Štev. 289 ____
Uvija vsak d.«n, odi ob nedeljah in p. likih, zjutraj. — Uredništvo: uflca »v. Prsnči&a AsCSke^a «ev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSijajo ured-*i*tvtt. — Nefraoklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — in odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastnik konsorcij lista Edtaostf — Tlak tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leta L 18-— in celo lete L 36 — — Telefon me-dnllhra ta uprave Štev. 11-57.
V Trsta, v sredo
oktobra 1919
Letnik XiV?
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 s;, .lak. — Oglasi se račtmsjo v firokost! ene kolone (72 mml — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stot; Osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih savocov mm po SO stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejem* Inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno opravi Edinosti. Uprava in inseratci oddelek se nahajata v Trstu* ul. sv. Frančiška As. 20,
hotela nova ruska vlada imeti pri tej pogodbi besedo.
Medtem poročajo iz Stockholma, da je Denjikin zasedel Gotjhino in Carskoje Selo, kjer }e bila nekdaj carjeva straža. Petrograd ima še eno obrambno črto, ki začenja pri Nevi in gre po pul-kovskih vrhovih, a nato skozi postajo Slaviianko v Petrosrrad. Rdeča vojska bi se mogla torej tukaj najhuje upirati, toda vse je odvisno oi razmer, ki vladajo med boljševiškimi četami. Ni še znano,' ali pomenja bela zastava na Kronstadtu, da se trdnjava uda, ali je pa to poizkus kakega upora. Na vsak način je trajalo obstreljevanje celi dan. Baterije v Krasnoji Gorki streljajo neprenehoma. Angleške vojne ladje in zrakoplovi obstreljujejo utr.be Kraenaje Gorke.
Na suhem vodijo operacije pred Petrogradom čete generala Judeniča in princa VViedela. Dei estonske divizije, ki ie priključen tem četam; se ie uprl in se ni hotel boriti, zgovarjajoč sc. da se vrše pogajanja med boliševiki in estonsko vlado.
Po zadnjih vesteh so boljševiki ba:e poklicali na pomoč finske nceče polke, da jih vržejo kot zadnjo rezervo proti prodirajočiro Judeničevim četam, katerih tanki so imeli nepričakovane uspehe. Mnogi boljševiški vojaki so se zabeli kar klanjati in križati, ko so videli, kako se valijo te čudne prikazni proti njim.
General von Gluck je izjavil »Matinovemu« poročevalcu glede akcije pioti boljševiški Rusiji takole: »Zivljenski interes vseh civiliziranih narodov je. da sc skupno bore proti bc£Ševikorn Najboljše sredstvo je blokada boljševiške Rusije, katere u^ejstvitev je pa zelo težavna, ker se ne morejo kar tako zapreti meje tako razsežne države, kakor je Rusija. Vsled te blokade bi pa tudi trpelo vse rusko prebivalstvo, ki bi bilo na ta način izpostavljeno na milost tn nemilost boljševikom. Zdi se, da se mora % oditi boj proti boliševl-kom samo z dovolj močnimi pomorsflrinti In kop-nenfmi četami. Eretenta priznava, da ogroža bolj-ševištvo vse civilizirane narode, to«5a ne more se boriti enočasno proti boljševikom In Nemčiji, ker :e postala leta v boju proti boljševikom neobhodno potreben faktor.
Takojšnja -akcija baftiSkth pokrajin prert! boljševikom ne pomenja še gotovega uspeha. Podlaga za gotov uspeh bi se mogla ustvariti cdinoJe tedaj, če staenejo Francija, Angliia in - Nemčija vojaški dogovor za boj proti boljševike m za skupno delovaire. Jasno je, da bi se nemški častniki borili ob strani svojih nekdanjih sovrstnikov, če gre za skupno angleško-lrancosko-nem>ko vojno proti boljševištvu.«
Po zadnjih vesteh iz Mitaua se zdi. da se položaj v baltiških pokrajinah ni izpremenil. Nemški listi trde, da se nahaja Riga še vedno v rokah Estoncev in Livoncev, toda mesto da je zelo poškodovano od Bergmondovih topov. Livonci so odklonil; Bergmonćovo mirovno ponudbo.
O generalu von der Goltzu ni znano, kje se nahaja. Oficijelni krogi trde vedno, d-a predstoji njegova povrnitev v Berolin, toda zdi se, da mu se ne mudi preveč. Vračanje nemških čet se nadaljuje zelo počasi. Govori se, da se čete zato tako počasi vračajo, ker vodi od Schaulena v Taurosen n Tilsit samo ena železniška proga.' General von Eberlard, ki je bil med vojno mestni poveljnik v Kovnu, se pogaja z Livonci in ruskim polkovnikom Virboličem. Livonci zahtevajo takojšnfi umik nemških in ruskih čet.
Kar se pa tiče napredovanje Judeničevih čet, je prišla iz Helsingforsa vest, ki govori, da so njegove čete že vkorakale v Petrograd. Koliko je na tej vesti resnice, ni seveda znano, kajti Rusiia je še vedno ovita v nekako meglo. Vse vesti, ki prihajajo od tam, so tudi meglene in negotove: kar se danes javlja, se jutri dementira.
Prodiranje Judeničevih in Mlllerjevih Čet.
HELSINGFORS. 17. (S.) Zakasnelo. (Uradno.)
Severozap-dna ruska vojska je pod poveljstvom generala Juceniča zasedla črto Gačtna-Luga-Pskov. Čete severne armade (arhangeska in mur-manska fronta) so pod poveljstvom generala Mil-lerja zavzete postajo Plcsecko v onje^kem okraiu, ujele cel baraijon rdeče garde ter zaplenile mnogo topov in precejšnjo množino vojnega materijala.
Judenlč v Carskem Selu.
HELSINGFORS, 20. (S.) Govori se, da so boliševiki izpraznili minulo soboto Carskoje Selo; nekateri predstražjii oddelki so prišli na ogled do železnice in v Putilo ve tovarne. General Judenič ima baje svoj glavni stan v Carskem Selu.
Torej Petrograd ni še padel?
HELSINGFORS. 20. (S.) Agencija poroča iz Revala: General Judenič ie izdal naslednje poto-čilo: Zasedli smo Carsko'e Selo in se eedaj nahajamo v Pskovem in komaj 10 km pred prestolnico. Promet po železniški pro^i je bfl vzpostavljen do Krasnojega Sela. Pohod na Petrograd se venomer nadalju;e. Minulo soboto so izbruhnili v Petrograd u velikan: ki izgredi vsled pomankana živil. Krunstadski top ne strelja več na finski zaliv.
Uspehi vojske admirala KoIČaka.
STOCKHOLM, !5. (S.) Zakasnelo. Po povzetju Tobolska je dosegla vojska admirala Kolčaka Kur-gan; napredovala je kakih 150 km zapadno od reke Išina, uničila 8 boliševiških polkov, ujela 10.000 mož in več vrhovnih štabov ter 2 zastavi in zaklenila 40 topov, 200 strojnic in mnego vojnega materijala. Razne listine rdečih gard pričajo o ve-
liki vztrajnosti napadalnih Čet in težke posledice njihove artiljerije. Moralno so rdeče čete zelo potrte.
Boj! prt Orta ta Kijevu.
LONDON, 20. (S.) Vojno ministrstvo objavlja naslednje sporočilo o operacijah v severni Rusiji: Kozaki nadaljujejo svoje prodiranje zapadno od reke Koter; porazili so 14. boljševiško divizijo, ujeli 5000 mož ter zaplenili 27 topov in mnogo strojnic. Vzhodno Boronja In vzhodno Orla se vrši še vedno boj, prostovoljci napre-ujejo. Južnoza-padno Orla je bita obkoljena kolona 10.000 mož, sestavljena iz Kvonskih i« kitajskih polkov; polovica je bila poražena, ostali oddelki pa so pobegnili proti severu. Boljševiki, ojačenf z novo divizijo, so nepričakovano napadli Kijev 15. t. m. in so začasno zasedli mesto. Tudi prostovoljci so dobili ojačen a in izgnali pozneje sovražnika iz mesta, nakar so se boljševiki umaknili v svoje postojanke v predmestjih. Na zapadu in <severazapadu se boj nadaljuje.	t
Most pri Tosni na moskovski progi razstreljeo.
