi takoj izmenjali razna zapažanja in vtise,. Tu pa tam kdo zajoka, tako da starši obupajo in z otrokom zapustilo predstavo. Seveda je to naivečkrat malček, ki ima največ dve leti in še ni zrel za spremljanje lutkovne predstave. Toda ker je v kraju lutkovna predstava običajno le enkrat na leto. starši želijo vsaj takrat otroku omogočiti ogled. Vse drugače bi bilo. če bi bile lutke pogosto v gosteh. Otroci bi se navadili obnašanja v gledališču in spremljanja predstave. Vključevali bi se v kulturni dogodek v svojem kraju. Potem tudi ne bi spraševali, če Iki še kaj. ker bi že poznali uvod. zaplet, razplet in konec dogajanja. Lutke ne bi bile neznanka, bitje, ki je včasih neboglje pogumno, čeprav je m trepetali za usodo prilju pomagali in se ob zmagah s ko bi prišli s predstave d povedati. Ce to vemo, bi kovni dejavnosti dosti večjo vi Zdaj je lutkovna dejavnost v spet nekoliko zaživela in inuu so pripravljeni za skromen otroke tudi med letom in praznike. Zato bi bilo prav, da bj predšolsko vzgojo v krajevnih s sami kaj več storili za to. da bi lutkarji pogosteje obiskali. V letih je bilo nekaj že stoi Kranja in okolice si lahko v kovnem gledališču ogledajo po tO* u četrtek. Lutkovna djt^lj h kar vsak Kranj pa je v okviru razširjenj javnosti za vse otroke v krajevna odigrala 26 lutkovnih predstav lutkovne družine, ki se trudijo, r VI kraju dajo vsaj pp eno predsta>?'n^ vse otroke kraja. TTo pa je še saj obstajajo kraji, kjer otroci'* pridejo na vrsto. VVO Kranj se že dalj čaat obogatila razširjene vzgojne dej* otroke v KS. V začetku leta l1 namenom povabila na posvet v, nike KS v občini. Prišlo pa je £ stavnikov, zato smo se sami Med drugim smo KS pon lutkovni igrici, ki sta bih aktt vendar zelo skromno. Rezultat lutkovnih predstav za vse otrok*»' lutkarjev so omogočile le večje K* oddaljene od Kranja in kjer a* k kaj dogaja. Tiste KS pa. kjer se k in kjer so otroci najbolj pokraj) ponudbo niti odgovorile. VenoV vrsti želeli obiskati prav te KS Člani lutkovne družine pn i nimajo ravno veliko časa m oskrbi i o prevoz. V nekaterih tudi ne morejo na teren, ker j veznosti pri osnovni vzgojni d* lahko pa bi šli med otroke v osnovnih obveznosti manj. Rm dogovarjanje in usklajevanje, v prepričanje, da so razširjen* nosti koristne. Zdaj pa kale. ponujajo v nepravem času. cV > ravno za nov. praznike. So m novoletnih praznikov? VZGOJNI PROGRAM ZA Vito IN VARSTVO PREDdOLSKuti V vzgojnovarstveno oigarmtvJ ču jejo otroci, stari od osem meax^g V vrtcu prebijejo tudi do r Njihova psihofizična razvitost čen program dela: drugačen starimi do 2 let. ko je močno v, skrb za ohranjanje zdravja. * otroki, starimi od 2. do 7. leta. (Sil PETEK. 19. FEBRUARJA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9. STRAN Q Lr A 8 Taborniki na zimovanju J o*t na Kranjem — Živahno je vse dni zimskih počitnic tule na Joštu. Kako tudi ne. saj ga ie od novega leta sem obiskalo že prek pet tisoč obiskovalcev. Polovico vseh je ristnega. V programu imajo gozdne Solo, spoznavanje taborniške organizacije, bivanje v naravi, hojo po snegu, signaliziranje, prvo pomoč — to je v zvezi z ljudsko obrambo in I prišlo na Jošta med počitnicami, ko družbeno samozaščito, smučajo in amo imeli čas in je bilo sonca in lepih dni na pTetek. Smuka je na osojni strani še vedno dobra in včasih se zasliši tudi majhna vlečnica. Slehernemu obiskovalcu pa po-nehote uide tudi h koči Albina rolca-Krtine, na Puščavi pod Jo-štom, ki jo imajo na skrbi savski taborniki. Taborniška zastava visi na koči zdaj vsak dan in živ žava je I tam okrog, da je le kaj. Kar malce 1 pozavidaš tej naši mladini, da se ima K tako lepo. Pravkar v savski koči gostujejo i taborniki Kokrškega odreda, Sestin-V dvajset jih je tu. z njimi pa njihov •■starešina zimovanja Miran Drnov-'if šek t a boro vodja Miloš Oarman. g Tončka Vodnikova »ima čez« gozdno šolo, za kuhinjske dobrote pa skrbi Carmanova Breda. Ko sem jih obiskala, si je večina tabornikov dala opraviti s pripravo bivaka iz smrekovih vej. Pod Tončkinim vodstvom je nastal na vrhu hriba nad kočo velik, udoben bivak, v katerem te ne bi zeblo, pa Če bi bil zunaj še hujši mraz. Pred hišo. pn kapelici, so se nekateri urili v streljanju z lokom, nekateri so bili'še na' smučanju Toda ne bo dolgo, ko bodo vsi tu. kajti bliža se večer in zbrali se bodo v zboru ob tabornem ognju, »najpridnejši« pa bo smel ustiti zastavo . . Čeprav bodo tukaj le teden dni. se o ti fantje in dekleta naučili na em taborjenju marsikaj ko- ,sankajo se dopoldne dve uri in popoldne tri, ob večerih imajo kvize. Različne in silno zanimive: kaj veš 0 naši domovini, o taborništvu, o orientaciji, kviz o narodnih, partizanskih in taborniških pesmih in podobne. Sinoči so imeli akademijo v počastitev kulturnega praznika slovenskega naroda. Peli in recitirali so Prešernove pesmi — v dnevno sobo so obesili Prešernovo sliko in sobo preprosto, a lepo uredili. Ob večerih, čeprav so dolgi, jim ni nikoli dolgčas. Tu je Darja a svojo harmoniko, pa Tomaž, Luka in Miran s kitarami. Ko zaigrajo, zaplešejo vsi, od najmanjših »medvedkov« do največjih »gamsov«. Najraje imajo seveda »račke«. Marsikaj dobrega bodo odnesli z zimovanja ti otroci. Miloš jih bo naučil streljanja z lokom in zračno puško, naučili se bodo uporabljati srobot, iz drobnih letvic bodo naredili ptičje hišice ... Da o smučanju ne govorimo! Vse svoje znanje bodo na koncu preverili z orientacijskim pohodom in vanj bodo vključene vse te stvari, o katerih so se učili. In morda je tole prava priložnost, da se mladi taborniki Kokrškega odreda zahvalijo vojašnici Staneta Žagarja iz Kranja, ki jim je priskočila na pomoč in so jim tovariši vojaki pripeljali z vojaškimi vozili sem gor prav se, kar potrebujejo za sedemdnevno zimovanje. D. Dolenc Jak. v takemle bivaku, kije na debelo prekrit s smrekovimi vejami, res b'i nikogar zeblo. - Foto: D. Dolenc asilci na konferenci Hrastje-Prebačevo - Člani ga- Iskega društva Hrastje-Prebačevo se zbrali na letni konferenci in ob tj priložnosti tudi začeli proslaviti 30. obletnico delovanja za kraje Savi tako pomembnega društva Diuštvo je bilo ustanovljeno Bara leta 1952 na pobudo in po slugi odbora Osvobodilne fronte, je namenil prva finančna sredstva iademu društvu Ob ustanovitvi je ištvo združevalo '!1 aktivnih in 48 Ipornih članov. Orodišče je bilo ■krat v kleti gospodarskega doma. prvo leto delovanja je bila kup-►na motorna bnzgalna ter nekaj ige osnovne opreme. Leta 1956 so rilci kupili zemljišče za novi dom. tega leta je bila zasajena prva ita in leta 1964 je bil dom slo 10 izročen svojemu namenu »rema je bila iz leta v leto popolna. Ob 20, obletnici delovanja je tla kupljena nova bnzgalna Ro-lbauer. leta 1975 pa so dobili ■lr-i nov avtomobil. Pionirji imajo roj prapor in črpalko Tomos. Tako prihaja gasilsko društvo I rast je-Prebače vo v jubilejno leto delovanja s sodobnim do-in vrtom, prav tako pa tudi / »mo za uspešen boj z ognjem Na »močju. ki ga »pokriva« društvo, ie ročnih gasilnih aparatov Aktiv-članov je že 72 Zaslužnih Članov 9*. častna dva. 10 je mladincev. 22 pionirjev Društvo skrhi za izo-iževanje Članov in je med člani rej častnikov in gasilcev 1 stop Operativni sestav združuj«' |**t •tin veteransko, člansko, tnla-i*ko m dve desetini pionirjev ridne uvrstitve dosegajo desetine tu« ■stiskih tekmovanjih O tem priča pokali in diplome Na letni konte predsednik občinske galske zveze Vili Tomat podelil tznanja za dolgoletno delo: eno za •tletno delo. 25 za trideset- letno delo. pet za dvajsetletno delo in 1 I za desetletno delo. Dobro je tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami Slovesna proslavitev 30; obletnice delovanja bo T in 4. julija, združena s proslavljanjem krajevnega praznika in dneva borca. Čudovito drsanje po bohinjskem jezeru - V Bohinju je danes precej gostov, vendar predvsem domačih. Turistično društvo Bohinj je zero, je pozimi organiziralo več privlačnih športnih in drugih prireditev, ki so pri vabile številne obiskovalce. Najbolj pa seveda vabi zamrznjeno jezero, saj je debelina ledu od 20 do 30 centimetrov in je drsanje čudovito. — Foto D. Kuralt Občni zbor AMD Žiri Žiri — Avtomoto društvo in Združenje šoferjev in avtomehani-kov sta najodgovornejša za področje prometne vzgoje ter za prireditve s tega področja. Letno žirovskn Avtomoto društvo usposobi 80 do 90 novih voznikov, vendar se jih zelo malo od teh včlani v društvo. Prizadevajo se tudi za gradnjo svojega doma ali vsaj za ureditev društvenih prostorov, vendar doslej ta prizadevanja še niso bila uresničena. Avtomoto društvo sodeluje s komisijama za preventivo in vzgojo v cestnem prometu krajevne skupnosti Ziri in škofjeloške občinske skupščine. Člani AMD prispevajo k razreševanju prometne problematike Zirov, vsako leto pa sodelujejo tudi v akciji Nič 1ias ne sme presenetiti. Prav v letošnji bo dan poseben poudarek prometni in požarni varnosti. Dejavnost Avto šole se je nekoliko skrčila, ftola uspešno opravlja svoje poslanstvo. Kandidati so dobro pripravljeni na vozniške izpite. Društvo je tudi pripravilo predavanje o novem prometnem zakonu. Zirovsko AMD pa je vedno bolj znano zaradi športnih uspehov. Predsednik motokros sekcije Bojan KržiŠnik je poročal o lanskem,delu. Najbolje se je odrezal Marjan Mlinar s tretjim mestom na republiškem motokros prvenstvu v kategoriji 250 kubičnih centimetrov. Aleš Kopač je bil sedmi. Ivo Andreuzzi pa osmi. V kategoriji do 125 kubičnih centimetrov je bil Jernej Ferlic 14.. Bogdan Trček pa .10. Ekipno je bilo žirovsko AMD četrto v republiki. Za letos načrtujejo prav tako dirko za republiško prvenstvo na progi na Breznici. Prireditev bo predvidoma 22. avgusta. Krajanom Breznice gre prav posebna zahvala, saj so odstopili zemljišče, delovnim organizacijam pa za gmotno pomoč. Pri organizaciji tekmovanj so pomagali Tržičani. Takšno sodelovanje lahko rojeva uspehe. Za krajevni praznik so skupaj / ZŠAM pripravili turistični rallv. Takšna tekmovanja bodo še prirejali. Letošnjo dejavnost bodo popestrili s še drugimi prireditvami. M Jenkoie V N ornemu so že lani odprli novo trgovino, last Kme tijske zadruge Srednja vas. Tako imajo v Nonumju zdaj veliko boljšo preskrbo, saj so prej v Nomenju imeli le manjšo in sanitarno popolnoma neustrezno trgovino. — Foto: D. Kuralt , Zlata poroka v Hrašah pri Smledniku - Ivana in Jože Jerala. Tomlnova iz Hraš pri Smledniku, sta v nedelji, slovesno praznovala .'>(> let skupnega življenja. Oba sta domačina. V Hrašah živita že od mladih nog in v Smledniku sta pred pol stoletja sklenila zakonsko zvezo. Rodilo se jima je deset otrok. Sedem jih še živi. sin Jože pa je prevzel kmetijo. Vsa leta sta kmetovala in varčno živela. Za njima je tudi veliko preizkušenj. Oče Jože še pomni grozote begunjskih zaporov iz vojne Vendar sta težave složno premagovala. Tudi kmetovanja nista povsem opustila* čeprav so jima mladostne moči že nekoliko pošle, (fte Joža rad čebeleiri. mati pa si da opraviti v vrtu - Foto: - fr : ' Skupščina kranjskih jamarjev Jutri pustni sprevod po Krsnju - Turistično društvo Kranj je i so delovanju s kranjskimi osnovnimi šolami pripravilo za to soboto. 20. februarja, vesel pustni sprevod po ulicah in trgih Kranja. Kot že teč let zapored bo pustne maske tudi tokrat pričakala in spremljala kranj ska godba na pihala, ki si bo prav tako kot mladež, nadela maske Stalo pred deseto uro dopoldne se bo vsa ta množica maškar zbrala na Trgu revolucije, od tu pa bo krenila po Kranju do Titovega trga Razšla se bo na Trgu revolucije Od tu se bnda pustne šeme vrnile i šole. kjer bodo nadaljevali s pustnim rajanjem. — D. d. Z uspešnim * delom v preteklem letu se lahko pohvalijo člani kranjskega društva za raziskavo jam. ki je bilo ustanovljeno leta 1957 in je delovalo kot jamarska sekcija pn Planinskem društvu. V preteklem letu in tudi v bodoče bodo jamarji večinoma raziskovali na Jelovici, kjer so dosegli že vrsto lepih uspehov (Brezno pn LeŠki planini katero je globoko 634 m -tretja najgloblja jama v državi). Pravkar pa so Kranjčani izdali tudi svoj bilten (Globine Gorenjske). Ze bežen pregled dela v letu 1981 veliko pove. lTspeli so raziskati 17 popolnoma novih brezen na Jelovici, med katerimi najgloblji »Pižev brezen« meri v globino 120 m. Imeli so tudi meddruštvene akcije v brezno pn Leški planini z jamarskim klubom Kamnik in Alpinističnim odsekom Kranj. Jamarji so marljivi in iznajdljivi ter marsikateri problem rešijo s tem. Vendar je pomanjkanje sredstev največja težava, ki jim že tako težko in nevarno delo še bolj otežuje. Vendar vse možnosti še niso ^koriščene Pomoč ZTKO. ki jim je do sedaj še največ pomagala, in TKS. ie premalo za nakup opreme in akcije Tesneje bo treba sodelovati i. vojsko. *tabi CZ in Geološkim zavodom. Na teh področjih igrajo jame važno vlogo, saj bo plast prsti, debela približno meter, zelo dobro varovala pred atomskim sevanjem tudi tedaj, kadar znaša atomsko se vanje 1000 rentgenov Tako imajo kraške jame - kot v vsej svoji zgodovini tudi obrambni pomen Težave povzroča tudi premajhen prostor, kjer je pri raznih preda vanjih in strokovnem delu zelo tesno. Jamarska šola in osposobitev plezalnega vrtca v Preddvoru skupaj / Alpinističnim odsekom je prva letošnja naloga Njihova raziskovanja bodo usmerjena večinoma \ pobočja Jelovice. Prirejali in udele zevali se bodo meddruštvenih akcij, ena takih bo tudi orientacijski tamarski pohoti katerega bodo orga nizirali Kranjčani Pričakujejo tudi goste iz Češkoslovaške, katere bodo l>eljali V brezno pri I.eški planini Znanstvena redakcija TV Beograd ponuja Kranjčanom snemanje enotirnega filma v breznu pri Leški planini in v »Pajsarjevi jami«, katere se bo udeležil en član kot jamar, speleološki potapljač — Teršak Zdravko Član Društva za raziskavo jarn Kranj Brodar Jože je našel dve popolnoma novi vrsti hrošče v. katere je poimenoval po svojem priimku. Jamarje bomo lahko srečali na raznih seminarjih ter na srečanjih speleologov Organizirali bodo tudi strokovne ekskurzije in predavanja /a šole. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki jamarskega kluba Kamnik in Bled. z. katerimi so se dogovorili za še tesnejše sw.^B kot mi drugi.« ^Bl* »Pa naj kdo od vas drugih naredi zmaja.« Prav razjezila sem se in mu zapovedala: »Molči!« Moj Glas se je v jezi zgrbil vase in ni več spregovoril. »Koliko časa si copral to reč?« je hotel vedeti dedek. »Dva meseca. Ko smo se vrnili s Šmarne gore, sem začel.« »In kdo ti je zašil vse to?« »Mama,« je odvrnil Jaka 12 Dedek je š* zadnjič obkrožil zmaja in obstal pred Jabw Jaka, želim ti uspešen let.« Pri tem je stisnil desno pest in pokaj* proti nebu, kar po pilotsko pomeni »Srečno« ""-w"> I— f--------r----- Dedek* se je umaknil na stran. Me, tri deklice, pa kot piščan Jaka si je zadrgnil kombinezon in si zategnil jermen čelade France, Janez in Slavko, ki so bili nekakšni redarji, so »Umaknite se na levo in desno. Prostor za start. Cez pet' min**^ tem so potiskali tiste, ki so stali pred zmajem, na levo in desno^ je pred zmajem raztegnil prazen prostor vse dol do vznožja Dobo*** Nenadoma so se razlegli čez gmajno zvoki harmonike. Občinstvo je bilo tako presenečeno, da je zuploskafo h zavihal mornariške brke in zadovoljno zabrundal. »Glei p|*n imajo.« »Dedek, to je harmonika,« sem se oglasila. Dedek je odkimal in stisnil pod brki ustnice, tako da so brki čeznje: »Vraga, ne bodi tako malenkostna. Muzika je muzik Hotela sem ugovarjati, kajti med glasbo in glasbo je vete Da ne govorimo o godbi na pihala. Nanjo je mislil dedek ini| in diatonično harmoniko, ki jo je natezal Dušan iz zadnje razloček. Priznati pa moram, da je harmonika Ustvarila pos" no vzdušje in da je nekako sodila zraven .rakove prireditve. »Jugoslavijo«, nekam po svoje, ampak le, in ta pesem se ti zajedla v srce, bila -je naša in nobena vojaška koračnica biTv' nadomestiti. ! »J, B. TRAVEN: 2 OBLAST Iz tega političnega središča so se različna plemena, barios, razvrščala v štiri smeri. V posamezni skupini je živelo največ tri do deset družin. Naslednja skupina je živela — kakor so pač dovoljevale krajevne razmere in plodnost tal — tristo do tisoč korakov naprej od najbližje skupine, in sicer.v vseh smereh. Vse tiste skupine treh ali štirih družin so tvorile barrio. in sicer barrio na jugu. vzhodu, severu ali zahodu, kjer so pač živele. Vsak barrio je nosil svoje prastaro indijansko ime Toda pod vplivom katoliške cerkve in da bi imel hudi duh manj oblasti nad njimi, so vsakemu prastaremu indijanskemu imenu f»ridevali še po eno pobožno ime Tako se je en >arrio imenoval San Andres, drugi San Marco. naslednji San Pedro in četrti San Miguel Vsak teh barriev je imel svojo ferio. velik praznik, dan. ki je bil v koledarju poHVečen patronu tiste vasi, torej- san Marcu ali Mwn Ptdru. V>*ak barrio ali vsako pleme je že od starih Časov azvijalo lastno industrijo, ki so jo ceniU . sa druga plemena. Nikoli se ni skušalo kateio pleme vmešava/i v industrij«* drugega f>iemena Ta barrio je izdeloval lonce in drugo ončeno posodo, drugi je izdeloval klobuke tretji košare in rogoznice in četrti volnene odeje. Nohen posameznik nacije si ni sam napravil klobuka Po stari navadi in po utrjenem redu so ku|>ovali klobuke samo od tistega plemena, ki je imelo prastaro pravico do izdelovanja klobukov. Tako tudi nobena ženska v naciji ni kupila lonca, ki ne bi bil izdelan v tistem plemenu, ki je imelo pravico izdelovati lonce in sklede za svoje sorojake. Tak red je veljal, čeprav bi si lahko vsak Indijane« napravil klobuk, si sam spletel svoj l>etate in si sam oblikoval in žgal kuhinjsko posodo. Med neodvisno živečimi Indijanci je skoraj toliko oblik vladanja, kolikor imajo nacij in jezikov. Med njimi so casiquei in jefei, ki so izvoljeni na ta položaj dosmrtno z eno samo omejitvijo, da jih lahko odstavijo, če bi se izkazalo, da ne obladaju svoje službe; so pa tudi _cjasiquei. ki jih ne volijo, temveč počasi napredujejo z nižje stopnje kakšnega poklica: so vlade, ki nimajo enega predsednika.temveč so v njih zastopani štirje možje z enakimi pravicami in dolžnostmi: so casiouei. ki opravljajo svojo dolžnost štiri leta ali pa samo eno leto: so nacije, v katerih nikoli več ne more biti izvoljen za casi<|uea človek, ki je to že enkrat bil, pa najsi je še tako moder; nasprotno pa je v drugih nacijah lahko isti človek znova izvoljen, če se je medtem zvrstilo vsaj dva. tri. štiri ali več casiqueov V nekaterih nacijah ne more biti izvoljen človek, čigar oče )e bil kdaj c«sique Naj so te oblike še tako raznolične. pa so vse brez izjeme v svoji osnovi in po svojem značaju republikanske in demokratične V Pebvilu pa je bil v veljavi še neki drug sistem Ce bi lahko uspešno opravili raziskavo, bi gotovo ugotovili, da izvira od tistega dneva, ko je prišla nacija, ki si je iskala novo zemljo, v ta kraj in «* tu naselila in so štirje rodovi zasedli tiste štiri meje. ki je posedujejo še dan-darles, Zaradi skupnih koristi in zaradi boljše obrambe pred drugimi nacijami v soseščini so ti štirje rodovi živeli v skupnosti in v njej ohranili vsak svojo samostojnost. Da hi zadostili pravicam in posebnostim vsakega teh rodov in da bi ohranili enotnost in moč federacije, so možje v svetu nacij sklenili: Vsako leto bodo na novo izvolili poglavarja narodov. Ce je kdo že bil casique. ga drugič ne morejo več izvoliti. Službovanje traja eno leto Vsako leto izbira drug barrio casiquea. Voliti smejo samo pripadniki barria. ki mora tisto leto izvoliti casiquea. Izvoljeni casique živi v času svojega upravljanja v središčnem kraji federacije, kjer prejme dobro zemljo, ki jo bo lahko obdeloval s svojo družino. Za svoje službovanje ne prejema nagrade 7m napake v upravljanju odgovarja poslancem iz vseh štirih plemen nacije. Obred ustoličenja novega poglavarja se odvija na kaj nenavaden način Sesti dan. ko se začne sonce na svoji poti znova dvigati, po našem koledarju nekako sedemindvajsetega ali osemindvajsetega decembra, praznujejo slovesnost ustoličenja. . Obred se je danes popolnoma prilagodil našemu koledarju in je ta slovestnost zmeraj prvega januarja. Oh šestih zjutraj pride celo pleme, ki mora tisto leto i/.voliti poglavarja, se zbere na trgu pred cabildom in prižene s seboj že izvoljenega casiouea Vsi člani drugih treh barriev lahko sodelujejo v praznovanju Nekaj mož teče v cerkev in začne zvoniti. \ tem kraju ni duhovnika Ta gre samo enkrat \ letvi na težko pot v odročno našel bino v visokih, kamnitih gorah, da v naglici prel>ere mašo. krsti otroke, blagoslovi zakone, ki imajo za seboj že pol stoletja in prav toliko grešnega uživanja, poškropi z blagoslovljeno vodo grobove, ki jih je že trava, podeli svoj apostolski ovčicam. človeških in tistim i denar za krst. branje maše. blagoslovjeno vodo in za grehov za neposvečenih in zakonskih ležiščih. Senjor cura^ praznovanju ustoličenja nov ker je ta dan. na dan novega! opravljati službo božjo v večjega mesta Medtem ko v čast ustoli novi, prižigajo ognjemete, ljudje plešejo in veselo hrumijo. Pred portalom cabilda pr ga poglavarja odlični možje nj prejšnjemu poglavarju in njej^, cem S tem je opravljena venfikt, dokumentov Prejšnji poglavar spregovun v jeziku njegov govor je pesnila,, in očitno že zdavnai sestavljen. Novi poglavar mu odgovarja, vljudno Tudi njegov govor * v ^ le/iku in tudi on rabi starodav^. bile sestavljene za to pnlohvit^j pred tisoč m več leti Ko po številnih obredih pr« naposled vendarle izniči shj novemu, prinesejo stol Ta stol je nizek Narejen tnt i dobnega ličju, in je podoben A sedalo je prelukntano. knikorjt) človeka, ki sedi Med smehom m veselimi (kvv% kuni domislicami moških, ki v spremljajo obredje, novi }>>ia mladoHt in moj oče. ki ie bil zadnjič objavljen • Rada pišem.