1 Leto XIII. | Štev. 73 rBLEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 30. marca 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din Cena din 1‘— Francija je spregovorila... Sinočnji Daladierjev govor po radiu — Francija je za sporazum in mir, toda odstopila ne bo nikomur ne pedi svoje posesti ne ene svojih pravic — Kdor bo še napaden, naj računa s pomočjo vseh, ki ljubijo pravičnost in svobodo PARIZ, 30. marca. Vse francoske, angleške, severnoameriške, švicarske, luksemburške in mnoge južnoameriške oddajnice so prenašale sinoči zgodovinsko pomembni govor francoskega ministrskega predsednika Daladlerja. Takoj nato so oddajale govor v 5 jezikih: angleškem, italijanskem, španskem, arabskem in nemškem. Dan prej se je seznanil z govorom angleški veleposlanik sir Phipps in ga v imenu svoje vlade popolnoma odobril. Včeraj dopoldne se ie sešel francoski ministrski svet, ki ga je prav tako preštudiral in odobril. O govoru so bile že vnaprej obveščene tudi razne druge prijateljske vlade. Moralna in tvarna sila Francije DALADIERJEV GOVOR Točno ob 20.45 se je oglasil Daladierjev čustveni, a odločni glas, ki je dejal: »Kot odgovorni ministrski predsednik francoskega imperija se obračam do francoskih in tudi vs|;h tujih poslušalcev, ki so dobre volje. Medtem ko govorim poslušalcem, ki jih obkrožajo otroci, kakor moji mene, v teh težkih časih, polnih groženj, v katerih stalno narašča število prelomljenih častnih besed in dogovorov, da živimo zaradi tega v neprestanem strahu za mir, sem prepričan, da bi zadoščal — ako bi se videli — pogled Iz oči v oči, ker je to govor od srca do srca.« FRANCIJA JE MOČNA IN EDINA Nato je orisal Daladier veliko ljubezen Franclje do miru ter prešel na ugotovitev dejstva ogromne francoske moči, tako tvarne kakor moralne. Dejal je: »Da je Franclja dandanes močnejša in mogočnejša kakor kdaj koli prej, ni za Francoza nič novega. Novo je to morda za kakega tujca.« Orisal je zato ogromni napor francoskega evropskega, kakor tudi kolonialnega stanja od lanskega septembra, ko je ob izredni odpovedi vsakega posameznika v korist celoti prerodil silo in moč Francije v gospodarskem, finančnem, produkcijskem in vojaškem oziru. Samo v zadnjih dneh, je dejal Daladier, so prispele v Francijo 4 tone zlata.« AFRIKA HRBTENICA FRANCIJE Da je mogla izvesti ves ta ogromen napor, sl je dala vlada podeliti od naroda izredna pooblastila, ki bodo trajala vse dokler vojna nevarnost ne bo mini- la. Ta pooblastila so omogočila utrditev ogromnega imperija, čigar hrbtenica je nedotakljivi blok afriške posesti. »Njeno neomajno privrženost materi domovini sem spoznal že pred 15 leti kot minister za kolonije in sem se ponovno prepričal o teh plemenitih čustvih tudi pred nedavnim časom. Zato pošiljam s tega me' sta zvestim arabskim podanikom v Severni Afriki svoje najiskrenejše pozdra ve!« REŽIM SVOBODE IN NESVOBODE Toda sila in moč Francije ni samo tvarna. Francija se tudi sedaj, kakor vselej v svoji zgodovini, ponaša s svojo duhovno in nravstveno vrednostjo, kajti francoski narod prevevajo Ideali svobode, reda, zaupanja, resnice In pravice. Zato občuti francoski narod globoke simpatije do narodov, ki so jim bile te pravice nasilno odvzete po režimih, pri katerih vlada namesto svobode suženjstvo, namesto proste volje sila, namesto napredka rušenje, namesto vrednosti življenja zaslepljenost. Francija se je vedno varovala žrtvovati ljudi zaman in jih te-rati Iz bede v pogubo, vedno je bedela z vso svojo močjo nad življenjem, imetjem in svobodo državljanov. Nikoli ni dovolila, da bi v medsebojnem razmerju odločala sila, pač pa je zahtevala pravičnost in pravico. Silo je uporabila le v obrambo, kadar sta bili pravica in pravičnost napadeni. Zato gleda Francija tudi sedaj v bodočnost z velikim zaupanjem in mirno zavestjo ter se ne plaši nobenih groženj. in dva in pol milijona muslimanov še 84.000 italijanskih priseljencev. Vse vesti o kakem slabem ravnanju z njimi so brez vsake podlage. 900.000 Italijanov v Fran- ciji se nikoli ni pritožilo nad svojim položajem in Francija jim v smislu svojih tradicij rada nudi varno okrilje. Odločna gesta nasproti Nemčiji Jasne besede na naslov Italije FRANCOŠKO-IT ALI JANŠKI ODNO-ŠAJI Danes pričakuje vsakdo, da se bom dotaknil tudi francosko-italijanskih odnoša-jev. Govoril bom o tem odkrito, oziroma bom rajši dovolil, da govore dejstva. Dne 7. I. 1935. je bil v Rimu sklenjen franco-sko-italijanski dogovor, s katerim naj bi se dokončno uredilo medsebojno razmerje. Italiji je bila priznana poprava mej njene kolonialne posesti, položaj italijanske manjšine v Tuniziji naj bi se postopoma izboljšal, a nadalje je prejela Italija od Francije tudi važne gospodarske koncesije. Francija je pričela lojalno izpolnjevati določila te pogodbe. Niti zavzetje Abesinije niti dogodki spomladi 1. 1938. in niti razglasitev cesarstva, nobeno to dejstvo ni vplivalo na lojalnost Izpolnjevanja te pogodbe s strani Francije. Dne 17. XII. 1938 Je pa francoska vlada prejela nepričakovano pismo grofa Člana, ki je sporočalo, da pogodba iz 1. 1935. ne velja več. ITALIJA NI POVEDALA, KAJ HOČE Zadnji Mussolinijev govor preteklo nedeljo je vzbudil vtis, kakor da bi bilo v tem piemu konkretno navedene kake drugačne zahteve, ko je MussoMni omenil, da je vsebovalo itali.-anski kolonialni problem z imeni Tunizija, Džibuti, Sueški prekop. Ta trditev je vzbudila splošno začudenje In že se je začel napad na francosko vlado po tujem tisku. Toda francoska vlada ni delila tega začudenja, kajti vedela je za vsebino tega pisma. Jutri boste v listih čitall vsebino tega pisma in vsebino francoskega odgovora. Že danes vam pa lahko povem, da v tem pismu z dne 17. XII. 1938 ni bilo govora niti o Tuniziji niti o Džibutiju niti o Sueškem prekopu. Ali naj bi se bil torej oziral na krik italijanskega tiska in vik italijanske ulice? NITI PEDI ZEMLJE, NE ENE SVOJIH PRAVIC Toda spoznal sem, da je skušala italijanska vlada ustvariti iz zavojevanja Abesinije angažma za priznanje teh svojih zatrjevanih pravic. A kam bi nas vodik), ako bi vsako zavojevanje ustvarjalo nove pravice? Francija tega argumenta ne priznava in ga nikoli ne bo priznala. Zato Izjavljam javno, da Franclja ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje in niti ene svojih pravic! Franclja stoji na stališču določil dogovora z dne 7. I. 1934, In le na podlagi tega stališča je pripravljena vsak čas upoštevati stavljene predloge. Pa tudi pravljici o Italijanih v Tuniziji je treba enkrat za vselej napraviti konec. Tam živi poleg 110.000 Francozov NA NASLOV NEMČIJE. Želim govoriti nadalje o narodu, s katerim smo imeli v zgodovini že toliko konfliktov. Franclja je pokazala' nasproti Nemčiji ponovno svojo najboljšo voljo. Zlasti s sklenitvijo monakovskega sporazuma, pa tudi s kasnejšim francosko-nemškim sporazumom. A celo tudi v prav zadnjem času smo pokazali dobro voljo s tem, da smo poslali v Berlin trgovinsko delegacijo, da se urede medsebojni trgovinski odnošaji, kar