Razne stvari. Iz domačih krajev. Letošnja spoiulad. Sv. Jurij je storil letos popolnoma svojo dolžnost, katero mu nalaga ljudski pregovor. On pomlad v deželo prinesel je, vso zemljo z zeleujem potresel je. Še celo ve6 ie storil sv. Jurij, kakor pri6akujejo ljudje, prišel je v naše kraje ne z zeleno, ampak s pisano suknjo. Toda zima se je kruto ma§6evala, da jo je pregnal tako zgodaj iz naših dežel. Poslala je skrivoma nazaj svoje otroke, sneg in mraz. V ponedeljek zjutraj je bilo videti prve sledove snega, v torek pa je celo pravilno snežilo. V strahu in trepetu živi te dni naS kmet. Danes še gleda vse v divnem cvetju in bujnem razvoju, a 6ez no6 — mogo6e — bo vse uni6eno. Bog obvaruj! Imenovanje. Okrajnim g 1 a v a r j e m mariborskim je imenovan gospod namestniski svetovalec Marija grof Attems, dosedaj vodja ptujskega okrajnega glavarstva. Društvo wNaprej" v Celju je 27. t. m. zborovalo v Narodnem domu. Zborovanje je otvoril predsednik dr. KarlovSek z obi6ajnim pozdravom na došle. Navzočih je bilo do 300 oseb, med tem polovico kmetov iz okolice. Tajnik Ivan Rebek je poro6al o delovanju društva v preteklem letu, blagajnik Ivan Likar o blagajničnem proraetu. Po kon6anem druStvenem poro6ilu se oglasi k besedi notar Baš. Naznani, da je bil v zadnji številki lista «Naš Dom> na tak način napadan, da je vsled tega primoran iz društva izstopiti, ako se današnji zbor ne izreče, da je trditev v «Našem Domu> neresni6na, (klici: «je neresni6na!») in da dela «NaS Dom» škodo slovenski politiki (klici: «dela Skodo!>). — To je bila za nekatere liberalno navdahnjene ugodna prilika, da so prišli s «pereat»-klici na dan. — Na ve6ino navzo6ih kmetov naredilo je to neugoden utis, nekateri so bili naravnost razžaljeni. Slišal sem opazko: da «zaradi jednega 6lanka se ne sme obsoditi celega lista», «ako bodemo za6eli sami proti sebi ruvati, se vse neha» in: «sedaj se bodemo za6eli še sami med seboj prepirati*, — a do glasnega ugovarjanja — menda radi ljubega miru — ni prišlo. — Predsednik KarlovSek pozval \e za tem zborovalce, da dajo notarju Bašu zadoš6enje s tem, da mu izre6ejo popolno zaupanje. (Klici: «Živijo notar Baš!») — Govoril je potem g. Rebek ter pozivljal kmete, da naj bodo odlo6ni narodnjaki, naj svojo narodno samozavest povsod kažejo in naj ne pustijo sramotiti svoj materni jezik. — Dr. De6ko je pošteno ožigosal grdo po6enjanje naših narodnih nasprotnikov, ki se nam prilizujejo le, kadar potrebujejo naše podpore, druga6e pa pometajo z nami, kakor s svoiimi hlapci. Kot siromaki so prišli k nam si kruha iskat, 6isto ponižni so bili. Ko pa so skozi nas obogateli, postali so preširni in ošabni ter za6eli gospodovati in zapovedovati. Toda slovensko ljudstvo vstaja, za^elo se je družiti in organizovati ter se posluževati gesla >svoji k svojim«. In vspehi se že kažejo. Edna nemSka tvrdka za drugo propada, med tetn ko naši trgovci lepo vspevajo. Z združenjem dosežejo se velike stvari; z združenjem vseh slovanskih poslancev dosegli smo sijajno zmago glede slovenske gimnazije, katero so nam hoteli Nemci ugrabiti, z združenjem doseglo je društvo vpeljavo nove mere pri oddaji mleka in doseglo bo Se marsikatere lepe vspehe. Edina naša rešitev je organizacija naših stanov. Le na ta na6in otresli se bodemo tujega jarma, kakor so se ga otresli že pred nami bratje Čehi. Dr. KarlovSek zaklju6il je zbcrovanje s pripombo, da bode društvo zanaprej prirejalo pogostoma ednaka zborovanja po vaseh v okolici Celja. Ves shod vršil bi se bil v