Političen list za slovenski narod.
Po poitl rnjemu Tilji: Za celo :»to pradplataa 16 (II., za pol leta 8 fld., ха '-efrt le'a 1 ril., s« jtdia
meiec 1 rld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Es «sle leto 11 rld., sa pol ista 6 rld., ia istrt leU 8 rld., ia iedtn жмес 1 ril« V Ljubljani na dtom poiiljan vel;t l rld. 20 kr. v«e aa leto. Posasans številke po 7 kr.
Naročnino in osnanlla (iaserate) vsprejema npravnlitve ia ekspedielja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve nllee lt.|3.
Rokopisi se ne vračajo, aefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17.
IchKja vtak dan, isvsemii nedelje in praxnike, ob pol 6 ari pepoldnt.
^tev. 196,
У Ljubljani, v soboto 28. avgusta 1897.
Letnili XXV.
Osnuj 1110 Leonini socijalni odsek?
Naša Leonina me je poverila, naj ji organizu-jem socijalni odsek. Treba ga nam je, kot ribi vode. Praktiško delo ne more vspevati, če mu ni zuan-stveno razglabljanje trdni temelj. Posamnik ne more biti vsemu kos; zato si torej organizujmo četo akademiški naobraženih mož, ki po jasnem načrtu pro-učavajmo družboslovna vprašanja. 0 vsem tem nam pa treba najpreje skupnega pomenka. Zato vabim slovenske razborite može, katerim je sveta krščanska veda in na srcu razglabljanje družabnih nalog, naj se mi v ta namen čim najpreje prijavijo. Sodim, da bi bil 9. ali 16. dan v kimovcu najprimernejši. Pomenek bi imeli v Ljubljani v rokodelskem domu. Posebej ne bom vabil nikogar. Kedor pride, če tudi neoglašen, ga vsprejmemo z veseljem. Ce bi kaj has-nilo, bi še posebe povdarjal, da vzlasti pravoslovje po svoji modroelovski, zgodovinski in primerjajoči strani zadeva v socijologijo. In zato so gotovo slovenski pravniki, da jih le ne bode Leoninino ime, najbolj primerni za njen socijalni odsek. Ko vdobim kaj prijavov, razglasim brž, kedaj in kako se snidemo. Leonini prijazne časopise prosim : ponatisnite moje vabilo.
V Ljubljani dnć 27. vel. srpana 1897. _Dr. Krek.
Naprej ?
Zdi se, kakor da je pomlad zavladala v javnem krščanskem gibanju. Vse se nadobudno vzbuja. Odkar je Leon XIII. spregovoril svetu, obhaja zopet cerkev, katero je moderna vednost hotela že vtakniti v muzej mej zgodovinsko važne zanimive starine, svoj vbod mej narode. Prijatelji krščansko socijalne preosnove, ki se pod vodstvom papeževim
L i S T E K.
0 blagoslovljenju rokod. doma na Vrhniki
dne 29. avgusta 1897.
Zložil dr. M. Opeka. Končano delo! — A zamsin so v zemljo Zidarji temlje vlagali zidov, Ce hiše večni nam Gospod ne zida, Ce je ne zida z nćba blagoslov ; Zato molitev našo Bog usliši: „ Mir bodi ter blagost ti novi hiši!"
Končano delo I — Vrhnika, s ponosom
Na prsi ti potrkati si smeš, In, da se čuje do Ljubljane bele,
Na glas lahkć zdaj vsakomur poveš: Bogato doto si otrokom dala, Ko dom si krasni ta jim sezidala!
Otrokom, matere ljubezni vrednim, Ki so ponos jim žulji na dlančh, Ki dobro znajo: kdor brez dela srečo
Oznanja ljudstvu — ta oznanja greh; Otrokom tem bo hram le-ta blagosti Omike hram, veselja in kreposti.
V njem zbirali se bodo pod zastavo,
Ki danes nova v zraku jim vihr&, In ki na nji zapisano je delo
trudijo za duševno in gmotno zboljšanje človeške družbe, v mnogem pospešujejo to veselo gibanje.
Veliki možje, vzlasti državniki, so oni, ki znajo brati v duši človeštva svojega časa ter vedo v njej oživiti svojim veleumom nove moči, ki so dosedaj v duši narodov počivale skrite. Leona XIII. pač po vsej pravici prištevamo te vrste velemožem. Z bistrim svojim očesom spoznal je potrebe svojega časa in za-nje primerno sredstvo. Katoličani, v prvi vrsti duhovni, so kmalu umeli velike namene papeževe. Vzlasti pa delavski stanovi instinktivno čutijo nujno potrebo krščansko socijalne preosnove, tembolj, ker jih je Leon XIII. opetovano na to opozarjal, in zato vidimo, kako uprav mej temi stanovi urno napredujejo krščansko-socijalne ideje. To gibanje, dasi zelo mlado, prestrašilo je stari, do cela skvarjeni liberalizem, ustavilo se je vspešno vsemožnemu razširjanju socijalne demokracije ter vidno z dejanji pokazalo blagodejno rodovitnost papeštva in cerkve na socijalnem polju.
V tem oziru je bila zelo zanimiva in značilna zaduja avdijenia zastopnikov francoskih krščanskih delavcev pri Leonu XIII. Neizmerno ljubeznivo jih je papež vsprejel kakor ljubljence svojega srca ter jim govoril besede ljubezui, modrosti in srčnosti. Z dovoljenjem papeževim ie vodja francoskih krščansko demokratnih delavcev Harmel pred sv. Očetom spregovoril nekaj pomenljivih besed. Prosil je blagoslova za družbe gospodarjev in delavcev, ki so osnovane v duhu lepe papeževe okrožnice Berum no-varum. Potem je dejal: Posebej prosimo blagoslova za čete prvoborilcev, za zvezo krščanske demokracije, ki ima tukaj mnogo svojih zastopnikov. Oni so vaši vdani sinovi, poslušni za Vaše nauke, katere hočejo spolnovati z največjo točnostjo in zvestobo.
In ko je papež blagoslovil dejali bi te krščansko-socijalne radovoljce, tedaj je, kakor pravi „L' Uni-
vers" vsprejela pred papežem krščanska demokracija „le sacrement de contirmation, lui donnent force et prudence", skrivnost potrditve, donašajoč ji moči in modrosti.
Hvala Bogu, da se tako veseli pojavi ne kažejo samo na Francoskem, marveč tudi po drugih državah in posebno še v Avstriji. Koliko pojavov, shodov, zborovanj itd. iz zadnjih dveh, treh let bi mogli zato navesti kot dokaz. In kar še več velja, koliko v gmotnem oziru pomenljivih društev, zavodov, naprav itd. se je ustanovilo, ki vspešno delujejo za gmotno osa-mosvojenje modernih sužnjev.
Veseli smo, da pri tem delu tudi Slovenci nismo zadnji. Pod vodstvom prof. in posl. dr. Kreka in drugih prijateljev krščanskega ljudstva vzbuja se tudi v naši domovini kaj živahno socijalno gibanje. Kako velikansk napredek v tem oziru recimo zadnjih pet let I Kako zelo je napredovala po posameznih krajih organizacija našega naroda. Kako se ta priprost narod kaže čudovito sposoben za tako delo in kako hvaležen. Ne omenjam posebe posamnih krajev, kjer se že sedaj kažejo v gmotnem pa tudi v nravnem oziru prelepi sadovi resnega težavnega sicer a nad vse hvaležnega krščansko-scci-jalnega dela.
Mnogo so imeli ti prvobojevniki pretrpeti od nasprotnikov in mnogokodi tudi od somišljenikov, a sedaj se je prva burja večinoma že polegla in narod se solznih očij hvaležen spominja svojih dobrotnikov, ki so ga oprostili njegovih brezvestnih oderuhov ter mu s tem naklonili zopet vsestransko prostost.
Kar nas navdaja s posebnim zadoščenjem, je dejstvo, da se ta krščansko - socijalna organizacija vedno bolj širi in da v tem oziru res vspodbudno posamezne slovenske kronovine tekmujejo mej seboj. Dal Bog tej prevažni socijalni avantgardi dovolj srč-
Iu stara v e r a v starega Bogii: In zbrani v krog prijateljski veseli Veselo pesem bodo si zapeli.
Kot ob domačem dragem tu ognjišču
Posedati jih zrl bo delopust Može, mladeniče —; in govorica
Prijazna bode šla od ust do ust: Besede možke, dnij nekdanjih hvala, In smeh mladćniški pa vedra šala.
Tu strokovnjak mladino znatiželjno
S koristnimi bo niuki bistril, Tu mož duhovnik bo kreposti cvetje
Zasajal v srca in skrbno gojil, Tu iz mladeničev bo korenjakov Odgajal ziirod mož se poštenjakov. —
O Vrhnika, zapiši z zlatim pismom V spominsko knjigo si današnji dan, Ko z neba božji blagoslov porosil
Na ta dovršeni je, lepi stan. Ki v poznih letih še bo tvoja dika, Sinovom tvojim sreča iu odlika!
Dobrotniki preblagi, ki zidali, <
Ki dovršili ste mogočni hram — Za dobro delo vam je gorel v prsih
Oduševljenja in ljubezni plam: Pomnik ste si zgradili neminljivi, Bog živi vas, nebeški Bog vas živi!
Končano delo! — Bodi Bog zahvaljen,
Pred nami dom stoji krasan in nov — O naj Gospod najvišji nam ga čuva,
O naj ga čuva sveti blagoslov, Da bode vnukom poznim zavetišče Da bo ljubezni bratske jim ognjišče!
Ljubezen bratska in pa zlata sloga
V tem domu sedež trdni svoj imej, Za vero, domovino in za delo
Ljubezni dih po teh prostorih vej — Molitev našo večni Bog usliši: „Mir bodi ter b 1 a g o s t v se kdar t i h iš i I"
Idealni dopisi.
Z Goriškega, 25. avg. 1897.
Liberalni Vaš kolega izumil je nov način zabavljanja. V 34. št. „Soče" sta dva dopisa, v katerih se hvalita duhovna, ki sta popravila in ozalj-šala hišo Božjo. „Narodov" dopisnik iz tolminskih hribov se čez to silno huduje in zabavlja tema gospodoma. Ta mož pravi, da bi ga bilo vse bolj veselilo, ko bi mesto omenjenih dveh dopisov bral druga dva. V vzgled nam mož poda dva taka idealna dopisa. Koncem svoje šušmarije pa seveda zabavlja klerikalcem, češ, da je „napredek" v kmetijstvu in obrtništvu bolj potreben kot „luksus" v cerkvi.
nosti pa tudi dovolj podpore od strani onih, ki varnejši pred eovragom hodijo za njimi v vrstah bojevnikov za dobro stvar ljudstva.	—n.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. avgusta.
