Trgovsko podjetje Murka Lesce je za upravnim poslopjem v Lescah zgradilo novo skladiščno halo. Na površini 1500 kvadratnih metrov J)odo imeli uskladiščen gradbeni material in Pohištvo. Gradnja hale je veljala okrog 6 milijonov dinarjev. — Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 32
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
N E Z
Kranj, petek, 23. 4. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Med najpomembnejše zgodovinske prelomnice slovenskega naroda je vtkan 27. april 1941. To je bil trenutek, ko se je pod vodstvom Komunistične partije Slovenije ustanovila Osvobodilna fronta, ki je povedla slovenski narod v osvobodilni boj za svojo socialno in politično osvoboditev.
Osvobodilna fronta, ki je vznikla v slovenskem narodu v najusodnejših dneh naše zgodovine in se razplamtela v. mogočno fronto v boju za osvoboditev izpod fašizma, je hkrati z borbo za izgon in zmago nad okupatorjem pričela oblikovati politične osnove za nov družbeni in politični red. Z nastajanjem ljudske oblasti še ne v osvobojeni domovini so se pričele uresničevati stoletne težnje, ki jih je delavski razred skozi revolucionarne preizkušnje v boju za socialno in politično osvoboditev končno tudi izbojeval. Skupaj z bratskimi narodi in narodnostmi je pO osvoboditvi pričela rasti nova demokratična federativna republika Jugoslavija.
bo Socialistična zveza smelejše premagovala slabosti in pomanjkljivosti, ki so prisotne v praktičnem izvajanju nove ustave. Će je Socialistični zvezi uspelo v dvoletnem prizadevanju oblikovati izredno široko in že prisotno delegatsko osnovo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in številne samoupravne interesne skupnosti, in če ji je uspelo konstituirati lastno organiziranost po novem statutu vse do krajevne skupnosti, potem naj ob 35-letnici ustanovitve OF, Socialistična zveza vso svojo aktivnost usmeri v krajevno skupnost kot osnovno celico samoupravljanja. Po zgledu OF mora Socialistična zveza pripeljati svojo organiziranost v sleherno naselje, ulico in stanovanjsko sredino z namenom, da omogoči vsem občanom, da neposredno in na organiziran način sodelujejo v procesu razreševanja problemov in hotenj. S tako izpeljano organiziranostjo bo moč hitreje dograjevati delegatski sistem in delegatske odnose znotraj same krajevne skupnosti, na drugi strani pa bo moč ob
35 let OF
Ko ob 35-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte listamo po dokumentih in doseženih rezultatih, moramo s ponosom samemu sebi in vsem okrog nas povedati, da se ideje Osvobodilne fronte, za katere so darovali življenja najboljši sinovi in hčere našega naroda, praktično uresničujejo.
Osvobodilna fronta je prerasla v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, katere temeljni cilj je razvijanje in uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. In v tej Socialistični zvezi, ki je zasnovana kot prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in vseh organiziranih socialističnih sil, lahko Uveljavlja in uresničuje svoje interese in potrebe, samoupravne in politične pravice ter dolžnosti vsak, ki želi graditi socializem in samoupravljanje, ne glede na narodnost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike. Zato ima Osvobodilna fronta v Socialistični zvezi ne le vernega nadaljevalca začrtane poti, ampak tudi uresničevalca Marxovih teoretičnih idej, da oblast v imenu delavskega razreda preide resnično v oblast samega delavskega razreda. Uresničevanje tega Marxovega načela že občutimo na vsakem koraku. Prav Socialistična zveza pa je poklicana kot enotna fronta vseh organiziranih političnih sil, da skozi graditev samoupravnih odnosov, skozi krepitev delegatskega . sistema in delegatskih razmerij kar v največji moči uveljavlja prehod neposrednega odločanja na same ljudi.
Zato mora biti Socialistična zveza dobro organizirana in usposobljena. Oprta na teorijo in prakso Zveze komunistov in ob nenehnem širjenju števila svojih aktivistov
boljšem pretoku informacij, prav preko dobre organiziranosti Socialistične zveze vplivati na delegatska razmišljanja in opredeljevanja, kadar se dogovarjata delegaciji za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in splošna delegacija, ki pošilja svoje delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Izpeljana organiziranost Socialistične zveze do vaških, uličnih in drugih odborov in preko njih neposredna povezanost z občani bo v znatni meri lahko soustvarjalno vplivala na razreševanje odnosov, ki jih obravnavajo in o njih odločajo različni organi v krajevni skupnosti. Pomembna organiziranost v krajevni skupnosti so družbene organizacije in društva, ki so v veliko oporo Socialistični zvezi, da se dogovorjene odločitve uresničijo. Društva, ki zajemajo precejšnje število občanov, morajo kot del fronte preko svoje programske usmeritve storiti več, da bo Socialistična zavest pripadnikov društev povsod usmerjena v graditev samoupravnih socialističnih odnosov.
Ob takem prazničnem razmišljanju želim vsem občanom Gorenjske, vsem članom Socialistične zveze, še posebej pa mladim generacijam, da se tako kot se je velika večina Gorenjcev v času najtežjih dni slovenskega naroda opredelila za OF, danes ob'35-letnici OF vsi še bolj strnemo ob Socialistični zvezi in vsak po svojih močeh in sposobnostih prispeva k še hitrejšemu razvoju našega samoupravnega socializma.
Janez Vari predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko
Prireditve ob dnevu OF
Jesenice
Drevi ob 19. uri bo v gledališču Tone Čufar, slavnostna akademija v počastitev 27. aprila in 1. maja. V kulturnem programu bodo sodelovali: železarska godba na pihala, ženski in moški pevski zbor ter člani amaterskega gledališča Tone Ćufar. Na akademiji bodo tudi razglasili dobitnike letošnjih občinskih priznanj OF in srebrnih znakov sindikata. Podelitev teh priznanj pa bo ob 20.30 v Kazini.
Prireditve v počastitev dneva OF pripravljajo tudi v krajevnih skupnostih. .
Kranj
Osrednja proslava v počastitev 27. aprila — dneva O F in 1. maja — praznika dela bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 18. uri v kinu Center. Slavnostni govornik bo predsednik izvršnega sveta Drago Stefe. V kulturnem programu bosta nastopila pevski zbor. Coro Alpino iz pobratenega mesta Rivoli v Italiji in-Akademski pevski zbor iz Kranja. Na proslavi bodo podelili tudi letošnja priznanja OF in odlikovanja občanom.
Radovljica
Osrednja proslava ob dnevu OF bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 19. uri v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Na proslavi bo govoril predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, v programu pa bodo sodelovali: tamburaški zbor, mešani pevski zbor in reci-tatorji DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice in godba na pihala iz Gorij. Hkrati bodo na proslavi podelili 14 občinskih priznanj OF, štiri odlikovanja članom jurišnega bataljona in pet plaket ljudske obrambe. Ob tej priložnosti bodo objavljena tudi napredovanja za okrog 50 rezervnih vojaških starešin iz radovljiške občine.
Proslavo ob dnevu OF bo v ponedeljek ob 18. uri pripravila tudi krajevna organizacija SZDL Radovljica. Proslava bo v avli osnovne šole A. T. Linhart. Na tej proslavi bodo svečano sprejeli v SZDL 68 mladincev in mladink iz območja radovljiške krajevne skupnosti. Ob 19. uri pa bo proslava s kulturnim programom za vse občane.
Škofja Loka
V ponedeljek, 26. aprila, ob 16. uri bo slavnostna seja občinske konference SZDL. Seja bo posvečena 35-letnici ustanovitve OF in 100-letnici Cankarjevega rojstva. Na njej bodo tudi podelili letošnja občinska priznanja OF.
V torek, 27. aprila, ob- 19.30 pa pripravlja proslavo krajevna organizacija SZDL Žiri. Tudi ta prireditev bo posvečena 35-letnici ustanovitve OF.
Tržič
27. aprila zvečer bo v osnovni šoli Heroja Bračiča v Bistrici proslava v počastitev dneva OF in 1. maja. Sodeloval bo. tudi Slovenski oktet. Na proslavi bodo podelili letošnja občinska priznanja OF in srebrne znake sindikata.
Ta in prihodnji teden pa tečejo in bodo še tekla tekmovanja v kegljanju, streljanju in balinanju.
Za 1. maj na Joštu
Kranj — Pri občinskem svetu Zveze sindikatov so lani sklenili, da bodo 1. maj praznovali na Joštu nad Kranjem, ki je bil že pred vojno znano zbirališče delavcev ob njihovem prazniku. Tudi letos bo osrednja občinska proslava v počastitev 1. maja na tem kraju. Obiskovalce bo pričakala pihalna godba, ki bo imela slavnostni koncert, sredi dopoldneva bo potem proslava z govorom in podelitvijo srebrnih znakov. Letos bodo pri občinskem svetu ZSS podelili 24 srebrnih znakov sindikata, in sicer 5 osnovnim organizacijam in 19 aktivnim sindikalnim delavcem. Po proslavi pa bo ples. -lb
Vse temeljne samoupravne organizacije, upravljavce in lastnike hiš pozivamo, da na dan ustanovitve OF, v torek, 27. aprila 1976, in za 1. in 2. maj 1976 okrasijo svoja poslopja (izložbe) z zastavami in cvetjem in tako dajo svojemu kraju prazničen in slovesen videz.
Hkrati čestitamo vsem občanom in vsem delovnim ljudem k dnevu ustanovitve OF in k prazniku prvega maja.
Občinske konference SZDL Gorenjske
Spominska svečanost na Okroglem
Kranj — Krajevna organizacija ZZB NOV Naklo in občinski odbor ZZB NOV Kranj pripravljata spominsko svečanost ob 34. letnici herojske borbe trinajsterice partizanov v okrogelski jami. Svečanost bo v nedeljo, 25. aprila, ob 14. uri pri spominskem obeležju padlim partizanom na Okroglem. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovnih šol France Prešeren iz Kranja in Naklega, pihalni orkester, pripadniki JLA in pevski zbor iz Naklega. -lb
PRVI MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA V KRANJU OD 7. DO 14. MAJA
Naročnik:
Dežele v razvoju se povezujejo
Z barvo nad napise
V noči od 20. na 21. april je prišla na obsežnem območju dix>jezičnega ozemlja južne Koroške ponovno do napisnih akcij proti nameravanemu ugotavljanju manjšine in za dosledno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Akcija, za katero menijo varnostni organi, da je doslej ena največjih, se je raztegnila od Roža prek Podjune in celo v Labodsko dolino.
Neznanci so z rdečo in črno barvo na številnih javnih zgradbah, šolah, uradih in drugih poslopjih napisali parole, naperjene predvsem proti predvidenemu ljudskemu štetju posebne vrste, ki ga pripravlja avstrijska vlada. Prav tako so v številnih krajih z rdečim lakom premazali samo nemške napise in krajevne oznake in kažipote in jim pripisali slovenska imena vasi in krajev. ,
Napisna akcija je bila posebno intenzivna v okrajih Pliberk, Dobrla vas, Labod, Slovenji Plajberk, Bistrica v Rožu, Kotmara vas in Bilčovs ter še v nekaterih drugih krajih.
Štafeta v Srbiji
Včeraj je štafeta mladosti iz Makedonije krenila na pot po Srbiji, kjer so ji v Vranju pripravili svečan sprejem na mestnem stadionu. V sredo pa je štatefa zjutraj krenila iz Delčeva, proti vzhodni Makedoniji. Popoldne pa je prispela v Skopje, kjer je tudi prenočila.
Pogovor o afriških vprašanjih
Ta teden se je mudil na obisku v naši državi predsednik ugandske republike in predsednik organizacije afriške enotnosti feldmaršal Idij Amin. Gost iz Afrike seje sešel z najvišjimi predstavniki naše države, sprejel pa ga je tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Amin je v imenu organizacije -afriške enotnosti izrazil Jugoslaviji in še posebej predsedniku Titu zahvalo za vso dosedanjo vsestransko podporo osvobodilnim gibanjem v Afriki.
Delo še ni povsod steklo
Med 1050 krajevnimi skupnostmi v naši republiki je okoli 300 takšnih, v katerih ni čutiti delovanja komunistov. O vzrokih za takšno stanje v omenjenih krajevnih skupnostih, za katere sta med drugim značilna zanemarjanje »pomlajevanja« ZK in slaba povezava z osnovnimi organizacijami v TOZD, so v sredo govorili na posvetovanju sekretarjev ZK v KS na CK ZK Slovenije.
Razširitev konvencije
Delegacije 130 držav so v Ženevi začele tretje zasedanje mednarodnega Rdečega križa. Poskušale bodo ženevsko konvencijo iz leta 1949 razširiti še na humanitarno zaščito v morebitni vojni z najsodobnejšim orožjem. Skleniti nameravajo tudi konvencijo o podelitvi statusa vojnih ujetnikov pripadnikom gverilskih enot ter o prepovedi represalij med državljanskimi vojnami.
Višje pokojnine za borce?
Odbor zveznega zbora skupščine Jugoslavije za vprašanje borcev in vojaških invalidov se je zavzel za povečanje borč vskih pokojnin. Delegati so numreč ocenili, da pokojnine, ki so že tako nizke, zaradi izredno hitrega naraščanja življenjskih stroškov, izgubljajo svojo realno vrednost.
Škofja Loka — Od nedelje, 18. aprila, do torka, 20. aprila, je bil v Mladinskem domu v Bohinju tridnevni seminar za predsednike osnovnih organizacij ZSMS s področja škofjeloške občine, za predsednike centrov in komisij pri občinski konferenci ZSMS ter za člane predsedstva občinske konference ZSMS. Udeleženci seminarja so sprejeli načrt dela za prihodnje obdobje, še s posebnim zanimanjem pa so prisluhnili predavanjem predsednika izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Jožeta Stanonika o srednjeročnem razvoju gospodarstva v občini — do leta 1980, predsednika skupščine občine Škofja Loka Toneta Polajnarja o najaktualnejših problemih v loški občini ter predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko Zvoneta Labure o osnutku novega zakona o združenem delu (-jg) — Foto: L. Nastran
Jesenice
Pri občinskem svetu Zveze sindikatov na Jesenicah so se temeljito pripravili na organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Da bi se z osnutkom zakona seznanil prav vsak delavec v temeljni organizaciji združenega dela, so pripravili najprej strokovni seminar za predavatelje, ki bodo po posameznih organizacijah delavce seznanjali z novim zakonom. Seminarje bil v sredo, 21. aprila. D. S.