najlepšem sporazumljenju in slogi, da bi ne bilo zopet nesre6nega notarja Baša. Tukajšnji Slovenci živo obžalujejo, da je ta prepir nastal, ki ako se ne poravna v pravem 6asu, utegne postati osodepoln za štajerske Slovence. Pa tukaj gojijo upanje, da se cela stvar poravna. — Opomba uredništva: Na ta na6in gotovo ne! Ker nam je doSlo poro6ilo v zadnjem trenutku, odlagamo za danes nadaljne pripombe! Dmrl je v Mariboru g. Vencelj Konig, posestnik lekarne «k Mariji pomagaj« v graSkem predmestju. Sv. Lenart v Slov. goricab. Ra6uni pri n e m š k i hranilnici in posojilnici v Št. Lenartu se ne vjemaio prav. Zmanjkalo je v s a j okoli 140.000 K. Kontrolor in knjigovodja obenem (!!) je bil pri hranilnici med N e m c i visoko spoštovani, Slovencem skrajno sovražni umrli župan Mravljak, brat mariborskega advokata dr. Ernsta Mravljaka. Zdaj se vršijo natan6nejše preiskave. Mi ho6emo po6akati, kaj se bo dognalo, potem bomo govorili. Nemškutarji po Spodnjem Štajerskem so silno potrti vsled tega dogodka v Št. Lenartu! Pri Sv. Kunigundi na Pohorji je minoli ponedeljek 27 letni mladetii6 Anton Gri6nik zavoljo popravila nesel neko orodje kova6u. Pri kova6nici sta se on in neki že prileten žagar začela šaliti, in pri tem je raož z železnim kolom, ki ga \e ravno držal v roki, po nesre6i mahnil ter zadel v desno nogo mladeni6evo, da se je kost pri sredini litke ali me6e popolnoma prelomila. Hitro poklicani zdravnik je kosti vravnal, a revež seveda 6uti bole6ine; trpi pa trpin potrpežljivo. Izpiti učiteljske usposobljenosti na tukajšniem c. kr. u6iteljiš6u so se za6eli danes 1. majnika in bodo trajali do 7. majnika. Oglasilo se je le 6 gg. u6iteljev, oziroma gc. u6iteljic. Osebna vest. Tehni6ni vodja državnih del za pokon6avanje trtne uši gosp. Franc Matjašič je imenovan vinorejskim nadzornikom I. razreda s sedežem v Gradcu. Premeščenje. Finan6ni rainister je iz službenih ozirov premestil c. kr. geometra Em. Martinyja iz Celja v Maribor. Njegov namestnik je novoimenovani c. kr. geometer R. Verbi6; svoj sedež pa ima v Konjicah in ne ve6 v Celju. Osemdesetokrat godoval je letos g. Jurij Napotnik v Konjicah. Ob tej priložnosti so svojega o6eta-godovnjaka «na Jurijevo* obiskali mil. gospod knezoškof iz Maribora. Oba skupno sta med ostalim obiskala obe cerkvi in grob zve6nele tovarišice, oziroaaa matere. — Duševno in telesno krepkemu jubilariju Ijubi Bog daj še mnoga, mnoga leta obhajati Jurijevo! Iz Savinjske doline se z dne 26. poro6a: Ge nas ljubi Bog obvaruje inraza in poznejsih ujim se kaže v vsej Savinjski dolini prav dobra letina. Sadja, vina in žita se obilo obeta; tudi hmelj se že prav lepo razvija. Drevje je vse v cvetju. Druga leta imel je sv. Jurij komaj zelen p!aš6, letos ima pa kakor v maju s cvetjern posutega. Oddaja lova. Slede6e lovske okolice bodejo na spodaj naznanjenih mestih in dneh na 8 let, to je od 1. julija 1902, do I. julija 1910 po dražbi oddane. V uradu ces. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru dne 10. junija 1901 ob 9. uri dopoldne Dobrenj, Sv. Ilj, Jelovec pri Kamnici, Janžovska gora, Kaniža, Kar6ovina, 5t. Kunigunda, Poli6ka vas, Ravnica, Slemen, Svi6ina, Vukovski dol, Vrti6ki vrh in Cirknica; dne II. junija 1902 ob 9. uri dopoldne: Grušova, Jarenina, Št. Jakob, Št. Marjeta na Pesnici, Št. Martin pri Vurbergu, Št. Peter, Doljni Duplek, Vosek, Gornii Bo6 in Giglenci. C. kr. okrajno glavarstvo Maribor, dne 18. aprila 1902. Tisoč psov pokončali so v zadnjih tednih po Štajerskem in KoroSkem