naj bi bilo podlaga za trajno prijateljstvo. Toda razbitje in zasedba češko-Slovaške, zlasti pa vkorakanje nemške vojske v Prago, je bil eden najkrutejših udarcev proti vsem tem našim naporom. LE MIR PRAVIČNOSTI IN SVOBODE. Evropa je sedaj v položaju alarma, a se zaveda, da bi vojna pomenila katastrofo za vsak narod. Mi te katastrofe nočemo in hočemo, da rešimo mir in Evropo. Zato računamo s sodelovanjem vseh narodov, da se ohrani mir. Računati pa morajo tudi drugi s tem, da se bodo vsi narodi, ki so ogroženi, kljub vsej miroljubnosti dvignili proti vsakemu nadaljnjemu napadu. Francija ve, da bo naletel ta njen poziv na odziv pri vseh njenih zaveznikih in prijateljih, pa tudi spontano pri sploh vseh narodih, ki so dobre volje, po Evropi, preko Kanala in celo preko oceana. Pri tem se zaveda Franclja zlasti kar najtesnejšega prijateljstva med Francijo in Anglijo, ker družijo oba naroda isti ideali In ker stremita k njim na enak način in z enakimi postopki, čeprav bo Francija vložila ves svoj trud v ohranitev miru, bo vendar zasledovala pri tem | le tisti mir, ki bo temeljil na pravičnost! in svobodi. Prvi odmevi v tujem svetu VTIS V PARIŠKEM TISKU PARIZ, 30. marca. Ves pariški tisk od de la Rocqueovega »Petit Journala« do komunistične »Humanitč« enodušno pozdravlja včerajšnji Daladierjev govor. »Ere Nouvelle« pravi, da je sedaj iniciativa na diktatorjih. »Echo de Pariš« na-glaša, da je Daladier včeraj dovolj povedal. »Populalre« pozdravlja mir v časti, ki ga bo branila bariera miroljubnih narodov. »I* Oeuvre« podčrtava sijajen vtis v Londonu In vojaške garancije Londona malim državam na zahodu, pa tudi že Poljski in Romuniji. Potovanje polkovnika Becka v London se bo vkljub nevolji Berlina Izvršilo 3. aprila. »Flgaro« opozarja na mrzlično diplomatsko delavnost Londona, ki jo spremlja serija vojaških ukrepov. »Journal« pozdravlja poljsko odločnost, »Petit Parislene« pa pomoč zahoda Romuniji. BERLIN, 30. marca. Nemški tisk kritizira Daladierjev govor, da se namenoma izogiba odgovoriti Italiji. VELIK VTIS V LONDONU. LONDON. 30. marca. Prvi vtisi Dala-dierjevega govora potrjujejo, da so Angleži, ki so se v velikih množinah zbrali pred zvočniki, sprejeli govor francoskega ministrskega predsednika z resničnim navdušenjem. Zlasti so odobravali odločnost Francije, simpatizirali z vsebino skupnih idealov in dobili vtis, da je sedaj dana iniciativa Rimu, da pove, kaj prav za prav hoče. REZERVIRANOST V ITALIJI. RIM, 30. marca. Dasi je vladala sinoči v oficielnih italijanskih krogih še absolutna rezerviranost glede Daladierjevega govora, je napravila njegova odločnost, ki so jo v Rimu označili kot intransigen-co, globok vtis. Pasus o pripravljenosti na pogajanja v okviru dogovora z dne 7. I. 1935. je pa vzbudil mnenje, da vsi mostovi vendarle še niso porušeni. Objava Cianovega pisma ITALIJANSKO PISMO FRANCIJI NI SPOROČILO NOBENIH ZAHTEV — LA VAL NI DAL PRISTANKA ZA ZAVOJEVANJE ABESINIJE PARIZ, 30. marca. Davi je francoska vlada objavila avtentičen tekst pisma italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z dne 17, decembra 1938 in odgovor fran coske vlade nanj, kakor je to že včeraj v svojem govoru napovedal Daladier. Tudi ves današnji francoski tisk objavlja vsebino obeh listin. Iz pisma grofa Ciana izhaja zgolj, da smatra italijanska vlada, da italijansko-francoska pogodba z dne 7. I. 1935 nikoli ni izvajala, da se Italija odstopom 2500 akcij uprave železnice Džibuti-Addis Abeba ni smatrala nikoli zadovoljeno, prav tako ne z obmejnimi korekturami, kakor tudi ne s statutom Italijanov v Tuniziji. Zaradi tega Italija pogodbo iz 1. 1935. odpoveduje. V zvezi s tem se s francoske strani tudi zanikuje, da bi bil bivši francoski zunanji minister La-val na temelju tajne korespondence dal Italiji proste roke glede Abesiinije v kakršni koli obliki. Zato je tudi brez vsake pod- lage današnji članek v »Giornale d’Italia«, češ da je Laval dal tedaj Italiji proste roke za mirno in ne za vojaško zasedbo. Spomenicaangleškihposlancev LONDON, 30. marca. Spomenico 34 vladnih poslancev o sestavi koncentracijske vlade, ki bi imela izredna pooblastila za mobilizacijo celokupne industrije, financ in gospodarstva, oborožila državo do najvišje možnosti in izvedla obvezno vojaško službo, je danes podpisalo že 180 poslancev. Število trajno narašča In ker Je za rešitev spomenice predlagana nujnost, bo vlada sklepala o njej v najkrajšem času brez parlamentarne debate. ŠPANSKE UTRDBE PRED GIBRALTARJEM GIBRALTAR, 30. marca, španske nacionalistične čete so pričele z veliko naglico graditi utrdbe na gričih, ki leže nasproti angleški trdnjavi Gibraltarju. Po Veliki noči — razgovori za sporazum Priprave za nov volivni red, zakon o tisku ter zakon o društvih In shodih (OD POSEBNEGA DOPISNIKA »VECERNIKA«) Maribor, 30. marca. Iz srednje Evrope se je težišče mednarodnih zapletljajev preselilo na Baltik. Memel je bil priključen k Nemčiji, na vrsti je Gdansk in že se oglašajo zahteve po odpravi koridorja, poljskega okna v široki svet. V Varšavi so ogorčeni, na Poznan j-skem se dan za dnem vrste demonstracije. Poljska, za Rusijo največja slovanska država, je že po svoji legi primorana, da s skrajno previdnostjo krmari svoj čoln na večkrat razkosanem svetu med dvema velikima sosedoma, Poljaki so pripravljeni na odločni odpor in z budnim, ljubosumnim očesom spremljajo dogajanja na njihovih mejah. Visla je glavna prometna žila Poljske in Gdansk na njenem ustju prirodno izhodišče globokega zaledja na morje. Žalostno izkušnjo v preteklosti, ko je v poljsko-ruski vojni svobodni Gdansk prepovedal dovoz orožja in streliva preko svoje luke v notranjost, so primorale Poljsko, da so si na ozki obali koridorja izbrali zaliv in zgradili luko Gdynjo. V nekaj letih je iz preproste ribiške vasi zraslo moderno pristanišče z nad 40.000 prebivalci. Poljska pomorska trgovina je vidno napredovala, v narodu se je zakoreninila zavest, da je pomorjanski koridor do morja sveta, nedotakljiva poljska zemlja. Nemci sodijo drugače. Kljub ravnovesju v zunanji politiki in diplomatski strpnosti obeh držav, smatrajo berlinski učeni in politični krogi sedanjo vzhodno mejo proti Poljski za »krvavečo rano povojne Nemčije«. Nemci naglašajo, da je svobodni poljski pas do morja odtrgal od domovine dva milijona rojakov Vzhodne Prusije, ki jo je treba znova zvezati z Veliko Nemčijo. In vendar je vprav poljski koridor z vsem, tudi nesvobodnim Pomorjanskim, že stara slovanska posest. L. 968 je to zemljo zavojeval prvi poljski krščanski knez Mieszko I., knez Boleslav II. jo je 1102. dokončno priključil Poljski in pokristjanil. Toda Slovane je že v preteklosti spremljala usodna pogreška. Kakor so pogrešili Čehi, ko niso posedli svojo zemljo do prirodnih meja na obrobnih gorah in so njihovi kralji na redko obljudenem, gozdnatem svetu naseljevali nemške koloniste, prav tako je poljski knez Konrad Marovski poklical 1. 