Mladinska organizacija Javornik — Koroška Bela ima letos minimalna sredstva za svojo dejavnost, zato so mladi sklicali politični aktiv in člane družbenopolitičnih organizacij na terenu in člane krajevne skupnosti seznanili s svojimi težavami. Mladi na Javorniku so bili prejšnja leta zelo aktivni in so s svojim prostovoljnim delom-zgradili svoje klubske prostore, letos pa bi dejavnost zastala, če ne bi dobili ustreznih sredstev. Na sestanku so se domenili, da bodo mladi z Javornika sodelovali pri nekaterih prostovoljnih delovnih akcijah na terenu in si tako prislužili denar za vse oblike svoje dejavnosti.
D. S.
Kranj
Koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v kranjski občini je pred dnevi izdal peto in zadnjo številko publikacije pod naslovom Za šolo — za vrtec. Podobno kot prejšnje štiri publikacije, ki jih je odbor izdal po letu 1970, ko je bil sprejet petletni program gradnje šol in vrtcev, so tudi to številko dobile vse družine v občini. Iz tega zadnjega poročila je razvidno, da je bil program v celoti in uspešno uresničen. Tako je bilo v petih letih v občini na podlagi samoprispevka občanov in prispevka delovnih organizacij zgrajenih osem novih šol, trije prizidki in pet novih vrtcev. Razen tega pa sta temeljna izobraževalna skupnost in svet za otroško varstvo z lastnimi sredstvi ustrezno preuredila še šest objektov za potrebe šolstva (Gorice) ter otroškega varstva (Mavčiče, Ciciban, Duplje, Voklo in Naklo). Zahvala po tej akciji gre vsem, ki so pred leti ta program sprejeli in vse n, ki so kakorkoli sodelovali pri uresničitvi, je poudarjeno v uvodu zadnje številke. Priznanje in zahvalo koordinacijskemu odboru pa je izrekel tudi izvršni svet občinske skupščine, ko je sredi februarja letos razpravljal o poročilu o izvajanju programa. Izvršni svet in potem občinska skupščina pa sta zahvalo in priznanje izrekla tudi predsednikoma koordinacijskega odbora Martinu Koširju in Janezu Sušniku. A. 2.
Radovljica
V ponedeljek, 19. aprila, se je v Radovljici sestal politični aktiv radovljiške občine, ki so se ga udeležili člani komiteja občinske konference zveze komunistov in drugi družbenopolitični delavci. Razpravljali so o poročilu delegacije zveze komunistov Jugoslavije o 25. kongresu komunistične partije Sovjetske zveze.
V torek, 20. aprila, popoldne se je na 49. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine in med drugim razpravljal o poročilu o gibanju gospodarstva v radovljiški občini v minulem letu. Na dnevnem redu je bilo še obravnavanje in odločanje o zadevah s področja urbanizma in gradbeništva, o spremembi najemnin in stanarin in o finančni pomoči AMD Radovljica.
Predsednik strokovnega odbora za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški gospodarski zbornici Andrej Babic je za danes (23. aprila) sklical v Radovljici peto redno sejo strokovnega odbora.Na dnevnem redu je razprava o prednostnem redu investicijskih naložb na Gorenjskem v prihodnjem srednjeročnem obdobju in označevanju kvalitete prehrambenih gostinskih obratov.
V ponedeljek, 26. aprila, se bo na deveti redni seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti v družbenih dejavnostih in o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Dogovorili se bodo tudi za sklic prihodnje seje občinske konference socialistične zveze.
Na 19. skupni seji se bodo v sredo, 28. aprila, sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Poleg poročil o delu občinskih samoupravnih interesnih skupnosti v minulem letu bodo med drugim razpravljali tudi o družbenem planu občine do 1980. leta, o samoupravnem sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti in o odloku o zazidalnem načrtu za Jarše na Bledu. A. Ž.
Škofja Loka
Škofjeloški občinski sindikalni svet je že pripravil načrt za delovanje sindikalnih organizacij v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta bo še pred koncem aprila imenovalo aktiv predavateljev za vsebinsko usmerjanje in vodenje javnih razprav. Prav tako bo predsedstvo razširilo tudi komisijo za samoupravljanje, to pa predvsem z namenom, da se le-ta aktivno vključi v usmerjanje javnih razprav. Na škofjeloškem občinskem sindikalnem svetu so zato, da bi razprave v občini Čimbolje uspele, sprejeli še vrsto drugih ukrepov. Javne razprave o novem zakonu o združenem delu po organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih in teresnih skupnostih se bodo začele 20. maja, končane pa morajo biti do 30. junija. Občinski sindikalni svet bo nato dal še politično oceno o samoupravnem organiziranju v združenem delu v občini ter o poteku javnih razprav.
V ponedeljek, 26. aprila, ob 12. uri bo v Škofji Loki seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. Člani predsedstva se bodo dogovorili o nalogah sindikata pri pripravi in izvedbi javne razprave o zakonu o združenem delu ter obravnavali predloge za podelitev srebrnega znaka zveze sindikatov Slovenije. jg
Marksistični kotiček
V medvoški enoti Ljudske knjižnice Šiška bodo uredili marksistični kotiček, saj je po tovrstni literaturi že dalj časa večje povpraševanje, knjižnica pa zaradi omejenih sredstev knjig ni mogla nabavljati. To je bilo že dalj časa poznano tudi članom terenske organizacije ZK Med-
vode, zato bodo s pomočjo krajevne konference SZDL ter organizacij združenega dela Donit, Špedtrans in Savskimi elektrarnami, ki so prispevali denar, uredili prepotrebni kotiček, kjer bo na voljo razpoložljiva marksistična literatura.
-fr
BEOGRAD — Pretekli teden je odšel na pomembno diplomatsko poslanstvo v Azijo naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Obiskal je Iran, Indijo, Pakistan, Afganistan, Kuvajt in Irak. Povsod na dolgi poti je bil naš. zvezni sekretar za zunanje zadeve in podpredsednik zveznega izvršnega sveta nadvsem toplo sprejet, kar potrjuje velik ugled neuvrščene Jugoslavije. Na takšno politično pot je tudi stopila večina držav, kjer se je mudil Miloš Minič. Iran in Pakistan sicer še nista uradna člana velike družine neuvrščenih, pa imata 'endar povsem enake poglede na položaj v svetu. Razen tega so gostiteljice naše delegacijo deleže v razvoju, ki zagovarjajo boj za odpravo krivic na svetu in uveljavitev enakih pravic za vse države in narode, ne oziraje se na politični sistem in vojaško moč.
Takšno stališče bo predlagano tudi na bližnji V. konferenci neuvrščenih držav v Colombu, kamor bodo prispeli najvišji predstavniki držav in vlad, ki jih je Miloš Minič na zadnjem popotovanju obiskal. Obisk našega zveznega sekretarja lahko strnimo v oceno, da svetovni mir in varnost še vedno ogrožajo številne krize in da večja politična aktivnost in sodelovanje med neuvrščenimi državami prispevata k po- i puščanju napetosti, miroljubnemu reševanju sporov in pravičnejšemu svetovnemu gospodarskemu redu.
Jugoslavija že leta ubira tako pot in je zato Miničev obisk v Aziji le logično nadaljevanje začete jugoslovanske zunanjepolitične aktivnosti. Naše predstavnike je bilo srečati na vseh koncih sveta. Izjemno velik prispevek k temu pa sta opisana pot zveznega sekretarja in nedavni pogovori predsednika Tita v Latinski Ameriki ter srečanja z voditelji Azije in zahodne Evrope. Azija je te dni pozdravila takšno našo aktivnost ter ugodno sprejemala pobude ter povabila, naj voditelji neuvrščenih držav in dežel v razvoju te celine obiščejo našo državo. V Titovem imenu jih je izročil Miloš Minič.
BEJRUT — Libanon se že dobro leto utaplja v krvavi državljanski vojni, ki je terjala na tisoče mrtvih in še več ranjenih. Zato je bila torkova noč ena najlepših in najmirnejših v enoletni bratomorni vojni-Opolnoči je začelo veljati premirje med sprtimi stranmi, ki je menda že devetindvajseto po vrsti, vendar nobeno doslej še ni bilo tako mirno kot torkovo. Poznavalci libanonskih razmer sodijo, da je zadnje premirje poslednja možnost za mir in prekinitev državljanske vojne. Sporazum o prekinitvi sovražnosti je bil dosežen na seji visokega vojaškega komiteja, ki ga sestavljajo predstavniki libanonskih, palestinskih in sirskih častnikov in zagovorniki libanonske desnice in levice. Vojaški komite ie tudi določil, kdo bo nadzoroval premirje v posameznih delih Libanona in še posebej Bejruta. Za kršilce so določene stroge kazni-Kljub premirju pa je še vedno, posebej iz ZDA, slišati namige za tuje vojaško posredovanje v tej državi. Včeraj je bilo spet nekaj kršitev premirja, ki so terjala človeška življenja. Vojaški komite pa želi z* vsako ceno obdržati red in mir.
BUENOS AIRES - Odkar je v Argentini prevzela oblast hun^ generala Videla in odstavila Izabelo Peron, nemir v deželi narašča Vrstijo se spopadi med gverilci in policijo, ki ima nalogo bojevati & brez oddiha do dokončnega obračuna s terorizmom. Največji spopad med policijo in gverilci doslej se je v torek vnel v Moronu, 30 kilometrov od Buenos Airesa. Po poročilih je bilo ubitih 14 ljudi. Voditelj države Videla poudarja in napoveduje temeljite spremembe, ki bodb uresničene le z disciplino, potrpljenjem in razumevanjem ciljev nove vlade. Treba bo še veliko žrtev, dodaja Videla, da bo vojska uresničila državno obnovo.
TEL AVIV - Izraelski premier Jicak Rabin je med obiskorf doline Jordana izjavil, da bo ostala reka Jordan izraelska obrambn* pregrada. S tem je hotel posredno povedati, da namerava njegov' država priključiti k Izraelu zasedeni zahodni breg Jordana. Na okupi' ranem ozemlju so Izraelci že zgradili 16 židovskih naselij, y^načrtu p' jih imajo še 5. To namero potrjujejo tudi vojaške okrepitve, ki prega* njajo arabske demonstrante. Le-ti, tudi za ceno žrtev, pravijo, da n* bodo odnehali, dokler bo Izrael na njihovi okupirani zemlji postavlja' židovska naselja. Izraelci pa so organizirali pohod, s katerim hočejo dokazati, da »ima njihova država zgodovinsko pravico do te zemlje«'
KAIRO — Egiptovski minister za trgovino je obiskal Sovjetsko zvezo in podpisal sporazum o trgovinski menjavi med državama-V egiptovskem glavnem mestu pravijo, da je obisk ministra Zakarija Tevfika želja Kaira, da obdrži kljub sedanji krizi v odnosih med državama mostove prijateljstva in sodelovanja. Letošnji sporazum predvideva, da bo Sovjetska zveza izvozila v Egipt za 250 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 390 milijonov dolarjev. Z razliko 140 milijonov pa bo Egipt odplačal obrok svojih dolgov Sovjetski zvezi. Tevfik se bo skušal v Moskvi dogovoriti tudi o petletnem trgovinskem sporazumu-
TOKIO — Na Japonskem so začeli stavkati železničarji in uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij. Vendar se stavkovni val ni ustavil, temveč zajema vedno več delavcev. Stavki so se pridružili tudi smetarji. Tako je v Tokiu ostalo 7600 ton nepobranih smeti, taksiji pa so nenadoma postali edino prevozno sredstvo. Stavko spremljajo tudi demonstracije levičarjev, ki na shodih vzklikajo marksistična gesla-
J. Košnjek
Tržič
Pretekli teden je bilo na komiteju občinske konference ZKS več pomem^ nih sestankov. V četrtek, 15. aprila, se je sestala komisija & družbenoekonomske odnose, ki jo je komite izpopolnil in kadrovsko okrepi' Člani komisije so sprejeli kratkoročni delovni program, razpravljali o uveljav ljanju zakona o zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev in ob ravnavali predlog načrta za sprejem srednjeročnega načrta razvoja tržišč občine. V sredo, 14. aprila, se je na tržiškem komiteju ZK sešla komisija i kadrovska vprašanja in organiziranost ter razvoj ZK. Na seji so razpravljali" delu referatov za kadrovska vprašanja po osnovnih organizacijah ZK in 0 organizaciji seminarja zanje, o evidentiranju kandidatov za odgovornf funkcije v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, občin1! republiki in federaciji in načrtni obnovi ZK. Komisija je potrdila tu* ustanovitev stalnih aktivov ZK v podjetju Oblačila-Novost in Mesarskei* podjetju. V petek, 16. aprila, pa je bila seja komisije za SLO. Člani so raž' pravljali o družbeni samozaščiti in ljudskem odporu po krajevnih skupnosti!1
V ponedeljek je bila v Tržiču seja aktiva komunistov prosvetnih delav' cev. Na seji so obravnavali preoblikovanje srednjega šolstva v usmerjen'1! izobraževanje in razpravljali o uvedbi celodnevne šole v Križah ter '| kadrovanju v pedagoške poklice.
V sredo, 21. aprila, je bila v Tržiču seja skupščine samoupravne interesi*" skupnosti za izobraževanje. Delegati so razpravljali o usmerjenem izobraŽf vanju in dopolnjenem finančnem načrtu skupnosti ter prispevni stopnji $ obravnavali problematiko posebne osnovne šole v Tržiču ter priprave ^ celodnevno šolo v Križah.