« ie povedala in mi zaupala, da dom* vodi dnevnik •Vam zapisu tem vse pomembnejše rfog'tdke Pero mi nai-hitrete steče, tudi v šoli. ko pisem o stvareh, ki tne prevzamejo, toret o življenju * Morda prav zato posega predvsem |x> pustolovskih, fantazijskih knjigah D« hi se oh njih sprostila, pozabila na resničnost, ki je tako malokrat lepa. Branje iziKilnjiije večii del njenega prostega rasa Oh glasbi, ki iti ima prav tako rada. predvsem slovensko zabavno. Pa še enega zanimivega konjička mi ie Mojca l-ogonder zaupala Oče. invalid, jo je navdušil za zbiranje starega denarja V njenih albumih so dragoceni primerki avstrijskih, italijanskih in jugoslovanskih novcev, s katerimi i<> zakladaio |m>klHii Verjetno ho povezan s slovensko besedo in / zgodovin«« H -lelovčan Moja šola \ prostem času rada berem ali pletem. največkrat pa se igram tnvahšico. Vzamem blok. v katerem imam seznam učencev. Punčke poaedem po starih cunjicah. sama pa sedem na kopalno brisačo. Potem pa: »Pišite, učenci!« jim pravim. Grem k prvi punčki, napišem, kar je treba, potem pa še k drugim Pri slovenščini vedno spustim veliko stavkov in naredim veliko napak. Včasih kakšne deklice še v šolo ni. Katarina Nardoni, t. r. oh. šole Peter Kavči« Skofja Loka Zaslužek Očetu /eln rad iMiruagam v delavnici, ker edino tako lahko zaslužim nekaj denarja Pred novim letom in tudi nekaj časa med prazniki sem prebil \ očetovi delavnici. Oče mi ie |m>kazal. kaj na i delani Pazil sem. da sem naredil vse tako kot je bilo treba. Za pomoč mi ie obljubil denar Ker se mi ie nabralo kar veliko ur. sem i/računal, da Imuii dobil .nKI dinarjev, če se Itum še malo |m> trudil /.ato sem mu mmagal le več kot sem obljubil Zdaj ča* kam. da mi ho oče dal denar, medtem pa premišljujem, kai bom kupil Rad bi kakšno igro. drugič spet mislim, da bi prihranil za novo kolo pn se že pojati nov« želja Dobro bom premislil, kam lw»m dal denar, saj sem ga težko prislužil. Simon Sta no ni k. 6. c r. oan. iole Cvetko Golar Skofja Loka Pesmi seje težko upreti Vitak izmed na* umi Inibczeti mati do otrok, otron do starcev pruateli do pruatelia in mi vsi do doniuviiie Podobno ljubezen min marsikateri človek do glas be Razen tega. da na* glasba /bližnje in povezuje, ra/veseliu-ic in plemeniti liani ureta tudi Dogodek ki ga ne bom pozabila je Iti plemeniti, nase skupno delo Zgodilo se je Bik> je mrzlo zimsko jutro. Veter je žvižgal okoli hiše. Ceata je bila ledena. Nenadoma sem zaslišala škripanje zavor. Stekla aem k oknu. Ob ceati je stal avto. na srečo se ni zaletel, poteg pa precej vinjen voznik. Brcal je avto ter se znala) nad zvito kepico. Nisem vedela, kaj je bilo. Voznik je po dolgotrajnem kričanju kepo pograbil ter jo vrgel v »neg Sedel je v •vto in ne odpeljal. , Popoldne se je veter malo -polegel Sedela sem pri mizi in Brala, ko sem zaslišala mijavka-fete- Sla nem pogledat, kaj je. rred vrati nem zagledala malo muco Bil« je prav take barve kot tinta kepica dopoldan. Dlako je imela naježeno in vsa je trepetala. Spustila nem jo v hišo ter opazila, da lepa. V kuhinji je bilo toplo. Muca se je hitro privadila. Postajala mi je vae bolj vleč in hotela sem jo obdržati. . Očka in mamica- sta mi dovolila. Z muckino tačko je bilo kmalu vse v redu. Dala sem ji ime Min>i. Čeprav se je mamica jezila in trdila, da človelko ime ni za žival, ji je ostalo. Muco imam ie pet let Povrgla je štirinajst mladičkov Dali smo jih ljudem, za katere smo vedeli, da imajo radi živali. MajaTavtelj, S. b r. oan. šole heroja Bračica Trtic r—-n LEPA JE NASA DOMOVINA Kdaj je sonce posijalo, kdaj ogrelo naAa tla. kdaj veselo smo zapeli -ki> si ithtdn /e prišla Lepo jc t naši domovini, c njej svoboden je korak, kaknr školjka c sehi biser naj svobodo čuva vsak. To je naša domovina Otok. breg in flora, sunce. roža. veter, ki jo boža. Sonce, ki je /hisijuIu. ki> svoboda je prišla Branka Budna. S. b r. oan. lole Planina Kranj J Hilo je V 4. a razredu, ko sum v lolj med malico igrali gumi tvist. Tisti dan sem bila ravno dežurna in morala sem poskrbeli, da ni kdo razgrajal in pisal naloge Neki učene«' ie res pisal nalogo, ko sem prilla zraven Rekla sem mu. nai takoj neha ali |>a ga zapišem na listek Ni me ubogal zato sem mu vzela knjigo in zvezek in ga zapisala Ko sem mu |>ovedala. da ie zajii san. se ie razjezil in vrgel svinčnik proti meni Ta pa mi ie |>adel naravnost v oko Sošolci in sošolke so me spraševali, kai mi je. Rekla sem jim le. naj me eden od njih odpelje k tovarišici Ko me je tovarišica videla, ie hitro imklicala očka in mu |x>-vedala. kaj se ie zgodilo Kmalu ie prišel in tne odpeljal k zdrav niku v Kranj. Zdravnik je oko pregledal in mi dal napotnico za bolnišnico očesnih obolenj v Ljubljani Ko sva z očkom prišla v bolnišnici) me ie doktor Kejžar takoj sprejel in rekel, da je zelo nevarno, ker se mi oko počasi razliva. Skupaj sva odšla v sobo. očka pa se je v strahu vrnil domov. V sobi je bilo veliko otrok in med vsemi sem imela najnevarnejšo rano. Ob sedmi uri zvečer sem imela operacijo Bila sem vsa v strahu, toda sestra mi ie dala narokozo. da sem zasjiala. Zjutraj, ko sem se zbudila, sem imela oči zavezane Očka in mamica me ves teden nista smela obiskati Potem so me odvezali Bila sem zelo vesela Od takrat sta očka in mamica prišla \sako nedeljo Po treh tednih sem se končno le pozdravila in bila sem srečna, da nisem <>sle|>ela Na Bojana sem bila huda. a sem ihti vendar oprostila Jana Robeinik. 6. d r. oan. lole Frtence Prešeren Kranj •P Kako bi recimo. Helokranjc /aplesali svoje kolo. iV ne bi njihovih gil>ov ureja hi glasba'.' Tudi voiaki bi bre/ glasbe ne mogli enakomerno korakati Glasha v nas zbuja določeno razpoloženje m nam s tem pove. kako se moramo obnašati 7-alna koračnica nas navda z ža lostjo in nas umiri Razigrana glasba v veliki samo|x»strežni pa nas razvedri, tako da smo pripravljeni dati v košarico se stvari, ki jih pravzaprav nismo nameravali kupiti. Nobene več-je slovesnosti si ne moremo zamisliti brez glasbe, sai ona v nas najlaže ustvari slovesno razpoloženje Tiha. nežna glasba priprav* vzdušje za zaupen |mi menek. Z glasbo smo torej povezani vsi. tudi tisti, ki trmasto zatrjujejo, da se nikoli v življemu niso ukvarjali / njo. Težko se je upreti in ne pritegniti veseli pesmi v planinski koči ali ob tabornem ognju Vsak prispeva po svojih močeh in siiosobno-stih Pogosto bi ob njet zahtevnega poslušalca bolela ušesa, tako »narobe« /veni Toda nihče naifi ne more r/eti veselja, da i/|m>veduiemo svojo liube/en «lii tovarišev m radosti ob občutku, ki iihui ga date pesem Glasba pa nas tudi /bližine tn nam date vedeti da smo člani iste človeške vrste Težko je namreč verjeti, da bi se tujca, ki se morda poznata le nekai minut, objeta zavrtela v veselem plesu, ko bi ne bilo glasbe Zelo (sivezujoča je, na primer, tudi sodobna beat glasba Na tnenjena je predvsem mladini in jih dniži v |>osebno skupino liudi. ki nosijo kavbojke. berejo iste vrste literaturo. utvirabl jam iste izraze in ki jih odrasli včasih / dobrohotnim nasmeškom, včasih pa tudi z zaskrbljujočim nerazumevanjem imenujejo »današnja mladina« Tudi sama s<»dim v to mladino. /*.e od nekdaj so mi všeč |x>|>evke. le da se zdaj ogrevam /a |m>p glasbo, ročk in težki ročk oziroma hard ročk. Zanimam se predvsem za AC DC. Status l|UO. Kiss Ob taki glasbi se sprostim in iMtzahim na vse skrbi Od časa do časa pa se mi prileze tudi resna glasba Poslušam jo zlasti, kadar sem žalostna in bi rada kaj (»i/abila Zato mi glasha izpolnjuje velik del prostega časa in je pomemb na sestavina mojega življenja Andreja Drakalar, 8. a r. oan. lole .). in S. Mlakarja Šenčur f - Med počitnicami mi je bilo najbolj všeč ... ko amo na smučarskem tečaju postavili progo in potem tekmovali. - Matej Rauch ...doma, ker sem se igral razne igrice. - Robi Kolenko ... ko smo se drsali na Rupi. - Peter Kalan ... ko amo ili z očkom, mamico in sestrico nabirat teloh. - Mateja Rozman ... ko sem na Zatrniku smučal in zaaedel triindvajseto mesto. - Gregor Sulnik ... ko smo lli v Draigoše, kjer smo si ogledali spomenik. - Janka Carman ... ko aem lahko apal do devetih. - Aljoia Petek ... na Zatrniku, ko sem zaaedel les to mesto. — Tomaž Stefe % ... ko amo Ili na Cepule, Planico, Kritno goro in nato v Skofjo Loko. - Tadeja Polanc ... ko sem bila pri babici in dedku, ki sta me peljala na sprehod. — Katka Vukorep ... ko aem se smučala na Sorilki planini. — Sabina Kenda UČENCI 2. b r. 08N. SOLE SIMON JENKO KRANJ as kolin je tu TLAČENKA Potrebujemo: 1/4 kg glavine 1/2 kg mastne. 1/4 kg puste). 1/4 kg jrilca. 1/2 kg svinjskih kožic 2 parkeljca. 1 svinjski jezik, jušno zelenjavo, sol. poper, majaron. če-bulo. Meso. rilec-, kože, jezik in parkeljca kuhamo z jušnimi zelenjavami V •lani vodi. a ne povsem do mehkega. Meso zrežemo na večje kose, rilec, kože in parkeljca pa na rezence. V skledi zmešamo meso. mu prilijemo nekoliko juhe, po želji pa tudi nekaj žlic krvi. dodamo začimbe in nekoliko nastrgane čebule. Zmes zdenemo v dobro očiščen svinjski želodec, ga zašijemo in kuhamo eno do dve uri. Sem pa tja ga prebodemo. da ne poči. Tlačenka je kuhana, ko ne priteče več kalna ZDRAVJE Za opekline mrzlo vodo! Vprašanje: »Velikoje različnih mnenj, kaj dati otroku na prstek', rokit ali podobno, če se opeče. Eni pravijo vodo. eni olje in podobno. Rada bi zvedela, kaj je najbolj pravilno.« C. C. Skofja Loka Dr. Milena Zavrnik: »Pri opeklinah uporabljamo vodo! Mrzlo! Ce se otrok opeče skozi obleko, mu jo moramo nemudoma odstraniti, četudi se strga ali razreze. Vode naj bo veliko — na primer prstek ali roko držimo pod mrzlim curkom iz pipe. Opečeno mesto ohlajamo zato. da je opeklina čim bolj površinska. Nato jo prekrijemo s sterilno gazo ali vsaj čisto prelikano krpo« tekočina ali kri i/, nje. če jo prebodemo. Ohlajeno tlačenko obtežimo za 24 ur. Uživamo svežo ali prekajeno. V sredo tlačenke, ko jo nadevamo, damo lahko tudi kos prekajene kuhane svinine PLJUČNA KLOBASA Potrebuiemo: 1 del surovih svinjskih pljuč, 2 dela raznih mesnih odrezkov in 1 del sveže slanine; ali: 2 dela pljuč. 2 dela mesnih odrezkov in 1 del slanine. Na pol kg zmesi: 10 do 20'g soli. gram in pol popra, pol grama kumine, prav malo pimente. rnaja-rona in timijana po okusu. Pljuča, od rezke in slanino zme-Ijemo. solimo, dodamo dišave in zmes dobro pregnetemo. nato pa z njo natlačimo. vendar ne preveč, tanka čreva Klobaso zvijemo v venec in jo obesimo na zrak za 12 do 24 ur. Ce bomo klobase kmalu porabili, jo denemo v dim za 12 ur. če pa hočemo trajnejšo klobaso, jo posušimo do kraja. Pred uporabo klobaso dobro skuhamo. KA8NATE klobase Potrebujemo 1/2 svinjske glave. 1/2 svinjskih jeter. 1 pljuča. 2 I ajdove kaše. 6 čebul. 1/4 do 1/2 kg masti, sol. poper, majaron. piment. Svinjsko glavo skuhamo. Izločimo kosti in meso zmeljemo Prav tako skuhamo in zmeljemo pljuča. Čebulo zrežemo na liste in jo prepražimo na masti, da je zlato rumena. Kašo operemo v več toplrh vodah. Od-cejeno polijemo z juho. v kateri se.je kuhala glava, in jo počasi na pol skuhamo. Ohlajeno zmešamo z. mesom, pljuči, surovimi zmletimi jetri, čebulo in začimbami. To zmes dobro premešamo, ji prilijemo po potrebi juhe in jo natlačimo v 15 do 20 cm dolge kose debelega svinjskega črevesa, vendar ne preveč na tesno. Klobase zašpilimo in zložimo v vrelo vodo, kjer naj ostanejo 30 minut, ne da bi voda vrela, ker sicer klobase rade popokajo. Potem jih poberemo ven. zložimo na desko in jih shranimo v mrzlem prostoru. Pred pečenjem jih namočimo v vreli vodi. da ne popokajo. Ponekod vzamejo namesto ajdove ali prosene kaše riž ali iešprenjček. Ce dodamo kašnatim klobasam nekaj krvi. mora biti zmes redkejša. PUSTNI KROFI Potrebujemo: 1250 g moke. 50 g kvasa, 150 g sladkorja. 150 g masla. 5 rumenjakov. 10 g soli. 1/2 do .1/4 I mleka. rum. limonino lunino, mare-liČno marmelado, maščobo za (vrenje, vanilijev sladkor v prahu za posipanje , Iz nekoliko moke. kvasa in mleka pripravimo kvaseč in ga damo na toplo, da vzhaja. Sladkor, rumenjak«?, sol. rum. limonino lupino in mleko pa medtem stepamo ter segrevamo do 28 stopinj C. Primešamo raztopljeno maslo in mleko. V to mešanico damo kvaseč in preostalo moko. Pripravljeno testo mora biti mehko in dobro stepeno. Uporabljamo ročni stepal-nik ali mešalnik. da vnesemo v testo čim več zraka. Segrevamo pa ga zato. da omogočimo alkoholno vrenje. Testo razvaljamo za 1 cm na debelo — po vrhu ga ne smemo pomokati. Testo pri valjanju dvi-gujemft. da se skrči. Z modelom označimo spodnje dele krofov, damo v sredino vsakega marelično marmelado in pokrijemo z drugim nepol-njenim kosom. Ob robu stisnemo s kazalcem, vendar tako. da ni videti nobenih odtisov. Nato krofe izrežemo z manjšrm izrezovalcem in obrnjene polagamo na pladnje, pokrite s platnenimi in z moko potresenimi prti. Predavanje ' za vrtičkarje Za danes zvečer, 19. februarja, ob 17. uri je Hortikulturno društvo Kranj organiziralo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju (vhod 6) zanimivo predavanje ing. Mihaele Cerne o uporabi folije pri pridelovanju zelenjave v vrtu. Vabljeni člani in vsi, ki se zanimate za ta način vrtnarjenja. CVRENJE Za cvrenje krofov uporabljam«) olje. mast ali čvrste rastlinske maščobe. Mast in olje dajeta krofom dober okus. Rastlinske maščobe pa prenesejo višje temperature in olajšujejo »j*,* • NK VKMO, ZAKAJ . . . . je kranjsko sejmišče še vedno brez lope za izdajanje živinskih potnih listov in zakaj se ne pobira stojninc? . Kranj, ki ima z okolico vred ogromno število dvokoles. še nima popravijalnice zanje'' V Kranju ne dobiš slanine ne svinjskega mesa. Mar ie dobiček pri mesnih izdelkih res tolikšen,, da se nepredelane sv i njine ne »izplača« prodajati'' K ran j ne poskrbi /a primerno umivalnico, kopalnico m garderobo /a delavstvo v mestni klavnici Sedanja umivalnica ima eno samo pipo. <• kopalnici ni' garderobi pa ni sledu ZA KANALIZACIJO SK V RADOVLJICI PRKMALO BRIGAJO P.1 ie kanalizacija v Radovljici /elo hiba. je HVoječasito že inhogo pisal Jeseniški kovinar Kljub temu da je bil takrat š«. čas. niso pomagala niti javna opozorila v tisku niti kritika radovljiških prebivalcev. Tako je oh velikih nalivih v Prešernovi ulici udarjala voda skozi razpoke v kletne prostor«- Posebna komi ^ija je kanalizacijo že pregledala in odredila, da i<> motu Ml.O takoj popraviti VABILO Na -16. letni občni /bor SI TARSKO-ZIMAKSK K ZADRI (»K r, / / o j v Stranišču, ki bo \ 'soboto, n; februarja t I oh (6 uri v zadružnih prostorih V> primeru nesklepčnosti bo občni /bor pol ure kasneie n.i i klicna lesna šola in C« in avtomehanično strok« streho v novem centru hraževanja. skupaj i • so vanj vključeni učenci Čeprav hi bilo \ zanimanja za smučan*/^ škofjeloške gimnazije družboslovne usmeritv*, delek. ki ga obiskuj" smučarji, ni tako Kot * mentorjev prof. MaHfe treba vzrok iskati v športniki, ki že dosenj^ Sa nogi. vključeni v nu^ olsko športno društvo, cija. ki spodbuja pre<)^" šport in množičnost Najbolj priljubljeni . zaostajajo pa košarka,. O delu društvu a« in mentor Marko OSKAR KURNER - PANTZOV NAGRAJENEC Jesenice. Železarna. Nerazdružljivo sta povezana kraj in tovarna. Kakor se godi železarni, tako se godi mestu. Ce zaškriplje v železarni, to občuti sleherni Jeseničan. Vse je treba pripeljati. Rudo, premog, celo delavce. Le tradicija je trdna. Besede Oskarja K Umerja, »pamet moramo prodajati ne tone« zato zvene kot edina bodočnost železarne, kot bodočnost Jesenic. Miselnost, da je moč uspeh dela izraziti v tonah jekla, ki pridejo iz železarne, je zastarela. Kajti le znanje je lahko prednost jeseniške železarne, le kvalitetni izdelki, plemenita, odlična iek,a ... . . . Oskarju Kurnerju. vodji raziskovalnega oddelka! so ob izteku minulega leta podelili Pantzovo nagrado, priznanje za življenjsko delo V železarni jo podeljujejo delavcem, ki so s svojim delom na področju metalurgije, posebej tehnologije in tehnike bistveno prispevali k rasti in razvoju železarne in s tem Jeseni«. v Petindvajset let dela je dal Oskar KUrner jeseniški železarni Ta inženir metalurgije je Ljubljančan - Siškar pravzaprav, saj šaljivo pravi, da je Šiška že na Gorenjskem Delo je poiskal v jeseniški železarni in leta 1956 začel kot asistent v jeklarni. v neposredni proizvodnji torej. Leta 1962 je bil izbran za strokovnega sodelavca raziskovalnega oddelka in s tem s«- mu je odprla možnost strokovnega izpopolnjevanja in dela na področju reševanja raznolikih problemov v proizvodnji. Leta 1971 je bil imenovan za vodjo raziskovalnega oddelka v sklopu sek»orja tehnična kontrola in raziskave, sektorja, ki odgovarja /a kvaliteto vs«. proizvodnje v železarni. Oskar Kiirner je \ minulih letih vtjdil vrsto projektnih teaniov. ki so razvijali tehnologijo. odpravljali proizvodne probleme in uvajali nove izdelke Posebej pa velja omeniti vsaj nekaj |>odročij Kurner-ievega raziskovalnega dela. Življenjsko delo Pamet, ne ton$ je nesporno na področju elektro pločevu posebej njegov prispevek k osvojitvi nlajav valjanih neorientiranih elektroplcčevinTv nes v jeseniški železarni izdelajo 43 tj^ ton elektropločevin letno, začeli pa sospw mi tonamj, KUrnerjevo raziskovalno 4^ sega že v leto 1959, ko je uspešno izpopoT* tehnologijo izdelave toplo valjane din*^ pločevine, kasneje pa nadaljeval z uvajanj^ hladno valjane dinamo pločevine in v iSt hladno valjamo na Beli v jeseniški želetaJ* izdelajo dovolj tovrstne pločevine za y jugoslovanske potrebe. Kar naštevali hi kv ko uspehe Kurnerjevega raziskoval^ dela, toda zapletli bi se v nam težko ran? Ijive strokovne izraze. V Kurnerjevem oddelku dela dav dvanajst raziskovalcev: doktorjev znamvT magistrov, inženirjev s področja metalur*. fizike, kemije. Sami strokovnjaki. ZnansC ni možgani železarne, hi lahko rekli, uV je. razdrobljeno na posamezna področja^ jih obdelujejo skupinsko. Vendar pa jitn * čisto znanstveno raziskovalno delo ostati^ polovica časa. drugo morajo odmeriti ne^ tenemu poteku redne proizvodnje. Ves v -voj tehnologije, vsa uvajanja novih »idelk* slone na strok.ivnjakih razvojnega oddek. Železarna ima 22 proizvodnih temeljni«^ ganizacij. naštejemo lahko več kot .100\v različnih jekel, na tisoče končnih iadelkt« številke, ki nazorno govore o obsegu p»* vod nje. nad katero morajo bedeti. Ob vsej tej kopici dela z redn« ^ izvodnjo — saj ko pride do problema, a takoj pokličejo \ — morajo stmkavnjfei razvojnega oddelka slediti razvoju kvalit^. jekel v svetu, ki gre seveda skokovito napv oziroma nenehno izpopolnjevati kvahlt^ jekel, ki prihajajo iz jeseniške železarne^ seveda trčimo ob položaj razvojno ^ skovalnega dela v železarni in pn ^ nasploh. V preteklih letih smo mu pn ^ dajali premajhen poudarek, šele zdat, zaostrenih pogojih gospodarjenja. sn>i tega dodobra ovedeli. V jeseniški **k**»x je razvojno raziskovalno delo razdrobil na raziskovanje in tako imenovane ih^ gradnje, po drugi strani pa so znanstveni preveč obremenjeni s spremljanjem n«^. proizvodnje in reševanjem problemov, ki a poraja. Naj povemo še, da se mora rarisL valni oddelek stiskati v premajhnih J^ štorih. Težave torej, ki jih skrivajo Kurnen^ .'fesede »pamet moramo prodajati, ne t«* M.Volrj«, kratkočasje, a PETKOV PORTRET v Šolskem centru Boris tnico dela - Množičnost tem.