radi stekline. Nad 70 ljudi je bilo popadenih, od teh jih je mnogo umrlo. Pasji kontumac je sedaj proglašen za vse kraje od Beljaka do Semeringa. Iz šole. U6iteljem je imenovan na šoli v Pišecah za6asni učiteli g. Rudoll K a 1 a n istotarn, na dvojezi6uo ljudsko šolo v Brežicah pride za u6iteljico učitelj. gd6. J. Sorič iz Teharij. Za u6iteliico na liudski Soli v Bu6ah je imenovana u6iteljica gd6. Roza Preskar. Definilivni u6itelj gosp. Gustav Poto6nik v Petrov6ah, okraj Celje, gre v stalni pokoj. St. Pavel pri Preboldu. Preteklo soboto je tukaj umrl mož v najboljših letih, ker se je preve6 žganja napil. Urarl je nagloma in nepreviden. Mož je bil sicer dober kristjan, je redno obiskaval službo božjo in tudi pri popoldanski službi božji si ga ve6krat videl. Pa to slabost je imel, da \e rad žganje pil, in ta ga \e spravila v prerani grob. Pot je zgrešil. V ponedeljek, dne 14. aprila t. 1. se je vra6al iz Radgone 491etni Valentin Štelcar, posestnik iz Kraljevec, župnije Sv. Jurija ob Š6avnici. Na potu je najbrž zašel, ker do sedaj je vse poizvedovanje doma6ih zastonj. Mož je šantav, male velikosti, okrogloli6en, sivih oči, rumeno6rnih las, obrit, slab in bolehen, ter medlega, bledega obraza. Oble6en je bil v snažno, 6rno, dolgo suknjo, sive hla6e in 6rni telovnik. Na nogah je imel  obute goveje 6evlje in palico v roki. Kdor  bi znal za moža, ali ga videl, ali kje našel, se lepo prosi, naj to nemudoma naznani pod naslovom: Jera Štelcar v Kraljevcih, pošta Sv. Jurij ob Šeavnici. nDijaški dom" v Celjn. »Dijaška kuhinja* v Celji je kupila za nameravani «Dijaški dom» zemlji§6e Gugenmossovo s hiSo vred za 61.000 K. Posestvo je jako obširno in se nahaja na njem park, drevored in drsališ6e. V Slovenjem Gradcu nimajo nobenega slovenskega odvetnika. Kakor se natn poro6a, delajo Slovenci na to, da pridobijo za Slov. Gradec slovenskega odvetnika. Gotovo bo potem marsikomu greben padel! Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah |e umrla dne 26. apnla Barbara Sinko, mati ondotnega 6. gosp. župnika, v 84. letu svoje starosti. Sprevod, katerega se je udeležila velika množica Ijudstva, je vodil mil. gospod prošt ptujski, Josip Flek. Blagi pokojnici svetila večna Iu6! Slovenski vojak — morilec. Gostilni6ar Wolf iz Francovih varov je popival v Pragi v družbi vojakov. Potem je izginil in našli so ga umorjenega v nekem jarku ob praških Hrad6anih. Preiskava je dognala, da je morilec vojak pri trainu Franc Toutzka iz Št. Jakoba pri Mariboru. Dogovoril se je s svojima tovarišema Tellekom in Etzowskim z Wolfom za sestanek na HradčaDih. Ta trojica [e sklenila Wolfa umoriti. Ko je Wolf pnšel v jarek, ga je Toutzka omamil s kameniem iQ ga potem ubil. Ko so vojaki riropali svojo žrtev, so zbežali. Nagrado, ki je bila razpisana za onega, ki naznani morilca, dobi neka deklica, s katero je Toutzka veliko oropanega denarja zapravil. Vsi trije storilci so bili že dolgo 6asa pri vojakih in so že vsi predkaznovani. Pri Toutzki so dobili hotelirju Wolfu oropane stvari. Deželni zbor štajerski sh skliče za dni 3. 4. in 5. maja h kratkemu zasedanju, da dovoli graškemu mestu 14 milijonov posojila in da prevzame dežela tudi za to po¦sojilo jamstvo. Ali se slovenski poslanci udeležijo tega zasedanja, še ne vemo. Šmarje pri Jelšah. Dne 3. marca 1.1. novoizvoljeni ob6inski zastop za okolico Šmarje pri Jelšah je v svoji prvi plenarni seji dne 27. aprila 1.1. enoglasno sklenil in vposlal naslednjo zahvalo našim poslancem: »Občinski zastop okolice Šmarje pri Jelšah v svoji seji dne 27. aprila 1902 izreka svojo najudanejo zahvalo vsem državnim poslancem, ki so tako složno in častno odbili naskok naših nasprotnikov na celjsko slovensko gimnazijo.