1226 na Pomorjansko nemški viteški red, da bi branil zemljo pred poganskimi Prusi. — Križarji so se polakomniii dežele, obrnili svoj meč proti gostiteljem in podjarmili Poljake za skoro 160 let. Notranji boji in vojne s Švedi so deželo obubožali. Pomorjansko je spet prišlo k Poljski in ostalo v njeni nefhoteni posesti tri sto let. L. 1772. je ozemlje koridorja prešlo v last Prusov, ti so vladali ] , deželi, z izjemo kratke dobe med Napoleonovimi vojnami, 148 let, do 1920. Na mirovni konferenci v Versaillesu so se diplomati postavili na prirodno stališče, da je laže odcepiti dva milijona prebivalcev Vzhodne Prusije od Nemčije nego 30 milijonov Poljakov od morja. Kljub velikemu pritisku Prusov, ki so I. 1886. celo nasilno izselili 60.000 poljskih kmetov, da bi se polastili njih zemlje, je ostalo Pomorjansko narodno zavedno in stalno pošiljalo poljske poslance v berlinski parlament. Po ljudskem štetju leta 1921. je bilo na ozemlju koridorja 758.000 Poljakov in 176.000 Nemcev. L. 1930. je slovanski, naglo se množeči živelj dosegel že 91% prebivalstva. Milijon Poljakov je po narodnostnem in zgodovinskem pravu prišel do svobode. Poljska spada med velesile, meri .389.000 km5 in ima blizu 35 milijonov prebivalcev. Z Nemci so bili Poljaki že od davnine v težkih borbah, slednji so jim odtujili nešteto rojakov; Da niso Poljaki s pomočjo Čehov, Rusov in Litav-cev 1. 1410. pri Griinwaldu in Tannenber-gu strahovito potolkli križarjev, bi jih da nes morda ne bilo več. Poslednji dogodki v Gdansku so Poljakom, ki so v Češkoslovaški krizi odigrali kaj žalostno, neslovansko vlogo, dodobra odprli oči. Gdanski Nemci tožijo o suženjstvu, gospodarskem zapostavljanju in nasilju Poljakov. Toda Gdansk je svobodno mesto, z okolico meri 1934 km3, ima 360.00U prebivalcev, narodno socialistično vodstvo, sicer skupno carinsko meio s Poljsko, toda lastno upra-' Beograd, 29. marca. Delo na narodnem sporazumu naj bi se, po zahtevi vodstva HSS, izvršilo v polni svobodi. To zahtevo tolmačijo danes v Beogradu tako, da bi se poleg amnestije morali izdati tudi politični zakoni: volivni zakon, zakon o društvih in zborovanjih, tiskovni zakon — kot podlaga politične svobode. V tej smeri se zdaj tudi že dela na merodajnih mestih. Razpravlja se o osnutku novega volivnega zakona, ki predvideva okrajni (sreski) sistem z vo-livnimi okrožji, tajno glasovanje in svobodne kandidature, t. j. brez vsakega povezavama kandidatov. Narod bo mogel tako dejansko izvoliti tistega, ki ga sam hoče in ki v resnici predstavlja njegovo voljo. Osnutek tiskovnega zakona bo izdelan na načelu najširše svobode kritike v vprašanjih javnega interesa, dočim bodo zasebna čast, ugled in gospodarski interesi zaščiteni od neosnovanih in nedokazanih napadov pisca. Urednik in lastnik lista n? odgovarjata za podpisane članke, ako pisec prizna svoj podpis. Ni dvoma, da bi bil tak tiskovni zakon silne važnosti v našem političnem napredku in, za razvoj tiska. MADRID, 30. marca. Dolgotrajna državljanska vojna v Španiji je skoraj že končana. Francove čete so vkorakale v Madrid in brez odpora zavzele mesto. Vse ceste so polne avtomobilov z živili in drugimi potrebščinami. Madrid je bil včeraj po 36 mesečnem obleganju prvič spet normalno razsvetljen. Francove čete so prevzele vso oblast v roke. Utrdbe okrog mesta so bile najmodemeje zgrajene, mesto je bilo na več krajih podminirano. Pod veliko madridsko jetnišnico so našli 30.000 kg eksplosivnega materiala in le naključju se je zahvaliti, da ni mesto zletelo v zrak. Po padcu Madrida so se brez boja vdala obmorska mesta Valencia, Alicante, Murcia in Almeria in vsi važnejši kraji v notranjosti. Povsod so izpustili politične jetnike takoj na prosto, poskrbeli so za varnost in prehrano prebi- I VARŠAVA, 30. marca. Na tajnem zasedanju senata je poljski maršal Dzier-dzinski objavil, da je postavila Nemčija te dni Poljski tri ultimativne zahteve: 1. priključitev Gdanska k Nemčiji; 2. zgraditev avt ‘Strade preko poljskega koridorja; 3. pristop k antlkominterni. Ofi-cielni poljski krogi zanikujejo te vesti, Berlin zanikuje le zahtevo po avtocesti, dočim da sta obe drugi vprašanji bili že predmet večkratnih razgovorov. Poljski tisk zavzema slej ko prej absolutno odklonilno stališče. vo, uradništvo in valuto. Trgovinski promet z luko je znašal 1. 1912, pod Nemčijo le 2,500.000, 1. 1929. že 8,600.000 ton. Po zaslugi Poljske, ki je v pristaniške naprave investirala 300 milijonov dinarjev, je postal Gdansk tretja luka Baltskega morja. O zapostavljanju s poljske strani ne more biti govora. V poštev prihaja le dejstvo, da se je na južno vzhodni obali Po novem društvenem in zborovalnem zakonu bo omogočeno svobodno združevanje, osnovanje strank ter obnovitev bivših političhih strank. Z drugimi besedami: svobodno demokratsko tekmovanje v narodov blagor. Vse te zakone naj bi izdelala vlada skupno s parlamentarnim odborom narodne skupščine in senata. To delo naj bi se, po zagotovilih, dovršilo še v ieku meseca aprila, in sicer po nekem dogovoru tudi z izvenparlamentarno opozicijo, ki iz načelnih razlogov ne more sodelovati s sedanjim parlamentom. Sporedno s tem delom bodo tudi pogajanja v cilju sklenitve definitivnega narodnega sporazuma. Po informacijah od strani političnih osebnosti, ki jih moremo smatrati za verodostojna, bodo ti razgovori začeli takoj po Veliki noči. Izglede za uspeh teh razgovorov smatrajo danes v beograjskih političnih krogih za zelo ugodne. Pod predpostavko, da ne nastopajo kakšni nepričakovani veliki zunanji dogodki, ki bi zahtevali kakšnih hitrejših ukrepov, v prihodnjih dneh v političnem življenju prestolnice in države ni pričakovati pred izvedbo omenjenih akcij nobene znatnejše spremembe. valstva. General Mia ja, ki je po padcu Aladrlda organiziral tudi predajo ostale republikanske vojske, je v spremstvu republikanskih politikov in višjih oficirjev z letali odletel v Maroko. V glavni stan nacionalistične vojske prihajajo brzojavke o predaji zadnjih ostankov republikanske Španije. Mussolini in Hitler sta v brzojavnem pozdravu čestitala Francu k zmagi, želeč, da bi se Španija iz krvavih naporov porodila svobodna, zedinjena in močna. V Zedinjenih državah so konec državljanske vojne v Španiji že iz človekoljubnih razlogov pozdravili. Boje se le, da bi totalitarni režim Franca ne vplival na latinske države Južne Amerike in da ne bi prlstopitev nacionalistične Španije k protikomunistčlnemu bloku mednarodne napetosti še bolj zaostrila. VARŠAVA, 30. marca. V odgovoru na grožnje včerajšnje »Dlplomatische Korre-spondenz« je ves poljski tisk zavzel eno-dušno odklonilno stališče. Listi prinašajo naslove, kakor »Neverjeten nagovor Nemčije«, »Nezmožna sredstva Nemčije«, »Pr- vi signal Nemčije bo našel Poljsko pripravljeno«. LONDON, 30. marca. Nemške čete gradijo vzdolž poljoko-slovaške meje v dolžini 80 km utrdbe. Na poljski strani kopljejo vzporedno strelske jarke. Baltika poživilo gibanje, hi hoče priključiti Rajhu vse trgovinsko področje nekdaj mogočne severnonemške Hahze. — Obroč okrog Poljske postaja zmerom bolj