HELSINGFORS, 20. (S.) Rdeča garda je razstrelila železniški most pri Tosni na progi, ki pelje v Moskvo.
Iz Pollsk«.
Ustavni načrt se predloži vladi.
VARŠAVA, 20. (S.) V prihodnjih dneh predloži vlada zboru ustavni načrt.
Premirje med poljsko in boljševiško vlado.
VARŠAVA, 20. (S.) Predsednik vojaške komisije Annus je predložit načrt za izvolitev podkomisije z nalogom, da prouči možnost premirja z boljševiško vlado.
Iz NtnTI 9.
Kongres nemške ljudske stranke v Lipsfeem.
CURIH, 20. (S.) Iz Lipskega poročajo: Kongres nemške ljudske stranke se je otvoril; prebrala -e ie Scheižemannova izjava, v kateri pravi, da bi bilo nespametno zahtevati, naj se uveljavi nasilna Bismarkova politika, ko je stopila v veljavo politika pravice Ime november ne označa toliko yadca stare vladavine nego uresničenje demokratskega ideala, katerega si je želel princ Maks Ba-denski. Narodna skupščina bi bila morala cosve-t!ti dragocen čas gospodarskim vprašanjem. Posledica sedanjega položaja je, .đa se žele co'o pro-Tetarski sloci povrniti k Tethi in disciplini prejšnjih oblasti. Ljudska stranka se postavlja na čelo gibenju, katerega namen je združitev države in odprava zveznih drŽav; zahteva vzpostavitev prejšnje države, noče pa povrnitve 22 starih dinastij. Stranka zahteva, na? se postavi na čelo finančnega ministrstva merodaiui in sposobni finančnik.
Promet nemškUi parnlkov v baltiškem kanalu ustavljen.
CURIH, 20. (S.) Vsled blokade je promet nemških parnikov v baltiškem kanalu popolnoma ustavljen. Tudi ribolov na pomorjanski obali se je odpravil.
Iz Avstrije.
Grof Czernin o bodočem razpadu Avstrije.
LONDON, 19. (*Stampac.) Giolittijevo trditev, da bi se avstroosmaka monarhija razpadla v vsakem slučaju potrjuje tudi prvo poglavje spominov grofa Gzernina, ki jih prevara »Times« po originalu. ki je izšel na Dunaju. Ob izbruhu vojne je hH Cfcernin v Bukureštu. »To bo boj na življenje in smrt,« je večkrat izjavljal svojim romunskim znancem, »in če bomo zmagani, ne bo avstro-ogrska monarhija več obstojala.«
Toda Czernin prirominja, da je itak predvideva! razjed avstroogrske monarhije, četudi bi ne bila izbruhnila vojna. »Za avstroogrsko monarhijo,« piše Czernin, »je že bila odbUa zadnja ura. Nam je bilo usojeno umreti. Ostala nam je samo izvolitev načina smrti; in izbrali smo na&roznejši način.«	_
Iz FranclJ«.
Delegacija vdov In mater padlih vojakov pri
španskem kralju.
PARIZ, 20. (S.) Španski kraU }e spre; e I razne delegacije, med temi delegacijo vdov in mater v vojni padlih vojakov ter delegacijo bivših bojevnikov, kateri sta izrazili svoje priznanje za delovanje, ki je je razvijal med vojno bodisi za iskrnje pogrešancev ali pa za Iibo!jsan;e razmer vojnih ujetnikov. Krali se je jako ginjen zahvrlil in rekel, da je storrl samo svojo dolžnost, ter proslavljal smrt vojaka, ki je padel za domovino.
Emir Faisal v Parizu.
PARIZ, 20. (S.) Emir Fajsal je prispel danes semkaj iz Londona.
PARIZ. 21. (S.) Danes zjutraj je imel Clemen-ceau dolg pogovor z Emirom Fajsalom.
Obed v čast španskemu kralju.
PARIZ. 20. (S.) Poincare je priredil obed v čast španskemu kralju Alfonzu XIII.
Iz Amerike.
Izjave državnega tajnika Bacherja,
WA?HlNGTON, 20. (S.) Državni tajnik za vojni odsek Bacher naznanja, da se ne pošljejo ame-
riške čete ne v Šlezljo ne v nobeno drugo ozemlje, kier b! se morala vršiti ljudska glasovanja, če ne odobri prej senat mirovne pogodbe.
ZecUnjened ržnve In komisije predvidevane v mirovnih pogodbah.
WASHINGTON, 20. (S.) Državni oddelek je sporočil, da ne bodo mogle Zedinjene države biti zastopane v nobeni komisiji, katere predvidevajo mirovne pogodbe, dokler »se lete ne odobre s strani senata.
Italijanski poslanik v \Vashingtonu Macchi di Cellere umrl.
VVASHINGTON, 20. (S.) Poslanik Macchi di Cellere je umrl nccoi v bolnišnici, kjer bi ga bili morali operirati.
RIM. 21. (S.) Ameriški poslanik v Rimu je izrazil grofu Sforzu globoko sočutje svoje vlade zaradi smrti italijanskega poslanika groia Vincen-ca Macchija del Cellere.
Angleško posojilo Madžarski.
CURIH, 20. (S.) Iz Budimpešte poročajo: V me-rodajnih vladnih krogih se govori, da je Anglija razpoložena dati Madžarski posojilo 100 milijonov šierlingov; Anglija pa dobi za to jamstva za železnice.	_
Odobritev mirovne pogodbe.
TOKIO, 19. (S.) Privatni svet je nadaljeval proučevanje mirovne pogodbe, katere odobritev se v kratkem predloži cesarju. Pogodba se baje odobri pred koncem meseca.
Iz (talile.
Italijanski državni praznik 4. novembra 1919.
RIM, 21. (S.) Ministrski svet je določil, da se proglasi dan 4. novembra 1919. za državni praznik v spomin italijanske zmage. Sklenil je tudi, da prevzame stroške za slovesnost praznika in za svečane časti, ki se izkažejo vojski, država. Ker pa je doba za priprave prekratka in se istočasno vrše tudi volilni boji, s čimer je raznim zastopstvom otežkočeno udeležiti se ceremonije, se ne bo letOiS vršilo tako svečajio, kakor se 'e prej nameravalo; da bodo mogla tudi zastopstva zaveznikov in pridružencev prisostvovati slavnosti, je ministrski svet sklenil, da sc bo praznovanje vršilo pozneje in sicer po sklicanju parlamente. Za sedaj se jc na predlog ministrskega sveta odredilo s kraljevim odlokom, naj se datum 4. novembra za letos smatra za državni praznik.
Vtisk Salandrovega pisma volilcem.
Kakor ©e lahko trdi, da ie Sonnino zapečatil svojo usodo s svojim pismom, in da je njegovo pismo slovo od političnega delovanja, tako se lahko trdi, da si je Salandra s svojim pismem odprl vrata k nadaljnjem političnem delovanju. Ce že ne drugo je dosegel to, da se o u;em veliko govori in še več piše. Italijansko nacionalistično časopisje ga proslavja posebno radi tega, ker se je Jrznil nastopiti proti Glolittiju, ki je bil eden izmed Ustih, ki se upal nastopiti proti dosedanjemu poveličevanju italijanskih zaslug in celo zanikati italijansko — zmago. Razumljivo je torej, da mu večina časopisja izraža svej-e najto plejše simpatije, če ravno se ni prej povsem strinjala z njegovimi nazori.