O notranjem položaju, ki se pojasni, kakor je upati, v teku prihodnjega tedna, ko se za-vrši velevažno posvetovanje voditeljev desnice v zvezi z Badenijevim kabinetom, piše zadnja „Politik" nastopno : Avdijenca grofa Badenija v Išlu bo za bodočnost Avstrije merodajna. Skoro gotovo je, da so bili na merodajnem mestu potrjeni vsi sklepi zadnje ministerske konference. Eabinetni načelnik poroča v današnjem ministerskem svetu o vspehu svojega potovanja in stopi potem takoj v dogovor z voditelji desnice, izmej katerih so nekateri že na Dunaju. Mesto zadržanega hrvatskega poslanca dr. Bu-lata se udeleži konference poslanec vitez Vukovič. Zbrani možje bodo z vso eneržijo zastopali interese večine. Imenovani list razpravlja na to, kake za hteve bodo stavili zastopniki desnice z ozirom na bodoče vladno postopanje, kakor tudi z ozirom na nemško obstrukcijo. Take in druge misli v tej zadevi so po našem mnenju sedaj še prezgodnje, kajti dokler nimamo pred seboj oiicijelne izjave zbranih voditeljev, tako dolgo pač ne kaže govoriti o določnih korakih za bodočnost. Neznani so torej še Vbi načrti Badenijevi in torej tudi še ni mogoče govoriti o sklepih konference. Znana je samo želja Ba-denijeve vlade in vseh trezno mislečih parlamentarcev, da se namreč čim preje vstale v Avstriji zopet normalne razmere, ki bodo omogočile plodonosno delovanje. In ako se to doseže, doseglo se je dovolj.
Nagodbeni provixorij. V zadnjih dneh se je jelo pečati javno mnenje zopet z nagodbenim vprašanjem. Predvčeranjim se je mudil ogerski ministerski predsednik nekaj časa na Dunaju, kjer je obiskal tudi grofa Badenija. Razni listi trdijo, da se je tem povodom vršil razgovor glede nagodbenega provizorija in da je s tem v zvezi tudi potovanje grofjv Goluhovekega in Badenija v Išl. Posebno živahno se zanimajo za to zadevo mažarski krogi in „Bud. Tagblatt" je te dni objavil daljši članek, v katerem razmotriva avstrijske parlamentarne razmere, ki so kajpada v ozki zvezi z gorenjim vprašanjem. Djločitev provizorija je, kakor znano, nujno potrebna do 31. decembra t. 1. in zgoraj imenovani mažarski list naravnost izjavlja, da sedanji Badenijev kabinet v razmerah, kakoršne se pojavljajo sedaj v tostranski polovici, ne bode kos svoji nalogi v tem oziru. Preostaja torej samo dvoje, modruje to mažarsko glasilo, ali se mora grof Badeni umakniti in pride na njegovo mesto koalicijsko ministerstvo, ki bo lahko izvedlo potrebni provizorij, ali pa bode Badenijevo ministerstvo poskusilo vladati brez parlamenta. V poslednjem slučaju bi pa morali stopiti na noge Mažari, kajti baron Banffy je sklenil kompromis le pod pogojem, da se v zadevi nagodbenega provizorija pogaja le s parlamentarno vladano Avstrijo. Ako si
Navedimo tukaj koj prvega teh dveh idealnih dopisov, da bomo videli, kako duhovsko delovanje želi „Slov. Narod", seveda samo v tem slučaju, ker mu to v dosego smotra — zabavljanja kapelanom — služi.
Evo ga:
„Stoprav meseca novembra bode dve leti, kar nam je dobrotno nebo poslalo za duhovnega pastirja preč. gosp. Bogoljuba Nemca. — Takoj po njegovem prihodu smo se prepričali, da ima ta gospod srce in glavo na pravem mestu. Ustanovil nam je bralno društvo, nabral je denar za sušilnico sadja po novem sistemu; poklical je nekega gospoda iz Gorice, ki je nas naučil pravilno hruške sušiti, katere bomo odslej dosti dražje prodajali nego do sedaj. Lansko leto smo po njegovem nasvetu in vodstvu ustanovili sirarnico in zadrugo za racijonalno razprodajanje naših pridelkov in izdelkov. Gospod vikarij je hodil od hiše do hiše in ni toliko časa odnehal, da so se skoraj vsi gospodarji zavarovali proti ognju, proti škodi pri živini in na polju. Ko je to srečno dosegel, pričel je zopet nabirati denar mej nami za drevesnico, iz katere bi se dobivalo najboljše in najprimernejše sadno drevje za naš kraj. Občina je dala zemljišče in je ogradila; mi zvesti pristaši g. vikarija smo šli nekaj dni v roboto in smo po navodu g. vikarija razkopali in zravnali zemljo, sejali peške, sadili koščice, iz Gorice in iz
hoče grof Badeni pomagati iz zadrega Ie z zasilnimi naredbami, tedaj je že a priori nemogoče vsako pogajanje z ogersko vlado. — Kakor se vidi, je naperjen ves članek proti avstrijski Badenijevi vladi in skoro se zdi, da so prišli Mažari na pomoč Nemcem, ker so poslednji moralno že popolno prema gani. Ker nasprotniki Badenijeve vlade in sedanje državnozborske večine niso mogli izumiti več nobenega primernega sredstva, s katerim bi še nadalje rovali v javnosti, so se oprijeli zadnje priložnosti, pogodbenega provizorija, hoteč s tem napolniti z velikim strahom vso Avstrijo.
Rusko-francoska »veza je sedaj tudi ofi-cijelno potrjena. To resnico potrjuje prvič car Nikolaj sam v svoji zadnji napitnici na francoskem parniku „Pothuau" pred odhodom predsednika Faure v domovino, ko je rekel, da je ustvarilo predsednikovo bivanje v Rusiji novo vez mej obema prijateljskima in zvezanima narodoma. Drugič je pa obstoj zveze razviden iz ofi-cijelnega poročila, v katerem se naglaša, da so do-vedli razgovori mej carjem in Faureom ter ministroma grofom Muravjem ter Hanotauxom do naj-povoljnejega vspeha tako glede interesov Fraucije in Rusije, kakor tudi glede svetovnega miru. Bil je pa neki tudi že najskrajneji čas, da je car Nikolaj besedo zveza slovesno naglasil, kajti francosko opo-zicijonalno časopisje je jelo kazati že svojo veliko nepotrpežljivost in je že dvomilo nad kakim vidnim vspehom predsednikovega potovanja. — Francoski dnevnik „Gaulois" je sicer hvalil ljubeznjivost, ki se je zrcalila iz govorov ruskega carja, toda obžaloval je že, da ni bilo o besedi „zveza" ne duha ne sluha. „V tem oziru letos ni prav nič bolje nego v letu 1896", tako je pisal pred par dnevi imenovani francoski časnik. Se ostreje se je izražal or-leanistični „Soleil", ki je zahteval tudi za Francijo kakih vidnih koristij. „Zveza mora ostati tudi res zveza in ne samo zbližanje Francije k Rusiji in Faure naj se nikar ne poniža do podkralja carjevega v francoski provinciji". Vsem tem in jednakim neza-dovoljnežem je sedaj car zamašil usta, ko je slovesno izgovoril besedo „zveza". V Franciji vlada vsled tega velika radost mej prebivalstvom vseh slojev, na tako zadovoljni so pa z zvezo Nemci, ki se čutijo s tem globoko užaljene.™
Novi španjski ministerski predsednik je sedaj pokazal svojo določno barvo. Včeraj je namreč naznanil v ministerskem svetu, da bode nadaljeval Oanovasovo politiko. Glede Kube se je izrazil minister Azcarraga, da zaupa Weylerju, čegar vojno taktiko in politiko on hvali in odobrava. On je namreč mnenja, da se vstaja na otoku Kubi bliža svojemu koncu. Nasproti zahtevam Zveznih držav pa se je izrazil, da bo vlada ob vsaki priliki vedela, kaj ji je storiti. Konečno je minister apeloval na pomoč konservativne stranke. Kakor je razvidno iz navedenega, se je vodja liberalcev zelo zmotil, ko je trdil, da se bo novi mož bolj naslanjal na njegovo stranko, kakor pa na konservativce. Le glede Kube morda njegova politika ne bo prava, kajti za španjsko
Gradca došle divjake in okoli 50 najboljših in za naše namene najprimernejših že cepljenih dreves. Ko smo to srečno dovršili, sklenili smo drevesnico tako oskrbovati, da pride vsak teden drug na vrsto, ki bo pod nadzorstvom g. vikarja opravljal potrebna dela v drevesnici. — Gosp. vikarij pravi, da ima še več koristnih namenov, katere hoče ob svojem času doseči. Mi smo temu gospodu zelo hvaležni, zato hočemo, ne da bi bil on sam kaj zahteval, z jednim delom dobička od naš,h novih ustanov v cerkvi najpotrebnejše napraviti in popraviti ; nočemo pa biti potratni. Mi nočemo nobenega krajcarja izdati za ta ali oni mestni „luksus". Naj le vtikajo po mestih denar v mrtvo kamenje in zidovje; mi smo bolj pametni od meščanov. Le pridite, vi meščanje, ki sedaj radi polegate v senci, k nam ; videli bodete našega vikarja, kako pridno pleve, zaliva in koplje v naši drevesnici. — In ko mi po „južni" ležemo v senco in počivamo po 2 ali 3 ure popoludne, takrat on moli svoj brevir ali premišljuje, kako bi nas še nadalje osrečeval, da bi bili tudi mi vsaj nekoliko deležni tistih dobrot, ki jih uživajo nekateri tre-bušnati gospodje z letnimi dohodki od 12.000 do 300.000 in še več goldinarjev. Bog daj zdravje našemu dobremu gospodu vikariju in pa še nadalje tako pamet kakor do sedaj 1"
Recimo, da bi res tak dopis kje zagledal beli dan, ali bi se ne oglasil „Narod" precej s silnim
vlado gotovo ne bo^dobro, ako bo preveč zaupala generalu Weylerju, čegar „častna" dejanja na Kubi so svetu dovolj znana.
Razgled po slovanskem svetu.
t P. Evzeblj Fermendžin.
(Dalje.)
Jako ljubezniv in vljuden je bil tudi v privatnem razgovoru. Vsakomur je znal dati lepo besedo — in tako si je prikupil srca poslušalcev. Znal se je s priprostimi priprosto, z učenimi učeno ali z vsakim ponižno razgovarjati. In kako je bil zanimiv in mikaven v rizgovarjanju, človek bi ga bil poslušal, dokler bi bil hotel govoriti. Po njegovi zunanjosti ne bi se bilo dalo soditi, da v tem skromnem in telesno slabem redovniku biva tak učenjak, zlasti zgodovinar.