« Kakor slisimo, je baje nedavno »Slov. Narod« naznanil, da je nameravalo znano >Slovensko kmetsko društvo« prirediti v Šmarju pri Jelšah v nedeljo dne 27. aprila t. 1. javno društveno zborovanje. Na dnevnem redu bi bilo tudi celjsko vprašanje. Kako se je to baje napovedano zborovanje cbneslo in ali se je sploh zborovalo, nam ne vedo tukaj niti najbližnji sosedje n i 6 e s a r povedati. Pasji kontnmac je razglašen, kakor po celem Spodnjein Štajarskem, tako tudi v kozjanskem okraju za tri meseoe. Razglas pa se je nabil samo v nemškem jeziku tako-le: »Hier ist Hunde Contumaz.« Čudno, kakor da bi bili tukaj samo Nemci z nemškimi psi. Cudno pa vendar resni6no, da se tudi v Kozjem še vedno nemš6ina Sopiri vsled par privandranih Nemcev, katere lahko prešteješ na prstih eue roke. Tako ne sme naprej! Iz Zdol pri Kozjem. Mesec april je bil prav lep in krasen. Sadno drevje je v najlepšem cvefju, kar obeta mnogo sadja. Dne 21. aprila je bila nevihta z gromom in ploho. Dne 24. aprila pa je padla mo6na slana, tako da se je bilo bati, da nam je posmodila lepe trsove mladice, ki so se že prav lepo razvile in nam obetajo mnogo zlatega grozdja. Ljubi Bog nas obvaruj vseh vreoienskih nezgod. Cerkvene stvari. Birmovanje v Kostrivnici roga6ke dekanije se bo opustilo, ker so se raed otroki pokazale ošpice, ki je nalezljiva bolezen. Žnpnijski izpit delajo te dni 66. gg.: Jožef Mihalič, kapelan pri Sv. Križu na Murskem polju, Mihael Šket, provizor v Ribnici, Anton Drofenik, kapelan pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Franc Kozelj, kapelan v SrediS6u in Jožef Musi, kapelan pri Sv. Martinu v Rožni dolini. Orgljarski šoli v Celju so darovali 66. gg. duhovniki: A. Hajšek kanonik v Slov. Bistrici 7 K, Fr. Ogradi opat tukaj 10 K, I. Gun6ar župnik na Vurbergu 4 K, I. Kolar župnik na Kebelju 14 K, dr. Sernec 20 K, dr. De6ko 10 K, 66. gg. kaplana Grobelšek in Požar v Slov. Bistrici 3 K. — Torej lepa hvala imenovanim dobrotnikom, ker podpirajo glasbeno umetnost na doma6ih tleh. — Karol Bervar, vodja. Cecilijansko drnštvo za lavantinsko škofljo je imelo dne 24. aprila v prostorih katol. del. doma izvanredni ob6ni zbor. Povod temu zboru so bila nova društvena pravila. Odbornikom se izvolijo gg. kanonik Majcen, dr. Bezjak, revident Štrakl, korvikarja MarkoSek in Trop, profesor Vreže in stolni organist Wagner; namestnikom pa verou6itelj A. Čižek in stolni kaplan Bohak. Po predlogu g. Štrakla se sog!asno sprejmejo slede6e resolucije: 1. Cecilijansko društvo priporo6a 66. cerkvenim predstojniStvom. da se pri sprejemanju orgljavc^v ozirajo le na spričevala orgljarskih šol, ki so ustanovljene v duhu cecilijanskega petja in z dovoljenjem kn. šk. ordinarijata. 2. V prospeh pravilnega cerkvenega petja se najtopleje priporo6a edino sloveDsko strokovno glasilo »CerkveniGlasbenik«. 