Na občinski konferenci SZDL bo danes seja iniciativnega odbora n ustanovitev skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti tržiške občin* Na dnevnem redu je razprava o izhodiščih za ustanovitev skupnih služb n dogovor o nadaljnem delu. Na SZDL se bo danes sešel tudi odbor za gradnr šol in vrtcev v tržiški občini. Člani odbora bodo razpravljali o pripravah n'l gradnjo novega vrtca v Križah. -jk
Sindikat mora biti pobudnik
Kranj, 17. aprila — Občinski svet Zveze sindikatov je pripravil enodnevni seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij sindikata. Udeležilo se ga je več kot 80 sindikalnih delavcev. Pripravil ga je zato, da bi predsednike oziroma vodstva osnovnih organizacij seznanili z nalogami sindikatov pri izvajanju novih gospodarskih predpisov in z nalogami pri organizaciji javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu.
Javna razprava o osnutku zakona 0 združenem delu naj bi se začela Prihodnji mesec in bo potekala na vseh ravneh od zveze, republike, občine do temeljnih organizacij,krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti. V temeljnih organizacijah združenega dela bodo za organizacijo razprav odgovorni sindikati, javne razprave pa bodo vodili posebni koordinacijski odbori, v katerih bodo predstavniki OOS, 00 ZKS, 00 ZSMS in predstavniki samoupravnih organov. Sindikati morajo biti pobudniki za sestavo programov Javnih razprav, ki morajo potekati Po sindikalnih skupinah, delovnih in samoupravnih enotah in izmenah. Sindikat mora poskrbeti, da se bodo v razpravo vključili vsi delovni ljudje.
V občini so se priprave za razpravo že začele. Imenovan je koordinacijski odbor, ki je že poskrbel za nosilce javnih razprav. Dogovoril se Je tudi, da bodo razprave potekale strnjeno in se bodo sklenile do sredine junija. Koordinacijski odbor je tudi že sestavil skupino družbenopolitičnih delavcev, ki bodo na javnih razpravah razlagali osnutek zakona.
Se pred začetkom javnih razprav Pa bo koordinacijski odbor sklical
vse najbolj odgovorne za izvedbo javne razprave. Občinski sindikalni svet je za sindikalne delavce pripravil petkov seminar, na podoben način bo predsednika in sekretarje 00 ZKS informirala občinska konferenca ZK. Seminar bo pripravila tudi občinska konferenca ZSMS. Posebej pa bodo na posvet sklicali predsednike delavskih svetov, direktorje TOZD 1n OZD ter predstavnike drugih samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti. V krajevnih skupostih pa bodo takšne sklice opravile krajevne organizacije SZDL.
Koordinacijski odbori v temeljnih organizacijah, združenega dela morajo biti ustanovljeni takoj in že do začetka prihodnjega tedna naj bi sestavili program javnih razprav. Ta program morajo posredovati občinskemu sindikalnemu svetu, ki bo poskrbel za razlagalce osnutka zakona.
Za pripravo in uspešno izvedbo javnih razprav morajo osnovne organizacije poskrbeti tudi za gradivo. Najbolj primerno gradivo je brošura Osnutek zakona o združenem delu, ki ga lahko osnovne organizacije naročijo pri Delavski enotnosti.
L. Bogataj
Obisk iz Smederevske Palanke
. Škofja Loka — Včeraj popoldne Je prispela na obisk v Škofjo Loko skupina osemindvajsetih članov delovne skupnosti gimnazije iz Smederevske Palanke v SR Srbiji. V prostorih gimnazije jih je sprejel ravnatelj škofjeloške gimnazije Lojze Malovrh, gimnazijci pa so pripravili krajši kulturni program. Zvečer je za 8°ste iz Smederevske Palanke v galeriji na loškem gradu pripravil sprejem predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, sprejema pa so se udeležili tudi drugi predstavniki občinske skupščine in Szacit     družbenopolitičnih orga-
Gostinsko in trgovsko podjetje
CENTRAL - KRANJ, n. sol. o.
odda v najem
najboljšemu
ponudniku:
1. gostišče »Kanonir«, Sp. Jezersko 5. Stanovanje zagotovljeno .
2. gostilno »Klemenček« Duplje.
Prijave sprejema splošni 8ektor podjetja do vključno 10. maja 1976.
Danes bodo gostitelji popeljali goste iz pobratene občine na ogled delovnih Organizacij Jelovice in Odeje, v popoldanskih urah pa bodo Ločani in Palančani izmenjali izkušnje o delu na področju vzgoie in izobraževanja ter o problemih ob prehodu na usmerjeno izobraževanje.
Jutri bodo profesorji iz gimnazij Škofja Loka in Smedervska Palanka odpotovali na ekskurzijo po Gorenjskem. Ogledali si bodo Kranj in kulturne spomenike v tem mestu ter druge spomenike in obeležja na gorenjskem področju, ki so posvečeni padlim borcem NOB.
V nedeljo pa se bodo predstavniki loške in palanške gimnazije dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
-jg
Skupna proslava v Kamniku
V Kamniku je za kulturne prireditve in proslave na voljo velika dvorana Doma samo v petek, ostali dnevi v tednu pa so namenjeni kinu. Zato bo letošnja proslava v počastitev 27. aprila — dneva OF in 1. maja — praznika dela že ta petek, 23. aprila, ob 20. uri. Slavnostni govornik bo sekretar OK ZK Kamnik Anton Fišer, v kulturnem programu pa bodo sodelovali moški in ženski pevski zbor Solidarnosti in violinistka Monika Skalar. Na proslavi bodo podelili nekaterim zaslužnim občanom srebrna priznanja OF.
-a
dogovorimo se
SEJA ŠKOFJELOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V sredo, 28. aprila, ob 16. uri bo v Škofji Loki 14. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: verifikacija pooblastil delegatov, potrditev zapisnika zadnjega skupnega zasedanja in poročila o izvršitvi sklepov, ki so bili sprejeti na tej seji, prikaz rezultatov gospodarjenja v lanskem letu in gospodarskih gibanj v prvem troraesečju leta 1976, predlog odloka o potrditvi zaključnega računa občine za leto 1975, predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen iz pristojnosti občine in pregled cen izdelkov in storitev, predlog odloka o razporeditvi delovnega časa v državnih organih v občini, predlog odloka o razveljavitvi odloka o socialnih pomočeh v škofjeloški občini, predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Gorenjsko kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe, poročilo o izvajanju družbenega dogovora o sofinanciranju ljudske obrambe, predlog za potrditev družbenega dogovora o uvedbi enotnega poslovnega časa trgovin z živilsko prehrambenimi proizvodi, predlog družbenega dogovora o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije do leta 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja, predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o pooblastilu strokovne delovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja na območju občine, izvolitev dveh članov izvršnega sveta pri skupščini občine Škofja Loka, imenovanje občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja.
GOSPODARJENJE LANI IN LETOS
Dnevni red sredine seje škofjeloške občinske skupščine je dokaj obsežen. Med najzanimivejšimi točkami dnevnega reda pa vsekakor velja omeniti razpravo o gospodarjenju v lanskem in prvih treh rnesecih letošnjega leta v škofjeloški občini. Rezultati četrtletja so namreč pod pričakovanji in so se ugotovljena odstopanja od prejšnjih predvidevanj in pričakovanj še potencirala. Rezultate gospodarjenja sta že obravnavala izvršni svet občinske skupščine in predsedstvo občinske skupščine. Zdaj pa bodo torej svoje mnenje povedali še delegati vseh treh zborov skupščine cbčine Škofja Loka.
J. Govekar
/O ljubljanska banka
vključite se v veliko družbo praktičnih ljudi
odprite devizni račun
Devizni račun je praktičen
Devizni račun je zanesljiv
Devizna hranilna knjižica
Ustanovili aktiv mladih novinarjev
Kranj, 17. aprila — Predsedstvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in revija Mladina sta v začetku leta razpisala akcijo Mladi novinarji. Ponekod v Sloveniji je akcija že stekla in mladi novinarji bodo kmalu prejeli prve nagrade in novinarske izkaznice, (npr. na Jesenicah in v Kamniku).
Tudi v Kranju se je za sodelovanje prijavilo veliko mladih iz osnovnih in srednjih šol. Pretekli teden so se zbrali na ustanovnem sestanku aktiva mladih novinarjev. Zbranim mladincem je spregovoril nekaj besed o novinarstvu in pisanju tudi glavni urednik Glasa Igor Slavec. Pogovorili so se tudi o programu dela in nalogah aktiva mladih novinarjev.
Pri tem so poudarili, da mladi ne bi pisali le o svojih problemih in težavah mladih. Člani aktiva mladih novinarjev naj bi kritično spremljali vsa dogajanja v družbi in o njih pisali. Svoje prispevke pa naj bi objavljali v tovarniških glasilih, lokalnih in osrednjih časnikih in radiu.
A. Boc
Zbor delavne mladine
Stražišče pri Kranju — Pred nekaj dnevi so se v osnovni šoli Lu-cijana Seljaka zbrali aktivni mladinci iz stražiške krajevne skupnosti. Pregledali so delo osnovne organizacije v preteklem letu in sprejeli programe dela. Poleg tega so se pogovorili o aktivnosti članov ZSMS, še posebej pa o kadrovski problematiki. Pri tem so poudarili, da je treba delovanje osnovne organizacije tako zastaviti, da bodo vse učence, ki so končali osnovno šolanje, takoj pritegnili v delo osnovne organizacije na terenu.
Po sestanku so predvajali tudi film o pohodu v Dražgoše in sprejeli nekaj mladincev v ZSMS.
S.Lap
Proslava v Predosljah
Predoslje — Krajevna organizacija SZDL Predoslje-Britof in osnovna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin s tega področja bosta jutri, v soboto, ob 19. uri pripravili v predoseljskem kulturnem domu proslavo v počastitev 35-letnice ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda ter delavskega praznika 1. maja. Slavnostni govornik bo po intoniranju državne himne najprej spregovoril o naši narodnoosvobodilni borbi ter pomenu ustanovitve OF, nato pa bodo podeljena priznanja in odlikovanja najprizadevnejšim članom krajevne organizacije ZB in organizatorjem dela OF s tega področja. Prav tako bosta podeljeni dve priznanji za aktivno družbenopolitično delo. V bogatem kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole »Josip Broz-Tito« iz Predoselj, pevski zbor iz Britofa ter folklorna skupina iz Predoselj. Po končani proslavi bo sledil družabni večer. Za ples bo igral ansambel »Turisti« -jg
Obetajoče delo
Radovljica — Sekretariat osnovne organizacije ZSMS Radovljica je v sredo, 14. aprila, razpravljal o delovnem programu do sredine tega leta. Na sestanku so ugotovili, da imajo v organizaciji še vedno precej kadrovskih težav, vendar so predsednik Miša Tadič in člani Milka Reš, Simona Novak in drugi prepričani, da bodo uspeli, da bo delo v organizaciji zaživelo.
Pred nedavnim so člani organizacije dobili svoj prostor v nekdanjem zdravstvenem domu na Kopališki 10. S prostovoljnim delom so ga že skoraj obnovili, zdaj pa jim manjka še oprema. Pri nabavi le-te jim bosta pomagala svet krajevne skupnosti in krajevna konferenca socialistične zveze Radovljica. Nekaj denarja pa bodo prislužili tudi sami z raznimi akcijami. Tako so na primer sklenili, da bodo za krajevno konferenco SZDL pobrali članarino. Ko bo prostor opremljen, bo zato lahko v njem zaživelo družbenopolitično, izobraževalno in kulturno ter zabavno življenje mladih Ra-dovljičanov. Na sestanku pa so se dogovorili, da bodo mladi sodelovali tudi na vseh drugih akcijah in prireditvah v občini; tako na pohodu od spomenika do spomenika NOB na Jelovici in Pokljuki, pri sprejemu štafete mladosti in na vseh tekmovanjih in drugih prireditvah v mesecu mladosti. JR
Italijanski mladinci na obisku
Ta teden se je na tridnevnem obisku mudila v Sloveniji 5-članska delegacija deželnega komiteja Zveze komunistične mladine Italije — za Furlanijo — Julijsko krajino, ki jo je vodil sekretar deželnega komiteja Nicola Gosta. Delegacija je s tem vrnila obisk republiški konferenci ZSMS. Program obiska je obsegal pogovore na republiški konferenci ZSMS, obisk na Dolenjskem, delegacijo pa je sprejel tudi sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS France Šetinc. -lb
V Kropi baklada
V Kropi bodo letos v počastitev 27. aprila — dneva OF in praznika dela pripravili zelo pestro praznovanje. Osrednja prireditev bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 19.30 v Kropi. Najprej bodo po kroparskih ulicah krenili učenci osnovne šole z baklami, nakar bo pred spomenikom sledil kulturni program, v katerem bodo sodelovali učenci osnovne šole Lipnica, muški komorni zbor iz Krope pod vodstvom Egija Gašper-šiča ter zabavni ansambel Jožeta Humerce. Kot gost bo ob spremljavi ansambla in šolskega pevskega zbora nastopil popularni slovenski pevce Ivo Mojzer, ki bo zapel nekaj partizanskih pesmi v moderni izvedbi. Družbenopolitične organizacije pričakujejo, da se bodo krajani Krope prireditve udeležili v čimveč -jem številu. J. Rabič
V Tržiču razstava o mladinskih delovnih akcijah
Tržič — V četrtek, 22. aprila so v zgornjih prostorih Kurnikove hiše v Tržiču odprli razstavo ob 30. obletnici mladinskih delovnih akcij. Razstavo sta pripravila občinska konferenca ZSMS Tržič in Tržiški muzej in se s tem vključujeta v praznovanje pomembne obletnice. Razstava prikazuje predvsem delež Tržičanov pri mladinskih delovnih akcijah. Razstava bo odprta vsak dan med 16. in 18. uro. -šj
Čevljar na Ratitovec
Železniki razpisuje
prosto delovno mesto
snažilke
za poln delovni čas popoldansko delo
Prevoze na relaciji Škofja Loka —Sorica delno plača podjetje.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Vloge sprejema tajništvo podjetja.
PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ
išče
izvajalca za gradnjo planinskega doma na Ledinah do III. gradbene faze
Vse potrebne informacije dobite v uradnih urah v pisarni PD Kranj, Koroška 21.
Ponudbe se zbirajo do 10. maja 1976.
AVTOMOTO DRUŠTVO KRANJ
razpisuje
prosto delovno mesto
blagajničarke
v turističnem biroju
Delo je za določen čas. Nado-mestovanje delavke med porodniškim dopustom.