Ni bil samo historik, dobro izurjen je bil tudi v bogoslovju in drugih vednostih. Zna se, da njegova beseda je mnogo veljala pri sv. Očetu in njegovem drž. tajniku in tudi drugih imenitnih osebah. — Govoril je več jezikov, vzlasti nemški, mažarski, francoski, italijanski, zraven več slovanskih jezikov — bila mu je zlasti dobro poznana staro-slovenščina. Govori se, da je bil namenjen za novo biskupsko stolico v Belgradu.
Ne čudim se torej, da je na prej imenovanega pisatelja napravil tak vtisek, da se je tako lepo o njem izrazil. Spodbudljiv je bil pok. P. E. tudi pri altarju in pri molitvi, molil je rad. Življenje njegovo je kazalo, da se je zvesto držal pravila: moli in delaj.
Vse te lepe lastnosti dičile so tudi druge redovne čednosii, zlasti ponižnost in ljubezen do sv. uboštva serafinskega. Poglavarji so spoznali, da P. E. bi bil izvrsten za predstojnika in 1. 1880 postal je „lector emeritus" in gvardijan v Baji.
Prijetni duh te krasne cvetlice na serafinskem vrtu privel je tudi v Rim, hoteli so jo imeti tamkaj, da koristi celemu redu.
L. 1882 bil je poklican v Rim kot „generalni definitor", katera služba in čast traje šest let. Po dokončanih letih ne pusti ga novi generalni minister iz Rima. On spozna v Evzebiju človeka, kateremu se more poveriti nadaljevanje znamenitih „Wadingovih-Annales Minorum". — 26 zvezkov „in folio" je že tiskanih, na redu je bil 27. zvezek 17. stoletje.
To je ogromno delo in potrebuje spretnega se-stavljalca, človeka, ki zna razpršeno tvarino poiskati, jo prečitati, kar zahteva veliko marljivost, nevtrud-ljivo delavnost in mnogo potrpežljivosti. To je bilo toliko težavniše delo, ker zavoljo raznih prevratov in vojsk zlasti v tem stoletju razpršene so bile in trpele mnoge knjižnice, zlasti samostanske. Prehodil je zato mnogo krajev po Evropi in pogledal v razne knjižnice in arhive, da najde tvarine za naloženo delo. Največ je presedel in našel se ve da v Vatikanu. — Sedeti mej starimi spisi in pergamenti in razvozlati čudne različne pisave, to mu je bila naj-
zabavljanjem ? Mar ta list ne smeši vse naše zadruge, društva in posojilnice ?
„Narod" priobčil bi gotovo precej nekako tak-le dopis:
Iz tolminskih hribov, 20. avgusta. (Naši kapelani.) Kaj dandanes že kapelani znajo, to je čudno. Ker so štiri leta po semenišču mlatili prazno slamo, pa mislijo, da vse vedo in da jim ni prav nobena stvar nemogoča. Kmetijstvo razumejo ti maziljeni mladeniči kot malokdo, kupčijo pa tako, kot nobeden drug človek. Saj je pa tudi lepo videti gospoda s črno suknjo in kolarjem, kako suče koso in vihti grablje ali pa meri sukno in platno na vatlje. Vse zanima te blagoslovljene osrečevalce ljudstva, v vse vtikajo svoj nos, le cerkev jih ne briga čisto nič. V kakem stavbinskem stanju se nahajajo cerkve pri nas, lahko vidi vsakdo sam. Naj bi rajši ti gospodje denar, ki ga sedaj uporabljajo za dvomljiva podjetja in špekulacije, katerih izid se preračunati ne da, izlagali za popravljanje naših cerkva. Naj pomislijo, da je ta denar zbralo in nabralo ljudstvo, to naše ubogo ljudstvo, ki mora sedaj hoditi v cerkve, na katerih oko zaman išče lepote. Tako bi ljudstvo od denarja imelo vsaj kako korist, sedaj pa se mu vzbujajo samo goljufive nade. Mi razvpiti liberalci skrbeti moramo za čast cerkve, tako daleč smo že prišli!
Te besede naj bi si osobito zapomnil naš go-
veča zabava, pri tem je pozabil na svojo bolebnost in potrebni odpočitek.
Da si ga vprašal, kakšna je rimeka okoliea, ne bi bil znal iz lastnega izkustva povedati, ker je ni videl razven, ako je bil kam službeno poslan, — pač pa je dobro znal kako daleč je frančiškanski kolegij sv. Antona od Vatikana, znal je, da je treba uro hoda, in to je bil njegov sprehod.
Spretnega in ponižnega Evzebija posluževal se je generalni minister kot svojega namestnika na redovnih vicitaeijah. Pregledal je v njegovem imenu več redovnih provincij v Italiji, na Ogerskem, na Poljskem, v Bosni, Dalmaciji, Albaniji in kustodijo svete zemlje. Take kanonične vizitacije so več ali manj težavne in odgovorne, treba je semtertje kakšno popustljivost zopet vtrditi, slabe opomniti, dobre še bolj utrditi. V vsem tem znal se je P. Euzebij prav spretno in modro vladati in pridobiti srca redovnih bratov.
Ali ta službena potovanja niso bila za njegovo zbirko starih dokumentov brez koristi. Po dovršeni vizitaciji je zlasti po Jugoslovanskem kaj rad pregledoval samostanske arhive in mnogo zanimivega je našel. — Znal je glede prepisovalcev prav lepe svete dajati in opomniti na navade in pravila v po-sojevanju listin, kjer je treba obilo opreznosti in ne preveč zaupljivosti. Zavoljo prevelike zaupljivosti in neopreznosti je že marsikateri arhiv škodo trpel. Zato ni hotel, da bi se tudi glede njega imelo posebne obzire, akoravno se mu je smelo vse popolnoma zaupati. Ali taka nagnenja in pogreške znal je lepo izpričati in ne podtikati hudobijo, češ da mnogi imajo neko manijo na to, katera jih premaga; sploh v ljubezni do bližnjega in v skrbi, da mu na dobrem imenu ne škodi, bil je P. Б. najlepši izgled.
Iz Rima odpotoval je ali službeno, ali pa radi znanstvenega iskanja, in ako je moral kedaj tudi radi zdravja in odmora oditi, (rad je obiskal o priložnosti tudi svojo še živo mater), je že na potu kaj starih listin našel in prepisaval. Tako se je mudil parkrat tudi v ljubljanskem samostanu in ne brez koristi. — V Eimu, v Italiji in zlasti po Jugoslovanskem zbral je za zgodovino teh narodov jako mnogo prav zanimivega gradiva. — Kot Bolgar oddolžil se je prelepo svojemu narodu, katerega je ljubil, s knjigo: Acta Bulgariae ecclesiastica. 1887. To je edino delo za Bolgarijo za čas njegovega rob-stva pod Turško v 16. in 17. stoletju. S tem delom pokazal je P. Euzebij svojemu narodu v svitli luči njegov ponos in borbo, ko se je v 16. in 17. stoletju boril proti Turkom in Bogomilom. To delo mu je pridobilo osobito priznanje mej učenjaki.
(Konec sledi.)
Cerkveni letopis.
t ŠentjoSkemu samotarju v spomin!
Oj ti koščena žena, neizprosna smrt! Kako to, da se ti je tako priljubila to leto naša škofija, da se kar ne moreS vsaj za nekaj časa odtrgati od nje? Glej, niti osem mesecev ni Se poteklo po
spod Bogoljub. Ta mož vse zna. Nabral je pri naših ubogih hribovcih precej denarja in sedaj špekulira. Najprvo napravil je sušiiuico za sadje, potem sirarsko zadrugo, kar mu pa še ni bilo dosti, iu napravil je kmetijsko zadrugo v zvezi s konsumnim društvom. Vse to vodi on sam! Ali se je vsega tega učil ali ne, za to ne vpraša, saj je kapelan, mora že vse znati I Toda vse to mu še ni zadosti. Napravil je drevesnico, in sedaj ga vidite z motiko v roki oko-pavati grudo, in on sam si je izgovoril nadzorstvo nad drevesnico. Razume se, da tudi vsa društva in zadruge vodi sam. Kaj pa pastirstvo?
Ali je mogoče dobiti g. Bogoljubu časa za pastirstvo ? Kedo naj tolaži bolnike, ako g. kapelan okopava ves božji dan drevesnico, sadi mladike, ali mede mleko v sirarni, prodaja sladkor in kavo, ali z vatlom v roki hodi po prodajalnici ? Naši kmetje so do sedaj pripravljali izvrstne suhe hruške v svojih domačih sušilnicah, sedaj stoji sredi vasi sušilnica napravljena po najnovejšem sistemu, o katerem je bral g. kapelan. Živ krst pa ne ve, ali bo sadje tam notri res postalo suho in če, ali se bo posušilo res dobro. Tako špekulirajo ti služabniki boreče se cerkve. Da bi le vjeli ljudstvo I V drevesnici sadi pečke, kar nam kaže izbornega sadjerejca. Kedaj bo potem kaj izrastlo, za to ta maziljeni kmetič ne praša. Vsak pameten človek bi na njegovem mestu sadil divjake ali pa že cepljena drevesca. Denarja je na-
novem letu, pa 2e jih leži 18 duSnih pastirjev pod tvojo bridko koso. Obilna, oh mnogo preobilna je tvoja grozna žetev ravno v teh vrstah! Ali ne vidie, ali nič ne upoštevaš velikansko setev in žetev, ki čaka duSnih pastirjev in delavcev v Gospodovem vinogradu? Malo jih je, elabotni so, pa ti Se tem ne prizanaSaS......
Od dO letnega staroste KraSovca do 25 letnega mladeniča Prežlja, ki je komaj stopil pred božji altar; od ljudomilega, tihega samotarja SpitaliSkega Pečnika do iskrega, ognjevitega prosta Urha; od večnega trpina Barliča do neumorno delavnega župnika Kačarja; od duhovitega stolnega kanonika barona Girheimba do slovečega rastlinoslovca in polžarja Robiča; od veselega, do smrti delavnega zlatomaSnika VVohinca do nenadno umrlega Bolte
.....vse leži pod zeleno ruSol In izmed teh
jih je Slo na drugi svet nagloma celo pet! Med 18 celo 5! Oh, kako mogočen glas za nas preostale: »Fratres sobrii estote et vigilate! . . . .«
In zdaj si Sel za njimi tudi Ti, naš dragi gospod France, in tudi Ti nanagloma! Pred malo dnevi še na svoji 40 letnici mašništva s tovariši poln duhovnega veselja in hvaležnosti do Boga, in zdaj Te krije že črna zemlja! Kdo bi si mislil, da Te izgubimo tako zgodaj, tako nenadoma?