3. Za v^pešno gojenje eerkvenega petja je neobhodno potrebno, da se 6im prej uredi in zboljša organistom pla6a. Zato Gecilijansko društvo pozdravlja ustanovitev »podpornega društva za organiste« in pristopi temu društvu kot ustanovnik. Po poro6ilih nekaterih listov se je ustanovila v Mariboru orgljarska šola; Cecil. društvo izjavlja, da ni z isto v nobeni zvezi. Predlagalo se je še marsikaj, kako bi bilo mogo6e povzdigniti cerkveno petje. Osobito bi raorali že obstoje6i cerkveni zbori stopiti v veejo dotiko, da bi se lahko prirejali pou6ni shodi. Organiste, ki se niso vežbali v orgljarskih Solah, bi trebalo v po6itnicah povabiti k posebnemu orgljarskemu te6aju. Vsi ti predlogi so se odobravali in bo moral odbor gledati, kako jih mogo6e uresni6iti. Treba pa, da se gg. organisti sami zanimajo za društvo in njegove namene podpirajo. Od Negove. Dne 2. aprila t. 1. vršila se je pri Negovi redka in naj bi bila redka slovesnost. Dne 6. novembra lanskega leta je po6il srednji zvon in prišel ob svoj mili glas. Zavarovan je bil pri »Unio catholica« zatorej ga je izročila v livarno Frisch & Szabo v Gradcu, katera je zvon popolnoma prenovila in ga dala v Gradcu tudi blagosloviti na ime: Sv. Jožef Težavno delo, vmeš6enje zvona, izvršil je ob6eznani g. Jaaez Lan6i6, kleparski mojster pri Sv. Petru v Gornji Radgoni. To delo ga toplo priporo6a. Venec te slovesnosti je blagovolil doplesti vele6astiti g. dekan Josip Jur6i6 s tem, da je priSel s pridigo in s pozno slovesno sv. mašo. Bog mu plaeaj. Ubrani, lepo glasno done6i zvon negovski pa naj dolgo let vsem faranom in bližnjim sosedom oznanuje 6ast Božjo, mir ljudem in ve6ni mir pokojnim. Društrena poročila. Prvi občni zbor društva nEdinost" v Št. Juriju v Slov. gor. se bo vršil dne 4. maja popoludne. Slavnostni govor ima gosp. Ant. P. Korošec iz Maribora. Ptujska čitalnica je preložila svoj koncert na 10. raajnika t. I. Kat. slov. politižno društvo na Teharjih si \e izvohlo na ob6nem zboru zadnjo nedeljo .«lpde6i otlbor: g. Jos. Rebov, predsednik; Martin Vizjak, podpredsednik; Andrej Presker, tajnik; Štef. Lube, blagajnik in Mart. Šmerc, knjižni6ar. — Navduševalne govore sta imela gg. kaplan Bratkovie in dr. Karlovšek. Izkaz darov za hajdinske tamburaše. Doma6i rodoljubi skupno 28 K; ptujska posojilnica 30 K; 6. g. Matej Oseniak, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni 10 K; PtujSani in drugi gostje pri prvem nastopu tamburašev na Vel. ponedeljek skupaj 32 K 20 v; g. Klanjšek nabral 4 K. — Vsem darovalcem izrekamo pa sr6no zahvalo ter prosimo nadaljne podpore, ker se oglaša k pristopu vedno ve6 fantov, in raoogo takih, ki si ne morejo sami kupiti tamburic. Darove sprejema Alojzij Pogrujc, učitelj na Hajdini pri Ptuju. Sv. Urban v Slov. gor. Ustanovna slavnost našega braluega društva se je zadnjo nedeljo slavila zelo sijajno. Udeležilo se je mnogo zavednega Ijudstva. K društvu je pristopilo že 126 udov in je bodo6nost društva zagotovljena. Vse navzo6e je sr6no pozdravil predsednik osnovalnega odbora vrli kmet Kaisersberger. Po pozdravu so se razumljivo razložila društvena pravila. Mladeni6, Martin Ceh, je navdušeno prednašal pesem »RojakomN, mladenka Polonica Hameršak pa pesem: »Vprašaš, 6emu sem Slovenka.« Slavnostni govor je imel 6. g. Fran6. Gomilšek od Sv. Barbare pri Ptuju in sicer o SlomSekovem reku: Vrli- Slovenci! Sveta vera bodi vam Iu6, materin jezik bodi vara kju6 do zveličanske narodne omike! Pač ni treba omenjati, da je govornik s svojo plamte6o besedo o6aral in vnel vse poslušalce. Pri volitvi odbora je bil izbran predsednikom kmet Kaisersberger, odbornikora pa Simoni6, Bezjak, Čeh, Kozoderc, Kos, Belec, Hameršak. Med posameznimi to6kami je prepeval slavnoznani andraševski pevski zbor. Hvala mu za njegovo krasno, v srce segajo6e petje. NaSe društvo pa procvitaj! Braslovče. Ker so se v nedeljo, dne 20. aprila t. 1. gledališki igri »Od hiše« in »Blaznica v prvem nadstropju« zelo povoljno igrale in ker je bila