tesen. Ali se je velika slovaška država kaj naučila iz preteklosti, bo pokazala prihodnost. Vsekakor postaja tudi Baltik torišče vorčih bojev za posest obale, od poljskega pomorja tja do zaliva pred vrati Leningrada. -Ine. madžarski kršitvi slovaške meje, kakor tudi, da žive na ozemlju vzhodne Slovaške Rusini, ki sami zahtevajo priključitev k Madžarski. Višek je pa dosegel madžarski tisk s tem, da prikazuje madžar-sko-slovaške boje kot napad Slovakov na Madžare. Bolj iskrena pa je b*la vlada sama, ki je predložila slovaški delegaciji spremembo meje v korist Madžarske pod pretvezo, da mora biti neva razmejitev strateško sprejemljiva. Slovaška delegacija je zato zapustila Budhu-pešto. da dobi nove instrukcije svoje vlade. Kakor se izve, zahtevajo Madžari vse ozemlje do vključno železnice Novo mesto—Medjilaborce, ki veže Slovaško s Przemys!om in Varšavo. V ce'oti bi obsegalo to ozemlje 1700 knr in 139.000 Slovakov in Ukrajincev. Pogakmja se bodo danes obnovila, stališče Slovaške pa še ni znano. Zelo značilno pa je, da Nemčija molči. Govor mVstra Burgfna LONDON, 30. marca. Prometni mirister Burgin je na slavnostni večerji londonskega avtomobilskega kluba v pozdravnem govoru dejal, da je vlada v zvezi z zavezniki sprejela takšne sklepe, da bodo bodočega napadalca najprej presenetMi, nato pa un:čili. Zaključ'1 je, da je vsakogar, ki je bil tako srečen, da je mogel prisostvovati sprejemu obeh zbornic v čast francoskemu predsedn ku Lebrunu, prevzelo, ko je poslušal njegove besede, s katerimi je počastil zibelko parlamentarizma, Anglijo. Za optimizem ni več časa LONDON, 30. marca. Včeraj je imel bivši zunanji minister Anthony Eden po radiu velik govor, namenjen Avstraliji. Naglasil je, da so dogodki zadnjih dni dali vsem prezaupljivim državnikom resno lekcijo. Spoznanje o nevarnosti miru Je zdaj splošno. Da se prepreči nadaljnja tiranija, so potrebni takojšnji iu takšni ukrepi, da se bo napadalec stokrat pre-msilil, preden bo ponovil svoje razvade. Še pred šestimi meseci,so se mnogi vda-’all zapeljivi misli, da so zagotovili mir. Danes so takšni optimisti drugačnega mnenja. Dogodki v Liechtensteinu VADUZ, 30. marca. Z ozirom na razne alarmantne vesti v evropskem tisku je izdala liechtensteinska vlada uradno poročilo o ponesrečenem prevratnem poizkusu liechtensteinskih nacionalnih socialistov. Prevratni poizkus se je pričel v Scliaamu kjer se je zbral oddelek nacionalnih socialistov na pohod proti Vadu-zu. Vodja te skupine je v javnem govoru napovedal prevrat in priključitev kneževine Liechtensteinske k Nemčiji. O nameri prevratnikov je pa bila vlada pravočasno obveščena. Oddelek policije jc zato naskočil upornike in jih razorožil. Voditelj in še nekateri drugi so bili aretirani in obtoženi veleizdaje. Na Liechtensteinskem je komaj 10% nacionalnih socialistov, vsi drugi pa so odločni nasprotniki nacizma. Vlada poziva prebivalstvo. naj se ne vznemirja, ker o kaki 'zgubi državne samostojnosti ne more biti govora. Kneževina Liechtensteinska hoče ohraniti svojo popolno neodvisnost ALFKSANDFETA SE NE PRIKLJUČI ANKARA. 30. marca. Z ozirom na vesti o skorajšnjem sklepu parlamenta sandžaka Aleksandrete, ki se imenuje sedaj republika Hataj. je .izjavil prezident republike dopisniku lista »Son Posta«: »Te vesti niso resnične; mi nismo in ne nameravamo sprejeti nobenega takega sklepa « SKLEPI ANGLEŠKE VLADE. LONDON, 30. marca. Včerajšnji ministrski svet se je bavil izključno z zunanje političnimi in obrambnimi ukrepi. Izdana je bila cela vrsta odlokov za vojaško obrambo. MIAJA V AFRIKI. ORAN, 30. marca. Semkaj je priletelo 25 leta. Na krovu enega izmed njih je bil tudi general Miaja. Borza. C u r i h, 30. marca. Devize: Beograd 10, London 20.83. Pariz 11.78%, New York 445. Berlin 178.50. Milan 23.41, Bukarešta 3.37, Budimpešta 87.30. Sofija 5.40. Vremenska napoved. Menjajoče sc oblačno, nekoliko topleje, kasneje zopet hladno. Mestoma deževno Konec vojne v Španiji NACIONALISTI SO ZASEDLI POLEG MADRIDA TUDI ŽE VSA OBMORSKA IN RAZNA DRUGA MESTA. Nemške zahteve Poljski? SE NEPOTRJENE VESTI O TREH ULTIMATIVNIH ZAHTEVAH V VARŠAVI. ODLOČNOST POLJSKEGA TISKA. UTRDBE NA MEJAH. Madžarsko-slovaški spor MADŽARSKO ZAVIJANJE RESNICE — KAJ ZAHTEVAJO MADŽARI — DA-NES NADALJEVANJE POGAJANJ — MOLK NEMČIJE BUDIMPEŠTA. 30. marca. Za metode. I skl tisk, kako meja med Slovaško in Kar-kl se lili poslužujejo Madžari nasproti I patsko Ukrajino nikoli ni bila določena Slovaški, je značHno, da piše ves madžar-1 in da zato ne more biti govora o kakšni &*e»»rge Vzorno delo za Pohorje ELEKTRIFIKACIJA RUŠKE KOCE. — VREMENSKA POSTAJA NA POHORJU NOVI SMUŠKI TEREN NA POHORJU. 38. redni občni zbor Podravske podružnice SPD v Rušah je vodil predsednik g. inž. Teržan. Poudarjal je pomembnost lanskega leta za razvoj tujskega prometa po Pohorju. Tujski promet bo še pa pospešila avtomobilska cesta iz Hoč do Ruške koče. Podružnica je kupila IS jutrov gozda, v katerem se nahaja »gladovni studenec«, ki še ni nikoli usahnil, da bo lahko elektrificirala Ruško kočo. Podružnica je pridobila odličen smuški teren, ki ga bo tekom letošnjega leta splanirala. Pri Ruški koči bo ustanovljena tudi meteorološka postaja, ki bo pod upravo ljubljanske univerzitetne meteorološke postaje. S tem bo postala Ruška koča službena postaja za vremenske razmere na severovzhodnem Pohorju. Tožbo glede Pohorske poti je podružnica dobila, v letošnjem letu bo dogradila samo odce.pek poti do Šumrka. Znamenito pohorsko pravdo je zastopal za podružnico dr. Bo- štjančič. Tajnik in gospodar g. Koruza je povedal, da je bila popravljena Ruška koča, prekrita »Planinka« in gozd okoli nje izčiščen. Izdani so bili novi prospekti (napravljeni po načrtu inž. Teržana), obnovljene markacije in postavljene orientacijske table. Društvo je imelo 950.000 din prometa. Poset koč se ie občutno zmanjšal, vendar podružnica upa, da se bodo z ustanovitvijo orožniške postaje pri Mariborski koči razmere zboljšale. Podružnica se je spomnila zaslug oskrbnika Ruške koče g. Mirka S e r n-c a, ki praznuje 50 letnico življenja in 20 letnico oskrbništva. Za zahvalo mu je podružnica izročila umetniško izdelano diplomo. Občni zbor Podravske podružnice SPD je znova pokazal, da se podružnica zaveda poleg svojega tujvsko-prometnega tudi narodnostnega dela, zaradi katerega je bila pred 38. leti ustanovljena. Severna meja čuva naše morje Gornjeradgonski krajevni odbor JS. je polagal minulo soboto račun svojega plodonosnega dela. Izredno lepo število navzočega članstva dokazuje, da je zanimanje obmejnega prebivalstva za to važno humano in narodno organizacijo na severni državni meji silno veliko, k čemur je pripomoglo ravno nesebično delo nekaterih agilnih odbornikov. Zborovanje je vodil predsednik g. L a n č i č, izčrpna poročila pa so podali za tajnika g. Kolarič, za blag. g. Obal In revizor g. Mavrič. Število članstva je med letom zopet naraslo in šteje ob koncu leta 115 članov in članic. V letu 1938. je bito poslanih na morje v Bakar na 14-dnevno letovanje 32 otrok, od teh 5 brezplačno. Izredna zasluga gre tudi za to humano delo nabiralcu darov g. Dr. Lotriču. Blagajniško poročilo, katerega je podal g. Obal Stefan, tuk. postajni načehnk, ki je prav za prav duša vsega delovanja, izkazuje tudi za minulo pos’/>/no dobo znaten porast in sicer 15.369.65 din dohodkov ter 15.018.