»Secolo« pravi, da je Salandra steer rr'egov nasprotnik, toda priznava mu in mu bo vedno priznaval, da se je zavedal v najodločnejši uri ita-lijrnske zgodovine najvišjega interesa Italije. N!e govo pismo da je podalo sijajen dokaz o Giolittije-vem izdajniškem delovanju.
»Lavoro« piše, da je bil udarec, ki ga je dobil Oiolittf od Salacdre, tako silen, da Giolitt! ne dvigne več glave. »Gazzetta del Popolo« piše, da je Salandra vtisnil žig lažnika človeka, ki ie vzdr žev£i 26 let v Italiji politično diktaturo in ki se se daj priJSavlja, da bi jo zopet prevzel.
»Tribuna« obžaluje, da .je Salandra začel zopet s polemiko in se vprašuje, kam privede to medse bojno izzivanje.
»Štampa®, turinsko Giolit-Mjevo glasilo, pravi da od Salandre ni bilo pričakovati drugega. Sa!rn>dra. ■pravi »Stampac, ponavlja siaTe laži in podvrgava nove; on je mrlič, kt govori, preminul človek, glas z onstran groba. On laže, dasrravno ve, da laže, on napada v svoji slepi mržnji človeka, katerega se boji in katerega zavida zaradi njegove velikosti, ker čuti, da ga prekaša moralno in politiški. Salandra je torej dosegel začasen uspeh, toda vrgel je poleno v požar, v katerem lahko pozneje sam -zgori...
Napad na Salandro v FoggL
RIM. 20. »Mattinu« poročajo iz Foggie, da je bil Salandra napaden na poti v Santo Leo, kjer je na meraval govoriti, od velikega števila delavcev, žensk in otrok, ki so kričali: »Doli z vo'no! Doli z začetnikom vojne!« Ker je pa hotel na vsak način govoriti, so ga začeli obmetavati s kamenjen. Govori se, da je bil ranjen.
Tudi Orlando bo govorit
RIM, 20. Orlando ;e odpotoval včeraj Iz Neapel;-na v Palermo, kjer bo baje imel v nedeljo govor.
Za narodno ujedinjenje!
„Osamljenost Dunaja",
n.
Med stremljenjem »dežele« od srediiča v Nemški Avstriji, in pa dogodk", na katerih toluje sedaj Jugoslavija, jc nekoliko analogije. Tudi v tej novi, šele snujoč, se državi so ceoitriiugalne, sredobežne, torej po čim vc-čem osamesvojenju stremeče struje, ki .jim" stoji nasproti Btruja, hoteča, da sc sile in oblasti čim največ osredetočijo v središču.: Govori se, da je ravno v tem navzkrižju glavni vzrok težavam, ki so ovirale rešitev dolgotrajne krize. Boj je to med dvema .principoma: samoupravo in centralizmom.
In v tem pogledu napisala -Arbeitcr Zei-tungv pametno besedo in začrtala pravo pot obema strujama. Stremljenja dežel po samostojnosti ni smeti prezirati i« mu treba ugoditi; ali jwevldno in smotreno, da ne bo na škodo edinstvu in skupnosti. V gospodarskih upravnih in kulturnih stvareh naj se da tudi v Jugoslaviji pokrajinam samostojnost — primerno posebnim krajevnim razmeram in potrebam. V vseh pogledih pa, ko gre za repre-' zentacijo moči skupne države pred vnanjim svetom, veljaj načelo osredotočenja, centra-J lizma!
Pa tudi samoupravna uredba v posameznih deželah nc sme iti tako daleč, da bi bila državi odvzeta prav vsaka ingerenca. Mcwejo biti slučaji, ko je korektura od stram viSe sile naravnost neizogibno potrebna v interesu skupnosti. Tu treba že ubrati srednjo pot: ne centralisti ne avtonomisti ne smejo segati ■predaleč s svojimi zahtevami. Umerjeni morajo biti. Kakor mora središče pametno tnpo-števati krajevne razmere in potrebe, tako ne smejo posamezni deli države pozaidjati na zahteve in potrebe skupnosti.
Na vsak način pa je neizogibni <pogcj ta veljavo države pred svetom: centralistična uredba vsega, kar raj tvori njeno moč prev! vnanjostjo — vojska, diplomatičoo zastopstvo, trgovinska in tarifalna politika v mednarodnem prometu. Odkrito bodi porvedamo, da so avtonomisti tekom reševanja krize 5H tu pa tam s svojimi zahtevami daleč preko dovoljene meje. Kar za glavo smo ee predeli, n. ,pr., ko smo čuli o zahtevi po posetni h«r-; vatski vojski! Nef ne. Ako naj ima država ugleda in moči .pred svetom, ne sme bdti nobene posebne slovenske, iirvatske ali srbske vojske, temveč le vojska — Jugoslavije, v kateri bo poosebljena moč in veljava v&cdcupno države.
Te misli na skupnost in na njene interese in ipotrebe ▼ tem časa velikega odločevanja o njeni bodoči usodi je očividno nedostajalo sedanjim zastopnikom naroda. Ali je temu vzrok v nerazumevanju velikega časa, v po-mankaniu vsakega državnega instinkta, vsakega državnotvornega zmiala. Ali pa je Se ■huje: da jc sicer razumevanje tu, ki pa ni združeno s tistim državnim patrijotizmom, ki naj bi nadvladoval strankarski ali osebni egoizem!
Težko je izgovoriti hudo besedo, ali vtisi, ki smo jih dobivali, opazujoč trr/erje ob reSe-vanju krize, so nas bolj in bolj uverjaK o žalostnem dejst\ ti, da .je bila v narodnem pred-stojništvu strankarska in oseKna sebičnost močneja, nego pa misel na zahteve in potreib« države.
Sedaj prihaja — dal Bog, da H ne varal« -orpetl — vest, da je sle-Injič vendar prišel konec sramotnim prizorom, ki jim je bil Bd-grad pozorišče od meseca avgusta sem, toret cela dva meseca — da je kriza vendar enkrarl rešena. Ne menimo se za to, kdo »bo vladal tem presledku do konstituante, ke>r glavno je, da $e kriza rešena. Ne pritrjamo ne demokratom, ne cpozicijonalnemu tbloku, pa>č pa zahteva interes države neizprosno cd zastopnikov vseh strank in struj, da vsaj za sedaj zapostavijo vse svoje posebno želje in zahteve ter da se stavijo v službo skupnosti, pušČPijoČ na strani vse občutljivosti in vse, čeiudi upra^ vičene rekriminacije. Osebno in strankarsko nasprotstvo naj ne ovira nikogar -cd smeri, ki jo zahtevata ljubezen in skrb za državo! Vae drugo bodi prihranjeno za bodoče čase! Vsaka žrtev na svojem osebnem in strcrdiarskem naziranju je sedaj žrtev za najviši cttj: za domovino. Tej pa morajo vsi — kakor pravi Stritar — sveto služiti!
Če nemško socijalnodemokTatrčno glasilo
_ torej glasilo internacijcnalizma — kliče
Nemcem potrebo, da se narci v teh časih združi in strne, če obsoja vsako stremljenj« po ločevanju dežel, če se socijalnodcmokra-
Iz Jugoslavije.
Italijanske čete zapuste Boko Kotorsko.
-Tribuni« javljajo iz Trsta z dne 19. t. m.: Tukajšnji listi javljajo, da italijanske čete zapuste Boko Kotorsko, ki je postala	izključno
jugoslovansko pomorsko oporišče. Dunajski listi o rešitvi jugoslovanske ministrske krize.