udeležba tolika, da je radi pomanjkanja prostora moralo ve6 ljudi oditi, se bosta te igri na splošno željo in zahtevanje ob6instva ponavljali in sicer v nedeljo, dne 4. maja t. 1. v prostorih g. Franc Grada. Da se vsakdo Iahko udeleži, bode prva predstava ob 4. uri popoludne, druga pa ob 8. uri zvečer. O d b o r. Slov. katol. akademično društvo nZarja" v Gradcu si je na svojetn prvem rednem obfinem zboru dne 25. t. m. za letni tedaj 1901/2 izvolilo slede6i odbor: Predsednik: cand. iur. Jožef Dermastia, podpredsednik: stud. phil. Jožef Koleti6, tajnik: stud. phil. Anton Jarc, blagajnik: stud. phii. Anton Detela, gospodar: stud. phil. Franc Kolenec. Iz Žalca. Ob6ni zbor «Slov. kat. delavskega društva* dne 13. aprila t. 1. izvrSil se ie vrlo dobro. Ce tudi ni bila vdeležba Bog ve kako ogromna, vendar pa so bili vsi zborovalci vneti za prospeh društva in so pazno sledili zborovalnemu vsporedu. Po obi6ajnem pozdravu gospoda predsednika je 6. gosp. K r u 1 c, kapelan v Zalci, krepko in jedernato govoril: «Kdo in kako nai deluje pri rešitvi socijalnega vpraSanja.* Govoril je stvarno in prepri6evalno, zato pa je tudi njegovemu govoru sledilo burno odobravanje. Tudi drugi govor g. I. K a 6 - a o delavskem in obrtnem vprašanju, ki se je načeloma popolnoma strinjal s predgovornikom, bil je z navdušenjem sprejet. Nanašal se je najvefi na veliko potrebo in korist obrtnih in drugih strokovnih šol, katerih — žal — Slovenci naibolj pogreSamo. — Blagajniško in tajnisko poro6ilo, katero se je za tem pre6italo, vzelo se je v ob6o zadovoijnost na znanje. Društvo ne nazaduje. ampak mirno in tiho napreduje. Izvolil se je toraj z vsklikom vnovi6 ves stari odbor. Pri nasvetih so se na predlog društvenega tajnika g. Tone GorSek-a in g. Ivan Ka6-a med mogočnim odobravanjem sklenile soglasno s!ede6e resolucije: I. Ob6ni zbor «Slov. kat. delavskega društva* v Zalci, dne 13. aprila 1902 soglasno sklene, da se popolnoma strinja s sklepom zaupnega shoda, dne 10. aprila 1902 v Celji radi slovenske gimnazije, da je iste mesto jedino v Celji in nikjer drugod. — II. Resolucija, ki se poSlje naSim državnim poslancem, da naj delujejo z vsemi mo6mi na to, da se ustanovi v Zalcu slovenska državna obrtna šola. — III. Resolucijo za ustanovitev slovenskega vseu6iliš6a v Ljubljani s predlaganimi fakulteti. — IV. Resoluciia, katera naj se poSlje našim državnim poslancem, naj delujejo z vsemi mo6mi na to, da se uvede državno zavarovanie delavcev in obrtnikov. — Vse te resolucije so se po sklepu poslale našemu državnemu poslancu 6. g. J. Ži6karju. Se po nekaterih nasvetih in sklepih, ki pa so le ožjega društvenega pomena, zaklju6il je gospod predsednik zborovanje s trikratnim «Živijo»-klicem svetemu o6etu Leonu XIII. in Njeg. Vel. cesarju Franji Josipu I. Med zborovanjem in še tudi pozneje med prosto zabavo so zborovalce prav ljubko s petjem kratko6asili pevci iz Gotovelj in želi obilno pohvale. — Tako \e površen opis tega ob6nega zbora. DruStvu pa kli6emo, le tako vrlo naprej! Gotoveljski. Iz drugih krajev. Ropar Musolino. V Lucci se vrši porotna obravnava proti italijan^kemu roparju Musolinu, ki je bil nekoč radi umora nekega Zoccolija ebsojen na 21 let ječe, a je ušel, ubil skoro vse svoje nasprotnike in vodil ve6 let celo vojsko italijanskih orožnikov za nos. Musolino je vedno trdil, da ni nikogar umoril; zato je baje ušel iz je6e in je sklenil maš6evati se za storjeno krivico. Usmrtil je n. pr. nekega Creo, ki je proti niemu po krivem pri6al. Umoril je še mnogo drugih, a baje le v silobranu, da ni poginil kakor Ia6en volk na cesti. »Jaz nisem brigant, nisem ropar, niti morilec kristijanov, jaz sem le — maSčevalec«, je dejal v sodni dvorani. Ko je pripomnil predsednik, da je ukral Zaceoliju 100 lir, je zavpil Musolino ves besen: »Takoj ostavim dvorano, ako boste še nadalje tako govorili; Musolina ne boste nekaznjeni sumničili tatvine.