Te neznatne vrstice Ti pišem v spomin; ne zameri mi! Saj vse, kar pišem o Tebi, je brez dvoma nebrojnim Tvojim prijateljem in znancem, duhovnikom in lajikom, vsem Sentjoškim romarjem križem slovenske domovine, katerim si stregel kakor usmiljen Samarijan tolikokrat, vzeto iz dna srca. In kar vsi o Tebi drugi mislijo in govore, to sme zapisati moje okorno pero na papir, da Tvoja žarna vzorna »luč ne sveti v temi«, da po-sine Se jedenkrat in to zadnjikrat preko Tvojega prezgodnjega groba do skrajnih mej slovenske zemlje — vsem v nauk in bodrilo.
Oh, solza mi sili v oko, ko se spominjam — Tebe, ker Te ni več ! Pisati hočem o Tebi; pa kaj naj povem, kako naj povem, da Tvojih velikih junaških čednosti ne zmanjšam, in da Tvojega pokojnega ponižnega duha ne žalim? Ali naj hvalim Tvojo svetniško pobožnost, ki je dihala iz vsega Tvojega bitja? Ali naj poveličujem Tvojo salezi-jansko ljudomilost in krotkost ali čudovito Tvojo ponižnost ? Ali naj opisuje moje okorno pero Tvojo Jobovo potrpežljivost ali Martinovo gostoljubnost in postrežljivost? Znana je bila Tvoja brezmejna nesebičnost in požrtvovalnost duSnopastirska, znana in priznana Tvoja modrost in treznost, s katero si jih nehote in nevede toliko osramotil in z vzgledom svojim tudi poboljšal. Kaj bi vse to opisaval, saj te poznajo, saj te hvalijo tisoči slovenskih romarjev, ki so imeli srečo spoznati Te v staroslav-nem svetišču sv. Jošta. Poveličujejo Te bolj, nego Te bi sploh mogel poveličevati kak jezik, brezštevilna Tvoja dobra dela, katera si želel in skuSal ohraniti skrita pred svetom, pa so zasiula daleč na okoli, kakor se tudi ponižna vijolica ne more
bral g. kapelan dovolj, da bi to tudi on lahko storil, kam pa devlje denar ? Se li mar samega sebe plačuje za ves svoj trud (?) v korist (?) kmetov ? Naj položi račun! Toda saj vemo, kako polagajo ti klerikalci račune, katoliški sklad, potresne podpore itd. nas poučujejo o tem. Tudi bralno društvo ustanavlja g. Bogoljub in obeta celo posojilnico seveda Raiffeissnovo, drugih naši klerikalci itak ne marajo. Potem bo vse ljudstvo in ves denar v njegovih rokah. In ti gospodje hočejo biti ljudski osrečeva-telji!! Sedaj pa poglejmo našo cerkev. Ves omet ji že odpada, umetniškega ni na njej niti trohice. Ni mogoče, da bi blažja čutila prevevala človeško srce v tako zanemarjeni cerkvi. Hic Bhodus, gospodine kapeliuče! Kako krasne cerkve imajo po drugod, kjer se duhovni brigajo bolj za cerkev kot za politiko. Saj se poznamo, Bogoljube ! Saj vemo kam meriš! Ljudstvo dobiti v roke, da bode šlo pri volitvah čez drn in strn z vami maziljenimi zapeljivci naroda. Toda mi smo čisto mirni. Naj le ustanavljajo ti gospodje karkoli hočejo, mi mirno pričakujemo — kraha. Potem pa bomo vzeli mi to reč v roke in ljudstvo bode videlo svoje prave prijatelje, ki sedaj le radi tega ne storijo prav ničesar, ker se v vse vtikajo ti naši kapelani".
Tako-le nekako bi govoril .Slov. Narod" in njegovi liberalni bralci bi bili tudi — prepričani.
skriti zaradi prijetne svoje vonjave, katero razširja daleč na okoli.
Jedna sama rahla beseda iz Tvojih modrih ust, da Se več: jeden sam pogled na Tvojo svetost duhtečo osebo, je bila cela pridiga za vsakega, za dobrega in hudobnega. Zato menda svoje žive dni nisi imel sovražnika. Saj ga tudi nisi mogel imeti 1 . . . .
Vem sicer dobro, da не mnogokrat na mar-sikakem pokojniku zlorabi izrek: »Ni ga imel niti jednega sovražnika 1« S temi besedami se marsikdo po smrti negativno pohvali; zakrije se ž njimi njegova omahljivost, boječnost pred ljudmi, morda celo — neznačajnost! In marsikdo, ki tako sodbo izreče o tem ali onem pokojniku, ima več srca nego razuma, ali pa samo prvo, druzega pa nič 1
Toda o našem preljubem gospodu Froncu to nikakor ne velja. On res ni imel sovražnika in ga ni mogel imeti; to pa ne zaradi nestalnosti značaja, kakor da bi po vetru plašč obračal in tako vsem ustregel! Nikakor ne! On je s svojo ponižnostjo in modrostjo, s svojo golobjo priprostostjo, ki je v resnici dihala svetost, vsakega človeka očaral in zase pridobil. On pa tudi o svojem bližnjem, prav o nobenem, ni izrekel niti najmanjše hude sodbe, iu naj je bila družba njegova taka ali taka. Ce so drugi sodili in govorili, on je molčal in — mislil. Ker je bil sam od srca mil in blag, je tudi vsakega druzega le milo sodil ia dobro cenil.
In tega svetega moža zdaj ni več! 18 let je služil pri sv. Joštu na visoki gori. Oh, kolikokrat je sivolasi starček peš prikorakal v Kranj — vsak teden najmanj jedenkrat — ne sebi v zabavo in razvedrilo, temveč streč svojim duhovnim sobratom in vernikom, katerim je bil duhovni oče! In vsak dau sproti je romal počasi nazaj k sv. Joštu. Cez noč ni hotel ostati od doma.
In njega ni več med nami'! Sel je celo nepreviden v boljši svet! A vendar srečna, blažena je bila smrt njegova! Kakoršno življenje, taka smrt! On pa jedo sive starosti živel brezmadežno življenje. Aetas senectutis vita immaculata ! Če gospod Fronc ni tam gori pri ljubem Bogu v družbi nebeški, kdo pa bo potem izmed nas? Saj takih, kakor je bil on, je nebeško kraljestvo!
Zato, prečastiti, preljubljeni naš gospod Fronc, ki si nas telesno zapustil za vselej, s svojim duhom vsaj ostani zmerom med nami! Prosi za nas, da si prisvojimo mi, Tvoji hvaležni, užaljeni tovariši, vsaj košček tistih neštevilnih čednostij in zaslug za nebesa, v katerih si bil ti pravi junak in orjak, s katerimi si nam svetil kakor žarko, gorko solnce! Oj, blaga, sveta duša duhovska, raduj se v svetih nebesih ! Oj, vzorni duhovnik po Srcu svojega božjega Učenika in Gospoda Jezusa, počivaj in spavaj v mirul Mi kličemo za Teboj:
„Oj srečna, srečna, duša ti, In s Tabo vsak, ki v Bogu spi!"
J. B. Tom.
Tedenski koledar.
Nedelja 29. avg.: 12. pobink. evang. O usmiljenem Simarijanu, Luk. 10. Angelji varuhi. Ponedeljek 30. avg. : Roza Lim. dev. Torek 81. avg.: Rajmund Nonat. sp. Sreda 1. sept.: Tilen op. Četrtek 2. sept.: Štefan kralj. Petek 3. sept.: Evfemija, Doroteja. Sobota 4. sept.: Roza Viterb. dev. L unin spremin: Prvi krajec dne 4. sept. ob 4. u. 11 m. po polnoči. Solnce izide 1. sept. ob 5. u. 27. m. ; zaide ob 6. u. 34 m. D a n se skrči v sept. za 1. u. 38 m.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 28. avgusta.
(Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so naslednji č. gospodje: spi-ritual dr. Frančišek Ušeničnik iz Alojzijevišča kot spirituval v semenišče, kapelan Ivan R e n i e r od sv. Jakoba v Ljubljani v Kranj, dr. Gregorii Pečjak iz Žužemberka k sv. Jakobu v Ljubljano, Ivan Trpin z Iga kot beneficijat v Šmartno pri Litiji, dr. Ivan M a u r i n g iz sv. Vida pri Stični na Ig, Matija K a s t e 1 i c iz Kostanjevice v St. Vid pri Stični, Alojzij Šareč iz Planine v Šmartno pri Kranju, Viljem M 1 e j n i k z Vinice kot drugi kapelan v Semič, Anton Z n i d a r š i č iz Vipave kot ekspozit na Razdrto, Karol Č i k iz Hrenovic kot kapelan in Kozlerjev beneficijat v Kočevje, Josip Koblar iz Škofje Loke v Hrenovice, Josip B r e • š a r iz Postojne v Skofjo Loko, Jernej Bernard iz Blok kot prvi kapelan v Postojno, Karol Jaklič
iz Dobrnič kot beneficijat ua Vače, Anton Poljšak z Brezovice v Sostro, župni upravitelj Frančišek Sturm s Suhorja kot kapelan v Podzemelj, Ivan Dolinar iz Črnomlja v Stari Trg pri Ložu, Ivan Lovšin iz Kočevja kot župni upravitelj na Toplo Reber, beneficijat Jakob Pavlovčič z Vač kot župni upravitelj na Suhor, kapelan Ivan J e 1 e n e c iz Sostrega kot župni upravitelj v Javor, župni upravitelj Alojzij J a k 1 i t s c h a Tople Rebri kot župni upravitelj v Ebenthal, župni upravitelj Anton Mali iz Javora kot župni upravitelj na Ledine. — Novo eo nameščeni č. gospodje: Ivan Jereb kot drugi kapelan v Žužemberka, semeniški duhovnik Ivan B a 1 o h kot kapelan v Kostanjevici, Leouard Z u p a u kot kapelan v Planini, semeniški duhovnik Ivan Smukavec kot kapelan na Blokah, Anton Jerič kot kapelan na Brezovici, semeniški duhovnik Ivan Z a v b i kot kapelan v Hinjah, Josip E p p i c h kot kapelan v Dobrničah.
(Vseslovenski shod.) Pripravljalni odbor je v današnji seji sklenil, da se vseslovenski shod vrši dne 14. septembra, in sicer se prične ob 9. uri dopoludne.
(Prepovedan shod.) Kakor se brzojavno sporoča, je oblastvo prepovedalo na jutršni dan sklicani shod v St. Martinu na Paki iz javnih ozirov.
(Kanonično obiskovanje in birmovanje v ljubljanski škofiji) bode letos še po naslednjih krajih : 8. in 9. septembra v S t. Rupertu (prvi dan po-svečenje cerkve, drugi dan birma); 12. septembra v Z a p 1 a n i (ob enem poevečenje cerkve); 13. v Borovnici (ob enem posvečenje altarja); 19. v Gorjah (ob enem posvečenje altarjev); 20. sept. na Brez niči; 21. na Dovjem; 22. v Preddvoru; 23. v Smartnem pri Kranju; 24. Selcih; 25. v Zalem Logu; 26. v Skofji Loki; 27. na Trati; 3. oktobra bode birma v Ribnici. — Jutri popoludne bode kanonično obiskovanje in birma v Logatcu.