Pogoj: znanje strojepisja in poznavanje blagajniških poslov.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa na naslov: Avto-moto društvo, Kranj, Koroška cesta 53/D — sekretariat.
Rekonstrukcija magistralne
ceste
Jesenice — Predvidoma po 1. maju bodo dokončno zaprli odsek magistralne ceste skozi Jesenice in lokalni ter drugi promet preusmerili na obvoz skozi Trebež in na Tomšičevo cesto. Obvoz so že pripravili in ga opremili s prometnimi znaki in semafori, ob odseku magistralne ceste pa prav zdaj končujejo pripravljalna dela.
Promet bo v glavni turistični sezoni tako potekal od odseka pri va-ljarni Koroška Bela po obvozni cesti skozi Trebež in se na magistralno cesto usmeril pri jeseniški gimnaziji. Medtem bodo razširili in na novo
asfaltirali odsek od valjarne do križišča na Blejsko Dobravo na Javor-niku, z rekonstrukcijo ostalega dela ceste do gimnazije bodo nadaljevali v drugi fazi gradbenih del. Lokalni avtobusni promet bo na Jesenicah potekal ob prometnih konicah še vedno po magistralni cesti, sicer pa po nekoliko spremenjenem voznem redu in mimo novih avtobusnih postajališč po obvozni cesti.
Čeprav so obvozno cesto dobro pripravili, pričakujejo posebno v poletnih mesecih precej zastojev v prometu skozi mesto.
D. o.
Nove in obnovljene ceste
Škofja Loka — Srednjeročni načrt rekonstrukcij cest v škofjeloški občini je že sprejet. Potrditi ga mora le še republiški izvršni svet. Pravkar delavci Cestnega podjetja iz Kranja obnavljajo cesto med Rete-čami in Škofjo Loko. Po predvidevanjih bodo dela na tem odseku končana do konca junija. Zal pa zaradi pomanjkanja denarja tokrat še vedno ne bo urejen podvoz pod železniško progo v bližini Godešiča. »Z vsemi silami se bomo trudili,« je pred dnevi dejal na mladinskem seminarju v Bohinju predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, »da bomo tudi to ozko grlo v čim krajšem času odpravili. Pri tem
je pripravljena izdatno pomagati tudi skupščina občine Škofja Loka.«
Do leta 1980 naj bi bile na novo zgrajene ali obnovljene še naslednje ceste v škofjeloški občini: Škofja Loka —Gorenja vas, Gorenja vas — Todraž (obe seveda zaradi začetka obratovanja rudnika urana v Žirov-skem vrhu), Trebija — Kladje — Cerkno, Železniki —Petrovo brdo—Baška grapa, Trebija —Žiri, če bo denar pa Še cestna odseka Dražgoše —Jamnik in Žiri—Logatec. Tako naj bi po letu 1980 ostala »kritična« le še cestna povezava med Železniki in Bohinjem.
Upati je, da bodo vsi načrti v prihodnjih petih letih uresničeni, .jg
Referendum za ceste v KS Begunje
O tem se bo okrog 1300 volivcev v krajevni skupnosti odločalo v nedeljo, 25. aprila — Enaka akcija tudi v krajevni skupnosti Lesce
Begunje — Že lep čas, lahko bi rekli že nekaj letTV krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini razmišljajo, kako bi v posameznih naseljih uredili nekatere komunalne probleme, predvsem asfaltiranje krajevnih cest. Po sprejemu srednjeročnega razvojnega programa krajevne skupnosti pa so se prebivalci na zadnjih zborih občanov odločili, da v krajevni skupnosti razpišejo referendum o samoprispevku. Ugotovili so namreč, da bodo tako najlaže in najhitreje uredili to vprašanje.
Tako so izdelali poseben program, po katerem bi asfaltirali prek 7 kilometrov krajevnih cest in uredili Dvorsko vas. Izračuni so pokazali, da za uresničitev takšnega programa potrebujejo nekaj nad 3 milijone dinarjev. Zato so na zborih občanov sklenili, da se bodo na referendumu o samoprispevku odločali, da bi vsak redno zaposleni prispeval 2 odstotka od mesečnih osebnih dohodkov. Prav tako dva odstotka naj bi prispevali upokojenci, ki imajo več kot 1000 dinarjev pokojnine na mesec, kmetje od letnega katastrskega dohodka (in 10 dinarjev na leto od kubičnega metra prirastka v gozdovih) in obrtniki ter tisti, ki opravljajo druge gospodarske in intelektualne storitve. Tisti obrtniki, ki imajo davek odmerjen v pavšalnem znesku, pa bi prispevali 10 odstotkov od odmerjenega davka. Razen tega naj bi prispevek plačevali tudi lastniki počitniških hišic. Tisti, ki so jih zgradili do konca leta 1971, po 3000 dinarjev, ostali pa po 3500 dinarjev.
Poleg takšnega rednega samoprispevka pa so se prebivalci na zborih občanov v vaseh Mlaka, Dvorska vas, Zgoša, Poljče in še nekateri odločili, naj se za njihova področja.razpiše na referendumu še posebni prispevek. Takšen posebni prispevek, ki bi ga plačali do konca tega leta, če bo referendum uspel, bi v teh krajih prispevali zato, ker so v prejšnjih letih podobne prispevke plačali tudi občani v drugih krajih v krajevni skupnosti za urejevanje komunalnih
problemov. Tako naj bi prebivalci vasi Mlaka in drugi uporabniki poti ter lastniki zemljišč do konca letos prispevali skupaj 60.000 dinarjev, v Dvorski vasi bi vsaka hiša prispevala 2000 dinarjev, v Zgoši 600 dinarjev, v Poljčah pa vsako gospodinjstvo 1300 dinarjev. Deset hiš ob cesti (Tomazin) mimo žage v Begunjah pa bi prispevalo po 2680 dinarjev.
Referendum o takšnem samoprispevku bo v nedeljo, 25. aprila, na petih voliščih v krajevni skupnosti, in sicer za naselja Podgora pri Trle-ju v Srednji vasi, v Begunjah v družbenih prostorih, v Poljčah v šoli, za naselji Zapuže in Zgoša v tovarni Sukno in v Dvorski vasi pri Antonu Berdajsu. Če se bodo občani odločili za samoprispevek, bodo v petih letih od rednega samoprispevka zbrali okrog 2,7 milijona dinarjev, s posebnim prispevkom pa do konca tega leta (v enem ali dveh obrokih) 300.000 dinarjev.
Lesce — Kot smo že pisali pa se bodo o podobni akciji v nedeljo, 25. aprila, odločali na referendumu za samoprispevek tudi prebivalci krajevne skupnosti Lesce v radovljiški občini. V tej krajevni skupnosti nameravajo s samoprispevkom zgraditi nekatere komunalne naprave, kanalizacijo in asfaltirati nekaj cest. S samoprispevkom bi v dobrih štirih letih in pol zbrali okrog 2,5 milijona dinarjev.
Tako v krajevni skupnosti Begunje kot v Lescah so predstavniki krajevne skupnosti prepričani, da bodo občani v nedeljo podprli takšno obliko zbiranja denarja za uresničitev začrtanih programov.
A. Žalar
Zatikanje pri
sredstvih
za KS
Radovljica — V radovljiški občini že kar lep čas potekajo razprave, kako po novi ustavi oziroma z izločitvijo sredstev iz občinskega proračuna urediti financiranje skupnih potreb občanov v krajevnih skupnostih. Na podlagi teh razprav in stališč so v občini pripravili osnutek samoupravnega sporazuma za financiranje krajevnih skupnosti. Le-ta predvideva, naj bi organizacije združenega dela v občini prispevale na podlagi sporazuma prihodnjih pet let po 300 dinarjev na zaposlenega in en odstotek od ostanka dohodka in od amortizacije, ki je večja od predpisane.
Po končanem minulem poslovnem letu in izdelanih zaključnih računih je kazalo, da bodo takšen sporazum le dosegli in da bodo letos krajevne skupnosti že dobile denar iz tega vira. Samoupravni sporazum namreč določa, da bi tri petine tako zbranega denarja dobile krajevne skupnosti neposredno, dve tretjini denarja pa bi se zbirale na skladu za skupne solidarnostne naloge.
Ko je izvršni svet občinske skupščine pred nedavnim ocenjeval potek sprejemanja samoupravnega sporazuma v delovnih organizacijah, je ugotovil, da je do konca marca takšen samoupravni sporazum potrdilo 28 delovnih organizacij, 8 delovnih organizacij je sklenilo, da prispeva 300 dinarjev na zaposlenega, ne pa še enega odstotka od ostanka dohodka in amortizacije, 8 delovnih organizacij pa je takšen sporazum sploh zavrnilo; ker pač nimajo denarja.
Izračun je pokazal, da bi zbrali v občini okrog 5 milijonov dinarjev na leto, če bi vse organizacije združenega dela sklenile takšen sporazum. Zaradi različnih odločitev pa je doslej zagotovljenih le dobra dva milijona dinarjev. Zato je izvršni svet s trenutnim stanjem seznanil delegate zbora krajevnih skupnosti na zadnji seji, ki je bila v sredo, 14. aprila. Opozoril je delegate, naj se v delegacijah v krajevnih skupnostih in tudi v organizacijah združenega dela do skupne seje vseh zborov občinske skupščine, ki bo v sredo, 28. aprila, odločijo o poteku nadaljnje akcije. Predvsem bi se bilo treba sporazumeti, ali naj sedanji samoupravni sporazum spremenijo in bi delovne organizacije prispevale le po 300 dinarjev na zaposlenega (brez enega odstotka) ali pa vztrajajo pri sedanjem predlogu in s širšo družbeno akcijo zagotovijo, da bo takšen sporazum sprejet.
Čeprav na dnevnem redu seje zbora krajevnih skupnosti ni bilo tega vprašanja (in delegati za to niso imeli pooblastil), so vseeno menili, da je samoupravni sporazum treba čimprej sprejeti, sicer se bodo nekatere akcije v krajevnih skupnostih močno zavlekle. Menili pa so tudi, da se med vsemi gorenjskimi občinami sklene čimprej ustrezen sporazum za medsebojno poravnavo teh sredstev. Gre za sredstva, ki naj bi jih krajevne skupnosti dobile za zaposlene, ki živijo v eni, delajo pa v drugi občini.
Trenutno stanje je toroj še nejasno in težavno predvsem za izvršni svet; saj do delegati zbora krajevnih skupnosti menili, naj o morebitni spremembi samoupravnega sporazuma ali o vztrajanju pri prvotnem predlogu do seje skupščine razmisli izvršni svet. Težava pa je toliko večja, ker bi se po sedanjem predlogu sporazuma v občini zbralo na leto 5 milijonov dinarjev, če pa bi se odločili le za 300 dinarjev na zaposlenega, pa samo dobre tri milijone dinarjev. Po sedanjem predlogu pa bi tako v petih letih zbrali 25 milijonov dinarjev, po drugI varianti pa le dobrih 15 milijonov. Ob tem pa velja povedati, da bo na podlagi dosedanjih sedmih referendumov o samoprispevkih treba solidarnostno pokriti okrog 5 milijonov dinarjev v petih letih, krajevne skupnosti pa bodo same s samoprispevki zbrale v tem času okrog 10 milijonov dinarjev. Razen tega pa se v večjih krajevnih skupnostih v občini še pripravljajo na referendume.
A. Žalar
Kamniški referendum
Kmetijsko živilski kombinat Kranj — zn.sol.o.
Odbor za izobraževanje in socialno varnost
razpisuje štipendije
— za TOZD Kmetijstvo Kranj, Kranj — z n.sol.o.
1 Stipendijo na tehniški kmetijski šoli,
4 štipendije na poklicni poljedelsko živinorejski šoli;
— za TOZD Klavnica Kranj, Kranj — z n.sol.o.
1 štipendijo na biotehniški fakulteti — animalna smer;
— za TOZD Kooperacija Radovljica, Radovljica — z n.sol.o.
1 štipendijo na I. st. visoke ekonomske komercialne šole,
1 štipendijo na poklicni poljedelsko živinorejski šoli,
1 štipendijo na poklicni sadjarski šoli;
— za TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj — z n.sol.o.
2 štipendiji na kmetijski strojni šoli;
— za SDS Skupne službe KŽK Kranj
2 štipendiji na ekonomski srednji šoli, 1 štipendijo na administrativni šoli,
1 štipendijo na I. st. visoke šole za organizacijo dela
— kadrovska smer
1 štipendijo na pravni fakulteti;
in objavlja učna mesta
— za TOZD Kmetijstvo Kranj, Kranj — z n.sol.o.
5 učnih mest za parkovne vrtnarje — cvetličarje;
— za TOZD Kooperacijo Radovljica, Radovljica — z n.sol.o.
1 učno mesto za prodajalko živilske stroke;
— za TOZD Klavnica Kranj, Kranj — z n.sol.o.
4 učna mesta za mesarje proizvajalce,
3 učna mesta za mesarje klavce,
3 učna mesta za mesarje predelovalce,
1 učno mesto za prodajalca živilske stroke;
— za TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj — z n.sol.o.
1 učno mesto za prodajalca živilske stroke.
Pogoji o štipendiranju so usklajeni s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. Kandidati za štipendije morajo vložiti prijavo na obrazcu DZS — 1,65 »Prošnja za štipendijo« ter priložiti vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu. Učenci, ki se bodo priglasili za sprejem v uk, ne smejo biti starejši od 18 let in morajo imeti dokončano osnovno šolo, razen za klavni-čarja in predelovalca mesa, ko se lahko prijavijo učenci s 6. razredi osnovne šole.
Nagrade učencev so določene v ustreznih samoupravnih sporazumih. Oskrbnino za bivanje in prehrano v dijaških domovih v času teoretičnega pouka plača delovna organizacija. Prošnje za štipendije in prijave za sprejem v uk sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2, do izpopolnitve razpisanih štipendij in objavljenih učnih mest. Tu lahko interesenti dobijo tudi podrobnejše informacije.