« Ko so omenili v obravnavi tudi nekega orožnika, katerega je Musolino umoril, je za6el ropar jokati, 6eS, da je ta res njegova nedolžna žrtev, katero je ustrelil t skrajni sili. Zdravniki so dognali, da je Musolino božjasten. Obravnava Se ni konČana. Musolino je bil ve6 let strah italijan skih oblastev. Ker ni storil nobenemu revežu žalega ter se tudi kot begunec vedel vedno plemenito, ga je priprosto Ijudstvo slavilo v pesmih kot junaka. Revni pastirji in kmetje so ga skrivali in živili. Velike tolpe orožnikov in vojakov so ga iskale zaman. Padel je orožnikom v roke slu6ajno in bolan. O Musolinu je ve6 italijanskih narodnih pesni; neki pisatelj je spisal celo gledališko igro o njem. Sedaj ga pa čaka bržčas smrtna kazen. Živo pokopano dete. V BrunSviku so aretirali delavca Ferboseja in njegovo ženo, ki sta svojega en dan starega otroka živega pokopala v zemljo. Aretiranca imata ie sedem otrok. Dirka s smrtjo Jednak slu6aj, kakor je slede6i, se je še malokdaj pripetil v zgodovini amerikanskih železnic: Po Baltimore & Ohio Southwestern progi med postajama Shoals in Wasbington sta se pomikala dva hitra tovorna vlaka. Vlak št. 33 je bil v Shoals ko je dobil povelje, da naj odrine naprej, ker {e proga zanj prosta in da nasprotni vlak št. 50 6aka nanj v Washington. Kmalu za tem pa je vlak St. 50 dnbil novo povelje, naj odide ker 6aka nanj vlak St. 33 v Shoals. Naravno je, da bi se bila zve6er ta dva vlaka zaletela drug v druzega in da bi bila nesre6a neizogibna. Tu pa je pcstajni na6elnik v Washington zapazil pomoto, hitro odšel na tir ter tam vkazal premikalni lokomotivi naj zdirja z vso mo6jo za tovornim vlakom. Strojevodja je uvidel za kaj se gre in zakuril je lokomotivo na vso mo6. Deset milj od Washingtona so šele zsgledali rdeče Iu6i na kabusu tovornega vlaka. Kmalu so bili skupaj. Tovorni vlak je dobil znamenje naj zapelje na stranski tir postaie, katero so ravnokar in kakor po naklu6ju dosegli. Ni bil Se dobro na tem tiru, že pridirja nasprotni lovorni vlak z vso hitrostjo na postajo. Prepre6ena je bila huda nesre6a. Zelezniška družba gotovo ne bo pozabila obdarovati vrlega postajnega na6elnika. Strašen nmor v Saležu na Primorskem. V ponedeljek zjutraj okoli 9. ure je vstal 541etni vdovec Škrk Ivan ter pride v hišo, kjer je bila sama 251etna sinaha, hišna gospodinja Marija Škrk. Kakor sam Škrk trdi, je vprašal sinaho, da mu da zajutrek, ali ta mu ga ni hotela dati. Naenkrat pograbi veliki nož in jo pri6ne mesariti; sinaha mu je utekla na dvoriš6e, kjer jo je vnovi6 vlovil, jo prijel za lase in jo 28krat z nožem mo6no udaril; najve6ja rana je bila zadaj za desnitn uSesom skozi goltanee v plju6a in skozi plju6a. Pri6e ni bilo nobene razun sedemletne Pavlice županove in dvanajstletnega de6ka. Pavlica prite6e po o6etareko6: Tata, pojte gledat, kako Frenckov Marijo z velikim nožem udarja in za lase po «borja6u» vla6i, in vsakikrat, ko jo udari, kri dale6 sko6i. Ona pa jo6e in ga prosi, da naj jo pusti. — Fanti6 je tekel v prodajainico in povedal dogodek prodajalni6arki Katri Kocman, katera je hitela po župana. Med potjo sreča