— din izdatkov, saldo za prenos 351.85 din. Sledilo je nato predavanje delegata oblastnega odbora g. Pirca iz Maribora. Pri volitvah je bil nato z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Lančičem in blagajnikom g. Obalom na čelu. Čebelarsko zborovanje v Celju V nedeljo je bil v Obrtnem domu v Celju občni zbor Čebelarskih podružnic za biv. marib. oblast, katero je vodil 12 let župnik v p. g. P e t e r n e 1 Henrik, priznani strokovnjak na polju čebelarstva. Iz poroči! se je videlo, da je Zveza zi\ procvit čebelarstva v bivši marib. oblasti mnogo storila. Uvedla je med če* belarji moderni A. Ž. panj, ki ga je sestavil nekdanji velečebelar v Ilirski Bistrici Žnideršič Anton. Panj ie posebno razširjen v Sloveniji, a uporabljajo ga tudi v drugih banovinah. Znan pa je tudi v inozemstvu. Da se je ta panj tako razširil v biv. marib. oblasti gre zahvala g. Peternelu, ki ga je na svojih neštetih predavanjih po posameznih podružnicah Zveze priporočal. Preje se je v naših krajtfi večinoma čebela rilo v »dunaiča-n ih«. Ker je g. Peternel kot dosedanji predsednik Zveze ponovno izvolitev odločno odklonil, je bil izvoljen za predsednika g. Dšura Ivan, čebelar, učitelj in bolezenski izvedenec v Radvanju pri Mariboru. V Zvezi je včlanjenih 72 čebelarskih podružnic z nad 1.500 člani. Sedež Zveze se prenese v Maribor. -modro-rdeče" Pod tem naslovom so objavile ..Deutsche Nacbrichten“ v svoji 12. številki' previdno zasukan, toda do« volj prozorno nesramen pamflet na slovenske narodne barve: belo-modro-rdečo. Namen pamfleta je dokazati, da te bar-vc niso naše slovenske, ampak barve nemške plemiške rodovine grofov A n c 1 ec hs-M er an, in da se tako Slovenci cličimo s tujim perjem. V resnici pa je stvar taka. da so Andechs-Merani dobili te barve v svoj grb kot kranjski deželni grofi. Razen tega so to barve, ki sestavljajo v raznih varianta li skoraj vse narodne zastave slovanskih narodov. Kakor je namenoma zavito ali netočno vse, kar piše ta listič, je pa tudi je slovensko zastavo odpravila vidovdanska ustava, dočira jo je šele ustava po 6. januarju 1. 1929! Dejansko pa je niti ta ni odpravila, ker ni nikjer določila sankcij proli uporabi slovenske zastave, ki nam bo nedvomno vedno sveta V omenjenem članku je pa ob koncu še druga ost. Navedena so namreč imena tistih ,,zvestih Kranjcev" (tako jih piše list sam), ki so 1. 1463 pohiteli na Dunaj na pomoč obleganemu avstrijskemu cesarju Frideriku 111. Ta imena .so razen enega slovenskega in enega italijanskega vsa nemška. List hi s Kin očilo rad pokazal, kako nemška jv bila celo vsa Kranjska. Toda dej- stvo je, da so nemška oblastva dajala tedaj nemška imena tudi Slovencem. zlasti po krajih, od koder so bili, ki so se označevali prav tako z nemškimi imeni. Razen lega so bili ti ,,zvesti Kranjci'1 plemiči, torej od drugod na slivensko zemljo priseljena nemška kasta, ki ni predstavljala pebivalstva Kranjske, ampak listo peščico gospode, ki je to ljudstvo iz-žemala in živela na njegov račun. Ta gospoda pa ni bila in ni mogla biti nikoli noben dokaz za narodnost dežele, katero je na Dunaju zastopala Sicer si pa odločno prepovedujemo, da bi kdorkoli v naši državi žalil in poniževal naše narodne svetinje! Najmanj si po bomo to dovolili od skupine domačih renegatov. Karitativno d*!e ptujskih Kolailc Občni zbor Kola jugoslovanskih sester v Ptuju je pokazal, da je Odbor delal predvsem na karitativnem polju. Za božičnico je obdaroval 266 šolskih in 46 izvenšolskih otrok revnih družin. Za kritje stroškov je podružnioa priredila čajanko, oljčni dan. nabiralno akcijo pred božičem in otroški direndaj; nadalje je Oficirska čitalnica poklonila društvu čisti dobiček prvodecembrske proslave. 21.000 din izdatkov je kritih z dohodki. Na zborovanju se je podružnica spomni- la ptujskega občinstva, ki je podpiralo I p. Ženska strokovna šola se v Ptuju delo Kolašic. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s staro predsednico g. Jelko Ša 1 a m u n o v o. Današnji številki »Večernika« smo priložili čekovne položnice in prosimo cenj. naročnike, da nakažejo naročnino za mesec marec in poravnajo tudi morebitne zaostanke na naročnini. Prosimo tudi cenjene naročnike, da — v kolikor jim je to mogoče — nakažejo naročnino, ki je itak tako nizka, za več mesecev vnaprej, ker nam s tem silno olaišajo poslovanje. UPRAVA »VEČERNIKA«. o. Ljubljančani lahko naročijo in plačajo »Večernik« v trafiki Ahčin, Frančiškanska 6. Raznašalci dostavljajo »Večernik« takoj po prihodu brzovlaka na dom. o. Smrt pri gašenju požara. Posestnik Počič iz Fokovcev se je tako opekel pri gašenju ognja, ki mu je upepelil domačijo, da je zaradi prevelikih opeklin izdihnil. j o. Velikonočne vozne olajšave. Ker so letos pravoslavni in katoliški velikonočni prazniki istočasno, je prometni minister odobril naslednje vozne olajšave: Nedeljske povratne karte veljajo že od 6. IV. ob 12. uri ponoči pa do 11. IV. do polnoči. Za proge čez 250 km pa je dovoljen 50 odstotni i>opust, ki velja v istem času. o. Otrok si je izlil oko. V Vidmu pri Sv. Juriju ob Ščavnici je padel v gozdu 10-letni cestarjev sin Jožef Kocmut in si izli! levo oko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. o. Jugoslovansko društvo za ceste priredi v Beogradu od 1.—9. aprila razstavo »Ceste in turizem«, ki se je udeleži tudi društvo za ceste v Ljubljani. Društvo je izdelalo skice o cestnih potrebah v Sloveniji, posebno pa o pomembnosti cestnega omrežja po Sloveniji za razvoj turizma in mednarodni promet. o. V Radovljici na Gorenjskem je umrl ugledni ljubljanski odvetnik in odličen narodnjak dr. Alojz Homan v starosti 74 let. o. »Jugobruna« v Kranju odpušča delavstvo. 