Kmetijska zadruga Bled
razpisuje prosto delovno mesto
pospeševalca kooperacije kmetijske proizvodnje
Za to delovno mesto zahtevamo:
— visoko ali višjo strokovno izobrazbo agronomske smeri ali srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 5 let prakse,
— kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom in samoupravnim sporazumom določene pogoje.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi in podatki o dosedanjem službovanju naj kandidati pošljejo na upravo Kmetijske zadruge Bled — Bled, Prešernova 11, kjer bodo lahko dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Kamničani so glasovali »za«. Tako bodo prihodnjih pet let dotekala sredstva za zidavo šolskega centra, krajevne skupnosti pa bodo svoj odstotek porabile za javna dela. Od 16.233 volivcev jih je glasovalo za 11.117 ali 68,5 odstotka. Proti je glasovalo 2971 volivcev ali 18,3 odstot-
ka, glasovanja pa se jih ni udeležilo 1754 ali 10,8 odstotka. Največja nasprotja so bila v Tuhinjski dolini, kjer je več krajevnih skupnosti glasovalo skoro stoodstotno in do malega vsi za; največ pa jih je glasovalo proti v Motniku in Srednji vasi, skoraj 50 odstotkov. -a
Tovarna prešitih odej Odeja
Škofja Loka, Kidričeva 80
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
objavlja prosto delovno mesto
knjigovodje osebnih dohodkov
Zahteve: ekonomski tehnik z najmanj 1 leto delovnih izkušenj Poskusna doba 3 mesece. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave.
Pismene prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba, kakor tudi posreuuje kandidatom za prosto delovno mesto osebne informacije.
Nastop mladih glasbenikov
Pred več leti so gorenjske glasbene 8ole začutile potrebo, da se med seboj bolje povežejo, spoznajo in sodelujejo. Najprej se je radovljiška 8ola dogovorila za skupne nastope z jeseniško, nato kranjsko, iz tega je nastalo trojno srečanje v vseh treh krajih. V lanskem letu sta k sodelovanju pristopili še šoli iz Škofje Loke in Tržiča in skupni nastop na Škofjeloškem gradu je bil že prava rnala revija oziroma prikaz tistega, kar gojenci glasbenih šol znajo. Z letošnjim letom se je vključila še šola iz Kamnika, tako da so zdaj skupaj vse gorenjske glasbene šole, katere ne gravitirajo na Ljubljano. Dogovor predvideva, da bo srečanje šestih šol s skupnim nastopom vsako leto v drugem kraju. Letos so se odločili za Radovljico, kjer je bila šola ustanovljena pred 20 leti. Revija, ki bo 23. aprila ob 18. uri v graSčinski dvorani, bo tako počastitev njenega jubileja.
Približno 45 učencev bo solistično ali skupinsko nastopalo z blokflavto, flavto, klarinetom, trobento, violino, klavirjem, kitaro in harmoniko ter izvajalo skladbe Lullvja, Mozarta, Chopina, Havdna, Kuffnerja, WUrthnerja, Giordanija, Kellerja, Andersena, Handla, Berse, Majka-parja, Elerta, Moszkovvskega, Goedi-ckeja, Kolpovvitza, Beethovna, Du-randa in Webra. Predstavili se bodo tudi trije solopevci. Kot zanimivost iz programa naj omenimo dve pesmi A. T. Linharta, ki ju imajo poslušalci le redkokdaj priložnost slišati.
Vse, ki jim je pri srcu glasbena kultura, vabimo na revijo. Le-ta bo prikazala del dejavnosti glasbenih šol in bo eden od cele vrste poskusov, kako najti pravo mesto teh šol v sistemu vzgoje in izobraževanja ter v celotni družbeni strukturi, ki ji ne more biti vseeno, kakšna je estetska vzgoja občanov.
GE
Koroška in Cankar
Predstavniki obeh slovenskih kul-turno-prosvetnih organizacij na Koroškem so se dogovorili, da poleg tega, da se udeleže osrednje proslave ob stoletnici Cankarjevega rojstva v Ljubljani, organizirajo tudi na Koroškem več kulturnih prireditev. Največ jih bo maja, ko jih bodo sami ali v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi skupinami pripravili po različnih krajih slovenske Koroške.
10. maja bodo v Celovcu odprli novo knjigarno Slovenske prosvetne zveze, v Auli slovenici pa bodo organizirali razstavo Cankarjevih del. V Celovcu bodo prikazali tudi najnovejši film Idealist, režiran po povesti Martin Kačur. V Celovcu bodo gostovali tudi slovenski gledališč -niki.
Ne le v Celovcu, tudi na Dunaju se bodo dostojno poklonili spominu Ivana Cankarja, saj bodo 15. maja pripravili osrednjo proslavo za Jugoslovane, ki so na začasnem delu v tujini. Proslavo bo pripravil klub slovenskih delavcev, klub, ki nosi ime po Ivanu Cankarju.
Dunajski in ljubljanski PEN klub pa bosta na Dunaju pripravila jubilejno literarno proslavo, izdali pa naj bi tudi zbirko Cankarjevih novel in črtic v nemščini, del, ki jih je Cankar pisal tedaj, ko je živel na Dunaju. Proslave pa bodo pripravili tudi na koroških šolah v okviru slovenskega učnega programa.
D. S.
100. obletnica rojstva slikarja Ivana Groharja
Odkar se je v Sp. Sorici nad Železniki rodil slikar Ivan Grohar, bo maja minilo že 100 let. V začetku realist, kasneje pa glavni in najimenitnejši predstavnik impresionistične slikarske šole na Slovenskem, je 11 skupaj z Jakopičem prvi organizator slikarskih razstav pri nas. Njegova dela so dobila stalno mesto v Narodni galeriji in v Mestnem muzeju v Ljubljani.
Pod Koprivnikom (1902), Jez v Železnikih (1903), Škofja Loka v snegu (1905), Štemarski vrt (1907), prednik (1910) - to so le nekatera izmed njegovih del. Segajo v najpomembnejše obdobje njegovega življenja, ko je ustvarjal v Škofji Loki, kjer je na Štemarjih imel svoj
atelje. Kot eden izmed soustanoviteljev kluba umetnikov se je udeležil vseh razstav »Save«:v Ljubljani, na Dunaju, v Beogradu, Berlinu, Londonu, Sofiji, Trstu, Krakovu in Varšavi. Ves čas je tesno sodeloval z Jakopičem in Sternenom, vendar kot prvi dosegel popolnoma svojstven umetniški izraz.
V njegovih likovnih delih se zrcali lirična izpoved z občutkom za pre-tanjeni kolorit. Motivno se je vezal na domače kraje in ljudi ter dosegel javno priznanje še v času svojega življenja. V smrt ga je potegnila bolezen kot posledica revščine, ki ga je spremljala domala vse življenje. — (gb)
Živahna dramska dejavnost
Lancovo — Člani dramske sekcije KUD Jelovica Lancovo so v zadnjem času zelo delavni. Tako so lani na primer s prostovoljnim delom obnovili dvorano v kulturnem domu, pozimi pa so pod vodstvom Gabrijela Pesjaka naštudirali veseloigro Klobčič avtorja Pere Budaka. Igrico so že dvakrat uprizorili na domačem odru, trikrat pa so gostovali tudi po drugih društvih. Nazadnje so gostovali v nedeljo, 11. aprila, v Češnjici v Bohinju. Z dramskim odsekom gasilskega društva Češnjica namreč redno sodelujejo. Tako so na primer Češnjičani v soboto, 10. aprila, gostovali tudi na Lancovem. Predstavili so se z ljudsko igro Pri Hrastovih in poželi zasluženo priznanje številnih gledalcev.
JR
Razstava fotografije in koncert
V Kranju bodo drevi ob 18.30 v galeriji Mestne hiše odprli razstavo fotografije, članov Društva likovnih oblikovalcev Slovenije (DLOS).
Po odkritju razstave bo ob 19. uri v Renesančni dvorani koncert članov Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Konce'rtni spored bodo izvajali tenorist Mitja Gregorač, violinist Tomaž Lorenz in kitarist Primož Soban. P. L.
Ustanovili tudi lutkarsko sekcijo
Srednja vas v Bohinju — Kulturno umetniško društvo Triglav Srednja vas v Bohinju se lahko pohvali, da so vse njegove sekcije oziroma skupine zelo prizadevne. Letos, ko se spominjamo 100-letnice rojstva Ivana Cankarja, so se v društvu odločili, da ustanovijo še lutkarsko sekcijo. Člani sekcije, ki jo vodi Milena Odarjeva (pomagajo pa ji tudi drugi člani društva), so konec marca že nastopili s prvo lutkovno igrico. Oder, lutke, sceno in vse drugo je pripravila Milena Odarjeva, v programu pa,so sodelovali učenci od drugega do osmega razreda osnovne šole. Z igrico so se predstavili v Srednji vasi in na Koprivniku ter v Bohinjski Bistrici.
Dramska sekcija pa je letos naštudirala dramo Franca Klinarja Mejniki. Delo je režirala Cilka Zupanova, uprizorili pa so jo v Srednji vasi, Češnjici v Bohinju, na Rečici pri Bledu in v Bohinjski Bistrici. Nič manj prizadevna v društvu pa nista folklorna skupina, ki jo vodi Janez Iskra, in pevski zbor pod vodstvom Janeza Vebra z Jesenic. Pevski zbor se prav zdaj pripravlja na koncert ob 10-letnici obstoja.
Slavnostni koncert Gorenj'evaškega okteta
Gorenja vas v Poljanski dolini — V nedeljo, 25. aprila, ob 18. uri bo v dvorani TVD Partizan v Gorenji vasi slavnostni koncert v počastitev 5. obletnice obstoja in umetniškega delovanja Gorenjevaškega okteta ter 100-letnice rojstva slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Člani Gorenjevaškega okteta - Milan Kalan, Mirko Štibelj, Andrej Perko, Janez Bohinc, Davorin Vodopivec, Andrej Peternelj, Marjan Šifrer in Valentin Bogataj — bodo pod vcJstvom glasbenega vodje Valentina Bogataja zapeli dvaindvajset narodnih in umetnih pesmi. Koncert pripravlja kulturno umetniško društvo »Ivan Regen« iz Gorenje vasi.
- jg
Prireditve v okviru kulturne akcije
Radovljica — Po programu kulturne akcije, ki jo vzajemno vodijo in izvajajo kulturna skupnost, komisija za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov in ZKPO Radovljica, je bilo letos že okoli 20 raznih gledaliških in glasbenih prireditev ter dve razstavi. V kulturno akcijo je vključena tudi prireditev posvečena 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Pod naslovom Cankarjev večer jo je v režiji Mirana Kende pripravila gledališka skupina Delavske univerze iz Radovljice. V prvem delu te prireditve je recital iz znanih pisateljevih del, v drugem pa zaigrajo 1. dejanje farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Predstava je po mnenju obiskovalcev izredno dobro pripravljena.
Gledališka skupina Delavske univerze je poleg treh predstav za občane in srednješolce nastopila tudi 14. in 21. aprila v graščinski dvorani v Radovljici, 19. aprila v zadružnem domu v Ribnem, 20. aprila v avli osnovne šole v Bohinjski Bistrici in 22. aprila v kulturnem domu v Pod-nartu.
Za spremembo in poživitev programa kulturne akcije, zlasti za mlade, bodo organizirali nastop znanega New swing quarteta z ansamblom Sias 65 in pevci Otom Pestner-jem, Andrejo Zupančičevo, Ferijem Smolo in humoristom. Prireditev bo za delovne kolektive drevi, 23. aprila, ob 19.30 v festivalni dvorani na Bledu.
Prihodnji petek, 30. aprila, ob 19.30 pa bo na Bledu gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane z De Filippovim delom Sobota, nede lja, ponedeljek. V maju pa se obeta lepa priložnost, da pridejo v goste slovenski gledališčniki iz Trsta.
JR
»Galaksija«
Mere: 2,16 m X 10 m — papir Teža: 7,6 kg
Skupna dolžina črt: 3 km, poraba tuša:2 1
V optični bravuri, ki nam jo ponuja Nejč Slapar na razstavi v Skofji Loki, bi težko našli še kaj več, na primer intimnost doživljanja sveta, ekspresivnost ali romantiko, kajti živost optične prisotnosti je brez dvoma na prvem mestu. Za Slaparja je prav v zadnjem času izredno značilno iskanje vse od figuralike do oblikovanja najrazličnejših podob v smislu reševanja specifičnih likovnih problemov, ki jih je že reševal na relaciji fotografike in celo ročno izdelanih risb v načinu računalniške grafike.
Najnovejša Slaparjeva dela pa se ponovno vračajo k izvoru tako imenovanega op-arta ali optične umetnosti, torej od tam zopet naprej, kjer je nekoč že iskal pa je svoje raziskovanje prekinil, zavrgel ali kot vidimo danes, samo odložil za kasnejši čas, se pravi za danes, ko nam zopet kaže dela, ki so nastala na podlagi razmišljanja o op-artu. Seveda ne izhaja iz takratnih starih pozicij, kajti ves ta čas je uporabil za dosledno preiskovanje problematike in za iskanje reševanja te problemsko tako zapletene likovne govorice. Več kot dvajset kvadratnih metrov velika risba, izdelana v tehniki perorisbe s tušem, torej v dobrem starem smislu črno-bele grafike in za katero je zanimivo, da ji avtor sploh ni dal naslova, nas sili v razmišljanje predvsem o tem, ali je Slapar našel rešitev in odgovor na vsa vprašanja, ki si jih je doslej zastavljal. Predvsem nas zanima ali je to konec reševanja naloge ali šele začetek. V svetu vizuelnih komunikacij bi ta velika risba naletela na odmev, še posebej, če bi bila prenesena v kak trajnejši material, bodisi v beton ali kovino in da bi bila del arhitekture. Ob tem se spomnimo prizadevanj v okviru tako imenovanega mural-painting ali slikarstva, ki se je začelo v Ameriki, kjer so predvsem v revnih četrtih velemest začeli poslikavati pročelja stavb z namenom, da bi vsaj na ta nači.i ušli monotoniji vsakdanjega življenja. Nekaj podobnega je tudi v tem delu Nejča Slaparja, a še več je v tistem, o čemer smo govorili na začetku. To delo, ki smo ga imenovali kar »Galaksija«, je polno domišljije, vzburja v nas najrazličnejše asociacije in nas poleg optičnega dražljaja prisili tudi k razmišljanju in ne samo k pasivnemu opazovanju. Če pa je Slapar to dosegel, potem mu moramo priznati, da je dosegel veliko in če smo v katalogu k razstavi zapisali, da je Slapar zmožen z vizualnim vzgibom priklicati v spomin tudi specifično fantastiko, se tokrat nismo zmotili.      Andrej Pavlovec
Ivan Jan
21.-22. april 1942
li l
i!
lil
IH 11
Aprilska hajka
v Udin borštu in dogodki
v okrogelski jami
(Odlomek iz kronike Kokrškega odreda)
Potem so se pogovorili o vsem. Tudi o zvezi s Pavlom Kernom, s katerim naj bi se zaradi rane sestal popoldne blizu Okroglega. Zaradi razbolele noge pa Žagar ni mogel sam na zvezo. To je bilo tudi usodno:
Kerna so morali pripeljati v votlino. Kazalo je, da je bil fant zanesljiv in pripravljen pomagati. Sicer pa so naslednji dan tako ali tako nameravali oditi iz jame. Zgovorni Pavle Kern je prinesel s seboj nekaj okrepčil, za silo obvezal Stanetovo nogo in obljubil, da bo našel zdravnika — nato je odšel.