morilca, reko6 mu: Janez, kaj ste napravili ? — Kar sem mislil, je bil odgovor. Zupan Grilanc in Katarina Kocman, ko prideta na lice mesta, sta zagledala vse dvoriS6e krvavo in uboga žena je ležala na drvih z v zemljo obrnjenim obrazom že mrtva. Župan je odredil stražo in poslal nekaj mož za morilcem, kateri so se koj vrnili in povedali, da je morilec sko6il v neko jamo blizu vasi, kjer so opazili kamen z nad jame odvaljen. Uro pozneje dospe poro6ilo iz Zgonika, da je bil morilec v Zgoniku in da je povedal, da je nevesto ubil U-r da je hotel skočiti v jamo, pa da se ie premislil in da gre sam k sodniji v Sežano, in je tudi nož tam kazal. Ne dolgo potem so ga orožniki s Proseka prijeli in seboj peljali. Ob 3. uri popoldne je prisla komisija in je dala mrtvo truplo prenesti v mrtvašnico v Zgonik. CSospodarske drobtinice. Boj rjavemu hrošču. Narava se probuja in oživlja, pomlad s vso svojo lepoto je tu. Kamor se ozremo po tej božji zemlji, povaod vidimo zeleneti travnike, gozdovi dobivajo novo obleko, priden poljedelec orje in seje, po vinogradih se sliši veselo petje delavcev. Pa, dragi bralec, vem da boS poprašal, kako je to, da se je vse imenovalo, le sadovnjakov ni nih6e omenil, in vendar je tam najlepše. Da, najlepše je, vse je v cvetu, vse je odeto v belo obleko 5 obilo sadja je upati. Toda sedaj sva opazovala vso to krasoto od dale6, stopiva bližje, oglejva si ta ali oni sadovnjak. In sedaj se najnim o6em odpre nekaj groznega. Vse polno je nekega rujavega mr6esa, kateremu so dali ime rjavi ali majnikov hroš6, to zato ker je res rjav, in se prikaže koncu aprila in v začetku maja. Ne bom tukaj opisoval, kakšen je, naj se toraj 6itatelj sam blagovoli potruditi in naj si ga ogleda. — Škoda, ki jo doprinaša rjavi hroS6, je očitna. On uni6i cvetje in listje in tako pripravi sadjerejca, da ne dobi samo ni6 sadja, temve6, da tudi drevo kolikor toliko oslabi. Kakor potrebuje 6lovek plju6a, da mora dihati v se zrak, in ker brez tega ne more živetiy tako potrebuje tudi drevo listja, ki je, kakor 6loveku pljuča. Ker tedaj rjavi hroš6 uni6i listje, ne more tudi sadje lepo dozoreti, ker ne dobiva dovolj organskih snovi. To je na kratko Skoda, katero doprinaša sadnemu drevju, in eenjeni 6itate!j bo gotovo razvidel, da ni malenkostna, kakor trdijo nekateri. — Ako ho6emo tedaj, da bomo imeli jeseni obilo lepega in dobro dozorelega sadja,, pokon6uimo ta mr6es takoj od za6etka. Najbolje je v jutro, ko je Se rosa, da ne more leteti, ker so mu otrpnile v hladnem majnikovem jutru knla. Pogrnimo pod drevo, kjer mislimo otepati hroš6a, dovolj veliko rjubo, potem potresimo na lahko drevo, tako da popadajo hroš6i na njo. Potem gremo k drugemu drevesu in tako naprej, dokler nismo pri koncu. Nato pogrnimo lepo skupaj in potisnimo vse skup v vrelo vodo, katero je pridna gospodinja ta6as pripravila. Mrtve hroš6e lahko pome6emo perutnini, ali pa je vržemo na mešanec ali kompost, za kar so posebno priporo6ljivi, ker so bogati na dušiku. — S tem, da stno tako obirali hroS6e> pokon6ali smo tudi mnogo ogrcev, katere poljedelec dobro pozna, kot velike škodljivce na polju; tudi v vinogradu, na vrtu in travniku delajo veliko Skodo. — Ker je letošnje leto, hroS6evo leto, bomo imeli pred njimi tri leta mir, ker se v tolikem Stevilu prikažejo le vsako 6etrto leto. Da pa še se jih tedaj obranimo, pokončujmo pridno ogrce,. posebno tedaj ko orjemo, ne preganjajmo ubogega krta, kateri jih mnogo pokon6a, dasiravno nam njegove krtine niso ljube. Iv. Vuk.