PARIZ, 20. (»Resto del Carlino<.) Tudi jugoslovanska kriza je po tolikih poizkusih vendar rešena. Kralj je podpisal včeraj cdlok, » katerim poverja Davidoviču sestavo nove vlade. Davidovič je bil ministrski predsednik od julija K19. Demisijoniral je na koncu septembra, ker ni hotel prevzeti odgovorne-e-ti za podpis saintgermainske pogodbe. Njegova povrnitev na vlado pomenja, kakor trde dunajski listi, ojačenjc zavezniške odporne siJef?) Trumbič je izjavil, da ,je pripravljen sprejeti listnico za zunanje stvari. Vsi soc!-jaiistični ministri so ostali v kabinetu. Ministrstvo ima mandat na najširši in najrazseŽ-nejši podlagi. -_
Delovanje avtonomašev ▼ Parizu.
REKA, 18. »Secolu« poročajo z Reke: Bel-grajska »Politika« piše o delovanju reškega avtoocunaša, bivšega avstrijskega stotnika Adolfa Gotthardrja, v Parizu takole: »Reški evtoooanaS je podal pariškim krogom izjave, 'ki iik mi ne moremo razumeti. ReČani, ki so >dšii z naio pomočjo v Pariz, so odkrito izjavili, da je tudi jugoslovanska vlada za po<med-narodrtev Reke. Vlada se je — če se hoče verovati tem gospodom — znatno oddalečila od jugoslovanskega državnega programa, kei Jugoslovani ne nameravajo prepustiti reški državici na milost in nemilost Sušak, Kraljevič o in Volosko, ki so popolnoma jugoslovanski, samo da služijo interesom ljudi, ki vocijc politiko, katera je vse drugo, samo ne paralelna z jugoslovansko politiko.« — »Secolo« navaja tudi izvajanja zagrebškega lista »Hrvata«, ki se vpraša, kako bo vlada opravičila izjave svojih avtonomistov. — Ugotavlja nadalje, da je bilo na Reki že zdavnaj znano, da je Gotthardi v jugoslovanski službi. Jugoslovani da znajo, da je vmesna državica, ki bi odtis:!a vsled velikanske jugoslovanske večine reške Italijane, edina rešitev njim v prid.
_ »Secolo« zaključuje, da sta ta dva lista
dokazala, da je rešitev reškega vrra?ar.ia, ki se pripravlja, Škodljiva za italijansko Reko in Italiio.
flnglKHo-frnnfo^-nern!*!! zoeza " proti feollMSKl Rusiji ?
Kritičen položaj ruske rdeče vojske.
PARIZ. 20. Padec Petrosr^da se pričaku:e v konferenčnih kiogih z nekako nestrpnostjo. Govori sc že o vplivu, ki bi Ka mogel imeti na mirovno oosodbo s Turčijo in tudi na že sklenjene pogodbe. predvsem versaillesko, ker ie mogoče, da bo
PODLISTEK
Za staro Frnuflo. (19)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Nje sin je imel petero otrok; imel je dva lepa sina, ali že poprej, nego jima je porastla brada, sta umrla; ostala so dekleta — seme je usahnilo, iz krvi je lilo mleko — toda strupeno. Hčere so se trgale za dedščino, prišli so tujca, tekla je kri — o silna kri. Grabilo se je, ubijalo na gradu — a ubogi kmetje so zastonj klicali do Boga radi svojih muk. A, kadarkoli se je pojavil nov gospodar, kadarkoli je pretila nova beda, se je pojavljala v noči Dora — bleda, blazna, in jokala in jo kala za svoje grehe; iz srca se ji je izvila zlata kača in prosila je Boga, naj raztepe grad. Alalokdo ve za to zgodbo; vedo stari gospodarji, ali s-krivajo to zgodbo pred svetom. Ali ste videli tisto starinsko sliko v go-spejni sobi? Lepa ženska je to na starem platnu, Kakor da jo vidim. Odeta je v črno, ne res? N« glavi ima zlato krono, okoli vratu
biser, v roki jabolko, hudičev dar. Ko gledaš v te črnikaste, sladke oči, te zazebe in sto.;is, kakor da si prikovan. Oglej si jo Andro, o-glej si! In vidite! Pred nekoliko časa se mi je sanjalo o stari Dori. Stokrat sem videl to sliko, dckler je bila moja pokojna žena dojilja gospici Sofiki, ter se mi je sedaj prikazala v sanjah taka, kakor je na sl:ki, samo da ji je šla iz srca zlata kača. Že je bilo pcton:lo v moji stari pameti, ali, ko je tisti stari Madžar došei k naši gospodinji in ko so čistil« stanovanje, je slika padla z zida. Pazite, Dora se giblje. Meni je rekel to Ivan Sabov z grada, a drugo noč sem videl v sanjah Doro. Pazite, pride zlo!«
Vsi so molčali, samo Kata je šepnila: Reši nas izkušnjave!«, in je, prekrižavši se, pritegnila Jano v hišo.
»A,« je izregovoril prvi Andro plaho »sedaj vem; to je tista starinska slika v sobi gospe Uršule. Res, prav je govorila Sabov. Mi smo pospravljali sobo in slika je padla, pa 6e je gospa prestrašila. Padla je res. Vidiš. Nisem vedel, je-li to Mara, je-li Dora, niti ne vse te strahote. Osvobodi nas Bog!«
»Amen,': je dodal stari sodnik. - Za vse to,
kar nam je sedaj govorit Jurko, nisem vedel, ali nekako prekletstvo je to v gradu. Nikcli miru, nikoli pokoja, večne pravde in spori, da bi človek včasih raje položil svoje stare kosti v črno zemljo. Tu slojin^o in štejemo dneve, ali eden je boij črn od drugega. Sin vprašuje očeta: »Kako je bilo?« Oče ipravi: »Slabo, kakor tudi sedaj.« Oče je vprašal deda: »Kaka ti je -bila sreča?« A ded je odgovoril: »Nikaka.« Vprašam torej: ><moremo li nri kaj boljega pripovedovati svoji deci, ali bodo naši otroci omenjali vnukom srečne ji h dni? He, nekako se zdi, da je Jurko govoril resnico, ker to ni brez prekletstva. Obvaruj nas sveti Bog!«
Gušetič je vse te besede -poslušal mirno. Samo tu pa tam se je pokazoval na njegovem obrazu porogljiv posmeh. Slednjič je posegel po vrču, nagnil pošteno, lopnil s pestro ob mizo ter vzkliknil:
»Neumni ljudje! Kaka Dora! Kako strašilo! Kaki vragi) Kaki angeljil Vse to je piškav beb, a Jurko je bil pijan, ko je sanjaL Ne prinaša nam zla nikako strašilo, prinašajo j* živi ljudje, prinašajo je gospoda. Vem jaz to, bil sem po svetu. Gospoda, tfosooda. ki iih ie
nesila žena kakor nas, ki jih je krstil duhovnik kakor nas, ki jih odnese vrag.«
»Kakor tudi tebe,« je menil Jurko srdito.
»Pa bodi,« je odgovoril Mato ostreje, in rmeni obraz mu je zardel, »huje mi ne bo, nego tu, in če bi v resnici ne vetfel, da je duhovnik krstil, da smem poslušati orgije in duhovnikove vigilije, bi skoro mislil, da sem ži-vinče, da, še slabše, ker gospoda dajajo živ in-četu vsaj obrok sena, ali mi« — in pri tem je Gušetič zopet potegnil iz vrča — »moremo glodati tisti goli kamen, ki leži kraj poti. Kaj je Dora, ki nas bije, mota, gazi in obeša? To so naši sužnji. Da, Kranjci, to so ljudje, ti so že marsikrat izkadili svojo Doro. Bil sem tam. Pravili so mi, kako je bilo. Ko so jim nemška gospoda začeli zabijati žeblje za nohte, pograbili so oni svojo »staro pravdo« — debele gorjače, pak udri po gospodskih plečih, in ko jih je dobra sreča namerila na kako kamenito kolibo, podkurili so gospodi, da so se kar potili tudi po zimL To so ljudje!«
(Dalje.)