« Pogon za delo so dokai 11 ima Skofja Loka poleg naj »lAega centra srednjih Sol v Slo-[ludi lepo športno dvorano 1'rnik tekmovanj ie razdeljen tako. da r« člani društva oziroma vse nek-Jnijo svoi program Za atletiko ihAe pogoje Redno se udeležiije-in tekov teka po ulicah Postoi ulicah Škofje Loke. ob žici okupi ibliane pripravljalo jesenski in m*ki kros za krajevno skupnost ► Loka in podobno športno društvo že vsa leta smučarski tečaj. Lani so ga li »kupaj s pobrateno gimnazijo iz pak« Palanke Škofjeloški gim-■■•o povabili tovariše iz Srbije na tove. tečaj pa so imeli na Soriški Hkrati omogočijo za vse člane tudi poceni smučanje na Starem l Skupno z delovno organizacijo rekreacija pripravljajo posebne ie pakete, ki so zelo poceni. Raz-je. da kar dve tretjini srednje luča leto pripravijo tudi tečaj pla-tretjeŠolce. Ko gredo osnovno-ivadno so to peti razredi, v šolo v f— učenci iz škofjeloške občine jo pjpb morju - vedno primanjkuje plavanja, zato so srednješolci pomagati. Nekajkrat so celo .36- urni tečaj za učitelje v sodelovanju z republiškim za teleano vzgojo Ob vsej tej aktivnosti člani šolskega športnega društva Janez Peternelj pomagalo društvom na osnovnih šolah pri organizaciji športnih iger in drugih aktiv nostih Šolsko športno društvo se s svojo dejavnostjo lepo vključuje v program usmerjenega izobraževanja, saj s svojimi številnimi sekcijami daje slehernemu učence možnost, da si izbere aktivnost, ki ga veseli Vendar se ob tem pojavlja problem, da sta v obveznem programu le dve uri telesne vzgoje Izbirni program je širši, vendar se zani niso dogovorili, kdo ga financira Zato postaja šolska telovadba, ki na1? bi motivirala učence k telesni aktivnosti, vse manj zanimiva Dekleta in fantje imajo telesno vzgojo skupaj, kar je neprimerno zaradi različnih fizičnih spo sobnosti Hkrati pa učitelj težko organizira dobro vadbo za tako veliko skupino •Učenci, pogovarjali smo se z aktivisti društva, menijo, da bi temu predmetu, ki je med najbolj priljubljenimi, morali dati večji poudarek. Čeprav lahko deloma nadomestijo vadbo z aktivnim sodelovanjem v šolskem športnem društvu, menijo, da mora biti šolska telesna vzgoja temelj, vadba pn sekcijah pa le dopolnilo. Kaj bi lahko še rekli ob jubileju šolskega športnega društva .Janez Peternelj.' S tem. da so aktivnost tako razvejali, da večina učencev sodeluje vsaj v eni sekciji in da večini postane telesna vadba potreba, so nedvomno upravičili svoje poslanstvo. Zato gre p\av gotovo posebna zahvala mentorjem Marku Erznož.niku. Dušanu Smidu. Francu Gantarju in Tonetu Trilerju '.. Hogatiii tdik. Speta Poljanec, A tenka Knez, Mateja Smid, Aleš Hafner za grehe in pregrehe per. nu„j i «.4 Ste« — Približno deset kar so Hotaveljci v dolini navduševali [mlado s pustnimi pri-in s svojimi domisli -tli salve smeha med obiskovalci. Ne le »vod, prav tako so njihove smojkarske predstavitve starih (ko se poslavlja zima in (vse kar se je čez zimo ibralo. Pripravili so jo zapored v predpust-in pravili so, da je lljivah ob cesti premalo da bi spustili v bližino hoteli videti, kaj so Hotaveljci. Menda je daleč presegla vaške bi ji, ko je začela iz-ipo. kazalo nuditi več na prikazali stara dela in opravila ter (i so povezani z njimi, si obiskovalci lahko i prejo lanu, ki je bilo v "i. ko svet še ni poznal ne radia in televi-inov, glavno opravilo v pozno jesenskih kolovrate in klekljar-sk Ion jene ženske, so dneh premlevale telce, obirale sosede in in obujale spomine rila so bila tudi prilika >«. za globlja poznan-fanti in dekleti. Ob AS.Z dekletih je druščina smojkarjev zvečer zvrnila kozarček ali dva in se dogovorila za naslednji obisk, za vasovanje pod oknom. Prikazali so tudi tipično smo-jarko - oglarsko družino, ki je večino časa preživela v hosti, v skromni koči in njeno zasilno ognjišče, ki je bilo vir toplote za otroke in starce, ki so skrbeli, da ogenj ni nikdar ugasnil. Še bolj kot stari običaji, so obiskovalce navduševale in privabljale šaljive domislice, ki so predstavljale dogodke preteklega leta, grehe in pregrehe, ki jih je zagrešil pust in z njimi težil in grenil življenje poštenim krajanom. Prav gotovo je grehov tudi letos dovolj; od cen, ki jih je z raketno hitrostjo pošiljal navzgor, povzročal je pomanjkanje v trgovinah, pojedel južno sadje, povzročil izgube, nasu I toliko snega, da mu cestarji niso bili kos itd. Će so pustno parado pripravljali pred leti v organizaciji turističnega društva, so se je sedaj lotili mladinci. Pripravili jo bodo pojutrišnjem, na pustno nedeljo popoldne. Sprevod bo krenil od gostilne Lipan ob glavni cesti proti zadružnemu domu. Lansko leto je bilo težko leto, pregreh pusta veliko, zato pričakujejo, da ga bo sodišče obsodilo na smrt z upanjem, da bo letos boljše in bo lepše čase prinesla že bližnja pomlad. L. Bogataj Becencova mama Vsa drobna je. izžeta. upognjena. Ne. takih mam v blokih nismo vajeni Mestne so vse drugačne. Vsaka gubica v obrazu, moten lesk očeh. modre žile. ki izstopajo na uvelih rokah, podrsavajoč korak in hrbet, ki ga že dolgo dolgo let ne more več vzravnati, govore o bregovih, o neskončnih opletih njivah, o povitih snopih, v vozovih posušene mrve in otave. o urah preždetih ob punklju. o perivniku. ki ga je iz tedna v teden postavljala v prod Sore, o najdaljših dnevih tabrhov od enega do drugega velikega kmeta, da je padel kakšen krajcar, kakšna kila moke. fižola, kaše.. Njena hišica stoji tam na desnem bregu Sore. v Žabji vasi, tam, kjer vodi čez vodo eden redkih pokritih mostov na Slovenskem. Od žage naprej, v bregu stoji njena hišica. Pol lesena, pol zidana. Toliko je sveta okrog nje, da.se je dalo preživeti kozo. Za kravo ali prašiča so imeli svet v najemu. Orno kuhinjo je imela do nedavnega in ko je z burkljami dajala v peč, je takole pozimi, ko se je topilo v dimniku, kapljalo na njeno vsakdanjo ali nedeljsko ruto. Nemarnost je bila velika, se spominja Zdaj so jo popravili, nič več ni črne kuhinje. Vodo so ji napeljali mladi v hišo in luč. Najraje je doma. na peči. poleti pred hišo na soncu. Toda odkar si je pred dobrimi desetimi leti zlomila kolk. zime preživi pri hčerki v Kranju. Lepo ji je tu. radi jo imajo. A kaj. ko jo je sluh tako zapustil, da se težko pogovarja, pa vsi. ki prihajajo na obisk, ne govore po njeno, poljansko, da razume še manj. Tudi vidi zdaj že bolj slabo Do pred letom dni je pa še delala »špice«. Koliko jih je naredila v življenju* Kar za nekaj deset košev bi jih bilo! Takoj, ko se je kot otrok zavedla, je že dobila punkelj v roke in potem je premetavala kleklje vse življenje. V letih krize, ko je bil njen mož brez dela. je klekljal tudi.on. Ceh Paleček je pobiral »špice« po domovih Vsak krajcar je prišel prav Za sol. za sladkor, za »bezgern«. za petrolej, za kakšen kos obleke za otroke ob veliki noči. Devetdeset let ji je že naložilo življenje. Ne želi si jih več veliko, kajti premalo je bilo lepih. Ce se spominja nazaj, je bilo njepo življenje en sam koruzni močnik, pa zelje z lojem zabeljeno. pa tabrhi Od rane spomladi tja do pozne jeseni Od kmeta do kmeta Od listja do pletja. od žetve do zadnjega spravila repe. Zdaj pri Cudetu. zdaj pri Jakoveu. zdaj pri Anžonovc Garalo se je povsod, le ta razlika je bila. da je bilo pri Anžonovc kosilo že ob petih zjutraj, pa so večerjali ob zdravih Marijah, pri onih dveh pa je bilo kosilo ob šestih in so delali do trde noči.Hrana se od kmetije do kmetije ni veliko ločila: zjutraj in zvečer sok ali krompirjevi krhlji. ali pa je bilo ravno obrnjeno, za dopoldansko malico pa kava, prežgan-ka, popoldne pa mošt. kakšen fižol in kos kruha pa kuhano sadje v kangljici. Za južino so bili navadno žganci. ajdovi ali koruzni, kaša. štruklji. oparjevi mlinci. Dvajset soldov je bila »trifa« na dan ze plevico. za žanjico pa pet soldov več. Za možake je bila krona. * Devetdeset let. Ne ve kdaj so minila. Pa sama huda leta so bila. Za vse nazaj počiva zdaj. Pet otrok je rodila. Mož je kmalu po poroki šel po svetu za zaslužkom. V Franciji je kopal v rudnikih. Kasneje v Srbiji. Sama se je tedaj dajala z otroci. Poleti je z njimi hodila v gozd po gobe in borovnice. Gobe je »bolj slabo videla, a je za njimi hodila s košaro in priganjala... Tudi njeni otroci so bili lačni kruha. Tisti časi se ne bodo več vrnili, modruje sama pri sebi. Toliko se na svetu ne bo več predelalo. Zdaj, ko je odložila punkelj, se ji zdi. kot da se poslavlja od tega sveta. Pozimi, ko je od doma; je še huje. Morda bo spomladi imela v sebi več volje, ko bo spet ob njeni Spri, pod gozdom, v njeni hišici, kjer je tako mirno in tiho in sonce greje najtopleje ... I). Dolenc Iz šolskih klopi v tovarne V kranjski Savi je od ponedeljka na proizvodnem delu prvih deset učencev srednjega usmerjenega izobraževanja — Pri izbiri nalog je veljala posebna pozornost varnosti in koristnosti dela šolarjev -Do junija se jih bo za tovarniškimi stroji zamenjalo 231 Kranj — Med gorenjskimi delovnimi organizacijami, ki so prihod učencev iz prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja pričaka le dobro pripravljene, je vsekakor kranjska Sava. Ne le, da je pravočasno ustvarila vse pogoje za nemoten začetek proizvodnega dela. pač pa smo lahko tudi prepričani, da bodo učenci iz njenih tovarn res odnesli številne ^koristne izkušnje V drugem šolskem polletju se bo za savskimi stroji izmenjalo 231 od skupaj blizu dva tisoč gorenjskih srednješolcev. Največ. 169. bo »gimnazijcev« iz Kranja, razen njih pa bodo prišli še učenci ekonomske, gumarske in kovinarske usmeritve. Delovne naloge so zanje že določene, pogodbe s šolami sklenjene, inštruktorji pripravljeni. Kar 120 jih je. ki bodo ob petih rednih bedeli nad šolarji. Pri izbiri nalog so v Savi upoštevali predvsem dvoje: varnost učencev in koristnost njihovega dela. Možnost nesreč je domala izključena, opravila so dokaj enostavna, tako da ne zahtevajo dolgotrajnega uvajanja in tako bodo učenci, čeprav norme zanje ne veljajo, lahko ustvarili ceh) nekaj dohodka. Stroški izvajanja proizvodnega dela so namreč za delovno organi- zacijo precejšnji. Usposabljanje in nagrajevanje inštruktorjev, topli obroki in zaščitna sredstva za učence nikalmr niso poceni. Zato V Savi tudi ne razmišljajo o nagradah Sploh je pri tem še veliko neenotnosti ki zahteva uskladitev v celotnem slovenskem ali vsaj gorenjskem prostoru. Namen proizvodnega dela je preprosto povedano, da učenci obču- J Avgust Horvat Petra Zaplotnik \, t i jo delovni utrip, da spoznajo organizacijo dela. varstvene ukrepe pa tudi samoupravne odnose. V Savi bodo lahko prisostvovali oblikovanju odločitev v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. V ponedeljek je prišlo v delovno organizacijo prvih deset učencev iz ekonomske usmeritve. Razporejeni so v različnih proizvodnih procesih, o dosedanjih pripravah in skromnih izkušnjah pa je povedal nekaj besed Avgust Horvat; redni inštruktor v tozdu tovarna avtoonevmatike. »S pomočjo oddelka za varstvo pri delu smo izbrali le tiste naloge, ki ne ogrožajo šolarjev. Tudi pri usposabljanju občasnih inštruktorjev smo posvetili posebno pozornost zagotavljanju varnosti, seveda pa bomo morali Brane Kleindienst z njimi še naprej veliko delati in jih izobraževati tudi v pedagoškem pogledu. Svoje poslanstvo so vzeli resno, odgovorno. Učence so dobro sprejeli tudi delavci, pomagajo jim, svetujejo, če je potrebno. Res so trije dnevi še premalo za objektivno oceno, vendar lahko rečem, da so se učenci vživeli v novo okolje, da so disciplinirani in delavni.« Petra Zaplotnik, ki obiskuje prvo leto ekonomske usmeritve, dela pri stroju za ovijanje žičnih jeder za avtomobilske plašče. »Prvi dan smo imeli uvajalni seminar, na katerem so nas inštruktorji seznanili z varnostjo pri delu — opraviti smo morali tudi preskus znanja — s samoupravljanjem, organiziranostjo proizvodnje v Savi, nakar so nas uvedli v konkretne naloge. Mislim, da je proizvodno delo za nas zelo koristno in ga bomo odslej bolj cenili. Sprva sem bila precej utrujena. Zdaj sem se že nekoliko privadila. Je pa lepše v šoli kot v tovarni.« Brane Kleindienst z lepilom maže spoje kron za avtomobilske plašče. »Delo ni zahtevno, priznam pa, da je dosti težko in da sem bil prvi dan pošteno utrujen. Delam po svojih močeh. Količina ni toliko pomembna kot kvaliteta; Ne nameravam lenariti. Deset dni v tovarni bo kar dobra izkušnja. Verjetno se bomo potem še- raje učili. Nagrade bi bil seveda vesel, prepričan pa sem, da nihče ne bo posebno jezen, ker je ne bo.« H. Jelovčan Q L, A 8 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 19. FEBMMIl Franc Bajt: imamo mednarodno veljavo BOHINJSKA BISTRICA - TVD Partizan Bohinj in organizacijski odbor za prireditve mednarodnih smučarskih tekaških tekmovanj sta letos ze sedemindvajsetič poskrbela, da so te tekaške prireditve v Bohinju in Bohinjski Bistrici odlično uspele. Iz leta v leto ugotavljamo, da je to organizacijski stroj, ki vedno poskrbi, da so te mednarodne prireditve na dostojni visini. Inženir Franci Bajt na teh tekaških prireditvah sodeluje že od leta 1962. od leta 1975 pa je predsednik organizacijskega komiteja. »Za nafte mednarodne tekaške prireditve je značilno, da imamo širok organizacijski aparat, ki šteje nad sto ljudi. Vsi ti vedo. kje in kdaj je treba G)prijeti za delo. da taka tekmovanja hko v celoti uspejo. V sedemindvajsetih letih smo si pridobili lep mednarodni ugled. Vsako leto si namreč zadevami* rta ;«---- zadevamo, da *a.,Vedno se ^ ri in tekmovalke ter pn- ... .... 1e organizacija čimbolj 3 ^edno se potrudimo, da tekmoval ct in tekmovalke ter vodje reprezentanc iz. Bohinja odhajajo z najlepšimi vtisi.« Kakšne so težave pri takšni prireditvi? »Iz leta v leto nas pestijo predvsem finančne težave. Tako tekmovanje namreč zahteva doHti finančnih sredstev Letošnje je veljalo okoli 800 tisoč dinarjev. Tekmovalcem in vodjem reprezentanc moramo plačati bivanje. Udeležencem iz alpskih dežel pa poleg tega še prevozne stroške, ki jih določa pravilnik OPA. Enako ie tudi za tekmovalce iz skandinavskih dežel, tekmovalcem iz Vzhodne Evrope pa prevoz od jugoslovanske meje. To je tudi največji strošek, saj se suče od šestdeset do sedemdeset odstotkov. Za letošnje tekmovanje sta nam pokrovitelja Slovenske Železarne in Elektrotehna DO Delta računalniki pokrila štirideset odstotkov vseh stroškov. Nekaj je primaknila tudi TKS Radovljica in slovenska telesno kulturna skupnost. Del stroškov pa pridobi tudi naša ekonomska propaganda, ki deluje na Gorenjskem in Sloveniji. Vsekakor je tako mednarodno tekmovanje tudi lepa propaganda za sam Bohinj, saj gre živa reklama v svet. Je tudi devizni priliv za celotno Slovenijo. Vemo. da nam deviz vedno primanjkuje. Prav zato so taka in podobna mednarodna tekmovanja za Bohinj in njegovo okolico še kako potrebna.« Za tako tekmovanje je potrebno precej priprav? »Res je. Se posebno v tej sezoni, ko ie snežna odeja pičla. Se posebno sta se izkazala Jote Zvan in Franci Vojvoda, ki skrbita vsa leta za pripravo prog. Tudi ostali sodelavci poskrbijo za dobro organizacijo. Za to tekmovanje smo uvedli tudi novost. Delta računalniki so tisti, ki so poskrbeli, da so bili rezultati narejeni v kratkem času« D. Humer Pred svetovnim prvenstvom v klasičnih disciplinah Skromni cilji v Oslu LJUBLJANA - Danes se v Oslu, prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah, z ženskim »ekom na 10 kilometrov začenjajo boji za najboljša mesta v smučarskih tekih, skokih in klasični nordijski kombinaciji. .Jugoslovansko zastopstvo je v torek odpotovalo na tekmovanje. Na pot so odšli skakalci Primož Ulaga. Vasja Baje, Miran Tepeš in Rajko Lotrič. tekači Dušan Djuričič, Jote Klemenčič. Jani Kršinar in tekačici Jana Mlakar in Metka Munih. Vodja nafte reprezentance je predsednik SZ Jugoslavije Tihomir Sertič. njegov pomočnik pa je sekretar SZJ Sveta Dragovič. Vodja skakalcev je predsednik komisije za skoke pri SZ Jugoslavije Jože Kavčič. S skakalci sta odpotovala tudi trener Janez Jurman in kondicijaki trener Rajko Zidan. Vodja tekaške odprave je predsednik komisije za teke pri SZ Peter Petriček ter trenerja Ja-roslav Honcu in Janez Mlakar, tehnični vodja naših reprezentanc pa je direktor Lojze Gorjanc. Prvič bo na svetovnem prvenstvu sodil skakalne tekme jugoslovanski sodnik. Ta čast je doletela mednarodnega FIS sodnika Sa idija Kotnika z Mojstrane. »Dosedanja skakali a sezona pri naših skakalcih ni pokazala tistega, kar smo pričakovali. Uspehi so slabši, čeprav je bito tudi nekaj dobrih uvrstitev. Zadnjih Štirinajst dni smo v Planici lahko res kvalitetno trenirali. To je tudi zagotovilo, da nadi štirje skakalci poka te jo. kar znajo. Načrtovali amo, da doseženo eno oamo mesto in eno dvanajsto ter dve uvrstitvi med prvih trideset. To so realne motnosti naših skakalcev. Kar bo več, bo te lepo presenečenje,« je dejal Lojze Gorjanc na novinarski konferenci v Slovanijaftportu. ki oskrbuje nafte reprezentante iz programa Adidas. Od peterice tekačev ne ^pričakujemo veliko. V moftkem delu bomo zadovoljni, če bo zaostanek za najboljšimi manjfti od desetih odstotkov. Vsi trije bodo tekli na 15 in 30 kilometrov. Jana Mlakar in Metka Munih bosta tekli na 10 in 5 kilometrov. Od njih pričakujemo, da ne bosta med najslabšimi. Nafta reprezentanca bo s pomočjo delovnih kolektivov v Oslu oblečena tako prvenstvu sndil AmZmuZ .'T "w7žwv^mn kot se za reprezentanco spodobi Delež. vanskiH^^ E.ri oolačihVso prispevaliloflki Kroj. v I!"™*™™ Ta 1* doletela medna- felan. Alpina. Almir£ Peko. Planika. Krka, Sava commerce. Toper, Slovin. Medex. Ljubljanska .banka. Gorenjska oblačila. Svilanit ter druge organizacije združenega dela. med njimi Šestnajst tujih, ki so v jugoslovanskem klasičnem smučarskem skladu. D. Humer Alpsko smučanje Dva naslova . Poloni Pehare KOBLA - Na smučiščih Koble je bila uigrana ekipa SK Triglava organizator letošnjega državnega mladinskega prvenstva v veleslalomu. Veliko število nastopajočih in dobro pripravljene proge so potrdile res odlično organizacijo. Pri ata-rejših mladinkah se je spet odlikovala Tržiča nka Polona Pehare, ki je slalom-skemu naslovu na Ošvenu dodala fte vele-slalomski državni naslov. Dva naslova je pri mlajših mladinkah osvojila tudi Andreja Leskovšek. Torej sta naslove pri ženskah osvojili članici naše A reprezentance. Po dolgem času je na teh dveh prvenstvih nastopila tudi triglavanka Nataša Blažič. Vendar tokrat ni imela sreče. V slalomu in veleslalomu je ostala brez uvrstitve. Rezultati - at. mladinci 1. Podboj (Olirnpija) 2:02.29. 2. Flaja (Matajur) 2:05.97. 3. Petrnel (Alpetour) 2:06.08: Ht. mladinke - 1. Pehare (Tržič) 2:07.06. 2. Likozar (Jezersko) 2:17.29. 3. Urh (Radovljica) 2:21,00; ml. mladinci - 1. Čiž-man (Olirnpija) 2:00,06. 2. Knific (Alpetour) in Jakopin (Novinar) 2:01.54. 4. Lavtižar (Jesenice) 2:03,15: ml. mladinke - 1. Leskovšek 2:04.37. 2. Svet (obe Novinar) 2:07.21. 3. M. lesnik (Alpetour) 2:07,54. NA 08VENU NAJBOLJŠI ALPETOUROVCI OflVEN - Na smučiščih pod Uršljo goro so se naši mladinci v obeh kategorijah borili za državne naslove v slalomu. Spet smo bili priče dvoboju naših mladih reprezentantov. Nastopilo je nad stopet-deset tekmovalk in tekmovalcev iz osem-intridesetih klubov Hrvaške. BIH. Srbije. Crne gore in Slovenije. Pri fantih so imeli največ uspeha tekmovalci loškega Alpe-toura, pri dekletih pa Peharčeva in Le-skovftkova. Jermanova je v drugem nastopu tako nesrečno padla, da ni mogla več nastopiti v veleslalomu. Zaradi lažjega pretresa možganov bo morala s treningom nekaj dni počivati. Rezultati - st. mladinci - L Peter-nel (Alpetour) 1:38.43. 2. Stefanovič 6fu-žinar) 1:43,12, 3. Urbas (Novinar) 1:45.79: mL mladinci — 1. Knific (Alpetour) 1:40,13. 2. Lavtižar 1:40,36, 3. 2an (oba Jesenice) 1.41.75: at. mladinke - 1. Pehare (Tržič) 1.34.06, 2. Petrač (Radovljica) 1:35.20. 3. Kopriva (Snežnik) 2:30.32; ml. mladinke - 1 Leskovšek (Novinar) 1:36.03. 2. B. Koprol 1:37.98. 3. Stancertobe Olirnpija i 1:39.12. -dh Rekreativci za pokal HILL KRVAVEC - Sola smučanja RTU Krvavec je pod pokroviteljstvom Lipica-Sport iz Bazovice organizirala rekreacijski veleslalom za pokal Hill. Prvega tovrstnega veleslaloma za rekreativce brez tekmovalnih ambicij in registriranih tekmovalcev se je tokrat udeležilo v petih kategorijah stosedemindvajset smučark in smučarjev. Kljub slabi snežni odeji je bila velesla-lomska proga dobro pripravljena. V kategoriji žensk do petintrideset let je zmagala Polona Oblak, pri moških v isti starostni kategoriji pa je bil najhitrejši Tržičan Stojan Lukanc. Prvo tovrstno rekreativno tekmovanje v veleslalomu je v celoti uspelo. V bodoče bo treba razmišljati o večjem številu takih in podobnih tekmovanj. Rezultati — ženske do petintrideaet let - 1. Oblak 32.36. 2. Torkar 34.22. 3. Veskovič 35.20; ženske nad petintrideset let - 1. Goričan 47.39. 2. Reaman 48.94. 3. Plestenjak 49.88; motki do petintrideaet let - 1. Lukanc 30.55, 2. Pave 31.03. 3. Kankelj 31.41: motki do petdeset let - I. Ponikvar 32.19. 2. Jam-nik .13.15. 3. Mlakar 34.30; motki nad trideaet let - I. A. Resman 36.00. 2 Kreačič 39.98. 3. Vodopivec 43.54. -dh Slovenski pokal Trigfc Navdušeni nad uspehom smučarjev Oh uspehu naših smučarjev, na svetovnem prvenstvu v alpskem smu- "......r ^ ••■■>">■ • nipnui-iii smučanju v Sehladmingu. 4e posebno Bojana Križaja in Borisa Strela, so se oglasili številni prijatelji naših sin ličarjev Pripovedujejo o navdušenju ob uspehu, izrekajo čestitke našim smučarjem in njihovim sodelavcem, obenem pa jim želijo tudi v prihodnje veliko uspehov Navdušena prijateljica smučanja (njeno pismo ni podpisano) iz Škofje Loke pravi, da čakajo nafte smučarje, z njimi tudi Borisa Strela, ki je osvojil kot prvi Jugoslovan kolajno, novi napori. Toda vedi. Boris, pravi, s teboj bomo še naprej, stiskali bomo pesti zate. se veselili uspehov, in ne bomo odnehali, čeprav ne ho.šlo vedno kat po maslu. Za dežjem vedno posije sonce, pravi Ločanka Polno navdušenja in čestitk je tudi pismo Vesne Poljanftek s šempetrske 29 v Kranju. Pravi, da bi rada še poseb« i Bojanu Križaju in Borisu Strelu osebno čestitala za izjemen uspeh Pravi, da takrat, ko na televiziji spremlja nastope naših stiska pesti, jih vzpodbuja in navija zanje Nikoli ne obupa, čeprav ne gre smučar jena vedno po sreči Nekateri ste tudi vpraftevali |*» naslovih Bojana Križaja in Borisa Strela Bojan Križaj stanuje v Zvir čah pri Tržiču. Boris Strel pa v Skofii I,oki. Novi svet 6. J KROJ ZA NAftE REPREZENTANTE V KLASIČNEM SMUČANJU — Včeraj se je v Oslu zetelo letošnje svetovno prvensti o r klasičnih smučarskih diši iplmah. Xfed najboljšimi skakalci, smučarskimi tekači in t nordijski kombinaciji kinin nastopili tudi jugoslovanski reprezentantje i skokih in tekih. Da hodo naši reprezentantje p<> oblačilih enakovredni ostalim reprezentaimm. je poskrbel K roj iz Škofje Loke lilugo. ki ga i • prispevala kranjska delovna organizacija Tekstilindus. ho i Kroju ukrojili v lične plašče. Delovni kolektiv je v šti rtnajstih dnevih sešd triintrideset plaščev. Ta 4 - Foto D Humer CERKNO — Zimski plavalni bazen Ete v Cerknem je gostil najboljše slovenske plavalke in plavalce, ki so se v članski konkurenci borili za slovenski plavalni pokal. Po pričakovanju je najvišjo slovensko plavalno lovoriko osvojil kranjski Triglav. Med posamezniki sta bila najboljša Borut Petrič iz VP Kranj, ki je bil šestkrat prvi in Triglavanka Mateja Kosirnik. ki je zmagala petkrat. To prvenstvo je pokazalo, da so slovenski plavalci in plavalke v 'polnem zimskem treningu. Zato so bili doseženi tudi pričakovani razultati. Most ve ni vratni red — 1. Triglav (Kranj) 605. 