18. marca je tovarna »Jugobruna« v Kranju odpustila s štirinajstdnevnim odpovednim rokom 86 delavcev. Če ne, bo dobila tovarna deviz od ministrstva financ za uvoz bombaža, bodo sledili še ostali odpusti. ne bo ustanovila. Nedavno se je vršila v Ljubljani anketa o ženskih obrtnih šolah. Glede potrebe ustanovitve ženske strokovno nadaljevalne šole v Ptuju pra- vi mestna občina, da ni smatrati, za potrebno v Ptuju z ozirom na število učenk, ki obiskujejo sedaj skupno obrtno nadaljevalno oziroma trgovsko šolo. Tozadevni stroški bi tudi razmeroma porastli. p. Preminili je Pen Gustav, gostilničar in posestnik v Jurovcih pri Sv. Vidu. n. Stoletnik obsojen na dosmrtno ječo. V Bera-nih v zetski banovini je obsodilo okrožno sodišče stoletnega Radula Zeče-viča na dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic, ker je svoj čas ubil svojega nečaka. n. V 87. letu dobil sina. V Gosti varu v Srbiji živi 87. letni starec Arif Ademo-vič, ki se je oženil prvič s petdesetimi, drugič s šestdesetimi in tretjič s sedemdesetimi leti. Starec je dobil v 87. letu dvanajstega sina. n. Za vajence posebne šole. Na roditeljskem sestanku v eni najstarejših beograjskih šol so roditelji in učitelji zahtevali, da se naj za vajence zgrade posebne šole. n. Na svetovni razstavi v New Yorku bo ijastopil zagrebški Ciril-Metodov pevski zbor. V Ameriko so ga povabili ta-mošnji jugoslovanski izseljenci, ki bodo krili tudi gmotne stroške za to turnejo. n. Življenje je lepše! Na zanimiv način sta se pripravljala na smrt 17-letni trgovski pomočnik in 15-Ietna krojaška vajenka iz Sombora. Ker jima starši niso dovolili poročiti se, sta hotela pod vlak. Toda za smrt se nikakor nista mogla-odločiti. Stala sta ob progi in pustila naprej že dva vlaka, ker nista imela poguma, leči na tračnice. Tretji via« se je pa pravočasno ustavil — in kand'data smrti sta se zahvalila vlakovodji, da jima je rešil življenje! Ptuj p. Kitajska in Japonska je naslov pre- j davanju. ki na bo imel v petek zvečeri v Ljudski univerzi prof. Rudolf Branko j iz Maribora. j »Tvoj oče sanja, da je zopet v jedil« Maribor Zakaj so stanovanja tako draga? Kočljivo vprašanje za hišne posestnike in na emnike — Dve petini najemnine za davke Vojna in povojna doba je tudi v razmerju med hišnim lastnikom in najemnikom napravila velike spremembe. Z malimi izjemami sta ta dva velika stanova neprestano v borbi. Oni, ki nima lastne strehe, dela z vsemi silami na to. da bo stanovanje v tuji hiši plačeval čim manj. ker so njegovi dohodki več kot skromni, hišni lastnik pa stoji na stališču, da najemnine ne more znižati, ker mu stavba le malo ali pa nič ne nese in ima često z njo Še zgubo. Upravičeni stališči obeh strank je silno težko spraviti v sklad. Dani sta le dve možnosti, da se med gospodarjem m najemnikom ustvari znosili vo vzračje: ali skrbeti za večje dohodke najemnika, ali pa znižati bremena hišnih lastnikov, da se bodo mogle najemnine znižati. Drugega izhoda ni. Dokazano je v stotinah primerov, da so po vojni dajatve hišnih lastnikov tako naraščale in postale, zlasti na deželi, ta- ko visoke, da je moral gospodar več plačati na davkih in dokladah, kot je prejemal na najemninah. Posledica teh razmer je bila, da se hiše niso mogle vzdrževati in so začele propadati. Statistika kaže, da znaša povprečna obremenitev stanovanjskih stavb v Mariboru in okolici 40% najemnine, torej dve petini tega, kar plačuje najemnik za stanovanje ali poslovne prostore. Dejstvo je tudi. da morajo hišni gospodarji, ker v naši državi njihova stanovanja niso Več davka prosta, plačevati dobro petino vseh davkov in davščin. ostale štiri petine pa najemaiki. Najbolj se občutijo bremena v mestih, ker so občinske dajatve tako visoke. Maribor je v tem pogledu menda na prvem mestu, ker znašajo tu davščine 23% najemnin, v Ljubljani na pr. le 14%. Zato je nujno potrebno, da vzame mestna občina vprašanje znižanja davščin v resen pretres. Na merodajnem mestu sicer pri- znavajo, da so mestne davščine previsoke, toda doslej se ni še nič storilo. Nasprotno, uvedli so zopet uova bremena, ki bodo vplivala na določevanje najemnin. Zvišala se je tudi cestna doklada za 3%, pod mestno župnijo spadajoči deli mesta in Krčevine so pa morali povrh še plačati cerkveno-konkurenčnemu odboru 10% doklado za popravilo stolnice. Letos se je še uvedla 25% doklada na vse neposredne davke, v tem primeru na zgra-darino. kar bo znašalo približno 25%. Po vojni je bilo v mestu in okolici zgrajenih 697 novih stanovanjskih hiš. Ker je starih, t. j. takih, za katere tie veljajo več davčne olajšave,* 1254. je bilo lani v Mariboru in okolici vsega skupaj 1951 stanovanjskih objektov. Najemnine so znašale lani 50 milijonov dinarjev, od katerih je padlo na hišne lastnike same več kot 10 milijonov. Pintarič in Koder pred stolom pravice Za včerajšnjo razpravo prot; Pintariču, Kodru ui tovarišem je bilo veliko zanimanje, da je morala na sodišču policija vzdrževati red. Razpravna dvorana Štev. 53 je bila natlačena prebivalstva iz Dravskega polja. Ni čuda. saj so razbojniki prizadeli škodo tolikim ljudem. Pri razpravi so Pintarič, Koder in mladoletni Ludvik Kelc, ki je doma iz Rogoznice pri Ptuju, poudarjali, da so zve-čina zato zašli na kriva pota, ker niso imeli dela. Kelc, ki je sodeloval tudi pri dupleškem nočnem napadu ter bil že v vzgojevališču. je izjavil predsedniku sodišča. da se je v vzgojevališču samo pokvaril. Dramatično je bilo zasliševanje v Dupleku napadenega Šterlaka in njegove žene. Zadnja je prosila ob napadu roparje z besedami: »Pustite na miru uboge ljudi!« Enako je Juhart' povedal, da je bil prisiljen krasti, ker ni dobil dela. Pintarič je pri zasliševanju ščitil svoje soobdol-žence ter izjavil, da ne more prenesti, da bi,kdo po nedolžnem trpel. Rekel je: —Ljubim resnico in sovražim laž.« Koder je povedal, da so ga sodniki prvič po nedolžnem obsodili na 4 leta ter da je zategadelj še drugič zašel na kriva pota. Sprva se je samo skrival, da ga ne bi znova po nedolžnem zaprli, in sicer na deset let. ker je zastrupil nekega psa. Dočim je bil Kelc pred sodniki trmast, je Pintarič napravljal vtis človeka, ki hoče povedati vse po resnici. Pri nadaljnjem zasliševanju je gostilničarka Selo-va iz Zrkovc opisala, kako so jo razbojniki napadli. Ko je rekla, da je Pintarič trikrat zahteval od nje denar in ji trikrat grozil s smrtjo, je Pintarič vstal in jo vprašal: »Zakaj pa ne rečete, da sem šestkrat zahteval?« Dospeli klobuki najnovejših fason, športne kape, srajce, kravate, pižame itd. v veliki izbiri. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9. Predsednik: Povejte, kdo je ustreli! Ačka? Pintarič: Jaz sem streljal šele zunaj hiše. Predsednik: Ali ste vi. Koder, streljali? Koder: Ne spominjam se več dobro. Mislim, da sem streljal v steno in ne v okno. Zaslišana vdova po pokojnem Ačku pa je izjavila, da je streljal skozi okno maskirani razbojnik. To bi bil Koder. Zasliševanje obtožencev in prič je trajalo do poznih popoldanskih ur. Po govorih zagovornikov in državnega tožilca je predsednik senata razpravo zaključil in objavil, da bo sodba izrečena v petčk ob 8. uri zjutraj. | kaznilnica, delavstvo delavnic drž. železnic in mestna občina. Pri delavstvu državnih železnic so krive šušmarstva mi-zerne plače, mestna podjetja pa bi se naj zavedala, da s tem, da opravljajo dela, I ki spadajo v kovinarsko obrt, odjedajo kruh svojim občanom in davkoplačevalcem. Tozadevna posredovanja pri mestni občini niso nikoli ničesar zalegla. Nadalje mojstri zahtevajo, da sme imeti mojster brez pomočnika 2 vajenca, na vsakega nadaljnjega pomočnika pa še po enega vajenca. Združenje je doseglo, da se smatra pri oblasteh obrtnikovo kolo za nerubljivo. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Ferdo Š t e h e r. Združenje ima 86 članov. V blagajni je ostalo 14.168 din. Proračun za prihodnje leto je predviden Damsko perilo, nogavice, rokavice, bluze, spomladanske novosti prinašamo v veliki izbiri. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9. ,Jezno prosi nadvladi Pobrežja" Na naš članek »Tezenčani odklanjajo samostojno občino« smo prejeli naslednji dopis, ki ga v celoti objavljamo: »Vir te trditve bo pač najbrž jako površen, ker je večina »Tezenčanov« čisto gotovo proti občinski nadvladi Pobrežja. Kdor pa se je udeležil v petek. 24. t. m., zvečer v gostilni Šabeder na Teznem burnega sestanka za ponovno ureditev pokopališča in ustanovitev centralnega pokopališča na Teznem, pa sploh ne more biti navdušen za občinsko nadvlado Pobrežja, ki je proti vsakemu napredo- ZANIMIV DOPIS, KI SE ZAVZEMA Z A SAMOSTOJNO TEZENSKO OBČINO vanju Tezna. Nikakor se ne morejo Tezenčani dobro počutiti pod županom g. Stržino, ko pa je ravno ta pokazal na tem sestanku javno svoje stališče na-1 pram Tezenčanom ter izustil, da njega in j Pobrežane »prokleto niaJo zanima«, kak- jia 33.512 din dohodkov in toliko izdatkov. V znak spodbude pri vajencih bo združenje nagradilo vajence s prav dobro in odlično opravljenim pomočniškim izpitom; za zadnje nagrade je votiralo gotovo vsoto denarja. Dalje je sklenilo udruženje, dati 1000' din za gradnjo pre potrebnega obrtniškega doma; ustanovijo je ubožni sklad z osnovno vsoto 10.000 din za obubožane člane ter fond za brezposelne pomočnike. 5000 din pa je darovalo za vajeniški dom. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Kumer-cem in podpredsednikom g. Gustinčičem. Odbor sestavljajo gg. Tom a-žič, Železnik, Kos, Weber, Hrastnik in Divjak. Na novo je bil sprejet v odbor g. Škrinjar. m. Diplomiral je na pravni iakultetl lubljanske univerze g. G. Brože, sin tavca Mariborske tiskarne, m. Ustanovni občni zbor Rdečega križa na Teznem. Tezenčani vabijo prebivalstvo Tezna in bližnje okolice na ustanovni občni zbor dobrodelnega društva Rdečega križa, ki bo v soboto ob pol 20. iri v gostilni Pulko. m. Razstava tržaških umetnikov kipar-a Ugo Caraja in slikarja Avgusta Černigoja je od dneva otvoritve lepo obiskana, Razstavljena dela obeh umetnikov vzbujajo splošno pozornost. Razstava bo predvidoma odprta do 1. aprila. m. Poročila se je gdč. Rajka Cotičeva z ugledne mariborske rodbine inž. Cotiča z dentistom g. Dragom Jambrekom \z Ljubljane. m. Ukrajinski minister v Mariboru. Skozi Maribor se je peljal preko Nemčije v Slovaško bivši zunanji minister Pod-karpatske Ukrajine Julij Revaj. Spremljala sta ga neki delegat in osebni stražnik predsednika Vološina. Bivši minister bo prisostvoval na Slovaškem pogajanjem med Madžari in Slovaki. m. Nov telefonski kabel. Poštna uprava bo najbolj obremenjene telefonske linije v mestu povezala s kabli ter demontirala večino strešnih napeljav. Po mestu se je že pričelo s kopanjem kanalov za kable. Šli bodo od glavne pošte do Pokojninskega zavoda, preko Glavnega trga in po Kopališki ulici do Okrajnega glavarstva, po Sodni ulici do Aleksandrove ceste in do poslopja Mestne hranilnice. * Občni zbor mariborskega kasaškega društva. V nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri dopoldne se bo vršil v restavraciji hotela »Pri zamorcu« letni občni zbor Mariborskega kasaškega društva. Članstvo se naj občnega zbora udeleži v kar največjem številu. * Tombolo z denarnimi dobitki prireja Glasbena Matica v Mariboru počenši od sobote, 1. aprila, dalje vsak večer od 20. do 24. ure v kavarni Grajski kino. Obiskovalci kina in kavarne, ne zamudite te ugodne prilike, da s par dinarji zadenete velik denarni dobitek Način igranja dopušča na en večer do 30 večjih ali manjših denarnih dobitkov. Skupna vsota dobitkov ie 50.000 din. Prinašamo vedno v najnovejših vzorcih kvalitetno blago, nizke cene. velika izbira. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9. • Le še nekaj sedežev je na razpolago za »Putnikove« velikonočne izlete z luk-luznimi avtokari na Plitvička jezera in Crikvenico, Dunaj in Graz. Informacije pri »Putniku«. Nočna lekarniška služba: Dvoma lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20. tel. 20-05; Magdalenska lekarna. Kralja Petra trg 3. tel. 22-70. šne želje in težnje imajo Tezenčani. Ni j „ res, da bi Tezenčani imeli s svojo bivšo občino slabe izkušnje, res pa je, da si skoraj vsi »pravi Tezenčani« — razen nekoliko »drugače irtteresiranih« — želijo zopet svojo lastno občinsko upravo!« Franc Podlipnik, Tezno. Gospodinje bodo nadzorovale cene Na občnem zboru Zveze gospodinj Vesni je sklenila Zveza gospodinj, da bo v prihodnjem letu priredila po vzgledu ljubljanskih. tovarišic več enodnevnih kuharskih tečajev in ekskurzij; čuti se tudi močna potreba po šivalnem in pri-krojevalnein tečaju. Gospodinje, članice in njihove pomočnice naj podpro te prireditve ter se jih udeležujejo. Zveza bo skrbela za snažno in higienično prodajo živil na tržnici ter nadzorovala tržne cene. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednico ravnateljica Vesne ga. Marija Rapočeva, za podpredsednici ge. Borštner in inž. D o m i c 1 j e-v a, za tajnico ga. Mešiček, za bla-gajnico ga. B a č n i k, za gospodarico ga. K1 e š n i k in za odbornice ge. K o-stanjše k, Mesesnel, dr. Mišiče v a, Povh. Š t r u.k 1 in Žitnik. Občni zbor je končal z željo, da se v Zvezi kmalu znajdejo vse gospodinje. Za članarino 25 din prejemajo članice tudi strokovno urejevani list »Gospodinjo«. Jubilej ge. Olge Satanove Danes praznuje 70-Ietnico plodnega i življenja plemenita in ugledna gospa Olga Balonova. Zavedna narodna žena je rodom iz Mozirja. Po rani izgubi moža 1. 1897. se je preselila iz Ptuja na Bizeljsko. po prevratu pa v Maribor, kjer je njena človekoljubna delavnost našla široko torišče dela. Sodelovala je pri gospodarski ureditvi Počitniškega doma Kraljice Marije na Pohorju, in kot članica vodstva Društva za zdravstveno zaščito dece in mladine mu je stala vedno ob strani s koristnimi nasveti. Človekoljubni, čili.jubilantki želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Zborovanje mariborskih kovinarjev Sinoči ,so zborovali pri »Povodniku« mariborski kovinarji. Zborovanje je vodil načelnik g. Franjo K u m e r c. Spomnil se jc umrlih tovarišev Matija ^tularja, Er- nesta Eilerta in dolgoletnega predsednika Ivana Siraka. Kovinarski obrti ne škodujejo MARIBORČANKA NENADOMA UMRLA V SARAJEVU Včeraj so pokopali na studenškem pokopališču komaj 23-letno dipl. bolniško sestro Terezijo Ehrlichovo iz Studencev pri Mariboru, ki je bila nameščena v sarajevski bolnišnici, kjer je nepričakovano preminula. Državno tožilstvo je odredilo preiskavo, da se dožene vzrok njene smrti. marstvom brezposelni rokodelci, pač pa Ljubljane m. Mariborsko orožniško četo inspici- šuš-'ra orožniški ppolkovnik g. Vukojevič iz Kino * Grajski kino. Petek zadnjikrat veliki pevski film »San Francisco«. Od sobote dalje »Večna goljufija«. * Kino Esplanade. Od danes naprej II. del »Olimpiade«. * Kino Union. Do vključno petka »Osma žena« z očarljivo Claudette Colbert v glavni vlogi. Sijajna veseloigra! Radio Petek, 31. marca. Ljubljana: U Šolska ura: 12 Iz domačih logov (plošče); 13.20 Radijski orkester; 19 Ženska ura; 18.40 Francoščina; 19.50 Predavanje za gasilce; 20 Radijski komorni zbor in RO; 21 Nastop skladateljske šole Srečka Koporca; 22.20 Angleške plošče. — Beograd: 16.45 Lahka in zabavna glasba; 22.15 Plošče za ples. — Varšava: 21.10 Lahka glasba; 22.20 Sved-sko-poljski koncert. — Sofija: 17.30 Vojaška godba; 19.30 Verdijeva opera „Aida“. — Berlin: 20.20 Wagnerjeve skladbe. — Pariz: 20 Koncert godalnega orkestra,; 21 Plošče z lahko glasbo. r Pariški radio je začel oddajati v srbohrvaščini. Oddajal bo trikrat na teden: ob torkih, četrtkih in sobotah od 20.05 do 20.15 zvečer. Emisije bo prenašal radio Lyon na valovni dolžini 463 m. borzna poročna Devize. Ljubljana. Amsterdam 2343.50— 2381.50, Berlin 1776.12-1703.88, Bruselj 742.70—754.70, Curih 905-1005, London 200.80-210, Ne\v York 4398—1158, Pariz 116.70-119, Trst 232 65-235.75. _ F.fckli. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 465—469, begi. obv. 90 - 90.75, 6% daltn. agrarji 89.25—90.50, 7% stab. nos. 98—98.50, 7 °/ft inv. pos. 100 d , 7 1 „ Blair 93 —91, 8°/„ Blair 99- !00 Delni«-.-: Ja-uranska pl. 3jU d., Sladkorna Osijek 85 d. Ku»tura Maistre Pierre Pathelin v Ptuju . torek, 21. marca, nam je igralska družina dramskega društva v Ptuju pod vodstvom režiserja g. Žižka podala na odru novo naštudirano stvar: burko o jezičnem dohtarju. Kakor doslej vsaka predstava, tako je bila tudi ta, v tej sezoni peta premiera, za nas nekaj novega in izvirnega. To pot so nas režiser in igralci povedli nazaj, v čas komedijantova. Motiv stare francoske farse o Maistreu Pierreu Pathelinu, dela neznanega francoskega avtorja iz 14. stoletja, je sicer ostal še vedno vodilna nit v slovenski predelavi Emila Smaska, vendar jo je prepletel s tolikimi in tako originalnimi slovenskimi izrazi in navadami, da jo po pravici lahko imenujemo slovensko burko. Zato jo je izbral tudi g. Žižek, ki se drži izključilo naših domačih del, za svoj letošnji repertoar. Delo, ki je doživelo že precej več ali manj uspešnih uprizoritev, je vendarle čakalo na to, da ga dobi. v roke sposoben človek in zagrabi za njegovo jedro. Lahko trdimo, da je g. Žižek zagrabil za to jedro in šel stvari do dna, vendar se mu to pri podajanju igre v celoti ni posrečilo iz dveh, na naših diletantskih odrih tako značilnih vzrokov: pomanjkanje denarnih sredstev za izvedbo načrtov, po katerih uresničenju bi šele lahko dodobra presodili delo režiserja in igralcev,, iii pomanjkanja časa . za študij burke. Slednje se je na predstavi pokazalo nekajkrat v pavzah, ki so bile mučne še bolj prav zaradi tega, ker je delo pisano v verzih. Vendar, kakor sem že omenil, ne leži krivda na režiserju niti na igralcih, saj so nam ti vsi pokazali, da znajo ustvariti in da se tudi zavedajo, da z ustvarjanjem doprinašajo vsak svoj del na oltar odrske kulture. To se je zlasti pokazalo na naravnost idealni režiserjevi scenski zamisli. Pred nas je postavil tako imenovani Terentijev oder, primitiven a okusen in je s tem scenski problem odlično.rešil. Zopet se nam je predstavil kot odličen odrski arhitekt. Zato bi moral biti deležen vsekakor več priznanja in razumevanja s strani publike! Tudi maske in kostumi, izdelani po njegovem načrtu, so vsesplošni) ugajali. Ne mogel bi reči, da je bil ta ali oni boljši ali slabši. Vse karakteristične posebnosti posameznih igralcev so bile, kar mask in kostumov tiče, do podrobnosti izdelane, v kolikor ga niso ovirale denarne zadeve. V podajanju igre po igralcih samih, pa se je videlo, da ga je prekratko mu določeni čas za študij prehitel. Kljub temu so igralci zapustili v publiki dojm, da so se potrudili. Glavno osebo: jezičnega dohtarja, je igral nam že iz prejšnjih iger znani igralec g. W i 1 h e 1 m. Kakor vsakokrat, je tudi to pot zadovoljivo rešil svojo vlogo. Videlo se je, da jo je razumel in se sku- šal vanjo kolikor bolj vživeti; le v pevskih in glasbenih točkah je pešal, pa ra je to tu in tam iztriol iz oživetja. Dohtarjeva žena — gdč. Č e h o v a — je bila v znanju teksta trdnejša kot v podajanju. Trgovec — g. Samec — se zaradi kratko odmerjenega časa za študij tudi ni mogel povzpeti do onega, kar je sam želel, da bi podal in kar je želel režiser. Drugače je bil zadovoljiv, vendar je. bila njegova igra tu in tam pretirana, tu in tam preveč realistična. Ovčar — g. Babič — kot gost, je prinesel na sceno ono vedro, mladostnp razpoloženje, kakor smo ga pričakovali v nasprotje nje Mariborski klubi v finalu LNP-a ISSK MARIBOR—ŽSK HERMES V' nedeljo se bo odigralo prvo kolo četrtinskega finala v. podzvezinem prvenstvu. Dočim bo železničar potoval v Kranj, bo igral Maribor na lastnih tleh s Hermesom, povratni tekmi pa bosta 1(5. aprila v Mariboru, odnosno Kranju. Čeprav je Hermes tretji v prvenstvu ljublj. skupine ga bodo domačini vendar morali vzeti prav resno; to kažeta tudi lanski tekmi med obema nasprotnikoma: 3:3 v Ljub-jani in 4:3 v Mariboru. Obeta se nam torej zanimiva borba, občinstvo bo pa gotovo tudi zanimal nasprotnik, ki prihaja pri današnjem sistemu tekmovanja le redko v Maribor. Kraj in čas tekme bomo objavili jutri. Tretji klub mariborskega okrožja v podzvezinem finalu CSK bo v nedeljo odigral prvo tekmo proti Celju. Vsi trije klubi mariborske skupine se bodo skoro gotovo placirali za semifinale. ki bo 23. in 30. aprila. Kdo bo prvak II. razreda V nedeljo sc bo nadaljevalo prvenstve-. no tekmovanje v drugem razredu rnari-... i borske skupine. Ker imamo samo 4 drugo- govemu gospodarju-trgovcu m jezičnem razredne klube, bomo že čez tri ledne ve-dohtarju. Vse njegovo prepričujoče — deli, kdo bo ,letošnji prvak, vprašanje, ki zdravo življenje je bilo položeno pes-'ic ZJ1 mariborski šport v toliko interesant-mioo. ki jo je odpel ob nastopu. Njegov M kostum je bil odličen, prav radi njegove klubi, na tabeli vsi priliko, da si osvojijo izvirnosti. Sodnik — c K- v a ? ______ 5o rp. in naslov nrnkfičrm na nridnta v nošlev izvirnosti. Sodnik — g. Ko v a č — je rešil svojo vlogo pač tako, kot jo je spričo redkega in komaj začetniškega nastopanja mogel rešiti. Na splošno so brli vsi zadovolji vi. Težko je tudi to, ker manjka mladih, dela voljnih ljudi, da,bi bila s tein dana reži- ta naslov, praktično pa prideta v poštev le Gradjanski iz Čakovca in ptujska Dra- va, pri čemer pa ima prvi nrccej več iz-gledov. Po zaključku jesenske prvenstvene sezone je izglodala tabela tako: Gradjanski 3 3 0 0 2« : 4 « Drava 3 2» 1 I! : 5 * Lendava 3 ! H 2 10: 1J 2 Ptuj 3 0 0 3 3:24 • V nedeljo sta na - sporedu tekmi Gradjanski—Drava v Čakovcu in PtujpLenda-va v Ptuju. Prva bo verjetno rešila vprar šanje prvaka. Mariborčana na boksarskem driavnem prvenstvu Za boksarsko prvenstvo države, ki bo 1. in 2. aprila v Zagrebu, se je doslej pri- seriu možnost, da. med dobrimi poiš£e g« £'’l£v5 najboljše m najbolj ustrezajoče. Ce pa SK Meglič Hubert (peresna teža) in Ipa- tega ni, moraš seči po onem, kar imaš, I vec Josip (težka kategorija), ki si je L in če se ta material ne da obdelati tako,