Pod bičem Bele Runa.
Iz Francoščine prevel V. P.
Cestna-Železpica, ki je fajplačala pred voljno 5,600.000 kron dividende in vrnila razun tega mestu dolg štirih milijonov krcn, ^e imela v tem letu nič manje šego 225 milijonov izgube v proračunu.
Nekega dne <je rabil moj prijatelj (kljuko. Zahtevali so.zanjo 1200 kron in ko je protestiral radi te ogromne cene, so mu predložili račun, po katerem so prodali kljuko v ia-gubo.
Po komunističnih nazorih morajo dohodki kriti ne samo troške produkcije, temveč tud! izdatke javne uprave. Koliko je imelo gospodarstvo Bele Kima dohodkov, ni hilo mogoče doznati.
Bela Kun ni iz previdnosti sploh priobčil proračuna. Birokracija 6e je pod tem režimom razvila naravnost neverjetno: naravna posledica sistema, ki izključuje vsako inicijativo in odgovornost, samo da ustvari nefcaA&o najvišjo organizacijo Človeštva, katerega živ-ijenske funkcije niso nič drugega nego kup tehničnih Eormel.
Ste** Su
V Tref«, Uc 39. »kioW*
ti&no jafe^lo, ki jc sicer od3đanjftJy vsak stik 7. dragima MraiAaam, pod- 1e£o dogodkov m razmer izreka za soddorujc stranic: kako na;} t>j ljudje v Jugoslaviji ostaJi gluhi, slopi m — zaik^neni v času, ko se ima država šele tk-stemiairati, in ko -more to veliko nalogo srečno dovršiti le skupno delo in blaga volja vseh?! Arbeiter Zeitim^ pravi, da ni nič bclj zgrešeno, nego vera, da »c razcepljenost potrebna stvar. Mi pa pravimo določneje in pczitivneje: ni je ▼ takih časih, nevarneje in pogubneje stvari, nego je razcepljenost! Nikdar še tako, kakor sedaj, ni \eljal za nase 'ljudi lam zunaj v ioliki meri znani rek: Salus publica suprema lex — blagor države bodi v najviši zakon!
Domače vesti.
Zagotovila s. Nittija iužnotirolskiro Neuiee«.
A\ iiist'>k? jvredsednik Ntti je sprejel te dn" — ka-fcor snio že javili — depirtacijo "mžno-tirolske nem-zveze v uvdijenci, ki je trajala .skoro eno uro. Znamenit '.ijornent tega sestanka ie bH. ko inu K* depinacija izročila načelno izjavo proti aneksiji onega ozemlja. Drugi znameniti rnonient le bila iz-;ava Nittijeva. <& bo italijanska vlada najvestneje spoštovala narodne pravice Nemcev in da se bodo tiajveJfkodttŠneje pospeševali njih Interesi. Pod-črtnjemo vnovič in s posebnim poudarkom ie slovesne izlave italijanskega ministrskega predsed-rka. 111 to iz lahko minljivega razloga. Po sklepu miru in definitivni rešitvi Jadranskega problema utegnejo tudi odlomki našega naroda priključiti i ItaHli. Menimo, da zagotovila, podana Južno-tirofekiM Nemcem, bodo veljala tudi za našo narodno manjšino, ker si ne moremo misliti, da bi v liberalni, moderni, pravni, demokratični državi — hi Italijani s ponosom označajo svojo državo kot tako — ne veljala enaka pravica in enaka pravičnost vlade za vse! Ne moremo si misliti, da bi hotela Kalija — z oziroin na vzroke, ki so dovedli do svetovne vojne, in posebno z ozirom na vse, kar se ie dogodilo na italijanskem bojišču ob zaključku te neizmerne tragedije — drugače — slabše postopati s slovanskim elementom, ki je istotako, kakor italijanski narod, iz polne duše mrzli tisti holienzollern^ki napuh, za katerega * rušite v se je borila ententa. S tem pa ni rečeno, da ne bi mi prrvoščali južnotirolskim Nemcem tiste pravice in svobode, ki jim jo je zagotovi jal načelnik italijanske vkt-de. Zahtevamo le isto mero. Še neka i — zelo važnega. Depirtaciia je izjavila, da stranke nemške južnotiroJske zveze pripravljene za lojalno sodelovanje z italijansko vlado pod pogojem, da bo vlada z liberalnim duhom za-doščala temeljnemu postulatu razsežne polltično-admunstrativne avtonomije dežek! Obžalovati je, da ni gospod Nitti reagiral na to apostrofo z nobeno konkretno besedo. Kajti ravno v tem je — rey; bi — ključ do bodočega razvoja stvari.
Ustanovitev uradov za nameščanje delavcev, generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo fc- poslal vsem civilnim komisarjem političnih okrajev v Julijski Benečiji okrožnico, s katero podiva, na} se ustanove na deželi na podlagi raznih predlogov, ki so prišli tukajšnjemu generalnemu komisariiatu. rradi za nameščanje brezposelnih delavcev. V to svrho bi se moral v vsaki občini ustanoviti sličen urad, ki bi sprejemal prošnje in ponudbe za delo in bi poskrbel za namestitev v soglasiu z okrajnim uradom, kateri bi bil v zvezi 5 centralnim uradom. V interesu političnih oblasti ie, da podpirajo omenjene organe in urade, kamere morejo ustanoviti samo lokalne oblasti in delavske zveze. V okrožnici so navedena še podrobna navodila, ki bi bila potrebna, da bi novo ustanovljeni uradi dobro uspevali; novi uradi bi se lahko podredili kakšnemu zavodu ki že obstoja v posameznih občinah. V občinah, v katerih ki delavsko gibanje zelo maihno, bi se ustanovila le komisija za posredovanje pri bližnjem uradu za nameščanje delavcev. Generalni civilni komisarijat prosi civilne komisarijats v Julijski Benečiji. naj sporoče svoie mnenje glede ustanovitve teh irradov m naj prosijo eventualno podpore za irspešno delovanje goriomenjenih »radov.
Izplačevanje pokojnine vojnim hrvaiktem, vdovam in sirotam bivših avstroogrsklh vojakov se bo vršilo od 1. novembra dalje potom nakaznice na dom prizadetih oseb. in sicer samo osebi, ki dobiva podporo proti predložitvi počporne knjižice tozadevnemu ageiitu. Izplačevalo se bo v prvib petih dneh vsakega meseca. Oiebe, ki so zadržane zaradi dela. i. j. da ne morejo biti doma. dobe svoče podpore pri tvrdkah, kjer so nameščeni. M!a<k>Ietnim osebam se bodo izplačevale podpore pri merodajnem uradu na pctootnico skrbnika; drugim osebam se izplačajo le tedai, ako so bile naprošene od invalida in imajo pooblastilo. Kakršnekoli eventualne pritožbe se sprelemajo pri odseku za vojne pokojnine na tukajšnjem komesarijatu od 9 do 12 in od 16 do 18 v vseh delavnih dnevih.
Za uničenje smrekovega lubadarja. Tukajšnji civilni komisarijat nam sporoča: Ker predvidevajo izvedenci v prihodnji zimski dobi velik naval smrekove^ lubadarja, se pozivajo vsi lastniki smrekovih gozdov, naj obirajo in uničujejo skrbno *osenice smrekovega lubadarja, ki se v mrzlih dnevih zberejo v večje gruče in vise na smrekovih vejah. Uničenje se mora izvršiti do konca -tega leta. Vsa dela glede uničenja smrekovega lubadarja- katera bi lastniki zaradi malomarnosti ali nasprotnosti ne dokončali do 1. januarja 1920. iz-vrii tukaišnii komisarijat prisilnim potom na račun kršiteljev, ki zapadejo strogim kaznim.