2. Fužinar (Ravne) 434,5. 3. Ljubljana 309.5. 4. Rudar (Trbovlje) 245. 5. VP Kranj 163. 9. Radovljica 34. Rezultati - motki - 200 m kravi - 1. B. Petrič (VP Kranj) 1:55.57. 2. D. Petrič (Triglav) 1:56.08. 3. Novak (Rudar) 1:58.22: 200 m prano: 1. Jocič (Triglav) 2:33.42. 2. Pavliha (VP Kranj) 2:33,75, 3. Sovine (Fužinar) 2:36,89: 100 m hrbtno: 1. Kos 1:01.10. 2. Ambrož (oba Fužinar) 1:03.04. 3. B. Petrič (VP Kranj) 1:03.55: 400 m kravi: L D. Petrič (Triglav) 3:57.46. 2. B. Petrič (VP Kranj) 4:10.74. 3. Novak (Rudar) 4:12.53: 400 m mešano: L B. Petrič (VP Kranj) 4:36.22. 2. D. Petrič (Triglav) 4:36,36. 3. Novak (Rudar) 4:46,80. 200 m hrbtno: L Kos (Fužinar) 2:08.12. 2. Novak (Rudar) 2:09.66. 3. B. Petrič (VP Kranj) 2:13.18; 100 m delfin: 1. B. Petrič (VP Kranj) 1:01.34. 2. D. Petrič (Triglav) 1:01.78. 3. Novak (Rudar) 1:02.06; Ml B. Petrič (VP Kranj) 5UU (Triglav) 55,81. 3. Novak IfcL 100 m prano: I. PtvBa (f 1:11,64. 2. Kos (FuBnar) IdUfl (Triglav) 1:12.31: 20t asa\ trič (VP Kranj) 2:11.30.1 Dj^H glav) 2:11.70. 3. Kos (ruta*;; 1600 m kravi: 1. D.Pw*V 15:32,24. 2. Novak (Riakrt« Kos (Fužinar) 16:30.68: M,» 1. B. Petrič (VP Kranj) £||| (Fužinar) 2:12.06. 3. D.n*j* 2:14.62: ženske - J* »„ O. Avbelj (Ljubljana! 21:l«t;F!i kar (Rudar) 2:10.78, X K*at glav) 2:15.18: 200 m pn* širni k (Triglav) 2:47.12.1 nar) 2:48.31. 3. Porenta tlW 400 m kravi: 1. Koshi 4:32.78. 2. Alauf (Radati s 0. Avbelj (Ljubljana) 4:3&$ hrbtno: 1. Alauf < Rudar)" nik (Fužinar) 2:29.48. i. .„ glav) 2:36.68; 100 m prta* (Triglav) 1:18,18. 2. Sov* 1:20,06. 3. PorenU (IlnijaM delfin: 1. Kos (Fulinar)* ložnik 2:29.94. 3. Praprota*^ 2:31.41: 800 m kravi: 1 ' dar) 9:20.18. 2. Kosirnik I 3. Alauf (Rudar) 9:2950: nJT, 1. Kosirnik (Triglav) 2:2*8 u (Rudar) 2:31.85. 3 fW 2:32.18. Največ odličij smuč ar jej Kranjske gore Smučišče na Podkorenu je bilo v soboto. 13.. in nedeljo. 14. februarja prizorišče letošnjega slovenskega prvenstva v veleslalomu in slalomu za mlajše pionirje in pionirke, ki je obenem štelo tudi za pokal Coca-Cole. Skupaj je oba dneva nastopilo 147 tekmovalcev in tekmovalk iz 33 slovenskih klubov, poleg tega pa sta nastopili tudi dve ekipi iz Sarajeva. Prvenstvo so izredno uspešno izvedli člani Smučarskega kluba Jesenice pod pokroviteljstvom Železarne Jesenice ter ob pomoči SGP Gradbinca in nekaterih drugih organizacij. Na tekmovanju so v obeh disciplinah dosegli največ uspeha mladi smučarji iz Kranjske gore. ki so skupaj osvojili kar pet medalj. Romana Kotnikova je osvojila naslov republiške prvakinje v veleslalomu. Grega Gosar pa je postal prvak v slalomu. Jani Graftič, član Alpetoura. je osvojil naslov v veleslalomu, četrti naslov pa je osvojila Nataša MatičiČ. (Valentin Vodnik, Ljubljana). REZULTATI - velealalom - ml. pionirke: 1. Romana Kotuj gora) 54.18. 2. Saša Le»k7 54.30. 3. Vesna Dolian (IU, 54.85. 4. Polona Hafner (AkL 5. Nataša Matičič (Valj* Ljubljana) 56.20: ml. *Wv* Graftič (Alpetour) 52.12.1 nik (Jesenice) 52.28. .t. (Kranjska gora) 5262. i (Valentin Vodnik Lji Robert Blaževič (Val liana i in Igor Svetina (1 52.69: slalom - ml. pfaa*?" (Valentin VoJ^. nik Maribor) 1.25.64. 4. FV lentin Vodnik Ljubljana) h ca Novak (Kranjska aort) pionirji: i. Grega Go*ar() 1.21.56. 2 Darjan Cekontr 1.22.51, 3. Roben »laiK? Vodnik Ljubljana) 4. Sav, (Eta Cerkno). Tomo Vodnik Ljubljana) 1.230R Matičič 1.24.30. 2. Romana gora) 1.26.59. 3. Alenka Roman Kotnik iz Kranjske gore. zmagovalec veleslaloma, 'niči - Foto: J. Rabič Komentiramo Sankanje zaostaja Ko smo še drgnili šolske klopi ter pisali proste spise no zimski športi in zimsko veselje, smo med našteivnjn)^ športov začeli nhičajno takole: sankanje in smučanje. P<>ipnJ\M naj bi splošni popularnosti in razširjenosti določene l&in^M sledili tudi tekmovalni dosežki in uspehi. Vendar - če st2.*w skih uspehih naših najboljših lahko enakopravno merimo i narodi, potem se hkrati ob besedi »sankanje« le stežka ( kakega vidnejšega športnega uspeha V Shveniji imamu 14, klubov, organiziranih v Sankaško zvezo Slovenije. Tekrnni^" nje preživlja porodne krče na Hrwiškem. olimpijske igrej*^ Sarajevu povzročile ustanovitev sankaškega kluba. «6 -posadk v bobu. V sankanju s tekmovalnimi sanmi se umetne tekmovalne proge, naravne proge jhi so seirda ^ vremenom, časovno omejitvijo treningov itd. Kljub termitu, H. republiškem prvenstvu v sankanju na naravnih pnigtk N Podljubelju na progi Zapotoki. imenitno urejeni ter 191^3 etrov didgi naravni sankašhi stezi — pokazalo, da i^Tj metr sankanje živi. stopa po svoji poti in se v skladu z matrrmlt? nos trni razvija. Zal pa so možnosti skromne. Tekmovabtr s^T 1.7.(HM) din minimalno, mlajši pa naj hi jih kupili sami, ki* praviloma otepajo s težavami in so t spiskih občinskih TRS nekje na repu po višini dotacije. Zato je število. 14 sankatki^ naši republiki potrebne- ocerfjevati relativno: pravi sankaj sta Železniki ter Tržič, delno še Jesenice, vsaj tako je mat _ izidih republiškega prvensJva. Tudi obetavni mlajši tekm*^ jajo iz teh klubov. Izredno spodbudno pa je. da je bila na*iav! progi ravno kategorija mlajših mladincev najbolj množit*« . mladi sankači dobro borili ter so s tem nokaza/i. da tih ar a^j sankanje kot tekmovalni šport v senci smučanja in dnqpk športnih disciplin. Ker je sankanje na naravnih progah . pa bo vendarle potrebno to športno zvrst v pripraivh \K 4 gledati skozi drugačna očala kot doslej. Sankaška (l! šport io ~H4 - ■ .......,...................... ven(je je na nedavnem sestanku v Skofji Loki svoj »n»grnn>^ pijskih priprav izdela/a Skupna naloga vseh športnih dfjtt^J klubskih, občinskih do republiških in zveznih (kit h« usa^j Sankaška zveza Jugoslavije) pa bo zastavljene plane uHNji Težko — a temelji so dobri. Tuje ti. republiško nm'Hsft'arsj na naravnih progah v Podljubelju dokazalo K. 19. FEBRUARJA 1982 RADIO. KRIŽANKA 15. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED SOBOTA, M. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program - ste-reo - 7.30 Z radiom na poti -3.06 Pionirski tednik • 9.06 Matinejski koncert - 9.46 Za pojmo pesem - MPZ OS Nova Gonca • 10.06 Sobotna matineja - 10.40 Po republikah in pokrajinah - 11.06 Pojo amaterski zbori - 11.30 Pogovor n poslušalci - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Veseli domaći nape v i - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naiih sporedov - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 Glasbena panorama - 14.55 Minute za EP - 15.50 Radio danes, radio jutri • 16.00 Vrtiljak -17.06 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Mladi mladim • Bol ena Hrup -klavir. Kvartet flavt A G -19.26 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena -20.00 Sobotni zabavni večer -21.00 Za Slovence po svetu -23.06 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Dragi program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek tn prosti čas« - 13.05 Srečanja republik in pokrajin -14.30 Iz naših sporedov -19.26 Šport in glasba (prenosi, komentarji) • 21.15 Pol ure za chanson - 21.46 SOS -V soboto obujamo spomine -2245 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba* za konec programa NEDELJA, 21. FEB. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 7.30 Zdravo, tovarifti vo-gki' - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra za otroke Gunther Eich: Trnuljčica -Skladbe za mladino - 9.06 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska reportaža 11.00 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna -/Ephraini Kishon: Dnevnik dkskocepca - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalne #odbe - 15 10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža 15.56 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.06 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra Jeannine Worms: Pardon gospod - 18.34 Na zgornji 'ari - 19.30 Obvestila in zavrta glasba - 19.35 Lahko l, otroci! - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tri-buna mladih - Skupni pro-m J RT Studio Skopje 06 Lirični utrinki - 23.10 očm koncert lahke glasbe -00 06 Nočni program - glasba Drugi program IJ7.30 Nedelja na valu 202 113.00 Od enih do sedmih - Krt. glasba in Se kaj - 19.30 reorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21 30 Iz francoske diskoteke - 2145 Jazz • klub - Louie Bellson bog bend Kila Fitzgerald ZajrrebAki jazz kvartet - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 22. FEB. Prvi program 43A Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslavi ji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naAih sporedov -Iz naAih krajev - 13.20 Obvestila ip zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! . 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nafte diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev -23.05 _Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba (samo na UKV omrežju I. programa) Drugi program 7.30 Ponedeljek nfl valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in fte kaj - vmes: 13.10 Ponedeljkov kriiemkraž 14 30 Iz naftih sporedov 19.25 Ste-reorama - 20.00 Jazz na II. programu - Joachim Kuhn - Sal Mosca -20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 2255 Glasba za konec programa TOREK, 23. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 4.50 Dnevni koledar - 5 30 Prva jutranja kronika -obvestila - 6.10 Prometne razmere - 620 Rekreacija -6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.00 Druga jutranja kronika -7.25 Iz naftih sporedov - 7_30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska ftola za srednjo stop njo - 8.35 Iz glasbenih Sol -Glasbena Sola Vrhnike II. del - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za -11.05 Ak> poznate .7 - 11.35 Nafte pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korfk z mladimi -15 30 Obvestila in zabavna glasba - 15 50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (iz studia radio Maribor) - 18.45 Glasbena med-igra - 19.25 Obvestila in za-bvna glasba - 1935 Lahko noč. otroci! 19 45 Minute s klaviatunstom Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - Alenka Goljevftček: Zakaj avto z jutra j noče vžgati • 22.15 Infor- ponedeljek: piim I lomače aktualnosti "dliv «--»ib« - Iti tO Ponedel|k<>\ ■pirtin pregled Morda vas •I* zanimalo • 17 20 Naši od I mr\ • - čestitke ali 1/boi d<> [smo- ula*be Torek ■Kini Domare akiualuosii EtneMila !•> tn Oddaja za ■Baladi- Morda vas bo zam-paalo J7'jo iMegati sprašu E*.«., tiddai.. •> NNM* ( < Kreda: ■fillO f)-ima•)< n.. ■aV • Morda-va« Imi zanimalo 17. »lilk«- četrt#-k MO lliitii:«'«' akt ualim-i i »lila Mi J» Na»c znali Morda vas Imi zanimalo 17.20 Po domače za wi> Čestitke Petek: . Hitni Domar*' aktualnosti obvestila Mi «> K uit u rti.i iinovani« Morda, vas bo /a ninialo 17 20 Nafti ndmrii Pesi it ke ali Zabav m zvoki Sobota: 16(11 Doin.i..- aktualnosti obvestila |ti in Kam danilu i ii i r • •lugotuii vain pred -.lavli.i Morda vas Imi zani malo I 7 tO Na-i odmev i či -in ki Nedelja: 11 (in Mi in-mo se uklonih Kolfdai |Mim<'inlini'|š|h do i!<>dkov i/ prelekosti Ni ileljska kronika obveMipi 12 (*i ("i-tuki Snit .odmev i Mord.i \ t~- !»■ zanimalo © metalka \ sanitarna J keramika prodajalna J kamnih // RADIO TRIGLAV JESENICE mativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00 05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku v . . .«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije - 19.25 Stereorama 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Spekter -22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza (IV del) - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 24. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 4.50 Dnevni koledar -5.20 Rekreacija - 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila -6.10 Prometne informacije -6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.00 Druga jutranja kronika -7.Z5 Iz naftih sporedov - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaftko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate (prenos iz Maribora) - 11..35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz. naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naftj poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 NaS gost - 18.30 Komorni orkester CGV Ko- Eer -19.25 Obvestila in za-avna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z. ansamblom Štirje kovači -20.00 Koncert za besedo -20.25 Iz socialistične in komorne literature Francisa Poulenca - 21.05 Peter Iljič Čajkovski: odlomki iz opere »Jevgenij Onjegin« - 22 15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz. naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Liričai utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo -Karel Ružička Leszek Zadlo - 00.O5 Nočni program glasba (iz. studia radia Maribor) Drugi program 7 .30 Sreda na "valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«' koledar večernih prireditev, druge servisne informacije -19.25 Stereorama 20.30 Melodije po poftti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 25. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 4.50 Dnevni koledar 5.30 Prva jutrapja kronika -obvestila 61O^rometne informacije - 6.20 Rekreacija -645 Prometne informacije (Koper. Maribor) K.50 Dobro jutro, otroci! - 7.00 Druga jutranja kronika 7 25 Iz. naftih sporedov - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska ftola za viftjo stop njo - 8.35 Mladina poje Mladinski pevski festival (>-lje'81 (22) - 9.06 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11 ;0fi Ali poznate 11.35 Nafte pesmi in plesi ' 12.10 Znane melodije 12.30 kmetijski nasveti 12 40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev I/ naftih sporedov - 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade posluftalce Zborovski prizori iz oper Večni mornar. Faust. Čaro-strelec Trubadur 14.40 Jezikovni pogovori 15 30 Obvestila in zabavna glasba 15 50 Radio danes radio jutri 16.00 Vrtiljak - 17.08 Studio ob 17.00 18.00 Minute t. Oljskim instrumentalnim kvintetom 18 15 Lokalne radijske postaje se vključuje jo - 18.35 Vlastimir Peričič Sonata za klavir 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč otroci' 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarftiča 20 on Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer S komedijo skozi čas -II . Adam de ia Halle Rohm in Manon 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz. naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih stu diev -23.06 Lirični utrinki 23.10 Mozaik lahke glasbe -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7:30 Četrtek na valu 202 I.3.00 Od enih do sedmih glasba, tema dneva »Vroče-nladno«. koledar večernih prireditev, druge servisne informacije - Minute za EP in Ae kaj 19.25 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite 20.00 S festivalov jazza - X Mednarodni Dixieland Festival Dresden'80 (VI. oddaja) -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 2«. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 4.50 Dnevni koledar - 5.20 Rekreacija - 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila -6.10 Prometne informacije -6.45 Prometne informacije (Koper. Maribor) 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.00 Druga jutranja kronika -7.25 Iz naftih sporedov - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska ftola za nižjo stopnjo - 8.35 Otroftke igre - 8.50 Nafti umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate - II. '15 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 1.3.00 - Iz naftih krajev - Iz naAih sporedov - 1.3.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 1.3.50 Človek in zdravje - 14.05 V plesnem ritmu na koncertnem odru -14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo 21.05 Oddaja o morju in pomorftčakih - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 2.3.05 Lirični utrinki -2.3.10 Petkov glasbeni mozaik 00.O5 Nočni program,- glasba (iz studia radia Koper) NAGRADNA KRIŽANKA St slov Stal** ki prha proti ekvatorju Tovarna Kamniku Rudniik.4 dvigalo Prebivalec Velike Brt tanije Amen (k a mie>'i Živahen ju/noit l|udsh< ples Prestolnica nekd Aairij* reka med Poljsko tn NDR Britanski otok v Irskem mor|u Pntok K,ivka/a Pojav na razburkani vodi Najpogo ste|sa padavina Luka v španip lr. učenjak ki je prvi obseg Reka. ki lece skoii Munchen Reiitve pošljite do srede. 24.februarja do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moie Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Keftitev nagradne križanke z dne 12. februarja: EKSPERTIZA. MILAN. MAVER, ITALA KALA LAVI. STROK. AJACTIO. TS DR, ASTMA. A<"\ K EN DO. MILIJARDER, INAKI. AVA. f'AKANJK ID NAKAZA APARATURA! IOKOHAMA ASIM (TEK ON. IKKA AN ANI V ALAN. NANA IVcjvli urno 222 reAitev. Izžrebani so bili: I iiii^rad.i UJMI (lini |ire|me Malti Kavtit* Vene M KI21r> Medviide. 2. nagrado M20 din) prejme Lojze Nnedic. Partizanska |«>l 12 A. MIKU) Kram t nagrado (lOfl dnu prejme Natalija Bizjak Stefetova 2«> A. «420n Šenčur Nagrad« batna poslati pa |H)St I Več kredita za obrtnike Vse temeljne banke ljubljanske banke- ■združene banke so se ze pred novim letom zedinile okrog novega pravilnika o kratkoročnih kreditih, obrtnikom za obratna sredstva Prav tako Temeljna banka Gorenjske. Veljati pa ie začel s 1 januarjem 1982 Znano je. da so samostojni obrtniki tudi že doslej lahko dobivali kredite za svoja obratna sredstva, vendar novi pravilnik prinafta nekai novost i Predvsem je tu zaninm znesek kredita ki ga lahko obrtnik dobi: ta znaša zdaj 600.000 dinarjev, med tem ko je dosedaj lahko dobil na i več 4410.000 dinarjev Osnovni po-ko j za pridobitev kredita pa |e seveda pri Ljubljanski banki -Temeljni banki Gorenjske odprt žiro račun obrtnika in na njem naložena sredstva, skratka nor malno poslovanje preko meta ne pa*, kot se ie dosedaj dostikrat dogajalo, da so posamezniki odprli račune pri *ečih bankah, pa povsod iskali teh Ugodnosti Obrtnik, ki pa po zakonu ni dolžan odpreti žiro računa, poslovno sodeluie / banko, če ima pri njej naložena sredstva na kateremkoli računu, pa naj bo to hranilna knjižica, tekoči račun ali podobno Kredite za občasna obratna sred siva daie banka vsem samostojnim obrtnikom, ki opravljajo obrtno gostinsko; avtoprevnzniSko in hm darsko delavnost ter proda to na drobno. pa tudi občanom. ki opravljalo domačo in umetno obrt Kredit pa lahko |H»rabi za nakup materiala za poslovanje in za osebne dohodke delavcev s pri spevki. če jih obrtnik nakaznic na hranilno knjižico ali tekoči račun Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske Viftina kreditnega zneska zavisi od opravljenega prometa v preteklem letu in viftine stroškov |*>-slovanja. pn tudi od tega. kako posluje t banko: upoštevajo se morebitne hlokacije žiro računa u pravočasno poravnavanje obveznosti do banke in drugih Obrestna mera za kredit je trenutno fte 12 odstotkov letno zamudne obresti so pa 4- odstotne Rok za odplačilo kredita je največ 12 mesecev, če gre za kredit za obratna sredstva, kredit /,i izplačilo osebnih dohodkov pa ie treba vrniti že v '.] mesecih Seveda pa mora obrtnik /a zaprofteni kredit pri banki predložiti tudi ustrezno dokumentarno kot je na primer potrdilo skupščine občine v primeru, fe dejavnost ni v skladu - temelji plana občine kaiti pred nosi imaiii obrt i. ki nh v občini primanjkuje in katerih razvoj j> sploftno zaželen pa |Kitrdilo skup ftčine olvine o bruto prometu m ~tn»ftkib Ijoslovattja v preteklem letu ter potrdilo o plačanih davkih Občani: ki oprav liam domačo in umetno obrt pa predlože tudi prijmriHilo /veže obrtnih /druženj Slovenije Kredu obrtnik lahko za vani ie ali > |M>rnki ali » plačilom premije pri zavarovalni skiipnoiti Dobljeni kredu mora obrtnik seveda Uporabiti namensko V ko likor je /a pridobitev kredita pred ložil lažno dokumentarno, ali ga ie porabil nenamensko lahko baiika kredu od|M>ve in ua mora obrtnik t ako| v celot i v rnit i Ljubljanska banka Tetneljnai banka Ooreiu^ke /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj G L, AS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 19. TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 20. FEB. 8.20 Poročila - 8.26 Potovanje Škrata Spančkolina. češka risana .serija • 8.36 Ciciban, dober dan: Pekama - 8.50 ZBIS - S. Rozman: Oblaček pohajaček - 9.06 Kai je novega na podstrešju, otroška serija T V Zagreb -9.35 Pisani svet: Nenavadni dogodek v gozdu - 10.06 Zgodovina letalstva, francoska serija - 11.00 Za zdravo življenje, 3. del - 11.10 Otrok in igra: Igra in igrače kot vzgojna metoda in sredstvo - 11.30 Po sledeh napredka - 12.00 Jugoslovansko prvenstvo v alpskem smučanju, veleslalom za moške, posnetek l.teka z Bjelašnice - 12.26 Bjelašnica: Veleslalom za moške, prenos 2. teka - 13.30 Poročila (do 13.36) - 14.26 Nogomet Željezničar : Hajduk, prenos - 18.15 Smučarski tek na 30 km za moške, posnetek iz Osla - 16.45 Košarka Gibona : Zadar, prenos v odmoru Glasbena med igra 18.15 Muppet show: Beverlv Sili« 18.45 Naš kraj -19.00 Zlata ptica - 1001 noč: Zgodba Perzijca Alija - 19.10 Risanka - 19.20 Cik cak -19.34 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Vojna med moškimi in ženskami, ameriški film - 21.40 Zrcalo tedna - 21.55 Zabavno glasbena oddaja T V Sara jevo - 22.40 Poročila Ameriška komedija Vojna med moškimi in ženskami je posneta deloma po risankah in zapiskih Jamesa Thurherja. Zgodba govori o napol slepem risarju (Jack Lemmon). ki se poroči z ločenko, potem pa ima nenehne težave z njenim prejšnjim možem. Oddajniki II. TV m rele: 16.20 Test - 16.35 Otroška oddaja - 17.35 Vroči veter, TV nadaljevanka - 18.30 Tek na 30 km za moške, posnetek U Osla - 19.00 Praznični dnevi slovenske folklore -19.30 TV dnevnik - 2#00 TV kaseta: Zafir Hadžimanov 20.30 Poezija - 21.05 Poročila • 21.10 Človek in čas. dokumentarna oddaja - 21.40 .