V resnici je Kern* odhitel naravnost na gestapo.
Noč na enaindvajseti april je bila v votlini hladna in dolga. Večino je skrbelo, kako bodo iz jame prišli z ranjenim Žagarjem, ki je pred slabim mesecem nad Crngrobom zgubil svojega očeta, voditelja vstaje na Gorenjskem.
Pri ozkem vhodu je vedno kdo leže stražil, kajti drugače ni bilo mogoče. Zunaj zaradi vidljivosti niso mogli in smeli postaviti stražarja, kajti s proge, ki teče tik ob desnem bregu Save, bi ga nemške patrulje zlahka opazile. Še pred dnem 21. aprila sta se odplazila po vodo Vladimir Peraič in Stane Šmid. Vrh skale pa sta že naletela na Nemce. Zaropotalo je in Šmid je bil ranjen v roko. Ker je bil zadnji, se je hitro spustil nazaj v jamo. Peraiču pa to ni več uspelo. Pognal se je čez več metrov visoko skalo in se med grmovjem splazil do Save. Zlezel je v Savo z namenom, da bi jo preplaval ali prebredel. Toda bila je ledeno mrzla in zaradi topečega se snega tudi precej visoka in deroča. Tok ga je vrgel nazaj in malo niže k bregu.
Medtem se je vse bolj danilo, in da ga Nemci ne bi opazili, se je po večkratnih poskusih, ko ni mogel priti čez Savo, stisnil pod večjo skalo in tam čepel v ledeno mrzli vodi. Na skali nad njim pa so Nemci med tem postavili mitraljesko gnezdo. Peraič je moral občepeti v mrzli Savi. Tako ni bilo nobenega upanja več, da bi mu morda uspelo priti do jedra čete nekje v Ljubenski gmajni ter ga obvestiti o napadu.
Ko so tovferiši v votlini zaslišali strele in videli, da je Šmid ranjen, so spoznali, da so obkoljeni in izdani. Grabili so po orožju in opremi, da bi se zvrstili ven. A brž ko se je na vhodu kdo pokazal, je močno zaropotalo. Nemci so od prvega trenutka napada obvladovali jamski vhod. Čeravno je imela votlina dve odprtini, to ni nič pomagalo: obe sta bili močno izpostavljeni strelom, ena pa zato, ker je bila v strmi steni sploh ni prišla v poštev za izhod.
Skrbi za hudo ranjenega Žagarja se je zdaj pridružila še skrb za Peraiča. Le kako se bodo prebili?
Medtem se je jami že približalo pasje renčanje. Pokazal se je policist s psom. A oba je z zbrojevko preluknjal Stanko Mlakar, ki je ležal pri vhodu.
Takoj za tem so policisti hoteli v jamo vdreti pri srednji odprtini. Tu je Jaka Rabič ustrelil drugega policista.
Ker Nemcem začetni napad ni uspel, so vhod v jamo začeli obmetavati z bombami ter obstreljevati z mitraljezi. Vendar krogle trinajsterici v jami niso škodovale, kajti vhod v votlino je bil pod previsom. Vendar pa je ta sovražni ogenj zadostoval, da nihče ni mogel iz jame. Kako priti iz obkoljene luknje, to je bilo težko vprašanje? V predahu je nekdo na puško nataknil posodo ter jo pomolil ven. Komaj se je posoda pokazala zunaj, so zadrdrali ostri rafali in lonec je bil preluknjan. Izhod je bil torej zaprt!
Nemci so spet na gosto začeli streljati proti jami. Ko je to spet prenehalo,je partizane v jami nekdo od zunaj in v slabi slovenščini začel pozivati na predajo. Toda iz jame so odjeknili vzkliki, da se slovenski partizani ne predajajo.
Tako kot pred štirimi dnevi v Udin borštu, so tudi zdaj upali,da se bodo v varstvu noči le nekako lešili.
Nemško poveljstvo je med tem dobilo okrepitev. Z drugega brega Save, kjer je bila železniška proga, so proti luknji začeli streljati iz železniškega oklopnika. Po zraku so zažvižgale granate in se razletavale blizu odprtine. Votlina se je ob vsaki eksploziji sicer rahlo stresla, vendar je bil vhod s prednjo steno še vedno zaščiten. Ko je topovsko streljanje prenehalo, so po polju :.n gozdu nad jamo pripeljali še oklopni avto, vendar se ta jami ni mogel zadosti približati.
Takoj za tem je trinajsterico vznemiril dim, ki je začel vdirati v jamo. Nemci so namreč navezali na žico otepe slame, jih zažgali in spustili tik k odprtini. Kmalu je bilo v votlini vse zakajeno, za-dušljivo in vroče.
Tedaj se je pred vhodom pojavil policist z mino. V naslednjem trenutku«so ga že zadeli streli iz jame.
Tudi ta policijski poskus ni prisilil obkoljenih k vdaji. Črni od dima so se sicer dušili in kašljali, popustili pa zaradi tega niso.
Čez čas so Nemci na nasprotni strani Save postavili še protitankovski top. Toda Stanko Mlakar je topničarje razgnal z zbrojevko. Nemci so z umetno meglo zakrili okolico in top odstranili, hkrati pa tudi enega ranjenega in enega ubitega vojaka.
Potem so proti luknji spet zadrdrale strojnice, vmes pa so Nemci ponovno namestili protitankovski top. Začeli so obstreljevati skalo, toda zdaj iz take daljave, da jih z zbrojevko iz jame ni bilo moč doseči. Granate so udarjale blizu vhoda, kajti pri merjenju nihče ni oviral Nemcev. Tedaj je v jami nekaj smrtnih drobcev ubilo prva dva: Slavka Smuka in Toneta Poznika.
* Pavlu K crnu bo toliko zaupali zaradi tega, ker je bil že pred vojno član SKOJ. Takoj po okupaciji je začel sodelovati z organizatorji vstaje. Pri tem delu ga je gestapo aretiral in zaprl v begunjske zapore, od koder so ga kmalu izpustili. Tako se je spet lahko vključil v osvobodilno gibanje in bil celo kurir, nakar so ga Nemci spet zaprli. A spet so ga izpustili. Ker pa za njim nihče ni sel v zapore, so bili prepričani, da se je pred gestapom dobro zadržal. Vendar ni bilo tako: gestapo ga je prestrašil in zgnetel tako, da je klonil. Da je dobil za izdajstvo trinajsterice v jami 5(KX) RM, je bilo dognano Se v tem letu, ko so ga partizani aretirali, zaslišali in kaznovali, potrjeno pa junija 1943, ko je v partizanske roke padel na Mežakli podoben slabič in izdajalec Franc Kristan iz Sela pri Vodicah.
O tem, da je Pavle Kern pravi krivec okrogelskih žrtev, imamo še dvoje pričevanj. Ivan Križnar v 4. številki vBorca« 1973 piše: »V juniju 1942 pa so se vrnili iz Ljubljane nekateri gorenjski fantje, ki so se 1941. leta pred Nemci umaknili v Ljubljano. Med njimi tudi Živo Pretnar iz Zgornje Dobrave pri Kropi, ki je povedal, da je sam videl v Ljubljani Pavla Kerna v uniformi nemškega policista. Kerna so povabili na sestanek partizani, ki so pripadali štabu I. grupe odredov. Dvakrat se je sestanku izognil, tretjič pa je le odšel k znamenju med Kropo in Jamnikom. Partizani so ga razorožili (tudi oborožitev je bila dokaz, da je v nemški službi - op. I. J.) in zvezali ter odpeljali na Jelovico. Priznal je, da je izdajal partizanske enote in funkcionarje, medtem ko je »k-tivistom OP v domačem kraju prizanašal, da ne bi vzbudil suma o sodelovanju z Nemci. Partizanom je priznal, da je obvestil gestapo o skupini partizanov pri Okroglem in jim pokazal votlino. Prosil je partizane, naj mu prizanesejo, saj je pripravljen z odločnim bojem popraviti, kar je zagrešil. Pavlu Kernu partizansko sodišče ni moglo prizanesli in bil je kaznovan s smrtjo.
Da je bil Pavle Kern resnično v nemški službi, kaže tudi vprašanje zaprti Broni-slavi Pire, aktivistki OF iz Brezovice: »Ali ste poznali policista Kerna?« Pavle Kern je v Ljubljani, kamor je hodil še kot partizanski kurir, izdal tudi ženo heroja Staneta Žagarja Pepco ter njune hčerke Savico, Nado in Danico.V Ljubljani so delovale kot aktivistke OF.
Svečana otvoritev obnovljene Šivčeve hiše
Radovljica — 30. aprila ob 16. uri bodo svečano odprli obnovljeno Šiv-Čevo hišo na Linhartovem trgu v Radovljici. Hiša sodi med najlepše renesančne zgradbe na Slovenskem. Odslej bo namenjena predvsem muzejski dejavnosti. V prvem nadstropju pa bo lepo urejena poročna soba, prostor za matičarja in klubska soba s stalno zbirko slik in inventarja stare Radovljice. Obnovitvena dela sicer še niso v celoti končana, ker bo potrebno urediti še druge prostore v drug« nadstropju in ob hiši, vendar so jo že lahko predali namenu.
Muzejsko galerijski odbor pri kulturni skupnosti ima že predviden okviren program razstav. Podrobni program pa bo določila posebna strokovna žirija.
Slovesnosti ob predaji hiše namenu se bodo začele na Linhartovem trgu pred Šivčevo hišo. V kulturnem programu bo sodelovala godba na pihala UPI) Svoboda Lesce, folklorna skupina KUD Veriga Lesce, komorni moški zbor A. T. Linhart   Radovljica,   konjeniki in
skupina žena in deklet v narodnih nošah. Slavnostni govor bo imel predstavnik občinske skupščine.
Takoj zatem bo v novi poročni sobi Šivčeve hiše sklenjena prva poroka. Zakonsko zvezo bosta sklenila Zvonka Berce in Tone Bizjak iz Begunj. Poroko bodo pripravili kot kmečko ohcet in se bo nadaljevala na nevestinem domu na Mlaki pod Radovljico.
Po poročnem obredu bodo v spodnjih galerijskih prostorih Šivčeve hiše odprli razstavo slik in risb restavracijskih del, ki jo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Poleg razstave si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi poročno sobo in druge prostore v hiši. Sicer pa bo ogled razstave možen vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure ves mesec maj.
Slovesnosti bodo pripravili: občinska skupščina, kulturna skupnost in ZKPO Radovljica v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj. JR
Republiško tekmovanje teleprinteristk slovenskih PTT podjetij
Najboljše v Zrenjanin
Kranj — V prostorih kranjskega PTT podjetja je bilo v torek 20. aprila, republiško tekmovanje teleprin-teristov in teleprinteristk, ki ga vsako leto v drugem kraju organizira ZO za PTT promet Slovenije. Za naslov zmagovalca (oz. zmagovalke, saj med udeleženci tekmovanja tokrat ni bilo nobenega moškega) se je potegovalo 17 najboljših teleprinteristk iz devetih slovenskih PTT podjetij. V predtekmovanju v okviru svojih organizacij pa je sodelovalo vseh 150 slovenskih teleprinteristov PTT.
Zmagovalke doslej že 11. tekmovanja bodo zastopale našo republiko na zveznem tekmovanju, ki bo 27. maja letos v Zrenjaninu. To so: Jerica Regvat iz Maribora (najhitrejša, povprečno 5,58 udarca v sekundi), Jelka Pevec iz Ljubljane (svojo nalogo je oddala brez napake), Slavka Bižaj iz Ljubljane, Jelka Kolmanič iz Maribora ter Marija Karče, prav tako iz Ljubljane. V tekmovanju so nastopile štiri tele-printeristke iz Ljubljane, tri iz Mari-
bora, po dve iz Kopra, Celja in Kranja ter po ena iz Murske Sobote, Nove Gorice, Novega mesta in Trbovelj.
Tekmovalke so imele pred pričet-kom le pet minut časa, da so si ogledale tekmovalne naloge. Potem so morale na znak »pozor - začnite« kar najhitreje in s čim manj napakami odposlati naslovljencem deset telegramov, sestavljenih v osmih jezikih in dvovrstni šifri. Cas je bil omejen, na voljo je bilo vsega 10 minut. Porabljen čas za oddajo telegramov in število napak v njih je merila komisija za izvedbo tekmovanja, ki je na podlagi teh dveh meril kasneje »izračunala« zmagovalke.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim je bila še isti večer v Creini. Naslednji dan pa so se tekmovalke udeležile izleta z ogledom nekaterih gorenjskih krajev, ki jim ga je pripravil letošnji prireditelj podjetje za PTT promet Kranj. -(gb)
Čudovita dežela Jugoslavija
V petek je prišel v Škofjo Loko dekliški pevski zbor iz Velike Britanije.
V svoji prvi predstavi v kapeli na loškem gradu so se predstavili dijakom škofjeloške gimnazije. Njihovi izredno čisti glasovi in dodelanost pesmi so nas navdušili. Za uro in pol smo se preselili iz kapele na Škotsko, v Wales in slikovite angleške vasice.