Delovanje glavne zdravstvene zveze. Omenjena zveza na«s naproša, da objavimo: Zveza se >e ustanovila 1. julija t. k in je podajala do IS. ok-
Da se nastavi vsa ta masa uradništva, se je morala rekvirirati kraljeva palača. Toda 860 scib ni bilo dovolj, morali so «e najeti hoteli in privatna poslopja. Ker pa so dobivale vse ie pisarniške moči enako plačo z delavci, se fa£jko razume, zakaj je Bela Kun štedH z u-ra-dll:ki.
Kakor je bil komunistični režim nezmožen ea ureditev produkcije, tako mu je bilo še marij mo-goče zagotoviti pravično razdelitev členih izdelkov. Posledice tega so bile posebno katastrofalne na polju prehrane, akoravno je Madžarska eminentno agrarna dežela. Na Madžarskem se delijo posestva v kategorijo velepceestev, ki so večinama v rokah starih plemenitaških rodbin in v vrsto malih posestev, katerih so gospodarji kmetje sami. Stvar je bila v tem slučaju za komuniste po-pclnoma enosta-vna. Razlastili so velepcse-stva, ki so bila včasih velikanske razsežnosti. Da se preprečijo konflikti s kmetovalci, se posestva izpod 50 ha izključila od socijalizacije.
Eno največjih velepostev je bilo posestvo grofa Festertisca na južnem Madžarskem. Štelo ni nič manje nego 300.000 ha. Ogrski velikaši se niso po navadi z upravljanjim svo-ptk premoženjem. Prepustili so to po navadi
:obra t. 1. vlaško pomoč ia x avtomobilom v bolnišnico 2, s fco£do 2, športi Mitentov os dom 4; ca postajo prihiteli iskat pomoči: za navadne rane 14 oseb, za otiske 8, rane z bodali 6, močnejše rane 7, rane z nožem 1. opare 4. poškodbe na koži II, spahnitve 2, živčni napad 1, predmeti (smeti, kamenčki) v očeh 3, alkoholizem 1. — Na inicijativo glavne zdravstvene zveze se s !. novembra otvori šola za strežnike in strežnice*, kdor bi hotel obiskovati ta tečaj, se lahko vpiše na postaji glavne zdravstvene zveze v tilici Sorgente 2, od 11 do 12 in od 17 do 1£. Zahteva se izpričevalo o dobrem vedenju. Tečaji imajo naslednji program: 1. novamber-de-cember, človeška anatomija s slikami. 2. «at>uar-iebruar, L del, kožne in nalezljive bolezni; 11. del spokic bolezni; III. del, očesne bolezni. 3. marec, dopoJnikii pouk v terapevtiki, prva pomoč, umo-bclnost. 4. april-majmk, I. del, notranje bolezni, kirurgija, ginekologija — II. del. dezinficira sredstva — III. deL končni izpit.
Slovensko gledališče. Jutri, 33. r. m. trt? 2u se uprizori prvič Rudolf Straussova. komedija v treh dejanjih »Skledolizniki« (»Zlata skleda c) z gg. Silo in Boleslavskim ter gdč. Mez-gečevo v glavnih uiogah. Ta komedija je pikra satira nša strankarske spletke in koriiarstvo, ki vlada včasih v parlamentarnih krogih. Dejanje se vrši sicer v republiki Luzitaniji, pa bi se lahko vršilo tudi drugje. PrvHorat se ie uprizorila ta komedija le-ta 1911 v rezidejičneni gledališču na Dunaj« z zelo dobrim uspehom. V Trstu se ni še nikdar predstavljala, toda upati je, da bo ugajala, kajti snov te komedije je zelo zanimiva in aktualna. Vstopnice in sedeži so v predprodaji pri Magainičarki v veži >Nar. doma- od 10 do 12 m od 15 do 17 ure.
transporte, ga odpeljali <v mestno MnUnice, fcjer so ga sprejeli v X. oddelek.
Mrino. V podetre*)* Uk M. 2 v uL del Pozzo so vdrii preteklo mč tatovi, kateri so odnesli dva tdboja mšcarskefa orodja, vrednega 730 lir, last Jakoba Dehiasija.
—	Henrik Pinter }e pustil za trenutek svi^ kamijon pred hišo v ul. Ghiaccera 2. Tatovi so uporabili priliko in ukradli gumijev plašt, vreden 300 lir.
—	Neznani zlikovci so vdrli preteklo noč v stanovanje Franca Sin^enja v «1. S. Caterina 8. Odnesli so kovčeg, v katerem je bilo nekaj perila v skupni vrednosti 160 lir.
—	Zlata kolajna in vratna verižica je zman-kala preteklo ooč iz sobe št. 50 v hotelu »Balkan-. Lastnica Roža Seska trpi 3100 lir škode.
Neizplačan trud. Par znancev je prišlo preteklo noč pred gostilno Aiojz$a Fafearja v Barkovljah. Dobili so vrata eajprte. Žeja jih je mučila m želodec je zahteval svoje. Človek obrača, Bog obrne, pravi pregovor in tako je bilo tudi pri njih. Kaj pa -če bi mi splezali shozi okno v gostilno, je rekel eden izmed njih, okno je nizko in nahaja se na dvorišču. Takoj so bdi vsi pripravljeni slediti tovariševemu načrtu. Sli so v dvorišče, kger so res dobili okno, ki ni smelo krtia. Dosti niso premišljevali, temveč razfeili šipe in v kratkem so Sbili vsi v gostilni. Z veselim oibrazom so tavali okrog, da bi našli sode. Privoščiti so si hoteli par poštenih požirkov. A ves trud je
Hrvatskom učttelistvii Istre! Pozi viju se svi čia- bil zaman. Gostilničar $e imel sode v kleti,
____ ..... . _.	m. • r, • t : i .___________t	haU 7 o rali
t^i učiteljskih društava ^Narodna Prosvjeta« i >Hrvatska škcla- kao i ostalo nčiteljstvo Istre, ako i nije jošte članom tih dviiu društava, na glavnu skupštinu, koja će se obdržavati skupno
sra oba društva u prostorijama hrvatske pučke škole u Pazinu it nedjelju, dne 2. novembra 1919 u 9'30 sat ujutro sa slijedečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Naše gospt^darske prilike. 3. Školske knjige. 4. Izbor odbora. 5. Slučajnosti. — NB. Posebni se pozivi ne će Ciljati! — Predsjednici.
Apel na obiskovalce Slov. gledališča. Vsem je dobro znano, s kolikimi težavami se mora gledališko vodstvo boriti za obstoj našega gledališča. Zt dosedanje predstave so dokazale, da tudi s samimi domačimi elementi zmoremo mnogo. Radi bi pa podali predstave v dostojnejšl oderski opremi. Potrebujemo predvsem pohištva, zrcala, obešala, stojala, okraske, preproge in druge odrske rekvizite kakor: slike, svečnike, kozarce, krožnike, umetne palme in cvetice, razne podobe in sta-tuete ter Še celo vrsto predmetov, ki so za oderuški efekt neobhodno potrebne. Gledališko vodstvo stremi tu-di za tem, da se gledališka garderoba, ki je tekom vojne zdo trpela vsled molov in prahu, polagoma izpopolni, toda — vse je še neizmerno drago in vsaka stvar stane ogromno svoto denarja. Zato se obračamo na vse one, ki jim Je obstanek gledališča pri srcu, da kai darujejo v ta namen: vsak, tudi naineznatnejši predmet je dobrodošel. Darove sprejema blagajničarka v veži »Narodnega doma«, aH pa na? se prinesejo na oder ali pa naj se naznani naslov, ida pridemo sami ponje.