(Mil. gosp. krški škof dr. Anton Mahnič) se je danes odpeljal iz Ljubljane na Tirolsko, kjer ostane zaradi bolehnosti nekaj časa na počitku.
(Vojaške vaje.) Danes in jutri pride v Ljubljano do 4000 vojakov, ki se nastanijo v šolskih poslopjih. Okoli 5000 mož se nastani v ljubljanski okolici, na Glincah, Viču, v Šiški, St. Vidu, na Ježici, v Mostah in Vodmatu. Divizija ostane do 3. sept. v Ljubljani, od 4. do 7. se vrše vaje proti Vranskem, kjer se končajo 10. sept Dne 11. sept. se vrne pešpolk št. 27. v Ljubljano.
(Osebna vest.) Josip S m o d e j, notarijatski kandidat, imenovan je notarjem v Velikih Laščah.
(Nova pošta) V Vrhpolji pri Vipavi je pred kratkim pričel poslovati nov poštni urad, ki je v zvezi s Colom in Vipavo.
(Vzajemno podporno društvo proti požaru) se osnuje v Črnem Vrhu nad Idrijo.
(Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici) dne 20. avg. V nedeljo dne 8. avgusta bil je shod v Knežaku. Ljudstvo iz bližnjih vasi se je sešlo v precejšnjem številu in so bili tudi Juršičaui zastopani. Tu smo se zopet enkrat prepričali o resničnosti ljudskega reka, da človek šele v tuji vasi o tem zve, kar se doma godi. Nek Juršičan pripovedoval je namreč sledečo zelo mično dogodbico iz bližnje Bistrice, ki utegne tudi širši svet zanimati. Pretečeni mesec neko nedeljo razglasil je sodui sluga iz II. Bistrice pred cerkvijo, da se bodo prodajale določenega dne pri tamošnjem okrajnem sodišču konfiskovane puške, ter vabil kupoželjne, naj se v obilnem številu dražbe vdeleže. Med drugimi prišli so k dražbi tudi nekateri Juršičani. Ali naš kmetu ne preveč naklonjeni notar in predstojnik tukajšnjega lovskega društva ni privoščil Juršičanom, da bi si preskrbeli, v varnost svojih v goratem kraju osamelih koč, potrebnega orožja. — Koj, ko so se predrznili dražiti, zarudel je kakor rak ter jih pričel strašiti, naj nikar pušk ne kupujejo, ker jih ne bodo smeli domov nesti. Ko niso imele njegove besede zaželjenega uspeha, odstranil se je po asistenco svojega zvestega zaveznika okr. sodnika. Gospod okr. sodnik, kojega momentalna nepremišljenost in prenagljenost je vže znana, pritekel je seveda takoj ter zaukasal vpričo kupoželjnih sod. slugi, naj obveetiorožnike, dabodoJuršičanom puške odvzeli. — Ker orožnikov baje ni bilo doma, namignila sta si pa kot lovec navzoči drž. pravdništva upravitelj in v zadregah stoječi notar češ, naj zadnji kmete nekoliko zadrži in bode vže prvi potrebno vkrenil, da se jim puSke odvzamejo. — Hrabri Juršičan z zdravim Človeškim razumom se
pa vendar za vse strašenje in tudi za sodnikove nepremišljene in lastni avtoriteti klubujoče besede ni zmenil ter je vkupil dvocevko za okolo 6 gld. — Sedaj je bil J a n k o še v večih skrbeh, da bi se puška ne odnesla, in čuj, kaj se je zgodilo. Notar je puško vzel, rekoč, da jo bode zdražitelju po pošti domov poslal, ter jo odnesel v svojo pisarno. V pisarni je Juršičana, dokler se mu je zdele, da vže stoji na bližnjem mostiču zaželjena posadka, zadržal, potem pa mu puško s tem izročil, da jo lahko sam domov nese. — Stoprav se je Juršičan z nekim tovarišem proti domu napotil — lastnik puške je bil isto, ker si je ravno suknjo oblačil, svojemu spremljevalcu izročil — stopi k njima lovec drž. pravd upravitelj z obč. slugom ter odvzame spremljevalcu puško. Vsled ovadbe je okr. glavarstvo v Postojni, ker ni bilo o stvarnem položaju prav podučeno, ne le lastnika puške, marveč tudi slučajnega nosača kaznovalo, puško pa zapadli proglasilo. Cela zadeva se nahaja sedaj pri dež. vladi v Ljubljani, in upati je, da bode le-ta s pravično razsodbo vznemirjene Juršičane potolažila. Ljudstvo sodi namreč, da se ne more reči onemu, ki je pri sodišču na javni dražbi puško kupil in jo domov nesel, da jo je brez dovoljenja nesel. Saj je imel pravico zahtevati od sodišča celo potrdilo, ker je pri njem za državno korist puško kupil, da jo sme domov nesti. Ako pa kmet, zaupajoč, da oblasti ne bodo ena drugi kljubovale, tega ni storil, sme se vendar trditi, da je molče vže z vabilom na dražbo zadobil od sodišča tako dovoljenje. Saj se vendar od kmeta ne more zahtevati, da si bode vže zanaprej dai napraviti orožni list za puško, ki jo še nima in, posebno glede na to ne, ker mu orožnega lista niti treba ni, ako ima namen puško le za zakonito dovoljene namene rabiti.*) — Na vsak način je pa samovoljno in tedaj nedopustno tolmačenje zakona, ako se je obsodba pulitične oblasti raztegnila tudi na slučajnega nosača puške. Takšne samovoljnosti škodujejo ugledu oblastev. Duh zakona naj velja, ne pa beseda. Sodbo o tem, je-li upravitelj drž. pravdništva svoj delokrog prekoračil, prepuščamo slavnemu drž. pravdništvu.
(Tombolo) je dovolilo fin. ministerstvo kmet. podružnici v Rovtah, in sicer 1000 srečk po 10 kr. Dobitki ne smejo biti v denarju. Dohodek je namenjen za drevesnico.
(Prememba posesti.) Hišo Marije Borštnik na Dolenjski cesti št. 4 je kupil A. Rasberger.
(Požar.) Dne 22. t. m. popoludne je pričelo goreti pod streho skladišča za železje ključavničarja M. Kremžarja v Sp. Domžalah. Zgorela je vsa streha. Ker se je strop udri v skladišče, ima posestnik škode do 1200 gl., zavarovan je bil za 850 gl.
(„SI. Naroda" resnicoljubnost) „SI. N." je iz taknil v svoji gorečnosti za „pikantne" novice neko poročilo, v katerem igra zopet kaplan junaško ulogo. Poroča se namreč, da je „krasno dekle" Karolina Lahr v Aradu na Ogerskem s svojo pobožnostjo zabredla v nesrečo in žalostno umrla. „Vsak svoboden čas je prebila v cerkvi in večkrat na mesec je šla k spovedi. Pri tem se je do dobra seznanila z mladim k&plauom, in posledice niso izostale. Guvernanta je morala zapustiti hišo in se je utekla v bolnico. Ondi pa je med velikimi bolečinami umrla". Zdravnik je pisal njenemu očetu, „da je njegova hči žrtva nekega hudobneža, ki je hotel šiloma zatreti ali odpraviti dokaz greha". — To „pikantno-realno" novico je staknil „Narod" v „Narodnih Listyh" in z vidnim veseljem zabeležil v svojo „chronique scan-daleuse". Toda tokrat mu je izpodletelo. Celo v „Neue Fr. Presse", ki je seveda tudi pobrala to notico, čitamo namreč dopis iz Kaiserlautern a : Oče Karoline Lahr, trgovec Heinrich L. javlja v „Pfalzer Volksboten", da novice, ki so po raznih časopisih krožile o hitri smrti hčere, niso resnične. V zapuščini umrle Karoline se niso našla ljubavna pisma kakega kaplana. Smrt je bila res nenadno hitra in v resnici se je predlagalo, da se truplo izkoplje, toda niti jedne okolnosti ni, ki bi sumničila spovednika rajnice, ali sploh kakega duhovnika. — Tako židovski list. Čutil je še nekaj poštenosti. In „Slovenski Narod" ? — On ni do danes vkljub svojemu „katoličanstvu" in „resnicoljubnosti* priobčil popravka, ker neče zgubiti „dobrega" vtisa, katerega je napravila „pikantna" novica. Ali je to pošteno ?!
(Primorski odnošaji v poslanski zbornici na Dunaji) To je naslov 61 stranij obsežni brošuri,
*) Kolikor nam znano, vajenoi, ki pri puškarjih prenašajo orodje, do sedaj še nimajo orožnih listin.
katero je izdalo in založilo uredništvo „Soče" v Gorici. Ponatisnjena je po stenografskih zapisnikih vsa generalna debata v državnem zboru o primorskih razmerah ; pridejane so tudi črtice iz zbornice poslancev. Knjižice se je tiskalo v 5000 izvodih. Cisti dohodek je namenjen onim slovenskim in hrvatskim rodbinam, ki so ob letošnjih volitvah prišli v nesrečo. Zato toplo priporočamo to knjižico vsem narodnjakom. Izvod stane 25 kr., 10 izvodov 2 gld.; preplačila se hvaležno vsprejemajo. Naročnino vsprejema „Goriška tiskarna" A. Gaberščka v Gorici.
(Otročarija?) V Tržiču na Goriškem so ustanovili kolesarsko društvo. Na društveno znamenje so vsprejeli tudi leva sv. Marka, kakor da je Tržič pod Benečani. Tržaško namestništvo je to znamenje prepovedalo.
(Oproščeni) so v Gorici trije, o katerih so priče trdile, da so kupovali ob volitvi pete kurije glasove za laško stranko.
(Prepovedana pesem.) Čitalnica v Vrtojbi je dne 22. t. m. napravila veselico, za katero je morala vse točke vsporeda predložiti goriškemu okr. glavarstvu. Mej pevskimi točkami je bila Volaričeva „Kvišku bratje" in dve hrvatski pesmi. Okrajno glavarstvo pa je prepovedalo slovensko pesem, akoravno se je pela pri raznih priložnostih.
(Vipavska železnica.) Kakor poroča „Soča", je svota 50.000 gld. že vplačana. Dne 18. t. m. pričeli so iužerjšrji izdelavati nadrobni načrt od postaje južne železnice proti Bukovici. V nekaterih mesecih bode načrt izdelan in na to se vrši politični obhod. Goriško mesto pa, ki ni dalo niti vinarja, dela še sitnosti proti železnici. Tako je goriški magistrat razpisal natečaj radi zgradbe za smodnik v Dol. Vrtojbi na prostoru, ki je le 100 metrov oddaljen od nameravanega železničnega tira. Županstvo v Vrtojbi, katero ni bilo niti obveščeno, se pritoži proti temu samovoljnemu postopanju.