Popoldne smo dijaki dekleta popeljali po starinskih mestnih ulicah. Sprva smo se »lovili«, a kmalu je pogovor lepo stekel. Zvedeli smo marsikaj zanimivega. Dekleta so si Jugoslavijo predstavljala drugače. Socializem ni komunizem, ta jim je pomenil policijski  režim. Namenoma
sem napisal »je pomenil«, kajti sedaj so navdušene nad razmerami v naši državi. »To je socializem s človeškim obrazom!« je rekla ena izmed deklet. In to pove veliko.
Po sprehodu smo jih povabili k Homanu na slovite škofjeloške »kremšnite«. Te so se jim zdele zelo okusne. Ko smo bili ravno ob jedači, so nam povedale nekaj zelo zanimivega. V Kranju, od koder so prišle k nam, so prvič v življenju jedle regrat. »Sedaj ga bomo nabirali tudi pri nas doma, v Angliji,« so rekle med smehom.
Dekliški pevski zbor je v soboto odpotoval, osfali pa so čudoviti spomini. J. Urh
Jugoslovanski »oskarji« za embalažo
Pod pokroviteljstvom gospodarskih zbornic je bila letos že XIX. podelitev »oskarjev« in priznanj za konstrukcijske dosežke na področju embalaže v minulem letu. V dvorani tekstilnega kombinata »Dunav« v Čelarevem, nedaleč od Novega Sada, je posebna komisija na podlagi točkovanja predlagala 19 »oskarjev«
Maturantski ples v Domžalah
Maturanti gimnazije Rudolfa Maistra v Kamniku bodo imeli maturantski ples to soboto, 24. aprila, v hali komunalnega centra v Domžalah. V Kamniku za tako velike prireditve ni primernega prostora. a
Zveza tabornikov občine Kranj prireja v soboto, 24. aprila, propagandni tabor v Savskem logu poleg zimskega kopališča. Slovesna otvoritev bo ob 8. uri, nato pa bodo razna taborniška tekmovanja in prikaz ostale taborniške dejavnosti. Zvečer ob 18.30 pa bo taborni ogenj s kulturnim programom.
Tako bomo. počastili dan tabornikov 22. aprila. Vsi prijatelji taborniške organizacije prisrčno vabljeni!
in 34 priznanj. Od slovenskih podjetij so prejela »oskarje«: tovarna »Zlatorog«, Maribor: Studio za marketing in propagando »Dela« iz Ljubljane (dva): »Kartonažna tovarna«, Ljubljana; »Saturnus«, Ljubljana (dva).
»Iskra« je prejela štiri »oskarje«, in sicer za etui za diktafon, kartonsko zloženko za telefonski aparat ATA-60, kartonsko zloženko za krožno žago in leseni oboj s paleto za usmerniške naprave.
Več kot »oskarjev« je bilo seveda priznanj. Od slovenskih podjetij so jih - prejela: »Slovin«, Ljubljana: »Kartonažna tovarna«, Ljubljana: »Zlatorog«, Maribor; »Saturnus«, Ljubljana: »Mercator-Emba«, Ljubljana: »Kolinska«, Ljubljana in »Iskra« štiri priznanja, od katerih je eno prejel »Emo« iz Celja.
Marjan K ral j
Stari grad bo spet odprt
Gostinske prostore v planinskem domu na Starem gradu nad Kamnikom, ki je bil že celo leto zaprt, so prenovili in usposobili za novo sezono. 2e v soboto pred prvomajskimi prazniki bo starograjsko gostišče lahko sprejelo prve goste. Kamniča-ni smo dolgo čakali, kdaj bo lepa iz-letna točka spet na voljo številnim izletnikom. -a
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis z n.sol.o.
Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2/1 tel. 23-485, 24-778
Sezonska razprodaja kmetijskih strojev - po znižanih cenah
Kmetovalci izkoristite ugoden nakup orodij:
— Obračalnik sena FAVORIT 220
— Trosilec umetnega gnojila VICON
— Brana trokrilna OLT
— Izkopalnik krompirja MAJEVICA
— Sadilec krompirja KŽK
— Sadilec krompirja PONGRATZ
Kombinirani stroj z operacijami:
mlin kladivar, robkalnik brus, cirkularka,
za oblanje in vrtanje
z istimi operacijami razna oblanja
tovarniška cena   znižana cena
11.940 6.500 3.850 12.500 13.000 10.500
7.980 6.250
11.343 5.980 3.600 10.850 12.000 8.000
5.500 4.500
Obiščite nas v naši prodajalni Kranj, Cesta JLA št. 1 (50 m od avtobusne postaje), kjer boste dobili vse potrebne informacije.
£3
NOVA SKLADIŠČNA HALA
V LESCAH od 19.do 30 aprila 1976
DELNA
RAZPRODAJA pohištva, oken, vrat, rolet, Itd.
popust
5-70^
Razprodajah bomo artikle iz opuščenih proizvodnih programov,
transportno  poškodovane izdelke, itd.
rnurlia
LESCE
Kranj-Primskovo
nudi
ugoden nakup pohištva
po tovarniško znižanih cenah
1 Regal »LARA« 60 %
2. Regal »HELGA« 30%
3 Regal »BORL« 15%
4. Sedežna garnitura »ANITA« 20 %
5. Spalnica »LILI« 10 %
6. Razno kosovno pohištvo do 50 %
7. Kuhinjske »KREDENCE« 40 %
8. Gostinski stoli po reklamni ceni 225 dinarjev
VSE KUHINJE DO 5% (TUDI ORHIDEJA) 1   Pri nakupu vam bo pomagal strokovni
svetovalec 2. Dostava do 30 km brezplačna
Obiščite nas in prepričali se boste, da je izbira v Lesnini najbogatejša.
Regal »BORL-
vsak dan
V KRANJU
od 9. do 20. ure
ENTRAL
Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila
SIMCA1100LS
leto izdelave 1973, z 72.000 prevoženimi km. Začetna cena 30.000 din.
Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj.
Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 28. aprila 1976, do 12. ure.
Zavarovalnica SAVA PE Kranj
Petek - 23. aprila 1976
Leteli bomo na
Prejšnji petek smo v GLASU zapisali, da organizira turistična agencija AERODROM Ljubljana-Pula tri- in štiridnevne izlete na Ohrid 2 letalom DC-9 in da bo avion poletel 7., 10., 12. in 17. maja. Obenem 8mo tudi povedali, da stane izlet 1800 oz. 2250 din in da bosta šla v8akokrat na izlet tudi po dva naša naročnika brezplačno.
i. Naj vam malo predstavimo OHRID.
Lahko bi rekli, da je to eno najpri-vlačnejših turističnih mest v Jugoslaviji. To je dobesedno mesto-mu-, ZeJ» poln kulturnozgodovinskih spomenikov. Staro mesto, ki se s svojo značilno arhitekturo vzpenja po hribu proti cerkvi Sv. Klimenta in stari trdnjavi carja Samuela, se zrcali v bistrih vodah Ohridskega jezera Pod njim.
Ohrid se prvič v zgodovini omenja v 3. stoletju pred našim štetjem pod lrnenom Lihnidos, kar v grščini poceni »svetlo«.
Kliment Ohridski (živel je v 9. sto-letju) je tu ustvaril cirilico in osnoval prvo slovansko univerzo. V vsem Srednjem veku je bil Ohrid pomembno versko središče in v njegovi okolji so bile zgrajene številne cerkve ln samostani. Do danes se jih je ohranilo okrog 40 s svojo Čisto posebno arhitekturo in slikarstvom. To Je enkratna umetniška zakladnica "a Balkanu, strnjena tako tesno skupaj na enem mestu. Zdi se, da je vsaka druga hiša v Ohridu cerkev ali
samostan. Najbolj poznani spomeniki so tu cerkev Sv. Sofije, Sv. Klimenta, Sv. Jovana (Kaneo). Cisto na drugem koncu jezera, kjer izpod Galičice priderejo na dan bistre vode, stoji samostan Sv. Nauma, tako bogat s freskami, da pomeni še eno zakladnico zase tu ob jezeru.
Jezero leži na meji Jugoslavije in Albanije in meri 367 kv. kilometrov, največja globina pa ie 286 m in ie s tem najgloblje jezero na Balkanu. Obdajajo ga gorovja Galičice, Mo-kranjske planine, Jablanice in druge. Kaže, da je ohridska kotlina stara udorina, zapolnjena z jezerom, ki se je ohranilo iz davnine. Jezero tudi v najhujši zimi ne zamrzne, poleti se pa na površini segreje do 24 stopinj Celzija. Ker leži 695 m visoko med gorami, je poletje kljub jasnemu sredozemskemu nebu znosno in so noči prijetne. Ob obali so prostrane peščine. Ohridsko jezero slovi po živalstvu, ki je bilo ločeno od drugih voda in je ohranilo lastnosti iz davnine. Podobne vrste se dobe le v daljnem Bajkalskem jezeru v Sibiriji. Posebnost sta ohridska spužva in postrv. Jegulje iz Ohrida se na jesen selijo po Črnem Drimu na drstenje v globine sredi Atlantskega oceana, od tam se pa po nekaj letih vračajo mladice. Love jih v reki pri Strugi in včasih ujamejo tudi po meter dolge. Ribolov je pomemben za vse te kraje ob jezeru. Vasi Peštani in Trpejca sta popolnoma ribiški.
Če bi si radi ogledali te ohridske lepote, so tile pripravljeni izleti kot nalašč za vas. In verjemite, maja je tu doli najlepše.
Poglejmo, kaj pravi o Ohridskem jezeru naš književnik Branislav Nu-šič že leta 1894:
»Imelo je moč, da me je privlačilo, pritegnilo me je in zmagalo, zato nisem mogel ure, dneve, dneve in noči proč od obal Ohridskega jezera.«
Prijave sprejema Turistična agencija Aerodrom Ljubljana-Pula, 64210 Brnik, telefon 22-347 in 25-761. Ob vpisu je potrebna akontacija 500 din, ki jo lahko vplačate pri agenciji na Brniku, po nakaznici na žiro račun številka 51500-601-10259 ali pri službi »malih oglasov« na GLASU.
° scenariju Aleksandra Marodiča in Milana Šečerovića Jadran film iz Zagreba še od sredine marca naprej na Gorenjskem snema novo televizijsko nadaljevanko z naslovom Marija. Snemati so začeli na Jesenicah v Žele-zo.rrti in v okolici, nato v okolici Bleda, minuli teden (od 12. do 17. aprila) pa s*je snemanje nadaljevalo v Radovljici.
adaljevanka bo imela sedem epizod in bo prikazala našo ženo med NOB, Predvsem trpljenje v taborišču. Zgodba prikazuje lakoto in trpljenje žensk in S€ odvija v Kruppovih tovarnah v Nemčiji v letih 1944 in 1945, ko že počasi Prihaja do zloma Nemčije. Gorenjsko sije ekipa izbrala za snemanje, ker ta nekako še najbolj geografsko ustreza pokrajini, kjer se po scenariju vse 8*UPQJ dogaja. Kot rečeno so minuli teden snemali nekaj kadrov v Radovljici, kije po obliki »posodila« podobo nekemu nemškemu mestu med bombardiranjem zveznih letal.
glavno vlogo Marije igra Mira Banjac (članica Ateljeja 212 iz Beograda), pomembno vlogo ima tudi Manca Košir, ki igra v nadaljevanki Zorko. Razen *ega pa nastopajo še nekateri znani beograjski, zagrebški in ljubljanski lSralci in člani amaterskih gledališč z Jesenic, iz Kranja in iz Maribora. Režiser nadaljevanke je Stipe Delić (Sutjeska), njegova pomočnika sta Krsto ^etanjak in Radenko Ostojič, direktor filma je Joco Rajčevič, direktor fotografije Drago Novak, scenograf pa Duško Jeričevič. Nadaljevanko morajo Posneti do konca junija letos. Zagrebška televizija in potem tudi vsi drugi Jugoslovanski studiji pa jo bodo začeli predvajati v začetku prihodnjega leta. Y8aka od epizod bo trajala okrog 70 minut. Po snemanju na Gorenjskem se o ekipa preselila v Istro, nato pa v zagrebške studije. Na sliki: Snemanje na ^lnhartovem trgu v Radovljici. — A. Ž. — Foto: F. Debeljak
Kdaj je vadba najuspešnejša
Namen športne vzgoje se uresničuje v. prizadevnosti, sposobnosti, vnemi, volji učiteljev in učencev, da bi bilo kar najučinkovitejše posredovanje vadbenega gradiva, športne tehnike, etike, estetike in drugih koristnih navad.
Vadbeni ritem je določen z urnikom, ton in svojstveno dinamiko pa mu daje ustrezno ozračje. To so bolj ali manj zračni, svetli, čisti ali sončni prostori in vadbeno razpoloženje, ki daje vadbi še poseben užitek, tako da le-ta lahko zveni kakor uglašena pesem, ki ogreva vse vadeče. Uspeh vadbe zagotavljajo objektivni pogoji kot so urejena igrišča, lepa vadišča in vadbeni pripomočki.
Vadba je bolj uspešna v lepem vremenu, posebno na planem, kadar se izognemo enoličnosti pouka in včasih tudi mračnosti šolskega zidovja, ko se učenci neprisiljeno podrede delovanju učitelja. Le-ta skuša potešiti gibalno glad učencev, jim v sproščeni vadbi posreduje pravilne oblike gibanja, jih uči prvin klasičnih panog in jim omogoča primerno igro, da bi v njej doživljali nekaj otroške prvobitne igrivosti in radosti, ter da bi se v elementarni ali športni igri privajali na življenje.
V takih in podobnih okoliščinah, kadar učitelj s pestrimi nalogami zna pritegniti k aktivnosti vse učence, je čutiti poseben zanos in zadoščenje. To je pristno delovno in vadbeno ozračje.
Učenci morajo prenehati z vadbo, ko jim je najslajša, težko odhajajo nazaj v razred, želeli bi še vaditi, vendar se morajo spoprijeti z novim šolskim znanjem.