Predavanje prof. dr. Giorcia Ravaslnija. *Dire-zk>ne deirUnione operaia deHa Venezia Glulia« nas naproša, -da priobčimo: Tržaški biolog prof. Giorgio Ravasini ®e predaval o teoriji avtccatolize. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo, ker je pojasnjeval svoja izvajanja s pomočjo elik in ri-seb. Njegov preprost in razumljiv način pojasnjevanja }e navdušil slušatelje, ki so mu živahno odobravah.
Mestna zastavtjahrica. Danes zjutraj se bodo prodajati razni dragoceni predmeti- serije 144, eprereti meseca januarja 1919.; popoldne razni ne-dragoceni predmeti, že zapadli iz seriie 144, perilo in obleke.__
Tržaška barja začenja. Ko je šla včeraj ob 18 Irma Cjak, stara 12 let, stanujoča v ul, F. Venezian 27, po ul. Punta del Forno, ji je padla na glavo oknica, katero je odtrgala burja. Oknica je ranila ubogega otroka na glavi, aia obrazu in na rokah. Cjakovo so spremili v Praxmayerjo lekarno na trgu Edinosti, odkoder so jo odpeljali z avtomobilom rešilne postaje v mestno bo-lnišnico.
Smrt v pijanosti. V ul. della Guardia št. 11, IV. nadstr. stanujoči Julij Racman, star 54 let, je bil že par tednov brez dela in je bil vsled tega v veliki stiski. Da bi zaslužil par lir, je šel včerar) v prosto luko. Toda dela ni mo£el na-jti m zato ie odšel z nekaterimi prijatelji v gostilno, da bi pozabil svojo nesrečo
_ v vinu. Ob 23 je odšel proti domu. Ko je
prišel v drugo nadstropje hiše, kjer stanuje, mu je postalo slabo. Prijel se je za držalo, da bi ne padel. Pri tem se je pa preveč nagn:l naprej in padel v vežo. Pri padcu si je razbil lobanjo in obležal na mestu — mrtev. Zdravnik rešilne postaje jje ugotovil smrt. Poklicali so sednijsko komisijo, (ki je napravila zapisnik in dala mrtveca odpeljati v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Avtomobil. Alojz Podlogar, star 31 let", iz Št. Petra na Krasu, je prišel včeraj na Št. Peterski cesti pod neki vojaški kamijon. Poškodoval se je na obraizu in na desni roki in si zlomil desno nogo. Z istim kamijonom so
kaki akcijski družbi, Iki je imela posestva v najemu in plačevala gospodarjel letno rento. Akoravno je bil ta sistem s socijalnega stališča vreden obsodbe, je imel vsaj to dobro stran, da je Ježalo gospodarstvo velikih pose-stev v veščih trgovskih in strokovnih rokah. Na ta način je bilo upravljano tudi Festerti-scevo posestvo. Urad, ki je vodil upravo, a se je nahajal v Kapošvaru. Sestojal je iz petih cse*b, ki so vodile knjigovodstvo in gospodarsko koratrolo. Če 4>i bili boliševiki pustili vse pri starem m se zadovoljili samo z izpremem-bo gospe danja, hi stvar sa«na na sebi ne bila še tako huda. Ali ne, oni ®o tudi tu morali ustvariti svojo takozvano superorganizacijo. Namestili niso nič manje nego 110 uradnikov, tako da so morali najeti dve največji poslopji za nove urade. Razven tega so imenovali še nebroij nadzornikov, intendantov, itd., ki menda niso imeli drugega posla kakor, da so mešaH s svojimi protislovnimi ukazi uboge kmete. Ako pristavimo, da so se plače povišale na 25 kron dnevnih za moške in 18 kron (za ženske, tedaj si lahko mislimo ogromne troške, ki so bdli posledica tekega gospodar-stva.
Polja so bila kmalo zanemarjena, saij se pri te; dobroti nikomur ni ljubilo delati m kmalo
katero pa neznanca niso našli pota. Začeli so brskati po raznih omarah, a tudi tam miso našli ničesar razun kosa mortadele, ki so si jo privoščili. V nekem predalu so dobili še 10 lir, katere so za vsak slučaj spravili v žep. Nato so splezali skozi okno na cesto in se razpršili na vse vetrove. Gostilničar ima za 55 lir škode.
Nesreča na postaji. Na postaji pri Sv. Andreju so nakladali sinoči ob 16. nekateri vojaki granate v železniški voz. Vojaku Alojziju Canaparelki, staremu 24 iet, je eksplodirala ena granata in tga ranila na levo in desno roko. Ranjen je »bil tudi Silviij Prati, star 22 let. Granatta mu je raznesla roko m ga ranila na prsih. Z avtomobilom rešilne postajfe so Ju odpeljali v etapno (bolnišnico.
Ogenj. Sinoči ob 18 so klicali ognjegasce v ul. della Guardia št. 9. Ognjegasci pod vodstvom pednačelnika Sapunzachija so se odpeljali na lice mesta kjer so našli, da se je vnel leseni tlak v stanovanju Andreja Zennarija v II. nadstropju iste hiše. Ogenj so kmalu pogasili. Škoda znaša 1000 lir.
Poslano*)
Preklic.
Preklicutem vsa obrekovanja, katera sem izmil proti g* Josipu Bodihna.
F. Sapla,
Sturj« pri Ajdovščini.
Naznanilo o preklicu.
S sklepom podpisane sodnije od 24. 9. 1919 št. L 1/19/7 «e bil Franc Raspet pok. Antona, stanujoč v Dol. Novakih hit. 37, radi saprav-Ifivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je postavljen Franc Raspet Francetov iz Dol. Novakov hšt. 37.
Boškin. — Vodja pisarnice Susnlič. Okrajna sodnija Cerkno, 16. oktobra 1919.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
Borzna poročila.
Trst, dne 21. oktobra 1919. Tečaji:
Jadranska banka Cosuiich (Austroamericaua) Dalmatia (Parobr. dr.)
GeroHmicli Lloyd Lussino Martinolich
Navigazione Ubera Triestin:
Oceania
Premuda
Tripcovich
Assionrazioni Genera)! Riunionc Adriatica Ampelea
Cement Daimaiia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica riža Krka
Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja
HALI OGLASI
ss raCnajb po IS stot. beseda Nalanajča vrtetob bisa L r~. Debele črke 29 sto« beseda. Na|ma*J*a prlsCsiblna L 7' -.
BUFET z dekretom se ^pre^me v tiajem. Naslov pove ins. odd. Edinosti	4260
ĆOLN z motorjem. 30 konj. sil, 9 m dok, 1.70 m širok v dobrem stanu, sep Toda po usodni ceni. Ulica R. Manna 3,1 V. D. N.	4261
ODDA se v nžjem soba z dvema posteljama po-štenma možema delavskega stanu. Ul. A. Ra-picio 4.	— 4253
PRODA se nizka omara. Ul. G. Galatti št. 20, V. nadstr. vr. 26.	4254
KROJAŠKI pomočnik se sprejme takoj. F. Rup-nik, ul. Geppa št 10, I.	4255
RADI selitve se proda pod ceno: hiša z 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekarno, z velikim, s kostanji obsenče-nim dvorišče: , hlevom, vrtom 3000 m® in kmetska hiša, hlev, več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postaji. Katarina Ličen, Rihemberk 174 pri Gorici.	4256
SREBRN DENAR plačani po uaivišjih cenah. — Salonichio, nI. Olmo 3, III. vr. 18.	4257
SPREJME se čevljarski delavec. U!. Farneto 33.
4257
NOV dohod krasnih baržimastih m suknenih klobukov po najnižjih cenah. Sprejemajo se naročila in popravila. Novi modni salon, Corso Gari-baldi Št. 28.	4259
GREGORU PEČJAK: Šolski molitvenik v platno vezan. — Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni, v platno vezan. — Valjavec: Ita-lljansko-slovenski slovar, v platno vezan, se dobi v Knjigarni Katoi. tisk. društva, Goricn, Montova hiša.