Športna sobota - 22.00 Izziv novega, dokumentarna serija (do 23.00) T V Zagreb 1. program: 930 TV v šoli. Boj za ostanek. - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Risanka. Likovnu umetnost, Risanka. TV izbor. Zadnje minute - 12.00 Jugoslovansko prvenstvo v alpskem smučanju, veleslalom za moške, posnetek l.teka z Bjelašnice - 12.25 Bjelašnica: Veleslalom za moške, prenos 2. teka - 13.30 TV koledar - 13.40 Iz sporedov tuiih T V — izobraževalna oddaja - 14.25 Nogomet Željezničar : Hajduk, prenos - 16.20 Risanka - 16.30 Poročila - 16.35 TV koledar - 16.45 Košarka Gibona Zadar, prenos - 18.15 Mali koncert -18.30 Ti dnevi, ta leta, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Z balkona, ameriški film • 22.25 TV dnevnik - 22.40 Polnočna promenada - 00.00 Poročila NEDELJA, 21. FEB. 8.10 Poročila - 8.ft Ziv žav, otroška matineja - 9.05 C. Richter: Prebujajoča se dežela, ameriška nadaljevanka - 11.10 TV kažipot - 1130 Čez tri gore: Vokalni oktet Tosama - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.06) - 13.10 Oslo: Smučarski skoki (SP). prenos - 16.00 Noč po izdaji, ameriški film -17.30 Zakaj in zato - 18.00 Športna poročila - 18.15 Sestanek v nebotičniku 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.56 Vreme - 20.00 M.Seče-rovič - P. Pavličič - Z. Dirn-bach: Nepokorjeno mesto. 1. del nadaljevanke TV Zagreb - 21.25 Športni pregled - 22.10 Poročila Osrednji prispevek današnje kmetijske oddaje Ljudje in zemlja je posvečen setvi. Le še dober mesec nas loči od začetka setve koruze in sladkorne pese ter saditve krompirja, poljščin, kijih v Sloveniji največ pridelamo. Od tega, kako smo na, to pomembno delo pripravljeni, še bolj pa od tega, kako bo setev opravljena, je v precejšnji meri odvisen jesenski pridelek. Oddaja bo e spregovorila še o osuševanju zemlje, predstavila Slavico in Roka Močilnika iz Lokvice na Koroškem, nov zložljivi zaboj za sadje, manjkalo pa ne bo tudi razvedrila. Film No* po izdaji je posnel režiser John Ford po romanu Liama 0'Flakertyja in je bil deležen nepričakovanega uspeha, ki ga je potrdilo več oskarjev (za glavno vlogo, scenarij in glasbo). Zgodba je sila preprosta. 1916. leta primitivni grobijan za prgišče norcev izda irskega upornika angleški policiji, da bi lahko odpotoval v Ameriko. Razkrinkajo ga in postavijo pred revolucijsko sodišče . . . Večina filmskih kritikov in zgodovinarjev ima film za enega najpomembnejših del predvojne kinematografije. Oddajniki II. TV mreže: 15.05 Test - 15.20 Anton Čarovnik, zahodnonemftki film - 17.00 Nedeljsko popoldne - 18.30 Reportaža z nogometne tekme Dinamo : CZ - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zgodbe o jazzu - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Kritična točka -21.35 H. Fallada: Človek hoče navzgor, nadaljevanka (do 22.30) TV Zagreb L program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 1100 La fon-tainove basni - 1130 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.50 Fojnica potopisna rep. - 14.20 Vesolje, dok. serija - 15.20 Anton Čarovnik, zah. nemški film - 17.00 Nedeljsko popoldne - 18.30 Dinamo : CZ, nogometna rep. - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Nepokorjeno mesto, nanizanka - 21.25 Športni pregled - 22.10 TV dnevnik PONEDELJEK, 22. FEB. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Povej mi povei; Šolski muzej Sodobna afriška književnost - 10.00 Poročila - 10.06 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Naši kraji. Prvaki v znanju: matematiki. Risanka. Iz sporeda šolske Tv. Zadnje minute - 15.35 Kmetijska oddaja TV Zagreb -16.35 Smučarski tek na 5 km za ženske, posnetek iz Osla -17.06 Poročila - 17.10 Mesta: Stockholm. angleško-kanadska serija - 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v občini - 18.20 Spekter: Onesnaževanje zraka - 18.30 Obzornik - 18.45 Hit meseca, mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 35 mm -Filmska delavnica - 21.30 Miniature: Fran Tratnik -21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Lukičiada. otroška serija - 18.00 Miti in legende - 18.15 To so naši otroci. 2. del izobraževalne oddaja - 18.45 Glasbena med igra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Lice ob licu. ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.05) TV Zagreb I. program: 15.40 TV v šoli. Varnost v prometu. Povej mi. povej, Gozd, Živinoreja v Liki - 16.45 Smučarski tek na 5 km za ženske, posnetek iz Osla -17.40 Poročila - 17.45 Lukičiada - 18.00 Miti in legende -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.46 Hit meseca - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Stefanov-ski: Divje meso. drama TV Skopje - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 22.05 TV dnevnik TOREK, 23. FEB. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Varnost v prometu. Živinoreja v Liki, Dnevnik 10 -10.00 Poročila - 10.06 TV v šoli: Rastlinski laboratorij. Risanka. Književnost jezik, govori Dušan Petričič, Risanka, Glasbeni pouk Zadnje minute - 15.15 Šolska TV: Zimske operacije 43/44, Streha v naravi - 16.45 Smučarski tek na 15 km za moške, posnetek iz Osla 17.15 Poročila - 17.20 Poto vanje škrata Spančkolina, češka risana senja - 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Ljudski običaji v BiH - 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd -18.30 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita - 19.15 Risanka - 1924 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Odprto za ustvarjalnost - 20.40 E.Zola: Nana. francoska nadalje-, vanka - 21.35 V znamenju Hrana je gotovo ena izmed najpomembnejših strateških surovin sodobnega časa. O njej bo spregovorila tudi oddaja Odprto za ustvarjalnost, v kateri bodo raziskovalci vsaj z nekaterih plati osvetlili problem, kako pridelati čim več hrane. Oddajniki II. TV mreže: I 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik j v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Informativni mesečnik za otroke: Olim- tiadi napjroti '- 18.15 Čas njige - 18.45 Glasbena med-igra - 18.55 Geppingen: SP v rokometu T Jugoslavija Kuba, prenos (slov. kom.) v odmoru Glasbena medigra -20.40 Propagandna oddaja -20.45 VVemblev: Nogomet Anglija : Severna Irska, prenos TV Zagreb L program:' 15.30 TV v šoli: Vstaja na Hrvatskem 1941, Na Sutje-ski. Zanimivo potovanje (do 16.20) • 16.45 Smučarski tek na 15 km za moške, posnetek iz Osla - 17.40 Poročila - 17.45 Informativni mesečnik za otroke: Olimpiadi naproti -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Odprti studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pogovor s predsednikom predsedstva SFRJ S.Kraigherjem - 21.00 Klute. ameriški film - 22.55 Poročila SREDA. 24. FEB. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Vstaja na Hrvaškem 1941. Na Sutjeski. Zanimivo potovanje -10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Biologija, Risanka. Poklici, Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.10) - 17.10' Smučarski tek na 4x5 km za ženske, posnetek iz Osla - 17.40 Poročila -17.45 Ciciban, dober dan: Na topli peči - 18.00 Kletka, poljska otroška serija - 18.30 Obzornik - 18.45 Kenijakove pesmi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.:t0 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Ciklus, iranski film - 21.40 Majhn? .skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21,.45 Miniature-Kositer - 22.0-5 V znamenju Film Ciklus iranskega režiserja Dariusa Mehruija je politično delo, naperjeno proti korupciji. Zgodba se odvija okoli bolnišnice, v kateri naj bi pomagali bolnikom, v resnici pa* nekateri v njej bogatijo na račun prizadetih. Film zgovorno kaže na eni strani obupno revščino in «q drugi vpliv modeme dobe, ki mlade ljudi peha v pridobitniŠtvo. Posnet je bil še v času prejšnjega vladajočega režima, zaradi težav s cenzuro pa je bil nekaj let celo prepovedan. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madjarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Čas za pravljico 18.15 Pod zastavo 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna sredrf: Zdravnica na vasi, humoristična serija - 20.30 Glasbena medigra - 20.40 Berlin: SP v rokometu -Jugoslavija Danska, prenos (si. kom) - 22.05 Valencia: Nogomet Španija : Škotska, posnetek (si. kom.) TV Zagreb I. program: 16.45 Smučarski tek na 4x-x 5 km za ženske, posnetek iz Osla - 17.40 Poročila - 17.45 Čas za pravljico - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Obramba in samozaščita - 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna, sreda: ' Zdravnica na vasi, humoristična serija - 20.30 Nogomet Španija : Škotska -22.15TV dnevnik ČETRTEK, 25. FEB. 8.55 TV v šoli: TV koledar. Dihanje. Sonce, Nalezljive bolezni - 10.00 Poročila -10.05 TV v šoli: Kemija, Risanka. Združeni narodi. Domača naloga. Risanka. Pravljica. Zadnje minute (do 12.40) - 15.10 Šolska TV: Zimske operacije 43/44, Streha v naravi - 16.40 Poročila -16.45 Smučarski tek na 4x 10 km za moške, posnetek iz Osla - 17.15 ZBIS -S. Rozman: Oblaček pohajaček. otroška risana serija -17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: O violini - 18.00 Mozaik kratkega filma - 18.30 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade:* Cesta, zavetje nemirnih ljudi - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19 26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20 00 Bobu bob - 21.35 Čele kula. baletna oddaja TV Beograd -22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Prvi cvetovi, otroška serija TV. Skopje -18.15 Šola zelenega načrta: Oranje - 18.45 Banatske pripovedi - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kino oko - 22.30 Poročila TV Zagreb I. program: 16.15 TV v šoli: O tableti 16.45 Smučarski tek na 4x*10km za moške, posnetek iz Osla - 17.40 Poročila - 17.45 Prvi cvetovi - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Banatske pripovedi - 19.30 TV dnevnik -20.00 Spekter, politični magazin - 21.05 Hvizkoteka -22.10 TV dnevnik PETEK, 26. FEB. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Ruščina, Književnost v NOB - 10.00 Poročila - 10.05 T V v šoli: Zgodovina. Risanka. Ne vprašajte mene, Sai ka. Izobraževana i Zadnje minute (a> 15.45 TV v lok: Ral gledališče (do MJB mučarski tek m ž#**ke, posnetek i 17.20 Poročila -171 novega na podani ška serija • 17.8 ansambli: Ptuj 81 - v Obzornik 18.45 Pw»H poklica: Pokbn « laf škem gospodarim jfl Risanka - 1934TI m nocoj - 19.26 Zmo a J 19.30 TV dnrnaVf Vreme - 20.00 A kar pragu smrti 1. i kino: Ljubeitn*^ francoski film (»»^ TV Zagreb L brv 17.20 Obzorja, o*j ' skup.' - 17.40 ftjtd Nihče kakor ju** koledar - 1825 k\ H ne Reka - JS| mladinska oddaj/5 dnevnik - 20,(ft k serijski film . v večer. zab. «»,-7 21.35 TV IH un 2-1 februar,,, amer POSMRTNO ŽIV hI ENI E ob IH . is tfi 2o uri J4 fehniarja amer ni.- ban ZARJA V DEŽELI ZA 7.1" "b 17 m IH uri 25 febniaria amer POSMRTNO hl E NJE ob 17 m IH m i KAMNIK DOM JO febniaria amer ban ri> TO M IN JK.RR) - OSKARJEVCA ob IH uri. prem nem ban RESNIČNE ZOODHE VII tlel uh Is in 20 uri. honukon ban URICE I.EE -Si PER ZVEZDA oh22 uri 21 febniaria amer han okru. STARI W'HISKY ob 15 uri nem ban erot Rj-.S NIČNE ZOODHE VII ,/el oh 17 m tu un prem ital ban LOVEC NA MORSKE PSE i *>b 21 un ■ i ■» ■ ■ ŽIV 22. februarja amer ban pust MORA ob is. uri. nem han erot RESNIČNE ZGODBE VIL del oh 20. uri 23. febniaria amer ban pust MORA ob is. in 20. uri 24. febniaria amer. POSMRTNO ŽIVUF NJE oh IH. in 20, uri ban ZARJA V 10 uri 25. fehniarja amer niz. DEŽELI ZVt. C ob IH mJt. DUPLICA 20. febniaria krmilil han i-rot pinčke ob 20. uri 21. fehniarja amer ban ris čl dežni svet racmana jake ob 15 uri. amer ban. srblj petek M, „b 17. in IH. uri 24. februarja ital. ban pusl. zakaj ra vno meni ob 20. un 25. febniaria nem bari erot res nič'ne ZGODBE Vil ,/elob 20. un KOMENDA ih. februarja nem ban erot resnične zgodbe VII ,lel ob ih ur, 20 februaru, amer ban srbi, petek II oh IH uri CESNJ1CA IH febniaria nem ban erot \'anks.\ < 20. uri LASE IH febniaria honfikon ban uri 'ce i.ee srper zvezda ob ih un RADOVLJICA ih. fehniarja ital ban pust in angeli noro vozijo ob ih un. anul ban cahai digbi največji pes na sveti' »h 20 un 20. febniaria an/il han takav. digbi največji pes na sveti oh IS un. umer bar, ;god sodoma in gomora ob 20. uri 21. febniaria amer han -iabolko <»/> IH. un. lufinsl ban padec italije ob 20 un ' 22. februarja amer bar, jabolko oh Jn. J2. februar/a amer han jabolko oh 21). un 2:1. februarji* amer ban in gomora o un 22 febniaria an^l han ;ab DIGBI NAJ VEČJI PES NA SVETI' ob 20 ur, JI febniaria amer ban JABOLKO ob JO uri ban erotske Pl Is ur, amer ban 24. Ji GOMORA ob 20. un 25 februarja angl. ban M NAJVEČJI PES NA SVETV% BOHINJ - BOH. BISTER IH. februarja angl ban Jflfo 20 februarja franc ban RjkV* STOLO VSCJNE t* 2<) un *N 21. februalja franc ban l NIČI ob 17. uri. ital ban **> ZEN ob 20 un 25. februarji jugtmtm- r»n k LIJE ob 20 un SKOFJA LOKA - SORA IH febniar/a ital MORUvj. jih ob IS. in 20. uri 20. in 21. febniaria nmrr /k. LA ob IH ,n 20 un 2:1 febniaria fran, knm «Jk. SKA ob 20 un 24 febniaria amer knm Wiu NOSTI ob IS uri. fnnr W**< ŽENSKA oh 20 un 25. febniaria fram knm /JtjK ska «b 20 un ŽELEZNIKI OBZORJK IHtfehniaria amer triler »u J 20. url 20. febniaria itniti rnrf x L ju uri 21 febniaria ital akru MOTORJIH »A IH. m Ji) un 24. febniaria amer pust flfli. ob JO uri JESENICE RADIO IH febniaria ital ban !ty, prste - hi cbn a iJtiBJ IH un JO tu 21 /ebnianu um VROfE MAJICE uh 17 m 1% 22- in 21 februarm nem L? GCNKEob 17 ,n IH un 24. febniaria amer hnn XJ 17 in IH un JESENICE PLAVI IH februaru, amer ban DEC oh is m 20 un 20. m JI februarju nem lw BEGI NKE<»A IH. mHim^ 22 tn JI februarja *am VROČE MAJICEahinm»s J5 februar/a amer ban Xp IH m 20 un KRANJSKA GORA jo februarju nem m»n VAJA PlJ\ŽE.*2u un J4 febniaria nem. ban oh JO uri DOVJE - MOJSTRANA jo februarja fram- kan k, IMA HITRE StMiE«• IX» ^ JI februarja nemi. hm ČVVAJA PLAŽEnhl**- PETEK, 19 FEBRUARJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 17. STRAN GLAS vaša noga potrebuje udobje ALPETOUR DAN 2ENA — Vogel. 1 dan z avtobusom, odhod 6. .1. — Kumrovec in Cateftke toplice. 1 dan z avtobusom, odhod fi. 3. — Benetke. I dan z avtobusom iz Kranja. Radovljice in Bleda.'odhod ti. .1 BEOGRAD, letalo. 1 dan. vsako soboto (»d 6. 3. dalje ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI — Soriška planina, vsako soboto in nedeljo iz. Ljubljane — zaključene skupine izbirajo dan in smučišče DNEVNE SMUČARSKE KARTE za Vogel in Soriško planino po znižanih cenah v naAih poslovalnicah v Ljubljani. Radovljici in na Bledu 8 HIDROGLI8ERJEM MED 8PLITOM IN DUBROVNIKOM, odhovl / vlakom i, Ljubljane 23. aprila, povratek 27 aprila SIBENIBKA RIVIERA, 4 dni. avtobus, odhod 30 4 PRVOMAJSKI ODDIH v obmorskih letoviščih, v Bohinju in v Radencih MEDNARODNI OBRTNIŠKI SEJEM. Munchen. 2 ali 3 dni. 14. in 19. 3. A88I8I - RIM - POMPEJI, 4 dni. avtobus, odhod 24 4. HOTELI BOHINJ in SIMONOV ZALIV, *e prosta mesta Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. 8 HfDROGLISRJEM MED OTOKI OD SPLITA DO DUBROVNIKA Tridnevno ptovanje s hidrogliserjem od Splita do Dubrovnika in nazaj bo udeležencem približalo lepote posameznih otokov in otoške znamenitosti. Odhod je 23. aprila iz Ljubljane, od koder se,bodo izletniki v spalnikih Tauern ekspresa odpeljali do Splita. Tam se bodo vkrcali na hidrogliaer. ki jih bo mimo Solte odpeljal proti Visu in Biševu. kjer bo ogled slovite modre jame. Kosilo bo v Komiži na Visu. od tam pa bodo nadaljevali vožnjo do Korčule, kjer se bodo namestili v hotelu. Naslednji dan bo.hidrogliaer odpeljal naprej do Mljeta in po ogledu otoških zanimivosti do Dubrovnika. Po ogledu »bisera Jadrana« bo hidrogliser odpeljal nazaj na Korčulo. Naslednji dan bo ogled mesta* Korčula. Na poti do Splita bodo izletniki obiskali le mesto Hvar na istoimenskem otoku in Supetar na Braču. Časa bo dovolj tudi za ogled Splita. Zvečer bo povratek s spalniki v Ljubljano. Cena potovanja je 7.350 din. vanjo pa je vračunano: prevoz v turističnih spalnikih iz Ljubljane do Splita in nazaj, avtobusni prevozi v Splitu in Dubrovniku, prevoz s hidrogliserjem. gostinske storitve po programu (dva polpenziona. tri dodatna kosila, zajtrk prvi dan in večerja zadnji dan), ogledi in vstopnine in vodstvo Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah Alpetoura. kjer vam je na voljo tudi podroben program PRAZNOVANJE POMLADI V MEDULINU 8 TTG TTG organizira dvodnevni izlet z vlakom v Medulin. Veseli vlak bo odpeljal »pomladi naproti« v »oboto. 20 marca. Na vlaku bodo postregli s prigrizkom, za zabavo pa bo skrbel tudi hannoni-kar Opoldne bo vlak pripeljal v Pulo, od koder se bodo izletniki z avtobusi odpeljali v Medulin Po namestitvi v hotelu Belvedere bo kosilo. Popoldne bo v znamenju zanimivega tekmovanja izletnikov, na'voljo pa bo tudi pokrit hotelski bazen. Izletniki bodo večer preživeli skupaj z gosti, člani KUD Zarja Tmovlje. ki bodo poskrbeli za veselo razpoloženje z zabavnim programom. Za ples bo igral hotelski zabavni ansambel. Naslednji dan se bodo izletniki po zajtrku odpeljali v Pulo. Potep po mestu bodo združili s strokovnim ogledo- ...w... c«, F,CB uv iKim uuicinni t^" ■ -----—------ , • " i j --, 1111,11 M" ZajITKU odpeljali v Pulo. Potep po mestu bodo združili s strokovnim ogledom puljskih znamenitosti. Ob povratku proti Ljubljani bodo na vlaku postregli s kosilom Cena izleta je 1.440 din, prijavljena pa bodo imeli ob predložitvi oglasa-kupona, ki je na tej strani objavljen. 200 din popusta. Če bo dovolj prijavljencev z Gorenjske, bo vlak odpeljal tudi z Jesenic Prijave sprejemajo poslovalnice TTG. prijavite pa se lahko tudi na železniški postaji na Jesenicah 5., 12., 19., 26 februar 5., 12., 19., 26 marec 2., 9., 16., 23 april Loka Skofja Loka TOZD JELEN Kranj Prireja VESELO PUSTO VAN JE v soboto, 20. 2. 1982 od 20.-01. ure, v restavraciji hotela JELEN Kranj. Za dobro razpoloženje vas bo zabaval RENATO naORGLAH Najlepše tri maske bodo nagrajene. Cena menija 350 din. Rezervacije in prijave v recepciji in restavraciji hotela Jelen. Priporočamo se za obisk. TRADICIONALNA ETNOGRAFSKO-TURI STIČNA PRIREDITEV KURENTOVANJE '82 PTUJ - Ze od nekdaj slovi stari Ptuj po svojih znamenitih ljudskih običajih iz bogate kulturne dediščine. Stare kmečke šege in navade zaživijo v pred-pustnem času. Kot uvod v letošnje predpustne prireditve je bilo v januarju »Srečanje ljudskih godcev, pevcev in plesalcev«, na občinskem in republiškem nivoju, že tretje leto zapovrstjo so uprizorili »Kmečko gostijo«, po starih ženitovanjskih ^bičaiih Ptujskega polja, katero sta pripravila Fo'klomo in Turistično društvo Osrednja folklorno-turistična prireditev v občini Ptuj in obenem največja karnevalska prireditev v Sloveniji (lanskoletne se je udeležilo preko 40.000 obiskovalcev iz vseh krajev Jugoslavije in tujine), bo v Ptuju, 21. februarja. Ob 10 uri bo na sporedu nastop etnografskih skupin, ob 14. uri pa etnografsko kar-nevalnka povorka po ulicah mesta Ptuja, Vstopnice bodo po 30 din za odrasle in 10 din za otroke. Priprave na letošnje kurentovanje so že v polnem teku, pustne prireditve so s« te pričele pred tedni. Kulinarične dobrote, posebnosti in specialitete so že na voljo v vseh gostinskih obratih »Haloškega biserja«, znameniti ptujski »kurenti« se že vaak večer zbirajo v starem mestnem jedru, izložbe ptujskih trgovin so v znamenju karnevala. Ptuj bo v dneh pustovanja odet v masko — obešene bodo po oknih, balkonih, pročeljih hiš . . Organizacijski odbor kurentovanja '82 je k sodelovanju povabil preko 350 delovnih organizacij, prosvetnih društev, gasilskih društev, folklornih skupin, turističnih društev, zasebnih obrtnikov in •ol K sodelovanju so se že prijavile številne skupine in posamezniki od blizu in daleč, iz vse Slovenije, pa tudi sosednje Hrvatske. Skupine bodo ocenjene, kriteriji pa so kvaliteta, domiselnost in izvirnost, morajo imeti navdih. Na kuren tovanju bodo poleg tradicionalnih kurentov, še skupine mask oračev, pokafev. rusojev. medvedov, pustnih vil, picekov. kopanjanic, popularnih kopijašev in se in se . Zgodovinski Ptuj, pustno odet. s simbolom kurenta, pričakuje obiskoval- KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS OBVEŠČA: BLED - K/3, popoldan LIPICA — ženski avtorallv. 6/3, 2 dni DUBROVNIK - 1 dan. odhod vsako nedeljo v marcu in aprilu KRIŽARJENJE z »LIBURNI-JO«. 10 dni, 16/4 (Na kredit!) BUDIMPEŠTA, 5/3. 3 dni PRAGA, 5/3. 3 dni STROKOVNA POTOVANJA: PARIZ — med. razstava elektronskih sestavnih delov, 4/4. 4 dni HANNOVER-DIDACTA 82. med. razstava učil, 8/3, 2 dni VERONA — kmetijski sejem. 19/3, 2 dni LEIPZIG — med. tehnični sejem, 15/3. 16/3. 