(Obsojen) je bil pisar pri nekem laškem odvetniku na pet dnij zapora, ker je 17. t. m. zvečer klical „Viva 1'Italia". Neki drugi je dobil 48 ur.
(Nesreča.) Dne 26. t. m. se je pri zgradbi trdnjave Kluže na novi cesti udri prod. Eden delavec je ubit. drugi hudo poškodovan. — Prejšnji dan se je ravnotam ponesrečil jeden delavec.
(Razpisana) je začetkom Sol. leta 1897—1898 državna ustanova letnih 300 gld. za dijake iz Istre, ki so hočejo učiti živinozdravnistva. Pravico do ustanove imajo dijaki, ki so dovršili Sest razredov gimnazije ali realke in se zavežejo, da bodo izvrševali prakso v Istri. — Prošnje namestniStvu do konca septembra.
(Nov brezverec) L'sti poročajo, da je ljubljanski zobozdravnik dr. Roman Jacobi javno izstopil iz katoliške cerkve ter se pri gospdski zglasil „brezverca" ali „konfesionslosarja". Jacobijevo ime je že takrat v Ljubljani zaslovelo, ko je po mestnih ulicah za stavo — svinjo gonil.
(Potovalni učitelj za Štajersko.) Deželni odbor za Štajersko je nastavil kot potovalnega učitelja za spodnje in srednje Štajersko g. Martina J e I o v š k a s sedežem v Grottenhofu pri Gradcu. Predaval bo o živinoreji in mlekarstvu. Prošnje za predavanja ulagati so 14 dnij prej pri dež. odboru.
(Moderni stariši.) Rusinski list „Rusljan" sporoča naslednjo najbrže amerikansko dogodbico: „No, Lucija," vpraša mož svojo ženko , „kaj si sedaj delala? „Oj, bila sem ravnokar jako prevzeta, gospod N. nam je razkladal o arhitekturi zbočenega mesta na Marsu; želela bi bila, da si to predavanje slišal tudi ti. Nato nam je drugi profesor razkladal o tro-pičnih razmerah srednje Afrike. — Malo pozneje je bila seja teozofičnega kluba, kateremu sem seveda tudi morala prisostovati, in naposled sem do 12. ure čitala v svojem listu jako zanimivo modro-slovno razpravo. Popoldne bila sem povabljena pri gospoda N., odkoder sem morala k gledališki po-skušnji. Ko sem tako proti večeru počasi šla domov, srečala sem prav blizo našega stanovanja dete, igrajoče se na cesti, ljubeznivo detice, tako da sem je morala poljubiti. — Ko bi jaz le vedela, čegavo je to dete." — „Ali je dete imelo rumenkaste lase", vpraša jo mož. „Da, prav take I" „In sinje oči?" „Da, sinje kakor nebo". „In pisano krilo ua sebi ?" „Da, prav tako!" — „Jaz vem, čegavo je to dete!" — „Čegavo?" — „Naše!"
(Circns Henry.) Sinočni high - life večer bil je zopet izborno obiskan. Predstava bila je v vsakem oziru dovršena. Ni ga večera, v katerem bi ravnatelj Henry svojih obiskovalcev z mnogimi čisto novimi točkami ne očaral. Tudi krasne dekoracije in
origiualni kostumi zadovoljijo iu presenetijo gledalce. K sklepu včerajšnjega večera igrala se je velika pan-tomina: „Cancan pred sodiščem", ki je vzbujala mnogo smeha. Danes bode ob 8. uri zvečer izvan-redna predstava, jutri v nedeljo pa boste dve predstavi; začetek prve, ki je pred vsem za otroke namenjena, je ob 4. uri popoludne, začetek druge pa ob 8. uri zvečer.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 30. avg. do 4. sept.) Na Kranjskem: 30. avg. na Dobrovi; 1. sept. v Radečah, na Skaručui, v Višnji gori; 4. v Preski pri Medvodan. — Na Slov. Štajerskem: 30. avg. na Muti, v Poličanah. pri sv. Filipu v Ve-račah, Znvcu, Hajdini; 4. sept. pri sv. Rozaliji. — Na Primorskem: 1. sept. v Boljunci, v Gra-diški in v Suti; 4. v Korminu.
Društva.
(Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Logatcu) priredi dne 5., v slučaju slabega vremena pa 8. septembra veselico v prid glavni družbi s prijaznim sodelovanjem slav. pevskega društva „Ljubljana" in tamburaškega zbora „Zvezde" veselico. Vspored se objavi pozneje.
Narodno gospodarstvo.
Svetovna razstava v Pariza leta 1900.
Leta tisočdevetstotega se napravi v Parizu mednarodna razstava umetnin in proizvodov prirodninskih plodin, o b r t u o s t i j in industrij.
Francoska si je postavila nalogo v svoji stolici zbrati v živi sliki vse kulturne pridobitve zdanjega časa, potekajoči dobi postaviti spomenik ter bližajočemu se novemu veku položiti temelj. Da se doseže ta visoki smoter, za to so nam porok štiri prekrasne razstave, ki so doslej ob Sćni na teb, v svojem svojstvu za napravo svetovnih razstav klasičnih tleh, vzbujale občudovanje naših vrstnikov. Toda apoteoza devetnajstega veka, na katero se pripravljajo vsi narodi, ne bode samo s svojo krasoto in sijajnostjo, ampak tudi s svojimi resnimi smotri, s svojo stvarno osnovo otemniia vse poprejšnje naprave takšne vrste.
Avstrijska vlada se ni odtegnila uvaževanju, da je udeležba na tej razstavi reprezentativna dolžnost, zajedino pa tudi važna narodnogospodarska korist, ker daje priliko, da se okrepe obstoječe a tudi osnujejo nove prometne zveze. Zato se je na podstavi Najvišega odločila povabilo francoske republike za uradno udeležbo sprejelo ter razsežna in jednotna organizacija te udeležbe s posebnim zakonom omogočila. Da se pa moremo dostojno veljavi, ki jo sme Avstrija zahtevati z&se kot gospodarska in umetnostna velesila, pokazati v Parizu, treba je napeti vse moči.
Vsi, ki so s svojim delovanjem v to poklicani, se zatorej pozivajo, da v ta namen svoje najboljše moči posvete, da skušajo obseči najvišo stopnjo možne popolnosti. Ta pozi\ se obrača do vsakega v tej razsežni državi: do izkušenih in pravih nastav-nikov, katerim razsežnost njih obratov dopušča in veleva večje stroške, kakor tudi do gospodarsko šibkejših, toda po svoji zmožnosti za uspehe usposobljenih producentov. Da se tem po možnosti olajšajo žrtve njih udeležbe, — da se jim pomore tam, kjer bi sredstva za primerno razstavo objektov, za njih pošiljatev ali zavarovalnino dejanski ne zadoščala — to bode moral biti resen prizadevek merodajnih faktorjev. Nadejati se je, da bode širnim patrijotičnim krogom ležeče na tem, da bodo ta prizadevek kar najkrepkeje pospeševali.
Ta poziv sme pričakovati tem krepkejšega odziva, ker že zdaj važne udeležene skupine odločno izjavljajo, da se hočejo udeležiti razstave.
Razstava ni osnovana na teritorijalni podstavi, ampak je razdeljena v posamezne strokovne skupine; to pa ima za nasledek, da se bode vsak razstavljeni predmet presojal in primerjal s tekmujočimi izdelki drugih držav. Ta uredba pa zategadelj obseza tudi opomin, da mora vsak posamezen objekt po svoji kakovosti in po svojem okusu, po svoji pripravnosti in ceni biti tak, da bode častno prebil to primerjanje.
Resnično stroga samokritika bode tedaj najboljši kažipot za izbor tega, kar se ima in mora leta 1900. pred očmi dovzetnega in kupovanja zmožnega občinstva in vseh delov sveta razgrniti, in sodbi iz najumnejših veljakov vsake stroke sestavljenih presojevavcev podvreči.
V vsaki posamezni skupini bo t u d i retro-
spektivni oddelek kazal razvoj posebne stroke v potekajočem stoletju.
Z izrečnim namenom, da se vrata razstavnih palač odpro najširšim plastem producentov, diije Francoska njih prostor brez vsakega povračila na razpolaganje — ravnotako g o -n i 1 n e sile, ki so potrebne za obrat v njih delovanju kazanih aparatov.
Tem višim zahtevam bodo mogli razstavljalci zadoščati gledć primerne instalacije njih predmetov. V mnogih slučajih sa bode sicer priporočalo individualne proizvode zbrati v kolektivne skupine ne samo v interesu varčnejše uporabe prostora in sredstev, ki so ua razpolaganje, ampak tudi zaradi boljšega pregleda.
C. kr. generalni komisarjat, ki je svoje delovanje že pričel v poslopju c. kr. trgovinskega ministerstva na Dunaju, kakor tudi ostali organi, katerim je izročeno pripraviti in izvršiti udeležbo Avstrije na pariški razstavi, bodo kar rajradovoljneje udeležencem na razpolagale z besedo iu dejanjem.
Pa tudi druga državna oblastva, kakor tuiii trgovinske in obrtne zbornice bodo kar najpazljiveje pospeševale v okviru svoje pristojnosti ta predmet.
Da se pravočasno in uspešno zmagajo vsa pripravna dela in z ozirom na dispozicije drugih držav je vendar — v kolikor posebni pravilniki za posamezne stroke ne dopuste izjem — potrebno, da se z g 1 a s i 1 a avstrijskih razstavljavcev predlože d o konca tega I >» t a.__
Telegramu,
161, 28. avgusta. Zunanji minister grof Goluhovski je bil včeraj opoludne pri cesarju v avdijenci ter se vdeležil zvečer dvornega obeda. Po noči se je vrnil na Dunaj.
Dunaj, 28. avgusta. „Wiener Zeitg." objavlja cesarsko naredbo z dne 24. avg., s katero se določa veljava zakona z dne 5. julija 1896 glede spremembe sladkornega davka za čas od 1. avg. letos do 13. julija 1898.
Curih, 28. avgusta. Mejnarodni shod za varstvo delavcev je vsprejel v včerajšnji seji soglasno predloge glede nočnega dela in dela v zdravju škodljivih podjetjih. Splošno se je sklenilo, da se nočno delo popolno prepove. V podjetjih z neprestanim obratom delovna doba ne sme presegati osem ur. Delo čez uro se mora prepovedati, le v ozira vrednih slučajih se sme dovoliti nekaj ur, da promet ne zastane. Obrti, ki so zdravju škodljivi, se smejo dovoljevati le pod strogimi pogoji in ne smejo v njih delati ženske in moški pred 18. letom. Osemurna delavna doba se mora z ozirom na nevarnost primerno znižati.