KDOR se hoče spominjati svojih mrtvita, naj si ha v I dmtbfSkl spotneolk za L 1600. Ulica Rt setti 35 A.	p 7 tj
Okrajna hranila in poioilta v Idriji
r. z. z n. z.
vabi na svoj
redni občni ztior
ki se bo vršil
v uradnih prostorih zavoda v soboto, 25. oktobra 1919, ob 13.30
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništvo.
3.	Poročilo računskega zaključka za leto 19i8.
4.	Volitev načelništva in nadzorništva-
5.	Slučajnosti.
IDRIJA, 16. oktobra iV!9.
ODBOt
Stenogral-strojepisec s znanjem tudi italijanskega in nemkega jezika, ter trgovske vede želi vstopiti v kako trgovsko tvrdko, če tudi kot praktikant. Cenjene ponudbe pod »Resnostna bodočnost« na ins. odd. Edinosti.
Stroj za i\m\i in vezanje pravi mZl izsrci Seldel & Neumann in »Singer1 Gast & ^sser
Bogata ia!og» vsel, potrebKln. ggjta a,g Jg* Mehaničn delavnica za. vsako rflAHCcSCU BEDiflR popravljanja.	Trj}t uL Campau.l^ 19
MLAD TRGOVEC želi znanja v svrho ženitve s premožnejšo gospodično od 18-20 let, katera bi imela veselje do trgovine. Cenj. ponudbe, će mogoče s sliko pod »Manufakturist' na ins. odd. Edinosti	4235
KROJACNICA Rupnik Fr. ul. Geppa 10 I., ss pr-poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177
Zahvala.
Globoko ginjeni ipo mnogobrojni udeležbi pri pogrebu naše negaozafene soproge in matere, gospe
Terezije štrekelj
se najsrčnejše zabranjujemo vsem dragim udeležencem s tem izkazano počastitev spomina ljub)ene pokojnice.
Isbjoft Mm ŠTREKELIV RojZDD.
ZobozdraunJškl Kabinet
ulica Chiozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—1.1 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v knkršnemsibodi sfsten :
nebom in brez neba po moderni tehniki. Posebej se dovoljuje manj Imovltim slojem olajšava v plačilu — Najugodnejše cen®.
&r. F. Temburllni HARiO MORO, tc/inični vodja.
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka poštjefo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. —
250—255 500— 510 290— 300 13S0— 1410 825— 845 1425— 1475 370— 380 1330— 1350 410— 420 560— 580 470— 450 I 16500—16750 3075— 3150 430— 440 270— 280 330— 345 1850— 1900 270— 280 360— 370 223— 228 900— 950
Županstvo Miren
proda vse svoje obširne po vojni poškodovane usahle
Rlunlcne Adriatica dl Sicarta u Trsti;
(Lastna palač; .	Urtanovlieua leta 1838,
Zavarov. proti škedi, povzročeni po ognju, streli la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proU razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiliatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. deceni-bra 1915 K I99.625.992'I0. Stanje zavarovalno glavnice na življenje (31. J 2. 1915) K 51M05.849*—. Cdkar obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872.<*53.44T85. Zastopstva v vseh deželnih slavnih mestih in važnejših kra:.%
Dr. FiŠANZUTTl
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, 'tlica Genova St. 13, 1 nadstr (prej ulica Cair. -sile) Tehniški vodja J\. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka - Izdlr^nj* z u nrez ooleCin. Plombiranja. Umetri zojje.
-v- 7saw
Trgovina z mešanim blagom na deželi išče
SPREIE9 PRODAJALKO.
Oskrba v hiši. — Ponudbe na inseratni oddelek Edinosti p >d „PRODAJALKA".
z in brez čel usti, zlate krone in tudi obrobkl
1 ZOBJE
Švicarski tečaji.
ZČNCVA, 2«J. Italija 54.95; Berolin 17.95; Du-nai st. 5.95, n. 4.55; Lorndon 23.45; Pariz 64.95; Nev York 5.63.
;c zavladalo v mestu /veliko ipomar-kanje živil. Žt'»-Ha so poskočila neverjetno. Tako je stal v Budimpešti kg govejega mesa 40 kron, kokoš 200 kron, črešoje 50 kron kg itd. Vlada se je okrnila naravnost <do kmetov za živila, a vse zastonj. Teda^ so hoteli dobiti madžarski kcmimisiti živila potom zamenjave indu-s tri jalnih iaadelkov, in vse tvornice so skozi štirinajst daii neprenehoma delale, da pripravijo za Izmenjavo čim večjo množino blaga. A ko so prišli boljseviški komisarji h kmetom z blagom, jih ti pozdravljali z ognjem vz strojnic.
V teh časih so se po mestih dogajali čudni prizori. Vsi vlaki na deželo so bili prenapolnjeni in zvečer 60 se vračali vsi potniki s polnimi torbami živil. Tajnost tega pa je bila kmaju razkrita. Bolševiška vlada je namreč kmetom ponujala le beli denar, ki ga je dal tiskati Bela Kun kar na debelo s starimi klišeji ajvstro-ogrške banke. Ker je bil glavni sedež te banske na Dunaju, niso kmetje sploh hoteli sprejemati tega denarja. Privatniki so nudili stari, plavi denar in si tako nabavili potrebna živila. Ko je vlada.. to zapazila, je konfiscirala plave bankovce m hotela sama nakupovati živila..
(Konec jutri.)
Milim cena 30.000 Ur.
Pismene ponudbe z varščino 3000 L «e sprejemajo do 10. novembra t. I. — Vsak ponudnik naj se zglasi do te dobe pri županstvu v Mirnu, kjer se mu označijo po-drol ni pogoji in pokažejo vsi pogozdovalaI nasadi.
tatvo » m, 19. oMa 1319.
Župan: URŠIČ PETER._
proda podjetje v Podmelcu ob železniški postaji,
tuornl o za lesne izdelke, za pcrKeie in leto o z vjdno silo do 300 IIP.
Ponudbe daje:
advokat Dr. hekrik toma o Gorici, Olole XX1U Kassio 8. L
VIUEMTUSCHER"^'.^
TKS r, ul 30. oktobra (ex Caser.uai I J, u. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
40 - ASla elita m TM-40
Ulica G. Carđucci (prej Torrenlc) stav. 40.
Izgotovljene moške ob eke lastnega izdtlka Črne, modre, s ve ob eke po L 9o.—, dežn. plašči L 105.—, površniki L 130.—, lilače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene srajce L 9.-. Velika izbera vsakovrstnih ob ek za moške in dečke po abso---lutno konkurenčnih cenah. — —
ZOBOZDRAVNIK
D". MRACEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop.
Ereznolestna M\m\i za pMiraiJ in nU zolli
J®MM BANKA
Deln. gliv. K 3». D».0>3. Ressrve K4,5<Jj.i)jO Centrali: M!f
mim ii Hisjjni) s - lil L lllnl) 9
Podružnice: Dubrovnik. Dunaj,,. RTotir, LJutt-Ijana, Metković, )pitiji Sp:tt. iibeni.i. Za Jar Ekspozbora: Kranj.
Obavija vse v b uič.io stra'ta »piiijai« pa$l®
Sprejema vloaa
na hranilne knjižice proti Ht/29'0 letnic obre-stlm v ban:ogiro-prometu proti letni n 3-brestim Tia odpoved navezane znes<e spre-iema po najugodnejš h pogojih. Ki se Imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
liji v niin muhi 311I1I1 CSifii Jiiiiilu).
g Blagajna posluje od 9.30—12.30 ia 14.30—16