2 dni. posebno letalo MUNCHEN — obrtniški sejem. 14/3. 16/3, 1873. 3 dni SMUČANJE: KANIN — odhod vsako soboto. 7dni PAMPEAGO - 6/3. 13/3. 20/3. 27/3, 8 dni CHAMONIX - 19/3. 9 dni COURCHEVEL - 19/3. 9 dni ZAHTEVAJTE PROGRAME ZA l.MAJ! Vse informacije in programe dobite tudi v novi poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2. telefon 28-472, 28-473. Telex: 34663 ALPETOUR GOSTINSTVO Skofja Loka vas vabi da obiščete BOHINJ in POKLJUKO - smuka na Voglu in Pokljuki ugodna, tekafike proge na Pokljuki urejene _ v hotelih je Se prostor, poskrbeli pa bomo tudi za vaše dobro počutje in razpoloženje — cene smučarskih paketov in ostalih gostinskih storitev so ugodne Informacije in rezervacije: Hoteli Bohinj: tei:76-441 Hotel Sport-Pokljuka: tel. 77-027 Priporočamo se za obisk! Lsjh KOMPAS JUGOSLAVIJA ZA 1 DAN Z LETALOM VDUBROVNIK vsako nedeljo v marcu Cena je samo: 2.350 din Informacije in prijave v vseh poslovalnicah Kompasa PUSTO V AN JE BO TUDI V HOTELU BOR Hotel Bor v Preddvoru organizira jutri in v torek veselo pustovanje Hotelska kuhinja pripravlja pustne dobrote, za ples pa bo igral ansambel ORION iz Ljubljane Najboljše maske bodo nagrajene Rezervacije sprejemajo na 'telefon: 45-080 esA*3 20. in 21. marec CENA 1.140 din i asa* BbbbjJ, Prijave: VESELI VLAK PELJE V POMLAD Z VSEH VEČJIH KRAJEV SLOVENIJE. S TEM OGLASOM - KUPONOM 200 din CENEJE TTG Titova 40, Ljubljana, tel. 311-851 in TTG na JESENICAH - železniška postaja POHIŠTVO UP BLED S«* Jesna, Industrija 64260 Bled, ljubljanska c. 32 telefon: (064) 77-661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipcx TRGOVSKO PODJETJE MERKUR veleteleznina, n. sol. o. Kranj, Koroška 1 v zvezi z razpisom prostih del in nalog, objavljenim v Časopisu Glas. dne 12. 2. 1982 na 13. strani, objavlja popravek 1. razpianih pogojev za dela in naloge direktorja TOZD \ trgovina, n. sub. o., Kranj s sedežem v Kranju, Gi 8, ki se pravilno glaajjo: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organu* ali tehnične smeri, — pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah. — strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov. — organizacijske sposobnosti za vodenje. — rnoralno-politične vrline 2. Vsa dela in naloge se razpisujejo za mandatno dobo 4 let. V ostalem je besedilo razpisa nespremenjeno. Naraven les s svojo strukturo in barvo' daje toplino n svojstveno prijetnost pohištvu LIP Bled, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Pohištvo LIP Bled s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužiii in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. ■ ■ '"■ir*"i •'"''v'':', iiV-v'-.i**! - ' "•' ••; ' » ' 3 , ' t' .£< -\ :.' . '* • str'*«iSl jfe ^'HiOTpiftV •Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom. Prepričajte se in zadovoljni boste! IZBRALI SO ZA VAS Na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU so po novno dobili pošiljko krznenih jaken. Tokrat je to temen in svetel murml in črn kozliček. Zelo lepi primerki! Na voljo so velikosti od 38 do 44. Cena: od 22107,50 do 43081,50 din Iščete lep jedilni servis? Na Merkurjevem oddelku s »< nečlanom v GLOBUSU jih imajo veliko izbir,*. Vseh vzorcev, klc-sičnih in modernih. Uvoz s. Cehn slovaške. Vzhodne Nemčije in Poljske. Cena. od 3424.23 do 7920,00 din Pn MERKURJU ' a Lom SU sam poslikali te pripravne kozarce iz /enskega steklo s nlo stičnimi podstavki za grog. ča/. kuhanih vino. f-Vi« « Cehosfu vaške Kupite /ahk<> posamezne ali v garnituri Cena: samo 131.99 in 245,93 za garnituro lioguto izbiro bombažnih prej in pre/ic za kvačkanje smo videli na oddelku pozamenhii/c i GLOBUSU (zraven ndnei Spo mlati bo tu vsak čas za n/o pa poletje, ki bo zahtevalo vedno modnih zračnih bluzo Zdajle pozimi bomo morda še našle čas za tako ročno delo zalit ne od laša/te : nakupom Vsi bone mi na volio Cena: 38,55 din za klobčič n. sol. o. Delovna skupnost Kranj objavlja dela in naloge EKONOMA Posebni pogoji: — poslovodska Šola trgovske smeri. — eno leto delovnih izkušenj na izobrazbo Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustreznimi dokazili v roku 15 dni po objavi na naslov: Kokra, trgovska in proizvodna DO, Kranj, PoStna ul. 1 Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izreku roka objave. > CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.a>U V skladu z določili samoupravnih splošnih aktov ob ufaj mandatne dobe, razpisujejo: 1 Delavski svet TOZD Gozdarstvo Preddvoru, sol. o.dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD GOZDARSTVO PREDDVOR 2. Svet TOK Gozdarstvo Skofja Loka n. sol o. dela in nalo^ INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOK GOZDARSTVO SKOFJA LOKA* 3. Svet TOK Gozdarstvo Tržič n. sol. o. dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOK GOZDARSTVO TRŽIČ , Za navedena dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki ,J splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še msCJ posebne pogoje: Pod 1. in 2. — da ima visoko ali višjo izobrazbo gozdarske smeri. — da ima 5 let delovnih izkušenj. * — da je moralno politično neoporečen. Pod 3. — da ima višjo ali srednjo izobrazbo gozdarske smeri. — da ima 5 let delovnih izkušenj. — da je moralno politično neoporečen I/.hira delavcev za razpisana dela in naloge velja za 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju |>ogojev |h*w roku 15 dni po objavi razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »za J* na naslove razpisnih komisij: Pod 1: GCi Kranj - TOZD (Iozdarstvo Preddvor. Hrib 2 rW Pod 2: GG Kranj - TOK Gozdarstvo Skofja Loka. PartiMrJJrj Skofja Loka Pod 3: GG Kranj - TOK Gozdarstvo Tržič. Cankarjeva 19. Tt^ O izbiri bodo kandidati obveščeni v br> dneh po končanem pi**^ L Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev TOK Gozdarstvo Preddvor n. sol. o. objavlja prosta dela inna^ OPERATIVNO VODENJE REVIRJA PREDDVOR Pogoji: — srednja šola gozdarske smeri — 1 leto delovnih izkušeni Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov: TOK Gozdarstvo Hrib 2, odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev.« Komisija za inovacije pri Raziskovalni skupnosti ohčMne Kranj objavlja razpis /a podelitev priznanja INOVATOR LETA občine Kranj za leto 1981 Na razpis se lahko prijavijo delavci ali skupine de lavcev iz OZD občine Kranj iti delavci izven občine. «'e poslovno sodelujejo / OZD v občini, ki so v letu 1981 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva. Kandidate /.a priznanja lahko predlagajo tudi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in organi družbenopolitične skupnosti. Priznanje INOVATOR LETA se podeli v obliki plakete in sicer: - priznanje I. stopnje za več kot 4fi točk - priznanje II. stopnje za 36-45 točk - priznanje III. stopnje za Jr> — .15 točk doseženih po merilih in kriterijih, ki so določeni ^ Pravilnikom o podel ie v an ju priznanj v občinski raziskovalni skupnosti Kranj. Prijave morajo vsebovati: I. hne in priimek starost, izobrazbo, naziv del m nalog, ki |ih opravlja v OZD m bivališče kandidata kratek opis ali risbo inovacije oceno pristojnih organov v OZD o vredm^ vacije. Ocena mora hiti oblikovana po rufcT* •>a dnu3w. kriterijih - prihranek (vpliv inovacije nomski položaj OZD. enote nega mesta I - uporabnost u več OZD ali na v^(L mestih) - izvirnost (prijavljen izum. nova rešiln nimi postopki, prenos znanih rešitev! - pogoji nastanka (pomoč strokovnihshik pomoči strokovnih službi. Prijave s*- pošljejo Občinski raziskovalni s* Kranj. Trg revolucije t. do Lr> .{. \ Rezultati in nagrajen« i bodo objavljeni na skupščini Občinske raziskovalne skupaj v sredstvih javnega obveščanja. Dodatne informacije v zvezi z razpisom t!£ tm.ed8fbojna delovna azmerja pri TOZD Tekstilna tovarna Sukno Zap jže razpisuje nardednja prostu dela in naloge: I ČIŠČENJE MIK ALNIKOV Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še sledeče pogoje: pod 1. - dokončana osnovna šola oziroma t> ra/ redov. - moški / odsluženim vojaškim rokom pod 2. - KV instalater. - opravljen tečaj /a varjenje. - moški / odsluženim vojaškim rokom Delovno razmerje se v obeh primerih sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po J.?;««"8 na8,ov: 8ukn° Zapuže, Zapuže 10/a. 84Z75 Begunje, a pripisom »Za razpis«. O rezultatih objave bodo obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Sekretariat za ljudsko obrambo Razpisna komisija objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge 1 VIŠJEGA REFERENTA ZA NABORNE ZADEVE 2 VIŠJEGA REFERENTA ZA CIVILNO ZAŠČITO 3 VIŠJEGA REFERENTA ZA OBRAMBNO VZGOJO 4 REFERENTA ZA MATERIALNO IN OSEBNO EVIDENCO Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev in pogojev predpisanih z odlokom o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo (Uradni list SRS št. 6/77), mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: podi. in 2. - da ima višjo izobrazbo upravne smeri ali FSPN - smer ljudska obramba ter šolo za rezerv ne oficirje in 2 leti delovnih izkušenj pod 3. - da ima višjo izobrazbo pedagoške smeri ali FSPN - smer ljudska obramba ter šolo za rezervne oficirje in 2 leti delovnih izkušenj pod 4. - da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Kandidati morajo biti moralno-politično neoporečni. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za dela in naloge pod točko 1.. 2. in I. je poskusno delo 3 mesece, za dela in naloge pod točko 4. pa 2 meseca Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Skupščina občine Radovljica, Sekretariat za ljudsko obrambo, razpisna komisija. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. 3 murha LESCE Po sklepu delavskega sveta in skladno z določili Statuta razpisuje trgovska delovna organizacija Murka Lesce, TOZD Maloprodaja Lesce, n. sol. o. imenovanje VODJE TOZD MALOPRODAJA LESCE Kandidat se imenuje za dobo 4 let. Pogoji: - da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. — da ima visoko ali višjo Izobrazbo. — da ima S let delovnih izkušenj od tega I leta pri votlemu in organiziranju dela. — da je družbeno politično aktiven Prijavo na razpia naj kandidati z dokazili o strokovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev predložijo razpisni komisiji v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh. cilmuo ALPSKA MODNA INDUSTRIJA ALMIRA Radovljica, Jalnova 2 Odbor za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in haloge 1 VODENJE MODELARJEV 2 MODELIRANJE COTTON PROIZVODNJE I PLETENJE V RAZVOJNEM ODDELKU Pogoji pod 1. pod 2. pod 3. - višje tehnična šola smer konfekcija in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja tehnična šola smer konfekcija in 5 let delovnih izkušenj.poskusno delo I mesece - višje tehnična šola smer konfekcija in 2 leti delovnih izkušenj ali srednje tehnična šola smer konfekcija in 4 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za določen f^as - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom (predvidoma 31 l • 198.1) - poklicna šola pletiljskc smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah pletenja na ročnih pletilnih strojih Poskusno delo il mesece Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Almira - alpska .nodna industrija Radovljica. Jalnova ulica 2 - odbor za delovna razmerja D8 Skupnih služb. Rok prijave 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objave. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANI8KO STROKO Skofja Loka Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 RAČUNOVODJE 2. DELAVCA V RAČUNOVODSTVU Kandidati naj poleg splošnih pogojev izpolnjujejo se naslednje pogoje: pod I. - višja izobrazba ekonomske smeri ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju računovodskih del Nastop službe takoj ali po dogovoru, pod 2. - srednja izobrazba ekonomske smeri in znanje strojepisja Nastop službe 1.5. 1982 Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Šolski center za kovinsko in avto-mehaniško stroko Skofja Loka, Podlubnik 1 b. O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Kranj komisija za razpis delovnega mesta individualnega poslovodnega organa razpisuje mesto INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj izpolnjevati Se naslednje pogoje: - da imajo višjo ali visoko izobrazbo veterinarske ali agronomske smeri. - da imajo 5 let prakse v kmetijskm ali veterinarskih dejavnostih. - da imajo moralne in politične kvalitete, ki se ugotavljajo v skladu z. družbenim dogovorom Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisni komisiji v zaprti kuverti na naslov: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, Kranj, Iva Slavca 1, z oznako »za razpis direktorja«. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 30 dni po končanem razpisu. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Ul. Mirka Vadnova Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge 1 VOZNIKA KAMIONA 2 STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 1 PK GRADBENEGA DELAVCA 4 PK GRADBENEGA DELAVCA ZA DOLOČEN ČAS -SEZONSKO DELO (0 izvajalcev) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas oziroma določen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati Se naslednje pogoje: pod 1. - izpit za šoferja B kategorije, poklicna šola /a voznike niotornih vozil (' kategorije. - poskusne« delo 1 meso pod 2. - poklicna šola mehanske ali kovinarske stroke. - izpit za strojnike težke gradbene mehanizacije. - 2 leti deloVnth izkušenj. - poskusno delo I mesci pod 3. in 4. • -- nepopolna osemletka, - priučen gradbeni delave« . - starost najman j 18 let. - poskusno delo I mesec Kandidati na i pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh p<> objavi Prošenj brez dokazil o stroko-v.iosti komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala Po poteku objavnega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 40 dni. Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED □raci Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in * naloge ELEKTRIKA RJA - VZDRŽEVALCA STROJEV IN OBJEKTOV Pogoji - KV elektrikar - jaki tok. - 3 leta delovnih izkušenj. - poskusno delo 3 mesece Za razpisana dela in naloge se sklene redno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v 15 "dneh od objave na naslov: Obrtno" gradbeno podjetje GRAD Bled. Grajska 44. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem roku. s TDO GOLICA JESENICE Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Jesenice, Titova 22 Odbor za delovna razmerja TO ZARJA o. sub. o. Jesenice — Titova 1 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 PRODAJALCA v skladiščni prodaji gradbenega materiala na Javorniku Finžgarjeva 5 Pogoji: — dokončana šola za prodajalce oziroma druga poklicna šola gradbene ali elektro stroke, — zaželene so delovne izkušnje pri delu z gradbenim materialom. — strnjen delovni čas 2 SKLADIŠČNEGA DELAVCA za dela v prodajalni in skladišču DOMOPREME Pogoji: — dokončana osemletka. — strnjen delovni čas 3. PRODAJALKE v prodajalni TEKSTIL - Jesenice, Titova 32 Pogoji: — dokončana šola za prodajalce tekstilne stroke, — zaželene so delovne izkušnje pri delu z metražo. •— dvoizmensko delo Za vsa navedena dela in naloge se zahteva enomesečno poskusno delo. Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. razen pod točko 3.. kjer bo delo združeno za določen čas zaradi nadomeščanja delavke v času porodniškega dopusta. Kandidati naj ponudbe pošljejo na naslov: ABC. Pomurka, Trgovska delovna organizacija Golica - Kadrovska služba — Jesenice, Titova 22 v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Osnovna šola PLANINA Kranj Ul. Tončka Dežmana 1 Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (U ali PRU) za nedoločen čas priče te k dela: 15. 3.1982 1 SOCIALNEGA DELAVCA (višja šola za socialne delavce) za nedoločen čas pri če tek dela: 15. 3. 1982 1KV KUHARJA (prednost imajo moški) za nedoločen čas pričetek dela: 15. 3.1982 1 KV KUHARJA za določen čas od 5. 4. 1982 do 30. 6. 1982 (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Kandidati naj pošljejo vloge /. dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja, Komisija za delovna razmerja pri CENTRU ZA SOCIALNO DELO KRANJ, Trg revolucije št. 1 objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA REFERENTA za izvajanje finančnih opravil v računovodstvu Centra za socialno delo Kranj za nedoločen čas. Pogoji za zaposlitev: — dokončana srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri. — eno leto delovnih izkušenj. — 3 mesečno poskusno delo Nastop dela si 4 1982. Kandidati naj svoie prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 15 dneh po objavi raspisa na naslov: Komisija za delovna razmerja Centra za socialno dalo Kranj, Trg revolucije št. 1 ali osebno oddajo v Centru za socialno delo Kranj - tajništvo, soba it. 1. TISKARNA IN KARTONAŽA GORENJ8KI TISK n. sol. o. Kranj Delovna skupnost skupnih služb Kranj objavlja prosta deli in naloge za 1 DELAVKO ZA ČIŠČENJE PROSTOROV za nedoločen čas in 1 DELAVKO ZA ČIŠČENJE PROSTOROV za določen čas (nadomeščanje v čas« bolezni) Pogoj: — končana osnovna Soj^ je dvoizmensko ali; popoldanskem času. Za opravljanje del in določeno enomesečno no delo. Ponudbe z dokazili o in strokovnosti . ništvo delovne o TK Gorenjski tisk v n, po objavi. POLIKS ŽIRI Komisija za delov«, merja pri DO T0Z]y narstvo objavlja dela in naloge VODJE VZDRŽEVA*^ Pogoji: — osnovni poklic KV in dokončana ali srednja strojne smeri. — 3 leta delovnih izk — temeljito poznavat^ cionalnosti in SKt je prečkala cesto Zupanova. Voznik kljub označenemu prehodu I za p*-šce ni bil dovolj pazljiv in je pesakinm zbil. V nesreči je bila Zupanova huje ranjena. • Naslednjega dne se je nekaj podobnega zgodilo tudi na Jesenicah. Voznik osebnega avtomobila Tomaž Kfkovnik. star 22 let. iz Ljubljane. vozil iz smeri Kranjske gore proti n-< arr Na avtobusni postaji je ožil avtobus, potem pa se je ljučil v promet. Ker se ni dovoli idno bližal prehodu za pešce, kaj pa je prečkal cesto 22-letni Stret Balič. je pešca zadel. Cer-ovnik je sunkovito zavrl, zaradi r ga je zaneslo na nasprotni pas ar je trčil v vozilo Janeza Pinra. I je tedaj pripeljal nasproti. V leči je bil rarfjen le pešec. D. Ž. Izginila dva para smuči Srnuči se vedno mamijo dolgoprst-četudi so dobro zavarovane in klen jene Od 1. do 13. februarja je r smuči pogrešil tudi Bojan Jaklič Kranja Neznani storil^' mu jih je nesel m kletnih prostorov na Mlakarjevi ulici Ukradene smuči lllfao Elanove. dolge 170 centimetrov z ^ vezmi tirolia m zavorami, njihova vrednost pa je 5.300 dinarjev. Drugi par je izginil v noči s 1. na 2. ruar iz Doma slepih na Okrog-Smuč. znamke Elan CR 804 barve z vezmi tirolia so last k oba Furlana iz Novega mesta, ne pa približno 4000 dinarjev. 'opravek V poročilo o nesreči, ki se je •i»»odila v soboto, 13. februarja, blizu renjskih oblačil v Kranju, se je ila neljuba napaka. V vesti je pisano, da je voznik osebnega av-obila Zoran Ramovš trčil, v •i [vozilo Jožefa Ravnikarja, tega pa je nenlo v nasproti vozeče vozilo arinke Biček. Točno je. da je tomobil Ravnikarja zaneslo s e. Ramovša pa na nasprotni pas. je trčil v vozilo Bičkove. Za ičnost v poročilu .se opravičujem D Z am kmujejo Loka - Zveza telesnokultur-organizad) ftkofia Loka j« skupaj s dvorano Poden pripravila zimsko v malem nogometu. Sodelovalo je 31 Ov. ki so bila razdeljena v štiri skupi V prvi »kupini no bili najboljši Pizze-. Grand pri« in LTR. v drugi Jelovica, teri m Vu bandag. v tretji Alpina. t)« van in Lenuhi, v četrti pa Puštal in Gradi* Zaključni del tekmo tja bo v soboto, 20. febniaria. Začel se ob osmih zjutraj, ko bodo igrali za tKve od \ do 12 meni*, popoldne oh i. uri pa *e bo začel finalni del. • Namizni tenis je zelo priljubljen v f je loški občini Dokaz je občinska liga. kateri sodeluje kar 36 moštev Moštva mjejo po skupinah najkvalitetnejša je A »kupina, v kateri je treba iskati »govalca Najboljši v ostalih skupinah bodo imeli možnost prihodnje leto sati v najkvalitetnejši skupini, je le. da se v tekmovanje ne vkljv-tye več f enakih moštev, saj bi bila to ljetna popestritev Odbor za namizni lis. vodi ga Janez Svoljšak. načrtuje podobno tekmovanje za osnovnošol-mladino Po končanem jesenskem vodi v A skupini Kondor I pred I.TH in AD Polet I V B skupini je na vrhu III pred Karlovcem II in Alpino C skupnu pa je najboljša Jelovica pred VI) Partizanom in Podlubnikom H| • ZTKO Skofja Loka in odbor za ke tj* sta pripravila kegljaško ligo za inwe in člane Kar .'tU moštev se |e i javilo za tekmovanje V super finale se ti najboljših M moških in najboljših ženskih ekip Tekmovanje vodi i jaški klub l.uhnik Vodi Alples pred moštvom Obrtnikov, prvo ekipo Horo 7*. Jelovu o. prvo ekipo Teh-lakro Železniki in drugim moštvom Med ženskami pa vodi Gorenjski* inira i/red KRC. I.TH. Jelovi« w Imtm in skupščino občine M Kalamar Na mokri cesti zanašalo vozila Dve nesreči sta se v začetku tedna zgodili na spolzki in zasneženi gorenjski magistrali, ker vozniki očitno niso bili pripravljeni na hitro spr« men jene pogoje vožnje. Dve osebi sta bili huje in ena laže ranjena v trčenju, do katerega je prišlo v ponedeljek. 