Curih, 28. avgusta. Mejnarodni shod je s 76 proti 68 glasovom vsprejel predlog nemškega državnega poslanca Vollmarja, da se glede odprave domače industrije ničesar ne sklepa do prihodnjega kongresa.
Pariz, 28. avgusta. Vlada je sklenila povodom povrnitve predsednika Faure razobesiti razstave na vseh javnih poslopjih in spomenikih v Parizu in po deželi.
Pariz, 28. avgusta. Minist. predsednik Meline ter ministra Billot in Besnard se podajo v torek k vsprejemu predsednika Faure v Diinkirchen.
Kaneja, 28. avgusta. Posadka na avstro-ogerski torpedovki „Satellit" je osvobodila predvčeranjim pri predgorju Crio po štiridnevnem pogajanju z vstaši brez odkupnine dve turški deklici in jednega dečka, ki so se ranjeni več mesecev nahajali v rokah vstašev. Turško prebivalstvo se kaže zelo hvaležno.
Montevideo, 28. avgusta. Postavoda-jalni zastop se je sešel danes k volitvi novega predsednika. Prva razburjenost se je že polegla. Morilec predsednikov je 271etni častnik, ki je izvršil zločin v pričo telesne straže. _
Neprekosljlvega učinka j«
Taiiiio-chhiiii tinktura za lase.
ОкгербпЈв ln ohranjnje lailiče in preprodajo Izpadanje laa. Cena 1 stekl. z rabllnlm navodom 50 kr.
Jedlna zaloga	57 30 a
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek
v LJubljani, Resljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta.
Starišem in varuhom!
V 13. okraji Dunaja (Hietzing), slovečem po svojih vilah, stoji sredi velikega krasnega parka ob severovzhodnem bregu kakinskega grada	31 3 — 2
Vzgojni zavod za dekleta
gg. dominikank v Hakingu, Schlossberggasse 7.
Namenjen je vzgajanju katoliških hčera srednjih in viših stanov. Po svoji zdravi legi, po izvrstnosti u<"nih in vzgojnih rnočij, po čvrsti, telesno in duSno izvrstni mladini, ki je že izšla iz tega zavoda, zagotovljena je najboljša vzgoja.
Ljudska in meščanska šola v zavodu ima pravico javnosti. Gojenke, odrasle šolski dolžnosti, morejo se tu temeljiteje izobraziti v jezikih, v slovstvu, zemljepisji, zgodovini, risanji in slikanji, v godbi in.finih ročnih delih, pa še v drugih predmetih, za katere kažejo posebno veselje in veliko zmožnost.
Na zahtevanje se pošiljajo prospekti.
Tržne cene v Ljubljani
dne 28. avgusta.
	gl-	kr.		e».	kr.
Pšenica, m. st. , .	11	80	Špeh povojen, kgr. .		74
				—	
Re", „ . . .	8	—	Surovo maslo, „ .	—	84
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, r . .	8	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso.....	8	50	Telečje	—	64
Koruza, „ . . .	6	30	Svinjsko , „ .		54)
Krompir, „ . ,	2	50	KoStrunovo „ „ .		Ш
Leča, hktl. . .	11	—	Piščanec ....		45
Grah, „ . . .	10	_		_	16
Fižol, .....	8	—	Seno, 100 kgr. . .	i	70
Mas'o, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „ . .	i	60
Mast, „ . . Špeh svež, „ , .	—	6-	Drva trda, 4 kub. m.	6	60
		70	„ mehka, 4 „ „	4	40
Meteorologično porodilo.
B * 3	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	N»bo	•251 a >
27) 9 zvečor		~~737 1	IT'3 [	si. izati	lasno	
28	7. zjutraj 2. popol.	738-3 7369	14 4 I 2 i'5 1	sl-jug sl. svzh.	jasno jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 18'0°, za 0-4° nad normalom.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. Junija 1807.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v
Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri .5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee Isclil, Gmunden, Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob (S. uri 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejeviee, Plzeni, Marijine vari, Ileb, Francove vati, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 12. uri 55 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejeviee, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare . Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 5. uri 30 min. popoldne osebni vlak v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih).
Ob (i. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 7. uri 40 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 55 in in. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda.
Ob S. uri 10 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 20 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoludne meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri Л7 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob S. uri 35 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob O. uri O min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob IO. uri 25 min. zvečer osebni vlak iz Lesec-Bleda
(le ob nedeljah in praznikih).
Odhod iz liubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. n 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ p „ 10. „ 2S „ zvečer „ p (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OS „ dopoludne „ „ „ в. „ 20 „ zvečer „ „ O. ,. 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Eksekutivne dražbe.
Neže S t e r 1 e k a r iz Št. Jurja terjatev v znesku 400 gld. dne 6. sept. in 20 sept. т Ljubljani.
Josipa Kožmana iz Zapuž neprem. posestvo (1696 gl.), terjatev 29 gld. 8 kr., dne 10. sept. in 12. okt. v Vipavi.
Ivana Bregarja iz Bržnn posestvo (280 gld.) dne 10. sept. in 8. okt. v Radečah.
Martina Kosmača zemljišče v laki Vasi (915 gld.) dne 6. sept. in 6. okt. v Ložu.
Antona Žitnika iz Male Račne nepremakljivo posestvo (2670 gld.), terjatev 80 gld., preložitev, dne 6. sept. in 9. okt. v Ljubljani.
Naznanilo,
Nerad, a vendar prisiljen sera tem potom objaviti, da jaz za svojim sinom-vojakom niti za najmanjšo svoto, katero bi mu kedo utegnil posoditi, plačevalec nisem in ne bodem.
V Idriji, dnč 27. avgusta 1897.
570 l-l
Valentin Treven,
trgovec.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
registr. vipavske vinarske zadruge
z omejenim poroštvom v Vipavi
na dan 5. septembra 1.1. ob 4. uri popoldne
v posojilnični pisarni v Vipavi št. 49
s sledečim duevnim redom:
1.	Poročila predsedništva
2.	Potrjenje letnih računov.
3.	Sprememba zadružnih pravil §§ 3. 6 10 do 13, 16. 18. 20 do 30, 32 do 34, 38 40 do 44, 46,
50, 52.
4.	Volitve a) upraviteljstva i^zt. načelstva, b) n»d-zorovalnega in c) razsojevaliie^a odbora.
5.	Določitev vstopniLe za nove člane.
6.	Slučajni nasveti.
563 1—1
Upraviteljstvo.
Išče se
kuharica.
Kje, oove upravništvo .Slovenca". 569 3-1 Le še kratek čas v Ljubljani.
Cirkus Hem\y
v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu. Danes v soboto, dne 28. avgusta, ob 8. uri zvečer:
Posebna predstava.
Štirje vrani žrebol, posebna dresura po ravnatelju. — Novo! Avgust s svojim pasjim cirkusom. — Gospod Gustav Schumann, šolski jahač. — Drugič Cancan pred sodiščem. Velika pantoraima.
Jutri, v nedeljo dne 29. t. m.:
pre«l«tavi. Popoldne ob 4. uri:
Velika družinska predstava
z ravno tako bogatim vsporedom, kakor zvečer. — Medved kot umetni Jahač in vse angažovane umetnijske moči.
Zvečer ob 8. uri :
Glavna prestava •
Pri večerni predstavi polne cene. K a ii k a ii pred sodiščem.
Predprodaja vstopnic od 10. ure zjutraj do 6. ure zvečer ja v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu.
acr Natančnejši vspored je na lepakih razviden. "ХДХ V ponedeljek, dnč 6. sept., zadnja predstava. 671 i	Ravnateljstvo.
Dragotin Pečenko,
mizarski mojster v Ljubljani, Rimska cesta 10,
uljudno naznanja prečast, duhovščini in slav. občinstvu, da je pričel samostojno Uvrševati	572 20—1
mizarski obrt.
Ob jednem se priporoča najtopleje v naročila na vsakovrstna
stavbinska in pohištvena mizarska dela,
katera bode izvrševal povsem natančno iz dobro osušeneg» mehkega in trdega les» po dobremu delu primerni ceni.
Ljnbljana v avgustu 1897.
Nova prodajalnica!
Usojam si slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznaniti, da otvorlm
diić в. kimorca t. 1.
▼ lastnej hlil
Prešernove ulice Št. 10—14
pod tvrdko
„Ivan Kordik"
novo prodajalnico z galanterijskim blagom
drobninami, igračami in rasnim blagom za sedlarje, tapetarje in črevljarje.
Kot dolgolotnemu in vsem etrokam popolnoma veščemu voditelju tvrdke „Ant. Krisper" mi bode ob malih upravnih stroških mogoče zadovoljiti slavno občinstvo z dobrim in cenim blagom.
Svoje novo podjetje kar najtopleje priporoča velespoštovanjem
568 3-1
Ivan Kordik.

Vsled druge konkurenčne obravnave doč 12. avgusta t. I. razpisuje podpisani znovič
zmanjševalno dražbo
zaradi popravila po potresu poškodovanega zvonika pri župnijski oerkvi v Kolovratu.
Dražba bo dne 6. septembra t. 1. ob 10. uri v župnišču v Kolovratu.
Troški so po zgoraj omenjeni konkurenčni obravnavi proračunjeni na 3000 gld.
Poboji, proračuui in načrti so na pregled pri podpisanem.
Podjetnik more biti le koncesijoniran zidarsk in tesarsk mojster, — in bo do dne kolavdacije vložil 10% kavcije.
Kolovrat, due 26. avgusta 1897.
567 3-i	O. Vilman,
načeluik stavbenega odbora.
^ ta, a.
Л 2 =
ž I 5
a _
MJS
o
S - °
w i. i®
^ ŠT.
-►j a — 5
J ^ Л
_ -5 ~ d - o K љ O «
•"H ">
S
•S ® -if S = W
C o
I ^ JZ ?
5
Д — J«
I a.
o 5 _
s si > —
O --a
f—1 n
50 »S
fc. ЛЈ se
> Л
0	a
X *'Z
I'?
>M
S b- *
v® сЛ
jj > ^о
>
1	® C S
О^ o
i^L >05 i» —i
«
PreĆ. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
ta
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
i Dmetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu. Annenitrats« 36.
Najboljša spri* čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Stari glasoyir,
izdel-k sluvnoznane tvrdke „Streicher". je po ceni na prodaj v Krakovskem predmestju, Gradaške ulice h. št, 8, v prvem nadstropju. 530 3-3
*
И H H
u
cseacaca soiiano biago. c:
m
milit
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15
(v Medjatovi lilšl)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
razno vrstnega polit i ranega in likancga pohištva.
Garniture, dtvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 60kr.,pulte za maine knjigo itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnlk s podobami ini in tnnkn	322 35—17
zastonj in franko.