15, februarja na Hrušk'i. Voznik osebnega avtomobila Andrej Smid. star 42 let. iz Radovljice, zdaj na začasnem delu v Frankfurtu, je peljal iz Kranjske gore proti Radovljici. V ovinku zaradi mokre in spolzke ceste ni mogel obvladati vozila. Zapeljal je naravnost, na nasprotnem pasu pa je trčil v tovornjak, ki ga je vozil Radivoje Glavenkovič. Trčenje je bilo tako silovito, da je Smidov avtomobil obstal zagozden pod tovornjakom. V nesreči sta bila voznik Smid in sopotnica na prednjem sedežu, 54-letna Stanislava Smid. huje ranjena, sopotnica na zadnjem sedežu Marija Mori. stara 55 let. pa je utrpela lažje telesne poškodbe Škodo na avtomobilu cenijo na 120.000 dinarjev. Na viaduktu Ljubno pa se je istega dne ponoči ponesrečil Joža Prešeren, star 43 let. iz Lesc. Na zasneženi cesti ga je zaneslo v drsno ograjo na viaduktu. Voznik je bil hudo ranjen, škode pa je za 50.000 dinarjev. n. ?.. Trčila v drog žičnice Velika planina - Na smučišču Tiha dolina na Veliki planini se je v torek. 16 februarja, dopoldne ponesrečila smučarka Anica Crnko stara 25 let. iz Maribora. Med smučanjem se je zaletela v nosilni drog žičnice. Ranjeni je med prevozom v ljubljanski Klinični center nudil prvo pomoč zdravnik kamniškega zdravstvenega doma. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. februarja bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Diskont Vino. Kranj. Delikatesa. Maistrov trg 11. Na vasi. Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne na bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček - Duplje. Krvavec - Cerklje. Hrib - Preddvor. Kočna -Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7 do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje. SP Šenčur. PC Britof. PC Vodovodni stolp. Moša Pijade 12. PC Zlato polje. Kidričeva 12. SP Planina - Center. Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec. Li-kozarjeva 12. SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi. Šenčur. JESENICE Specerija Bled — supermarket union. Titova 22 in Rožca, samopostrežna trgovina 9. Bokalova 5 a SKOFJA ROKA Nama Skofja Loka BOHINJ Ljubljanske mlekarne •B. Bistrica Osk rha BLED Specerija samopostrežba Prešernova 48. Živila Center I Ljubljanska cesta GORJE - Živila Market. Zgornje Gorje LESCE - Murka I. Lesce RADOVLJICA - Specerija Volčji hrib Gradnikova m? NOVO V RADOVLJICI LINHARTOVA 10 V PETEK, 19.FEBRUARJA OB 12. URI OTVORITEV NOVE MODERNE SPECIALIZIRANE PRODAJALNE »AKUSTIKA« BnSjBBSJ"BJ^"^B>^jBSj MERKUR KRANJ CELOVITA PONUDBA TV SPREJEMNIKOV RADIJSKIH APARATOV TRANZISTORJEV KASETOFONOV GRAMOFONOV MAGNETOFONOV GLASBENIH CENTROV TV ANTEN IN PRIBORA REZERVNIH DELOV VELIKA PONUDBA KASET IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ LOTERIJA G LAS Srečka št. din Srečka st. din 0 40 95018 ...A ' 8K1X> 8950 1.040 103478 20.080 .38950 3.040 454410 20.041) 51 80 77611 •2.000 02 100 243461 20.000 16082 8.000 m 71372 2.000 43 84032 6.000 73 813 60 077122 .500.000 160 091492 20.000 6453 400 445362 20.000 .19943 «.080 172033 20.000 14 60 42990.3 50.000 44 60 5 40 64 60 0415 440 1254 400 53615 4.040 2984 800 78825 8.040 59244 4.060 142495 20.040 90664 4.060 .321055 20.040 259184 20.000 367784 20.000 07 100 390784 20.000 17 60 459794 100.000 657 200 987 160 86 60 1297 400 028266 . 20.000 27007 8.100 152506 1.000.000 63137 2.000 161826 20.000 .356587 20.000 211146 20.000 r9 80 AN 120 64 |rt delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah 2. da imajo moralnopolitičrv kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje TOZD .3 da predložijo ustrezen program dela za štiriletno obdobje Kandidati naj pošljejo pismene prijave i dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naalov: »Central« Kranj, Maistrov trg 11 - ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD VINO. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obvelčeni o izidu razpisnega postopka v 30 dneh od dne, ko bo le-ta zaključen. v novih prostorih nasproti porodnišnice, Kranj, C. JLA 16 — mali oglasi — naročnine — komerciala — računovodstvo — tajništvo DO — direktor in glavni uredni V starih prostorih v Gorenjskem tisku II so ostali: — odgovorni urednik — novinarji — tehnični urednik telefon 27-9«) telefon 27-960 telefon 28-463 telefon 28-463 tele »n 28-463 telefon 28*46.1 M PHad* 1 111 tele on 21-835 telefon 21-860 telefon 21 8.3.r, CPC.las Kranj KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVMICA p. o. Ljuhljsnska 27 razpisuje na podlagi 90. člena statuta in sklepa delavskega sveta delovne organizacije IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visoko ah viš|o izobrazbo komunalne, gradbene, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri / naimam 3 oziroma 5 let delovnih izkušeni, od tega 2 leti na delih in nalogah » posebnimi pooblastili in odgovornostmi. - da je družbenopolitično razgledan m aktiven - da ima tnoralno-etične lastnosti. - da ima ustvarjalen odnos do samoupravljanja. - da ima vodstvene in organizacijske sjw>sobnosti Poleg pavedenih pogojev in splošnih pogojev določenih / zakonom in družbenim dogovorom u kadrovski politiki, morajo kandidati pismeno i/kazati uspešnost dosedanjega dela ter predložiti program dela v mandatnem olslobiu /a katerega se prijavljajo 1 >elo se /družuie /a mandatno dobo štirih let Piamene prijave z dokazili o razpiaanih pogojih naj pošljejo v 15 dneh na naslov: Komunalno gospodarstvo občine Radovljica. Ljubljanska 27. z oznako »za razpiano komiaijo«. Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage sestre in tete IVANE GABERC se iskreno zahvaljujemo znancem, prijateljem in sosedom, pevskemu zboru za žalostinke, organizaciji ZB za poslovilni govor in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Zahvala tudi duhovščini za pogrebni obred. Žalujoči vsi njenii Lom pod Storžičem, 14. februarja 1982 ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame. babice, prababice, tete in tašče MARIJE SODJA Štefecove mame se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi. jo obiskovali in ji pomagali v času njene bolezni. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju z Bleda ter patronažni sestri za nego in lajšanje bolečin. Iskrena zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem /a podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. kakor tudi godbi, častiti duhovščini in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti JUSTINE KEBER se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskali in ji pomagali v času njene bolezni. Najlepša hvala dr. Bavdku in sosedom. Hvala govorniku in pevcem ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo kolektivom Zvezde, Planike, Iskre in I BI za podarjeno cvetje in pomoč. VSI NJENI Kranj, 15. februarja 1982 ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža. očeta, brata in strica FRANCA KNAPIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih dneh ter darovali cvetje tri vence. Hvala govorniku za poslovilne besede, g. kaplanu za poslovilni obred in stražiškim pevcem za pesmi slovesa ZKNA ZOFKA. HČERI SONJA in MOJCA ter VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube nepozabne žene. mame in stare mame IVANKE TAVČAR Cehlove iz Zabreznice se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem ISKRE - TOZD Otoče. PLANIKE - TOZD Brez niča. ŽELEZARNE — Odprema Javornik in Gasilskemu društvu Zabreznica za podarjene vence, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred SE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI Zabreznica, 12. februarja 1982 MALI telefon 27-960 (nasproti porodnišnice) C. J L A 16 uprava komerciala 2o-4oo PRODAM Prodam PUNTE in BANK INE. Naslov v oglasnem oddelku. ~ 1290 Prodam KRAVO po teletu, dobro mle-karico. Jakopič Janez, Lipce 52, Blejska Dobrava 1.305 Prodam semenski KROMPIR igor. Zabnica 15 1345 Nemški otroški AVTOSEDEZ in otroški VOZIČEK prodam. Smid, Kranj. Ul. mladinskih brigad 12 (za vodovodnim stolpom) 1346 Prodam 19 kubično NAKLADALKO. Voklo 36, tel. 49-119 1.347 Prodam GRAMOFON tosta HI-FI ste-reo 6600 brez ojačevalca in aluminijasta PLATIŠČA 6 J x 1.3. Trojarjeva 29, Stražišče, tel. 26-398 1,348 Prodam nov ELEKTROMOTOR, moči 5,5 kW, 960 obratov/min. Medno 14 1349 Prodam PUNTE, BANKINE, smrekove PLOHE in OSTREŠJE. Nova vas 4, Preddvor . l350 Prodam KOLO na S prestav in mikro-valnovno PEC. Štular Janez. Sučeva 9, Kranj „ 1351 Prodamo »KANTE« za smeti. Kranj, HIŠNI SVET Sorlijeva 4. (Toplak) 1352 Prodam dve visoko breij KRAVI in TRAKTOR ferguson 533. Šenčur. Pipa nova 38 1353 Prodam rabljeno STIKALNO URO. znamke ganz. Britof 206 1,354 Prodam BARAKO 5,10x 3.25x v-2,10, dvokapno, krito z opeko, dva OKNA primerna za manjši vikend, cena 15.000 dinarjev. GRADBENO elektro omarico. 150 kosov nove CEMENTNE STREŠNE OPEKE folc, 80 ploSč siporeksa. 25x60 x 10 cm. S p. Besnica 52 1365 Poceni prodam malo rabljen HLADILNIK gorenje. Gregorčič. Savska c. 36, Kranj 1356 Prodani PRAŠIČA za zakol Okroglo 6, Naklo 1357 Prodam OBLOGO za stene in NA-PUŠC. VVeingerl, VVeingerlova 16, Šenčur 1358 Prodam novo PEC za centralno KTK, 44 kW. Sitar Miha, Šenčur. Velesovska c. št. 20 1359 Prodam OREH s korenino, premera 60 cm, in ZLATO za zobe. Šiškovo naselje 26, Kranj Stražišče 1360 Prodam 600 ke težko, visoko brejo KRAVO simentalko. Jošt. Naklo 51 1361 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in SPALNICO. Kokaš Carrnen, Moša Pijade 44, Kranj 1362 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE in kupim brejo KOBILO. Luže 38, Šenčur 1363 Prodam težko dobro brejo KRAVO. Kovor 52 pri Tržiču 1364 Prodam suhe borove PLOHE in suha bukova DRVA. Jerala, Podbrezje 111 1365 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 i lin 4 elektrika) in 2 VRAT. Jerina Mil-ajibbovk 16, Kranj 136f •llodarn 50 kg težkega PRAŠIČA in za menjam klavno KRAVO za brejo. Polj-šica 13, Zg. Gorje 1367 Prodam ŠIVALNI STROJ bagat Jadranka, 4.500 din. Telefon 60-372 1368 Prodam dva industrijska ŠIVALNA STROJA: singer in ovverloch. Telefon 064-78-131 1369 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Meglic. Leše 7, Tržič 1370 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIĆEK in kiko STOLČEK Pečnik. Gorenjskega odreda 18, tel. 27-1.37 1.371 Ugodno prodam dobro ohranjeno OPREMO za dnevno sobo (omaro, kavč, dva fotelja in mizo). Pušavec Janez, Pod-nart, Ovsiše 14/A, tel. 70-060 1372 Prodam PRAŠIČE, težke do 100 kg. Log Ivana Krivca 10 (baza) Jesenice 1373 Prodam OVCE z jagnjeti. Ljubno 1, Podnart 1374 Prodam KRAVO. Kobal Marija. Sp. Gorje 73 1375 Prodam nov konjski KOMAT . 18 eolski. Brezje pri Tržiču 45 1426 Prodam 9 tednov staro TELIČKO. Brezie pri Tržiču 41 1427 Ugodno prodam DNEVNO SOBO s pripadajočo jogi posteljo. Sorlijeva 29. Kranj, stanovanje 17 1428 Prodam bukove BUTARE Za vrh 9. Šmartno pod Šmarno goro. 1429 Prodam semenski KROMPIR igor Vogl je 5.3. Šenčur 1430 Prodam črnobel TELEVIZOR Viktorija. Tomažič. Frankovo naselje 52. Skofja Loka 14.31 Prodam PLUG za traktor pasqali in STRESNO OPEKO špičak Zaplotnik lože. Zg. Vetemo 1. Tržič 1432 Prodam KRAVO, ki bo aprila četrtič teletila. vajeno paše. Predoslje 86 1433 Prodam BIKA za pleme ali za skrinjo, težkega £50 kg. Dvorska vas 19. Begunje 1434 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Rozman. Sp. Duplje 29 ~ 1435 Prodam semenski KROMPIR igor in dessire Šenčur. Pipanova 24 14.36 Prodam 13 mesecev staro plemensko TELICO in novo rotacijsko KOSILNICO sip 1.35. Luže 6. Šenčur 1437 Prodam SENO Nemški Rovi 19. Bo hinjska Bistrica \4.\H Prodam 6 MREZ. pletenih iz prediva. 2x2 m. za spravljanje sena in listja Kopališka u I 2. Skofja boka 1439 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO y vzmetnicami Telefon 41-103 » 1440 Prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama. Telefon 61-522 1441 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČ. KE. Sidraž 5. Cerklje 1442 Prodam OVCO / jagntetom (Irad 5. Cerklje 1443 Prodani brejo KRAVO Šmartno 29. Cerklje 1444 Prodam sedem tednov staro TELIČKO. Cerklje 110 1445 Prodam TAPISERIJE. Tel. 50-852. Prodam KOSILNICO roto bcnassi 5.KS.S bočno za traktor štore 402 Sp. Kokra 5. Preddvor 1446 Prodam FIŽOL. Velesovska c. 29. Šenčur 1447 Prodam termoakumulacijsko PEC. KoncMiha. Gorice 31. Golnik 1448 Prodam KRAVO po izbiri Zalog 31. Cerklje 1449 Prodam GRAHORO. semenski FIŽOL in jedilni KROMPIR igor Lahovče 37. Cerklje 14.50 Prodam TRAKTOR štore 402. vožen 100 ur. Zg. Brnik 74, Cerklje 1451 Prodam 150 kg težko SVINJO za zakol, skoraj nov »KIMPEZ« z gumi kolesi, za vprego. Šenturška gora N, Cerklje 1452 Prodam nov UMIVALNIK in BIDE. zelene barve. Podreča 66, Mavčiče 1453 Prodam crosovo PREVETROVALNO NAPRAVO Likozar. Jezerska c 71. Kranj 1454 Prodam KRAVO s prvim teletom ali 9 mesecev brejo telico. Dorfarie 21. Zabnica 1455 Prodam semenski KROMPIR igor in drobnega. Breg ob Savi 33. Mavčiče, telefon 40-159 1456 Prodam 3 OVCE. ki bodo kmalu imele jagnjeta, eno 7. jagnjetom tn plemenskega KOSTRUNA. Telefon 23-466 - Kranj 1457 Jalovo KRAVO menjam za dobro mle-karico. Bohinc Stanko. Verje 44. Medvode 1458 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje in stereo RADIO-KASETO FON Britof 231/A 1459 Prodam brejo TELICO. Ogled v popoldanskem času Jama 16, Kranj 1460 Prodam KRAVO ali TELICO v H mesecu brejosti. Zakotnik. Dorfarje 32. tel 44-62« 1461 Prodam belo domače VINO. Golniška 93, Kokrica - Kranj 1462 Prodam italijanski Športni VOZIČEK. Zadružna 2. Kranj 1463 Prodam črnobel TELEVIZOR, star dve leti. Babic Stanko. Zlato polje 3. Kranj 1464 Prodam TRAKTOR ferguson 35. Ceš-njica 31. Bohinj 1465 Prodam 2000 kosov OPEKE porolit. Informacije po tel. 064-60-5.31 1466 Prodam diatonično HARMONIKO. Vešter 21. Skofja Loka ,,14H7 Ugodno prodam nov ČOLN GT-402. motor TOMOS 18 KM Malek Franc. Mestni trg 4, Skofja Loka. tel. 60-272 od IN. do 21. Ure. 1468 Prodam tra jilažarečo PEČ kamin tobi Informacije po tel. 40-624 1469 Ugodno prodam fantovsko obhajilno OBLEKO. Sitar. Dobro polje 12. Brezje 1470 Ugodno prodam žametno fantovsko OBHAJILNO OBLEKO za N let. Telefon 70-484 popoldan 1471 Ugodno prodam dva KAVČA, dva FOTELJA in MIZO Jekovec Marjan. Kocjanova 4, Kranj 1472 Prodam 20 kg težke PRAŠIČKE Le-bar, Žirovnica 48 147.3 Prodam N tednov starega BIKCA Knez, Utik "18. Vodice nad Ljubljano 1474 Prodam N mesecev brejo TELICO Prevc, Dražgoše6. Železniki 1475 Prodam nova vhodna leva hrastova VRATA s stransko svetlobo, dimenzije 203X 140. Poženik 36. Cerklje * 1476 Prodam betonski MEŠALEC in DVIGALO na traktorski pogon. Repnik Jože. Vogl je 52/A. Šenčur 1477 Ugodno prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika. 4 plin) Telefon 28-946 od IN. do 20. ure 147N Ugodno prodani dobro ohranjen KAVČ usnjen FOTELJ in italijansko plinsko PEC. Informacije po tel 25-257. Zupančičeva 35. I. nadstropje 1479 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama .3. Mavčiče 1480 Prodam industrijski PLETILNI STROJ alemanija št. 5. Telefon 79-68»; 1481 Zelo ugodno prodam GLASBENI CENTER carting gorenje Jevšek. Britof št. 209 1482 HI-FI STOLP marsh. PEČ kuppers-buseh in M Z 250. prodam. Telefon 74-592 1483 Črnobel TELEVIZOR gorenje prodam za 1.300 din. Telefon 22-277 1484 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK peg in otroško POSTELJO z jogi vložkom. Informacije po tel 62-326 popoldan 1485 Prodam rabljeno SPALNICO, program Alenka. Informacije po tel 064-27-752 od 15. ure dalje 1517 Prodam malo rabljeno SPALNICO Lahko tudi na posojilo. Telefon- 27-755 1518 Prodam smrekove PLOHE in DESKE. Beleharjeva 18. Šenčur 1407 Prodam 2 kub. m suhih smrekovih PLOHOV in 100 kv. m suhega smrekovega »POBJONA« Rehberger Preddvor ftt-14 J 1408 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Der-ling Zvone. Hlebce 16. Leace 1409 Poceni prodam nekaj večjih RADIATORJEV trika. Zg. Bitnje 139. Zabnica 1410 Prodam PRAŠIČKE težke od 25 do 30 kg Visoko 90. Šenčur KUPIM Kupim ŽAGO stihi 0.50 za rezervne dele in kultivator. Stefania gora 3. Cerklje 1376 Kupim rabljen manjši TRAKTOR v dobrem stanju Naslov v oglasnem vhod II, tel. 21-444 in ob pri četku tečijt' v_ Kupim TRAKTOR pa^j rejši letnik. Naslov v ncki^gJ Kupim 200 ali 380-lnj^.jl VALNO SKRINJO N««^ ,7 oddelku. Kupim OMARO, visoko^5 roko 80 cm ter globoko jj< fon 27-960 dopoldan Kupim TRAKTOR st«^, njen. Naslov v oglasnemn^fcfcl V01 Prodam dobro ohranjaj. <■ 101, letnik julij 1978. Bitnje 82, Zabnica Prodam osebni avto ŠKfJttJ delih. Bajt David, Stara v^j^l Prodam ZASTAVO 7fo Posavec 37. Podnart • Prodam 4 mesece staro n«l brezhibno. Brenk Vinko, vi va 23, tel. 28-060 Prodam 126. letnik lj^ 1 man, Naklo 245 Prodam ZASTAVO 10) . lo ali po delih. Anielc M»^T^ št 28 Prodam PRIKOLICO elektrovarilni aparat l^iTI kotno brusilko, prumos ^ J*J dele. Nasl«a*v ogjaanarnto"? Prodam ZASTAVO >T 58/A, tel. 49-080 Prodam MZ 125 TS, U^, 7.000 din. G ros, Bistrica ls*r Prodam ZASTAVO ?5q'_ celo ali po delih, starejti ca. Zadnja vas 1 'Poda^r^ Gorenjskem Prodam avto PRIKr»jrJ rabljeno, in 2 betonski rJv; I Resman Jože, Naklo 4*. t*| ,Jl Prodam MOTOR ApS, Golnik 19 Prodam osebni avto van. neregistriran, cek*. I stroj — prevoženih lT.fltfl^ Prodam osebni avto rt G 1.3. letnik 1979. reaW^" zamenjam za golfa, »ti u* avto z doplačilom. Paun^ neza Puharja 2, Kranj -1 ' Prodam MOTOR m ( vvartburga ter 5 GUM zelo ugodni ceni. Nasov^"; Prodam VW 1500. bruarja 1983, motor GUMI z obroči za Z-T^ JLZi in nedeljo. Gogič Mara^^^rll 2/a, Jesenice FORD TAUNUS 17 u nator 12 V, letnik l«? ohranjen, prodam. Odat' deljo od 10. do 12. m* Bled, tel 064-81-439 Preodam ZASTAVO foi Sp. Besnica 81 Prodam PRIKOLICn AVTO. Vrbančič Jana* čl telefon 77-361 do 14. ur« * ZASTAVO 101. letnik 1*. 56.000 km. prodam. AhLi Tržič Prodam SIMCO 1000, ^ Hudobivnik. Lule 51. SiiT Prodam R-4 TLS, k*2\ barve, dobro ohranjaš, tu? dalje. Plevnik. Svetin^J Bela, Jesenice Zelo poceni prodam «Ll Telefon 26-047. Pa jer k£ 19. Kranj - Primakovo Prodam MOTORNO Ogled vsak dan popokk* nikova 121. Radovljica Ugodno prodam ZASTtv« 1969. 5.000 km po gai*^1, do oktobra 1981 0|rWzV, ure dalje. Letnar Peter, k va c. 31 Ugodno prodam dota, STAVO 7507 letnik relec. Jezersko 82 Prodam AMI 8, v vwi rezervne dele. Vili !«Ci 213. Zabnica Prodam MOTOR ta ^ J še nekaj rezervnih delov L •/ Ivan, Podnart 8 HONOMAG kurir. ^, rijo, registriran do leta )«h l dam. Podobnik. Hrast ft^l Pr.Klam ZASTAVO Telefon 064-60-85» w>pr Kupim KOMBI Z-«i.,ti Plačam takoj 2O.0D0 ent« nih obrokih po 5.000 d% v„ bija do 75.000 Hiti Po Točen plačnik Prodam pnltovomi av^*! 25. registriran. Ogled v t^A Drohnjak. Planina 1. Kia Prodam VW tam j. hovče 43. Cerklje *TEK, 19. FEBRUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 23. STRAN $5e radi zabavate, plešete, poslušate dobro glasbo? I>ridite v Kulturni dom na fCokrico ha VELIKI PUSTNI KfLADINSKI PLES, V soboto, 20. februarja ob \9. uri. Zabavali se boste s upino SENCA. Vabljeni! im MOPED APN-4 in električno TARO Kovač, /.minec 4. Skofja boka im karambolirano ZASTAVO 750 ičar Franc. Senično 27. Tržič 1495. *oceni prodam več rezervnih delov za 5000 posavec 32. Podnart 149« IAT 126-P. letnik 197H. prodam »I C v Megre 7. Bled 1497 Jgodno prodam MINI 1000. letnik Gaber. Bled. Rečiška 59/A 1498 im ZASTAVO 750. letnik 1973 lik Janez. Hafnarievo našel ie 78. fja l^oka. tel. 61-830 1499 im »KATRCO«. letnik 1977 Konc Radovljica. Cankarjeva 6 1500 ZASTAVO 101 Hrast je 73. 1501 H 4 po delih Svegelj. 70 Pod-1502 im ZASTAVO 750 L. letnik 1975. inčič Mlaka 41. Kranj ' 1503 Ino prodam ZASTAVO 750. letnik šenturftka gora 17. Cerklje 1504 im karambolirano ZASTAVO 101. di po delih. Gorenjesavska 17 150r> im avto VVARTBURG. letnik delno karamboliran Tel. 064-28-967 1606 im »FlCKA« voznega in registri-Ambrož 9. Cerklje 1507 im FIAT 127 ali zamenjam za 128 Sp Brnik 31. Cerklje 1508 im 126-P. dobro ohranjen, letnik ali menjam za malo večji avto. Mo-. Stošičeva 4. Kranj 1509 im OPEL REKORD, celega ali po MOTOR po generalni, otroško po-in stajico. Poizve se v Zg Bitnjah ded v soboto in nedeljo 1510 »m ZASTAVO 101 po delih in ZA IVO 750. letnik 197« Gorenc Ivan. 2. Kranj 1511 im osebni avto PEUGEOT 304. 197«. Baseli 22. tel 45-071 1512 im ZASTAVO 101. Jeglič. Cešnji-Podnan 151.3 im ZASTAVO 101. letnik 1973 i. Bodovlje 17. Skofja Loka 1514 kSTAVO 750. letnik 1971. registrirano ilija 1982. ugodno prodam Darko f. Partizanska 22/B. Bled |51fi prodam AUDI 60 z novim mo-"jenjalnik in dodatno opremo >" I'l 1 avgusta 11. Krani 1516 STANOVANJA! io STANOVANJE z garažo v lju zamenjam za dvo ali enosohno v •ju ali Bistrici pri Tržiču. I.ahko sta-btoku. brez centralne. Informa-iKovor74 1519 im opremljeno SOBO Ponudbe Resen 1520 GARSONJERO ali opremljeno 9r) v- Kranm Možnost predplačila Takoj 1521 samski moški, išče SOBO. eno-STANOVANJE ali GARSONJE posebnim vhodom v Kranju ali okolici Ponudbe |>od: Prijeten iralec ali po tel 25-609 1522 tramu oddam za 1-2 leti oprem ». centralno ogrevano dvosobno STA-FANJE Ponudbe / navedbo članov p»»*liite na »C,las<. i>od Predplači-1523 iNOVANJK enosohno ali dvosoh-mlad par na relaciji Škofia Loka iv«>de Plačilo po dogovoru P<>-pod šifro Nujno 1524 lačilom zamenjam dvosobno last-STANOVANJE za trosobnu v nko-lofie I .oke Informaciie |m> tele-I-H2-H42 \ soboto in nedeljo 1525 lokenui moškemu oddam opremlje-)B<). oddalienn s km od Kranm ivtost«ie Šifra: miren 1412 GARSONJERO ali manise »VANJE x Škofu Loki ali okolici OKI -124-OR2 v večernih urah 1413 Bledu iirodam trosobni. STANO garažo K resa I. Koritenska Uit li*<*u Pirana zamenjani počitniško »VANJE »približno 40 k\ m t /a nekie na Bledu \' bloku ne pride \ Telefon IMK-754Kia \4f~, t -oluin STANOVANJE \ telefonom in ix> možnosti -iini ogrevaniem Plačam / goto •hk«> Midi devize Ponudb*- s|h>i*0-f.-l UKiliJI Iti vsak dan |x> POSESTI Kupim starejše STANOVANJE ali HIŠO. potrebno adaptacije, do 8 km iz Kranja Ponudbe s ceno na našlo": (V rovšek Janko. Linhartova 4. Olje 1334 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO v gradnii. Naslov v oglasnem oddelku 1335 ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo do 25 km iz Kranja kupina Ponudbe pod: Gotovina 141« Kupim manjšo ZAZIDLJIVO PARCE LO v okolici Kranja Ponudbe po telefonu 081-661-447 v petek zvečer ali soboto in nedeljo dopoldan Božič. Vodnikova < I«2. Ljubljana 1417 Prodam GARAŽO na Golniku m ČOLN primeren za prevo/ / motorjem T-itomos Omerzel.Golnik 67 1418 PARCELO v Baši ju pri Preddvoru trenutno nezazidljivo prodam Telefon 084-25-217 zvečer 152« Kupim eno lastniško HIŠO / vrtom (vrednost do 150 SMl. Plačam v devizah Naslov v oglasnem oddelku 1527 ZAPOSLITVE Sprejmem KV KOVINOSTRUGAR JA. Naglic Jože. < na Brdo 2«. Kokrica 95« KUHARICO PK ali priučeno z nekai prakse, zaposli pension »GRlC« - Tupa-liče 32. Preddvor, tel. 45-038 13.37 Zaposlim KV ali PKV SLIKOPLES KARJA. OD po dogovoru Naslov v og-alsnem oddelku. 1419 Sprejmem dva KLEPARJA za stavbno obrt. Šifrer. Skofja Loka. C Talcev 2. telefon «0-720 1420 Zaposlitev išče mlajši moški v Skofji Loki ali Kranju. Ponudbe pod šifro: Vesten 1528 DELAVCA za priučitev takoj sprej mem. Ličarstvo kovinskih predmetov v komorni peči. Zupan. Kranj. Tekstilna 14 1529 Iščemo SNAŽILKO za blok. Mlakarjeva 2. Kranj (pri vodovodnem stolpu, nasproti vrtca Kekecl Vodnik, tel 22-358 1530 DELAVCA v usnjeni galanteriji, sprejmemo. OD 12.000 din oziroma po produktivnosti. Martin Rakar. Križe 24. telefon 57-050 1531 PREŠIVALKO. sposobno za delo v usnjeni galanteriji, sprejmemo v redno delovno razmerje. OD 14 IMH). oziroma po produktivnosti Martin Rakar. Križe 24. tel.57-050 1532 Zaposlim pomožno DELAVKO, sred njih let pri stroju za brizganje plastičnih mas Kuhar Franc. Zg Duplje 75 15.13 PRIREDITVE Vabimo vas na PUSTOVANJE h KRVAVŠKIM KVINTETOM v soboto in torek v dvorani pri Svetem Duhu 1422 TD in OO ZSMS Hotavlje prirejata v soboto. 20 2 1982 v ZD Hotavlje s pritokom ob 20. un PUSTOVANJE z VE SELIMI PLANŠARJI. Najlepše maškare bodo nagrajene. V nedeljo. 21. 2. 1982. ob 14 uri bo VELIKA PUSTNA PARADA no Hotavljah in obsodba pusta' Ob 16.30 na VESELICA v ZD Hotavlje / ansamblom JEVŠEK 1423 Nogometni klub Šenčur vas vabi na vsakoletno MAŠKARADO v soboto. 20 2 ob 20. uri v dvorani Kokrške čete v Sen-čiirju. Igra ansambel FIRMA iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic od 17 2 do >0 2 <>d 1« do 18 ure v domu Kokrške čete. VABIJO NOGOMETAŠI 1.340 Ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM vabi VSAK PETEK ob 20. uri na PLES v DELAVSKI DOM KRANJ 1421 OO ZSMS PRIMSKOVO vabi v torek ob 18. uri na VELIKI PUSTNI PLES Igra ansambel SIBILA s pevcema RO MANO in TONIJEM 15.35 Hokejska sekcija KOKRICA vabi VSAKO NEDELJO na PLES Igra ansambel SIBILA 163« VO HOTOVLIA prireja PUSTOVA NJE v KD Poljane v soboto. 20. 2 1982 ob 20 uri Zabaval vas ho ansambel JUR-CEK Maske nagrajene' VABLJENI' 1537 Ansambel JEVŠEK igra \ petek in soboto v hotelu PARK \ Novi Gorici v ponedeljek in torek pa v hotelu TURIST v Ljubljani I63N TVD PARTIZAN SORA prireja veselo PUSTOVANJE, ki bo v soboto. 20 i 1982. oh 20 uri v DOMU OBČANOV V SORl Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel FANTJE SELŠKE DOLINE Najhpijše maske bodo nagraiem-' VABLJENI' I6-1H OBVESTILA Cenjene stranke obv'eščam, dfl sprejemam naročila t dni v naprej od |>oiiedeli-ka do petka med 12 in 14 uro po teletinu 22-«38 ah osebno SLAŠČIČARNA Darka Avdič. Kranj. Cankarjeva 1 1IH* Sj>oročamo žalostno vest. da nas je nepričakovano zapustil pas dragi mož. oče in stari oče AVGUST GOGALA / Bleda pogreli dragega |X)kojnika bo v soboto. 20. februarja 1982. ob lr>.30 tiri na pokopališče na Bledu ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bled. 18. februarja 1982 PLESNI TEČAJI v Delavskem domu! ROCK'N ROLL, ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI! V tečaje se lahko prijavite v ponedeljek, torek in četrtek zvečer pred tečajem! Poučuje JANEZ BORIŠEK GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst. dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ. Kranj. Oprešnikova 15. tel 25 579 V CVETLIČARNI - VRTNARIJI v Šenčurju vam nudimo lončnice, šopke, žmaie in vence. PRIPOROČAMO TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 85 din, špinača 50 din. cveta?* 70 din. korenček 35 din. česen 142.30 din. čebula 21.50 din. pesa 15,30 din. jabolka 28 din. hruške 61.80 din. pomaranče 47.15 din. limone 65,21 din. koruzna moka 21.50 dinarjev, kaša 6.3.18 din. surovo maslo 229.30 din. smetana 98.1.3 din. skuta 76.30 din. sladko zelje 19 din. kislo zelje 20.25 din. kisla repa 17.50 dinarjev, orehi 38.3,80 din. jajčka 6.30 dinarjev, krompir 10.90din. KRANJ Solata 90 do 100 din. špinača 120 dinarjev, korenček 40 din. česen 120 dinarjev, čebula 20 do 25 din. fižol 90 do 100 din. pe^a 20 din. slive 65 din. jabolka 30 din. radič 240 din. limone 75 din. ajdova moka 65 din. koruzna moka 30 din. kaša 90 din. surovo maslo 280 din. smetana 100 din. skuta 90 din, sladko zelje 40 din. kislo zelje 40 din, kisla repa .'18 do 40 dinarjev, klobase 55 din. orehi 360 dinarjev, jajka 7 do 8 din. krompir 10 din. med 160din. Poprava zahvale Pri zahvali za pokojnu JOZEFO KRZEN se pravilno glasi »Zahvaljujemo še osebni »NEFROLO SKEGA oddelka« iti ne nevrološkega kot je bilo objavljeno aranžmaje SE! 1411 HORT1 KULTURNO DRUŠTVO Kranj prireja od 1. do 4 maja IZLET v TOSKANO v Italiji. Informacije in pri lave pri Brezar Mariji. C talcev 51. telefon 24-060 1534 OSTALO Starejši zdrav upokojene« v Kranju išče pošteno in čisto GOSPODINJO za nekaj ur dnevno Pogoji zelo ugodni in |>o dogovoru Ponudbe pošljite pod: Ugodna prilika ' |284 V VARSTVO vzamem dva otroka Kranic. Tavčarjeva 1«. Kranj 1425 Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustil naS sin. brat in svak MARJAN PODGORNIK s Koprivnika - Sovodenj Pokop žare s posmrtnimi ostanki pokojnika bo v soboto. 20. februarja 1982. ob 15. uri na pokopališču v Kranju ŽALUJOČI: mama. sestra, svak in drugi sorodniki IZGUBLJENO Izgubil sem črno MOŠKO TORBICO / vsemi dokumenti Najditelja prosim, da |o vme na naslov v dokumentih Telefon 004-21-479 |541 NAJDENO Našli smo PSA črne barve, nizek, z dolgimi ušesi. K oba I Anton. Predoslje 175. Kranj |r,40 V SPOMIN Danes mineva deset let. odkar nas je zapustil naš dragi oče FRANC JOŠT CESTARJEV ATA IZ NAKLEGA Hvaležni smo vsem. ki so ga imeli radi ' in se ga še vedno spominjajo! Franc. Ivan. Ciril. Lojze. Helena. Minka in Anica ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža JAKOBA ^ ŠTIBELJA se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi izrekli sožalje. darovali vence in tvetie ter ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebej iskreno se zahvaljujem dr. Dušanu Bavdku za dolgoletno zdravljenje. Zahvalo i/rekam članom družbenopolitičnih organizacij KS StruŽevo. Društvu upokojencev, pevskemu zboru druStva upokojencev iz Kranja, borcem Šl and rove brigade ter govornikom za poslovilne besede. ŽALUJOČI: ŽENA MINKA. ASIM in DRUGO SORODSTVO ZAHVALA Ob prezgodnji nepričakovani in boleči izgubi najinega ljubi lenega sitni MARKA ROMANA učenca 6. b. razreda OŠ 8imona Jenka Smlednik Ke iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in izrečeno sožalje. podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujeva še kolektivu Donit Medvode, delavcem in učencem OŠ Sim.ui Jenko, posebno učencem 6 ra/reda za spremstvo oh krsti ter Bojanu Lahu za poslovilni govor uh grobu Posebna zahvala bolniškemu osebju otroške bolnišnice Vrazov trg v Ljubljani iti dr Siišteršič-Bregarjevi iz zdravstvenega doma Medvode za njihovo skrb in pozornost Iskrena hvala tudi u Župniku za zelo lep pogrebni obred ŽALUJOČI: mamica Ivanka, ali Pavel, stara mama in drugo sorodstvo Valburga. 1. februarja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nenadomestljive nianie. babice, tašče, sestre in tet« JOŽEFE JELOVČAN roj. Kržisnik se iskreno zahvaljuieino dobrini sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem Gtadisa loka. Terinike Poljane. Iskre TOZD TKA Reteče m Dinosa Skofja Loka. ki ste nam izrekli darovali vence in cvetje in |«i pospremili k zadnjemu počitku Posebej m- /ahvaliujenio s(,s< pomoč Zahvaljujemo m- tudi dr. Gregorčiču in medicinskemu osebju Intenzivnega oddelka ni« e (Šolnik ler gospodu župniku iz Javorij za pogrebni obred ŠK. ENKRAT VSKM ISKRENA HVALA' ŽALI lOCI hre-ki Beita m Mama snuiv i Rado. Janez.Stanko. Lojze m Ktanceli / družni Gor Zetuia Poriv ih. Skofja I .oka, Su t na, Mošnje. H amil ton. It febniaria 1982 SkofJH sožalje, dom za bol niš- Varnost je tudi samozaščita V prometnih nesrečah je lani na gorenjskih cestah izgubilo življenje 59 ljudi, med njimi kar 6 otrok - Povečalo se je število kaznivih dejanj v primerjavi z letom prej - Občani se vedno bolj vedo kako se samozaščitno obnašati, kadar gre za nase meje, kot pa pri varovanju družbenega premoženja v posamezni temeljni organizaciji - Organi za notranje zadeve so hvaležni o pomoči občanov Na Gorenjskem je bila lani varnostna situacija dobra: to je ocena, ki jo je v sredo na tiskovni konferenci povedal novinar jeni načelnik UNZ Kranj Ludvik Slamnik Ocena velja za večino področij, čeprav se je na posameznih SIcer število negativnih pojavov povečalo To velja tako za prometne nesreče na gorenjskih cestah in število mrtvih v teh nesrečah, kot za kazniva de Janja, ki jih je bilo za 38 odstotkov več kot leto poprej, prav tako pa ie bilo več tudi požarov, nesreč pri delu gorskih nesreč in podobno Prav gotovo bi lahko na takšen porast kaznivih dejanj, med njimi je lani najbolj poraslo število kaznivih dejani Z gospodarskega področja, lahko vplivali občani.'če bi se bolj z.amoz.aščitno obnašali Medtem ko smo zelo pripravljeni varovati svoje meje. pri tem sploh izstopajo komiteji za SLO in I)S v mejnih krajev nih skupnostih, pa smo manj pripravljeni varovati družbeno premoženje v svoji temeljni organizaciji: sem sodijo tako primeri, ko poza!) ljamo zakleniti delovne prostore in tako omogočimo tatvino, ali pa iz malomarnosti povzročimo požar zaradi pozabljenega električnega kuhalnika za kavo. DelaVci UNZ Kranj so lani opravili kar 150 obiskov v temeljnih organizacijah in ugotavljali najrazličnejše pomanjkljivosti pri varovanju družbene lastnine, opozarjali na nevarnost požarov, nesreč pri delu in podobno. Vendar pa je bilo treba za nekatere zelo očitne pomanjkljivosti »požar jati (zgovorne v temeljnih organizacijah celo večkrat, čeprav je od odpravljanja napak in poman jklji- Kranjski alpinistični vzponi Lepo in predvsem stalno vreme, pa tudi odlične razmere v gorah, še zlasti v grapah, so botrovale številnim vzponom kranjskih alpinistov v tem mesecu. Tako smo v dnevnike kranjskega alpinističnega odseka vpisali naslednje vzpone: • V petek 29. januarja, sta. Marko Stremfelj in Matjaž Dolenc opravila prvo zimsko ponovitev Variante malega babja-ka v .17, steni Velike koroške Babe. Z vrha Babe sta sestopila po Grapi med Veliko koroško Babo in Ledinskim vrhom. Naslednji dan sta v Veliki koroški Babi plezala Marijan Ručigaj in Dušan Sajo-vec. ki sta opravila prvo zimsko ponovitev Miškolinove smeri in nato prav tako sestopila po Grapi. Isti dan sta plezala tudi Marija Stremfelj in Franci Markič. ki sta preplezala Marjanovo diagonalo v Kalškem grebenu. • Isto smer je v solo vzponu preplezal •'l. 2. Marko Stremfelj. Po opravljenem vzponu je sestopil po Vzhodni grapi v .IV steni Kalškega grebena in nato opravil še vzpon preko Zelenega robu v isti steni. • Naslednji dan. v četrtek, je v Kalškem grebenu spet plezala Marija Stremfelj. to pot z Gito Vuga. članico AO Železničar. Preplezali sta Kranjsko smer s poskočno varianto. Isto smer je v soboto ponavljal Se Marko Stremfelj s sople-zalcem. • V nedeljo 7. februarja, sta Milena Kkar in Štefan Gartner preplezala Kra-marico v Storžiču. Manja Stremfelj s soplesalcem pa je opravila prvo zimsko ponovitev Serpentine v Mali Babi. • 10. februarja je Marko Stremfelj skupaj z Romanom Robasom (AO Rašica) opravil drugo ponovitev Spominske smeri Viktorja Krča v Veliki koroški Babi • Naslednji dan. v četrtek. 11.2. sta Milena Ekar in Tomo Gorjanc prečila Košuto do Košutnikovega turma. • V soboto 13. 2. sta Marko Stremfelj in Matjaž Dolenc preplezala prvenstveno smer v SZ steni Kalškega grebena. 1'rškina smer je visoka 750 m. ocenila pa sta jo II. III in 40-55 stopinj Matjaž Dolenc vostt v opremi in v ravnanju večkrat odvisna ne le varnost družbenega premoženja, pač pa tudi varnost življenj Da je treba samozaščitno zavest razvijati še posebej v prometu, so nenazadnje pokazale tudi lanske številke o nesrečah1 in posledicah; v 500 prometnih nesrečah je lani umrlo 59 ljudi. 0 več kot leto prej Hude posledice pa se kažejo tudi v varnosti otrok, saj je lani izgubilo življenje b otrok, leto prej pa le eden. Lani je tudi zelo poraslo število pobegov po prometnih nesrečah, bilo jih je kar 82. vendar pa je bila velika večina raziskanih, tako da je neodkritih ostalo le deset Med vzroki prometnih nesreč je še vedno na prvem mestu neprimerna hitrost, zato ne kaže. da hi delavci milice lahko že prenehali z radarji kun tro-tirati vožnjo motornih vozil na odse- kih, kjer velja takšna ali drugačnn odredba o hitrosti. Čeprav lani ni bilo dosti več kršiteljev javnega reda in miru kot pa leta 1980. pa vendarle 1'NZ Kranj ugotavlja, da domala enako število kršiteljev še ne more pomeniti ugodne ocene na tem področju: med kršitelji je bila lani namreč kai četrtina takih, ki so že bili zaradi prekrškov pri sodniku za prekrške, toda očitno jih kazni niso spametovale in še naprej oh raznih priložnostih kalijo nočni mir. se pretepajo na javnih krajih in podobno. Več kot polovica kršilcev je bila vinjena, med njimi tudi precej mladih. Prav nad tem pa bi se v občinah morali zamisliti in tudi kaj ukreniti. Ce bodo akcijski programi za boj proti alkoholizmu in narkomaniji le na papirju, se stanje ne bo kaj dosti spremenilo Se posebej ne. ker se počasi veča tudi število mladih in tudi ne več tako mladih, ki so vsaj enkrat tudi že poskusili mamila, pojav na Gorenjskem ni nekaj novega, občasni ali stalni uživalci mamil so bili znani že pred letj. skrb pa seveda mora vzbujati vsako večanje števila takih, ki na novo segajo po mamilih L M Sedemnajstič na Stol Z današnjim pohodom mladih Po poteh Cankarjevega bataljona se začenja letošnja spominska prireditev pod Stolom — Sedemnajsti pohod ob štiridesetletnici junaške bitke na najvišjem vrhu Karavank — Na goro le dobro pripravljeni Jesenice - Danes in prihodnja dva dni bodo pobočja Stola spet oživela. Odbor za pohod na Stol. ki deluje pri koordinacijskem odboru planinskih društev iz jeseniške občine in občinskem odboru Zveze borcev NOV na -Jesenicah, namreč prireja od 19 do 21. februarja tradicionalni zimski pohod na najvišji vrh Karavank. Letošnja prireditev, ki jo organizirajo v spomin na junaško bitko jeseniške čete 20. februarja 1942. leta na Stolu, bo že sedemnajsta zapored. 7. njo bo množica planincev, alpinistov, mladincev, vojakov, borcev in drugih občanov iz raznih krajev naše domovine svečano proslavila 40. obletnico pomembnega zgodovinskega dogodka. Ob tem .lubileju je odbor izdal novo spominsko brošuro, ki jo bo prejel vsak udeleženec pohoda. Stopinjam naših slavnih predni-ivj^° {*anes najprej sledila šolska mladina iz jeseniške in radovljiške občine, ki bo krenila s Koroške Bele m iz Žirovnice na pohod Po poteh Cankarjevega bataljona do Valvasorjevega doma pod Stolom. Tod bo mladim med proslavo govoril Franc Konobelj-Slovenko. eden od petih še živečih udeležencev bitke na Stolu Seznanil jih bo z delom naše revolu- cionarne preteklosti, kar je tudi osnovni namen tega pohoda. •Jutri in v nedeljo bo na vrsti množični pohod: odločitev o tem. ali ga bo usmeril na vrh Stola ali po planinah pod njim. bo organizator sprejel danes po temeljiti preučitvi razmer. Ne glede na smer pohoda se je treba zajedati, da gre za zahtevno zimsko turo. Udeležijo naj se je le dobro telesno pripravljeni in ustrezno opremljeni pohodniki. Ce bodo udeleženci upoštevali tudi druga navodila organizatoriev. predvsem priporočilo o preudarni hoji v manjših skupinah, bodo vsem zagotovili prijetno počutje in varnost na pohodu. Od Valvasorjevega doma bodo pohodniki odšli na pot oba dneva med 6. in 10. uro. Ce bo možen vzpon na vrh Stola, se bodo morali vračati od Prešernove koče najkasneje do 13. ure. Večina obiskovalcev se bo v soboto in nedeljo po pohodu zbrala pri Valvasorjevem domu, kjer bodo po svečanostih s kulturnim sporedom podelili priznanja udeležencem na desetih pohodih. Pohodniki, ki se bodo udeležili prireditve prvič, tretjič oziroma petič, bodo prejeli bronasto, srebrno ali zlato značko v gostilni Pod Stolom v Mostah pri Žirovnici, kjer bo del tehničnih služb za izvedbo pohoda. S. Saje Občni zbor alpinističnega odseka Kranj . V letu 1981 je štel AO Kranj 50 članov in sicer 24 alpinistov, 17 pripravnikov in 9 tečajnikov. Pogoje za registracijo je izpolnilo 31 članov, šest članov pa je izpolnilo pogoje za kategorizacijo med vrhunske športnike SFRJ. Tako je en član dosegel pogoje za mednarodni razred, štirje za zveznega in en za republiškega. V tem letu amo opravili 640 vzponov, kar je povprečno 12.8 na člana odseka oziroma 20,6 na aktivnega člana. Vseh plezalnih vzponov je bilo 525. povprečna ocena vzpona je 4,23. Ostali vzponi gredo na račun zimskih pristopov na vrhove nad 2000 m in turnih smukov. Preplezali smo tudi 9 prvenstvenjh smeri. Po težavah ui pomembnosti izstopajo sledeče smeri: Varianta Akademske smeri v Koglu. Subara v Anič Kuku. zimsko prečenje Martuljkove skupine (solo Štefan Gartner). Cassinova smer v Piz Badile. Via Antor.io v Tofana di Roses, Smer Simenc-8karja (prva zimska ponovitev N. Zaplotnik, P. Markič, A., M. Stremfelj). Aschen-brennerjeva smer v Travniku in Direktna smer v Špiku (obe solo T. Česen). Spodnji Obdukcij ska soba zraven kuhinje Jesenice — Ko si je sanitarni inftpektor ogledal ohdukeijsko sobo Splošne bolnice Jesenice, ki je v kletnih prostorih bolnice, je ugotovil, da je lokacija sobe povsem neustrezna, saj je na odseku, kjer se križajo poti za dovoz hrane v skladišče kuhinje in prevoz pripravljene hrane. Kljub temu. da je to precejšnja higiensko-epidemiološka pomanjkljivost, že več let ne najdejo ustrezne rešitve. To bi bilo možno samo z gradnjo prizidka specialističnih ambulant pri Splošni bolnici -Jesenice, ker so v kletnih prostorih zgradili nove prostore kuhinje. Soba za ohduciranje se v Bolnici Jesenice uporablja za bolnico kot mrtvašnica in za obdukcijo umrlih na območju občine Jesenice. Ker so ohdukeijsko sobo v Lescah ukinili, so predlagali, da bi tudi obdukcije za Radovljico opravljali na Jesenicah. V Bolnici Jesenice predlagajo, naj bi bil obdukcijski prostor poleg bolnice v novem paviljonskem objektu. Za objekt naj bi združili denar obe občini. I). Kuralt slap v Ledinskem vrhu, Vikijeva sveča v steni pod Češko kočo. . , Spomladi lanskega leta so se Peter Markič, Andrej in Marko Stremfelj ter Nejc Zaplotnik uspešno udeležili jugoslovanske odprave v J steno Lhotseja. Vzgojnih akcij, ki so se vršile v sklopu alpinistične šole, se je tudi lani udeležilo večje število tečajnikov, od katerih so štirje tudi opravili izpite za pripravnike, dva pripravnika pa za alpiniste. Alpinistična šola je obsegala 16 predavanj in 24 praktičnih vaj v plezalnem vrtcu. Zimske- t;a tečaja komisije za alpinizem so se ude-ežili trije tečajniki, letnega pa dva. Lani smo organizirali dve skupni turi — turni smuk s Kalškega grebena in plezanje v ostenjih Ledin. Tabora v Paklenici se j udeležilo 9 članov AO, ki so opravili 121 vzponov. Trikrat tedensko smo imeli treninge v OS Helene Puhar in OS Lucijan Seljak, v sezoni 1961/82 pa enkrat tedensko v telovadnici OS Helene Puhar. Poleg tega smo imeli tudi treninge v naravi. Tomo Česen je zlasti za mlajše člane pripravil plezalni vodnik, v katerem je opisal lepše in pomembnejše sm^ri v •Julijskih Alpah. Člani AO Kranj so v preteklem letu sodelovali pri nošnji Titove štafete na Storžič, za občinski praznik kurili kres na Storžiču. udeležili so se spominske aloves-nosti na Ledinah in obnovili bivak pod Kočno. Po finančnem poročilu in poročilu o opremi odseka smo podali razrešnico staremu odboru in izvolili novega. Nov načelnik AO Kranj je tako postal Nejc Zaplotnik. namestnik je Klemen Kobal. gospodar odseka je postal Uroš Herlec. tajnik Joža Povšnar.za omarico s fotografijami pa Se nadaljnje skrbi Marko Ažman. Ob koncu smo podelili tudi nagrade in priznanja, ki so jih dobili najuspešnejši alpinisti ter najperspektivnejši pripravniki. Matjaž Dolenc GLASOVA ANKETA Varnost na smučišč Na naših smučiščih je posebej ob konicah, ob sobotah in nedeljah, ko je lepo sončno vreme, veliko smučarjev. Smučanje postaja šport številka ena in že vsak si želi smučarije. Vse lepo in prav. saj je »dihanje« fte kako koristna rekreacija, vendar iz leta v leto opažamo, da smučarjem hudo manjka kondicije in znanja. Zato prihaja do trčeni in nesreč. Pred nedavnim seje na Krvavcu pripetila nesreča "s tragičnim koncem Žičnica rji so po svoje zavarovali smučtftča. ponekod je zavarovanje boljše, drugod slabše. Kaj menijo o varnosti na smučišču nekateri smučarji? Stol in tudi letos ha