Najnižje ceno. ЕЖ1
№

Sv. Petra nasip it. S v LJubljani.
Naznanilo preselitve in priporočilo.
Prečast. duhovščini in slav. občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem preselila iz baraka v Lattermannovem drevoredu pod tvrdko
Fr. Dežman
poslujoči klljigoveški obrt V mesto na
Sv, Petra nasip št. 5 v Ljubljani.
Ob tej priliki se toplo zahvaljujem za obilno naklonjenost ter prosim mi isto tudi v bodoče ohraniti. Vsako najmanjše naročilo izvršeno bode v moji delavnici točno, natančno po nizki ceni.
Velespoštovanjem
Fr. De&man.
551 5 -"
Sv. Petra nasip it. 5 v Ljubljani.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
Trijerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Snill-nloe za sadje ln zelenjavo. — Škropilnloe proti peronosperi, zboljšani sestav Vermolerov. — Mlatilnioe, mlini za žito, stiskalnice (preie) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznioe, katere se jako lahko eonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IC. HELLER na Dunaju,
II/2 Praterstrasse 9.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
182 9 Zastopniki se iščejo. 265 20-10
Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32—34
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila. na izdelovanje
oltarjev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških soh
iz gipsa. kamna, lesenih itd.
Oltarne skupine
_ iz različnega materijala.
Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri iupni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpisanega prtdstojnistva.
Predstojništvo župne cerkve na Ježici.
dne 30. julija 1897. 505 52-5
V lekarni se tudi dobiva: Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po 00 in 40 kr.. med. konjak, med. malagra, najboljša, vse po najnižjih cenah. Zelez-nato klneiko vino. aagrada vino (odvajajoče) itd.
m
■■•.•i m
Splošno priznan je
kina - železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1-80, pol stekl. gld. I'—
Prireja se v kemično farmacey-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger)
v Ljubljani
kateri naj se dopožiljajo naročila. Ondi dobć se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovojjno in brezplačno.	64 bi—33
>v<

Gosp. lekarnarju Plccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani u8oja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhel composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim In žolčnlm izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-43
Provlncijal brat Emanuel Leitner. nadzdravnik.
C. in kr. privilegovani
zavod za izdelovanje orgelj
tvrdke
Franc Čapek
v Kremsu ob Donavi
odlikovana mnogokrat s prvimi darili, član pariške akademije umetnosti
se priporoča v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, kakor: izdelovanje in postavljanje novih orgelj po najnovejšem, preizkušenem stožčnopn dalčnem (Kegellade) zistemu i. t. d. prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—15
Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj mej temi so se postavile orgije v kremški mestni žunni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviški (s 30 registri), v St. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Češkem (z 18 registri), v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd.
Dovoljujejo se jako ugodni plačilni pogoji.
Izborilo svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih i ii n e k r i t i li

lično in trpežno izdelanih priporoča prečast, duhovščini in sl. občinstvu
JBV. Šiške liMslednik
J. Demšar
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
Naročila izvršujejo se točno po 165 3 nizki ceni. 509 6-5
Alojzij Tečaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 47-29 priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljlce za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke.
Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.

LUDOVIK BOROVNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pniek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na e. kr. preskuševalniei in od mene preskušene.	655 52—49
Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj.
Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
cerkvenih posod in orodja.
Ze izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestencev itd., prodam 20£ nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Leop. Tratnik,
153 20—19	pasar - srebrar,
Sv. Petra cesta štev. 27.
v. £
I
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk in bogočastje prlpuičenl
mali, srednji in veliki


1
v slovenskem Jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravnokar Izšel ter se dobiva
mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalei dobe primeren popust.
10 G
Staropreizkušeno dijet. kosmet. sredstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišie človeškega telesa.
Kwizdov fluid
Znamka: kača (hribolažki fluid).
Z uspehom ga rabijo hribolazei, biciklisti in jahači, da se utrde in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseli lekarnah. Glavno zalogo ima okrožna lekarna v Korneuburgu
pri Dunajn.
•-E3 £3£3ĐQtiQS
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni
v Ljubljani. BDQQQO»

Yelika izbera lepih, poratmih priložnostnih daril!
IjMiše ure po шшШ cenili
Popravila zanesljivo pod jamstvom.
Največja zaloga
verižic, uhanov in prstanov.
Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov.
P!? Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. U
Ceniki so franko na razpolago. Novost: SC Stenske (Pendel-) ure z godbo fj|
^ gj	po jako nizki ceni.	711 42
JHj Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. Ji
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajočih potrebščin; posebno pa opozarjam na
Xovo!	T © Q © ТГ fe O џ *ovo!
ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje priporočati.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča le z izdelovanjem orožja, priporočam so p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, ker izvršujem vse v mojo stroko spada-dajoče nove naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Velespoštovanjem
534 20-3
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
Pleskarski in lakirarski obrt
tvrdke
Josip Jlakovec v Ljubljani I
-na Bregu štev 20 =	f
ГЈМк
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v (■ njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno izvršeno imltaoijo ■ vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega ■ materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52—46 ^jPJ
I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.

priporoča najceneje 59 104—93
Jldolf <Xauptmannf
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
XJ 8 t it n o vi j e no leta 1870.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
ua debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
ф >
<6 m O« O
a> o
■rajo* za gospode,
beli chiffon, gladke nt pralh, brei »Tratnika, brei maniet, «7 tri» Jedna ed gld. 110 do S T» •«t . „ 6-15 „ J6 — Brajoe za deike, t 4 Telikoatih, licer kakor gornie Jedna od gld. Г— do 1-40' "»t „ ,, 6-7S ,. 7-76 Svltloe za gospod«, в vre«
jedne 80 kr. do gld. 140 len gld. 4 60 do gld. 7S0 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 8*20. Dvanajst maniet od gld. 8"SO do 4-60. 12 pre&loff (VorhetJen) odg!d.3»5do6 —
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
ЈГ. O. Hamairn
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. ln kr. mornarico.
Jtf Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 32
•Josip Cveti'ečnik,
sobni slikar, Karlovska cesta št. 2,
se priporoča v vsakovrstna v sobnosllkarski obrt spada-ioča dela.	9 32-29
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopušftene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8. 459 10-1 198 5
jasHsasHSHSHSč
Uradne in trgovske
s tlrmo priporoča
KAT. TISKARNI [
v Ljubljani.
g$teč. du hovščino in yt. občinstvo
v mestu in na deželi uljudno obveščam, da sem se ravnokar vrnil з Dunaja, kjer sem v višjem učilnem zavodu za prikrojevanje oblek slavnoznane tvrdke Hofmann & sin absolvival tečaj za
popolno priučitev v prikrojevanjn vsakovrstne obleke,
posebno še duhovniške obredne in civilne oblelze.
Cenjenim in velečast. svojim naročnikom mogel bodem odslej v vsakem pogledu postreči kar najbolje.
Ob tej priliki se toplo zahvalim za doslej mi v obilnosti izkazano zaupanje ter prosim, da mi ohranijo naklonjenost vsi dosedanji naročniki iti mi po priporočilu — katero si liočem pridobiti z natančnim, povsem solidnim delom — pridobe še novih odjemalcev.
Velespoštovanjem
562 3-2	<&avšner
tehn. izvežbani krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4 (nasproti c. kr. veliki gimnaziji.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kaznle, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte 'td.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno iu pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovtlć pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 62-34
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
—
Istjiiiovljeno 1. 1SSO.
Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873.
tam h Prinoth
St. Ulrich
v Groden-u (Tirolsko)
se priporočata prečastiti duhovščini za
cerkvena dela iz lesa,
kakor: za izdelovanje altarjev, priž-nic , spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic itd.
po najnižjih cenah.
Ceniki brezplačno in franko. .
Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvišitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahvalim za lepo delo.	371 12—10
V Aleksandriji (Egipet).
P. Rajmund Bayerl,
apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine.
gffT" Zajamčeno samočista TpTffi
odlikovana z najvišjimi odlikovanji
Tomaževa fosfatna
iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko
je najbolje učinkujoče in najccnejše fosfornokislo gnojilo.
Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fos-forne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči.
Za vse vrste zemljine prsti.
Za zboljšanje zemlje revne na foefornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov.
Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate.
Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
Vprašanja in naročbe naj s« pošiljajo	56 36—23
prodaj ališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
Mariengasse 11.
D u n a j s k m b o r ж a.
Dn6 27. avgusta.
Itn p ni driavni dolg v notah.....102 gld.
Bkupni državni dolg v srebru ... . 102 ,
Avstrijska zlata renta 4%......124
ATStrijika kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerik* kronska renta 4%, 200 kron . . Av*lro ->ger»ke bančne delnice, 600 gld. .
Lreditnč delnice, 160 gld......
Leadon vista ...........
Nemški drl. bankovci u 100 m. nem. dri. velj
tO mark...........
10 frankov (napoleondor).....,
Italijanski bankovci........45
C. kr. cekini........... 6
101
122 100 949 365 119 58 11 9
35 kr. 40 . 60 . 75 . 55 ,
75	.
70	. 72'/,
75	.
53	. 20 . 64 .
Dnč 27. avgusta.
4% driavne srečke 1. 1864, 260 gld. . .	159 gld.	— kr
6 % državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	161	.	— .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........189	.	50 ,
4% zadolinice Rudolfove žele*, po 200 kron	99	.	50 .
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141	.	75 .
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	128	.	75 «
Dunaveko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	.	25 .
Posojilo goriškega mesta.......112	.	50 .
4% kranjsko deielno posojilo..........98	.	75 ,
Zastavna pisma av. овг zem.-kred.banke4£	99	.	40
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	228	.	—
, . juine železnice 3% .	182	.	—
, . južne železnice b% .	126	.	10
dolenjikib ieleznic 4%	99	,	50
Kreditne srečke, 100 gld........
4% »rečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa erečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove erečke, 40 gld........
St. Gendis erečke, 40 gld.......
Waldsteinove «rečke, 20 gld......
Ljubljanske »rečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove «ev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljika premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
202	gld.
154	„
19	.
26	.
71	.
79	.
57	.
22	.
162	.
3405	.
406	.
88	,
138	*
168	,
1*8	.
25 kr.
21:
5~0 I
25 .
25 : 50 .
55
Naknp ln prodaja rakevratnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
EavarovaaJ* » zgube pri irebanjlh, pri izirebanji najmanjšega dobitka. K ■ I a n t n a izvršitev naročil na borsl.
Menjarnična delnlika družba
„JU B R C U
f DlizBiia it. 10 Donaj, Ririihilfiritrasii 74 B.
66
_ Pojasnila-£B v vseh gospodarskih in «папбпШ stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ip«kui*al|skih vrodMstsIh paplrjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega «brestovanja pri popolni varnosti ВУ naloženih (jlamio. Ц