Vadba v šoli je v okviru ostalega pouka. Bolj brezskrbna je na nižji stopnji šolanja, ko so učenci razmeroma manj obremenjeni z učno snovjo, ko še ni tako očiten izbor in boj za ocene, ko jih še ne grene neprijetna šolska počutja, ko njihove glave niso tako pogosto ogrete od šolskih nalog, tihih ali kontrolnih vaj in raznih testov.
Na srednjih šolah je več skrbi. Učencem golta živčevje dolgotrajen pouk, pred spraševanjem postajajo nestrpni, pa spet potrti ob neuspehih. Pojavlja se neugodno učno ozračje, učitelji težko prenašajo sitne učence, učenci pa sitne učitelje, saj tudi njim po nekaj urah pouka pojema pedagoška moč.
Pri šolski vadbi je vrsta zaviralnih okoliščin. Te so šolska utrujenost, naveličanost, živčna napetost, številne skrbi in druge motnje.
Namen šolske vadbe je, da primerno sprosti učence, da jih miselno, gibalno in čustveno rekreira. Ni prav, če se pri vadbi preveč izčrpajo, prav tako pa ni dobro, če so preveč zadržani ali pasivni.
Vadba je uspešna, kadar znamo odpraviti zavrtost učencev, kadar ugotovimo njihove misli, razpoloženja in težave, kadar jih znamo preusmeriti k neprisiljeni vadbi, da bi se vsaj trenutno znebili neugodnih misli. Pri tem pa moramo biti tudi sami dovolj spočiti, da učencem žrtvujemo del sebe, del lastnega razpoloženja podobno kot psihotera-pevti živčnim bolnikom. Ali je tako prizadevanje bolj uresničljivo pri pouku ali v svobodni izvenšolski dejavnosti?
Vadba bi morala bolj potekati v znamenju sprostitve, brez številnih obremenitev, biti bi morala dovolj varna, zgubiti ne bi smela zahtevnosti, hkrati pa bi morala biti taka, da bi učenci onstran šolske nuje razvijali športne sposobnosti in pri tem oblikovali lastno osebnost.
Jože A ž man
	;<vxW:;:j:;>:w:		
lili t' Jk?;::il:: k. 11 ,.		. M	
■	II		
-: •    • '       . mmm S:                        '         .           '       • ;'W:K::::!x:°::			
			
			
II lil    IPSIPIS ^Ifm^S^f^^:			
			
			
kino
Kranj CENTER
23. aprila atner. barv. vestem VSI ZA EL DORADO ob 20. uri
24. aprila amer. barv. vestem VSI ZA EL DORADO ob 17. in 19.30, premiera amer.-ar-gent. barv. krim. MAFIJA ob 22. uri
25. aprila domači barv. mlad. vojni PREŽI-MOVANJE V JAKOBSKELDU ob 10. uri, amer. barv. vestem VSI ZA EL DORADO ob 16. in 18.30, premiera domač. barv. voj. RDEČA ZEMLJA ob 21. uri
26. aprila domači barv. voj. RDEČA ZEMLJA ob 16. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. NEDOLŽNI UMAZANIH ROK ob 22. uri
27. aprila domači barv. vojni RDEČA ZEM-IJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. ROJENI, DA IZGUBLJAJO ob 21. uri
28. aprila franc. barv. krim. NEDOLŽNI UMAZANIH ROK ob 16., 18. in 20. uri
29. aprila amer. barv. krim. ROJENI, DA IZ GUBLJAJO ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽ IČ
23. aprila ital.-angl. barv. krim. PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 16. in 18. uri, angl. barv. grozlj. VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 20. uri
24. aprila amer.-ital. barv. pust. DVA NEUNIČLJIVA ob 16. in 20. uri, amer.-kanad. barv. krim. NEMIRNA NEDELJA ob 18. uri
25. aprila domači vojni film DOLINA MIRU ob 14. uri, danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI ob 16. in 20. uri, ital.-amer. pust. DVA NEUNIČLJIVA ob 18. uri
26. aprila amer.-argent. barv. krim. MAFIJA ob 16., 18. in 20. uri
27. aprila domači vojni film DOLINA MIRU ob 14. uri, amer.-argent. barv. krim. MAFIJA ob 16., 18. in 20. uri
28. aprila domači barv. vojni RDEČA ZEMLJA - ZADNJIC! ob 16., 18. in 20. uri
29. aprila amer. barv. grozlj. OKUSI DRA-KULOVO KRI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
23. aprila ital.-franc. barv. vojni 01) ARDE-NOV DO PEKLA ob 16., 18. in 20. uri
24. aprila ital.-franc. barv. vojni OD ARDE-NOV DO PEKLA ob 16., 18. in 20. uri
25. aprila angl. barv. komed. POVAMPIR-JENI MI LES ob 15. in 19. uri, angl. barv. grozlj. VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 17. uri
26. aprila angl. barv. komed. POVAMPIRJE-NI MILES ob 18. in 20. uri
27. aprila domači barv. mlad. vojni PREŽIMO VAN JE V JAKOBSKELDU ob 15. uri, amer. barv. grozlj. OKUSI DRAKULOVO KRI ob 17. in 19. uri
28. aprila ital.-angl. barv. pust. BELI OČNJAK ob 18. in 20. uri
29. aprila ital.-angl. barv. pust. BELI OČNJAK ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
23. aprila japon. barv. pust. OlCl — ZlVA ALI MRTVA ob 18. uri
24. aprila japon. barv. pust. OlCl — ZlVA ALI MRTVA ob 16., 18. in 20. uri
25. aprila ital.-franc. barv. vpjni OD ARDE-NOV DO PEKLA ob 15., 17. in 19. uri
26. aprila amer. barv. grozlj. OKUSI DRAKULOVO KRI ob 18. in 20. uri
27. aprila danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 15., 17. in 19. uri
28. aprila danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI ob 18. in 20. uri
29. aprila angl. barv. komed. POVAMPIRJE NI MILES ob 18. in 20. uri
Dva neuničljiva
Režija: Sergio Corbucci Igrata: Giancarlo Giannini in Michel Constantin
Česa vsega filmska industrija ne ponuja tržiSču v kino dvoranah! Poleg Jamesov Bondov, detektivov Slaughterjev, raznih ostalih bolj ali manj uspešnih tako imenovanih kriminalk, se tokrat seznanjamo z novima junakoma italijanske proizvodnje s simbolično komercialnim naslovom Dva neuničljiva.
Ko bi režiser temo izpeljal bolj dosledno in kritično, bi film bil celo izredno zanimiv, saj, navsezadnje, še nihče se ni ukvarjal s problemom ostarelih šoferjev, sploh z vozniki tovornjakov po mednarodnih cestah. Namen dela pa najbrž ni bil spoprijeti se z resničnostjo socialnih nepravilnosti in družbenih razmer v kapitalistični deželi, čeprav se junaka mnogo vozita tudi po socialističnih »cestah«. Problem, kakor je samo nakazan, lahko razjasnjujemo gledalci sami, če nas seveda ne prevzamejo prizori cenenih šal, sploh raven misclrfbsti junakov.
Nekakšna novost pa so vendarle avtomobilska tekmovanja po cestah in ulicah, novost v toliko, ker so limuzin« zamenjali tovornjaki — razburljivost pa je podobna. In, kaj ni vse skupaj enostavno: naložiš tovornjak in odpelješ, med potjo .srečuješ lepa dekleta (v glavnem natakarice, kjer pač poješ dunajski zrezek, solato in pommmes frites pa veliko pivo, ali kaj podobno standardnega), igraš biljard in doživiš še kakšno pustolovščino, kot junaka z mafijo itd., it«1.
Kakšno bridko spoznanje o vsakdnevu našega življenja preropota vožnja, ki se, kakor v filmu vse, srečno zaključi; neuničljiva sta? J. Poštrak
V okolici Brnika in Komende te dni nastaja nova slovenska drama. Po naročilu RTV Ljubljana jo v barvah snema ekipa Viba filma, kije nekaj prizorov zanjo posnela tudi že na Dolenjskem. Naslov 80-minutne drame bo Vrnitev. Scenarij za zgodbo je napisal koroški profesor Janko Messner po resničnem dogodku v Globasnici. Slika je zabeležila snemanje prizora, ko Jožo po vrnitvi na domačijo, kjer najde tuje ljudi, na poti v partizane ubije nemška zaseda. Glavne vloge igrajo znani slovenski profesionalni in amaterski igralci, sodelovali pa so tudi miličniki kadeti ter enote JLA. — J. Kuhar
Jesenice RADIO
23. aprila ital. barv. komed. TUDI ANGELI LJUBIJO GRAH ob 17. in 19. uri
24. aprila amer. barv. vestem VAGABUNDI ZAHODA ob 17. in 19. uri
25. aprila amer. barv. vestem VAGABUNDI ZAHODA ob 17. in 19. uri
26. aprila ital.-egipt. barv. vojni PUŠČAVSKA FRONTA ob 17. in 19. uri
27. aprila ital.-egipt. barv. vojni PUŠČAVSKA FRONTA ob 17. in 19. uri
28. aprila amer.-ital. barv. CS vestern DJAN-GOVSIN ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
23. aprila amer. barv. CS pust. ČLOVEK V DIVJINI ob 18. in 20. uri
24. aprila ital.egipt. barv. CS vojni PUŠČAVSKA FRONTA ob 18. in 20. uri
25. aprila    ital.-egipt.    barv.   CS vojni PUŠČAVSKA FRONTA ob 18. in 20. uri
26. aprila amer. barv. vestem VAGABUNDI ZAHODA ob 18. in 20. uri
27. aprila amer. barv. vestem VAGABUNDI ZAHODA ob 18. in 20. uri
29. aprila ital. barv. komed. TUDI ANGELI LJUBIJO GRAH oh 18. in 20. uri
Dovje-Mojstrana
24. aprila amer. barv. krim. UMAZANE ROKE NAD MESTOM ob 20. uri
25. aprila franc.-ital. barv. pust. VLAK ZA DVA POTEPUHA ob 20. uri
Kranjska gora
24. aprila franc.-ital. barv. pust. VLAK ZA DVA POTEPUHA ob 20. uri
25. aprila ital. barv kometi. TUDI ANGELI LJUBIJO GRAH ob 20. uri
28. aprila ital.-egipt. barv. CS vojni PUŠČAVSKA FRONTA ob 20. uri
Radovljica
24. aprila angl. barv. OTROCI ŽELEZNICE ob 18. in 20. uri
25. aprila angl. barv. OTROCI ŽELEZNICE ob 10. uri, amer. barv. fant. DAN DELFINOV ob 15. uri, amer. barv. spekt. SPARTAK ob 17. uri, franc. barv. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 20. uri
26. aprila franc. barv. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 20. uri
27. aprila franc. barv. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 18. uri, franc. barv. KLOFUTA ob 20. uri
28. aprila holand. barv. OPICA IN SUPI R OPICA ob 20. uri
29. aprila amer. barv. ENKRAT IN NOBKNKRAT ob20, uri
Bled
23. aprila angl. barv. OTROCI ŽELEZNICE ob 20. uri
24. aprila franc. barv. komed. KLOFUTA ob 18. uri
25. aprila franc. barv. komed. KLOFUTA Ob Iti. in 18. uri, amer. barv. ENKRAT IN NO-BENKRAT ob 20. uri
26. aprila angl. barv. OTROCI ŽELEZNICE ob 18. uri, holand. barv. OPICA IN SUPER OPICA oh 20. uri
27. aprila holand. barv. OPICA IN SUPER OPICA ob 18. uri, angl. barv. OTROCI ŽELEZNICE ob 20. uri
28. aprila franc. barv. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 20. uri
Vsi za El Dorado
Vsebina filmov, ki jih bodo ta teden vrteli po gorenjskih kino dvoranah, je približno takale: MAFIJA, to niso NEDOLŽNI UMAZANIH ROK, ampak ROJENI, DA IZGUBLJAJO. Za DVA NEUNIČLJIVA so bile PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA premalo, da se ne bi pomerila še z VAMPIRJEVIMI LJUBIMKAMI, čeprav jim je pomagal tudi POVAMPIRJENI MILES. Kavbo-jec DJANGOV SIN je po NEMIRNI NEDELJI moral okusiti DRAKULOVO KRI. Za OIČI ni vedel ali je 2IVA ALI MRTVA, ker je imela AVTO CESTO V POSTELJI itd. Skratka, UMAZANE ROKE NAD MESTOM (oprostite, nad sporedom). - A. U.
Koncert ansambla »Zadovoljni Kranjci«
V četrtek, 29. aprila, ob 20. uri bo v ljubljanski dvorani Tivoli koncert priljubljenega ansambla domače zabavne glasbe »Zadovoljni Kranjci«. Jubilejni koncert domačih melodij pripravlja v počastitev 20-letnice obstoja priljubljenega pevsko-glasbenega sestava društvo slovenskih glasbenikov zabavne glasbe iz Ljubljane. V dvorani Tivoli v Ljubljani bodo nastopili instrumentalisti Albert Podgornik, Marko M »jak, Marjan Kržišnik, Milan Mihelič in Alojz Bezgovšek ter pevci Branka Stergar, Stojan Vene in Stane Matičini. Poleg Zadovoljnih Kranjcev bodo na koncertu nastopili tudi: vokalni kvintet »Gorenjci« i/. Naklega, skupina »Prah« iz Ljubljane, le-ta bo predstavila svojo novo ploščo, ter ljubljanska folklorna skupina »Tine Rožanc«. Program bosta povezovala Jane/. Rohaček in Marjan Roblek, režiser celotne predstave pa je Matija Milčinski. -Jg
Jajčni namaz z drobnjakom
Potrebujemo: 3 jajca, 6 dkg masla, 6 dkg naribanega sira, 3 žlice kisle smetane, sol, pol žličke narezanega drobnjaka.
Jajca skuhamo v trdo. Olupimo jih, beljake sesekljamo, rumenjake pa pretlačimo. Maslo penasto umešamo, dodamo sesekljana jajca, sir, smetano, sol in drobnjak. Dobro premešamo, da je masa enakomerna ter namažemo na rezine kruha. Namaz je lahko kot podlaga za sendviče.
Kozmetične obloge (3)
marta odgovarja
Jasna iz Kranja — Iz sivega bukle-ja bi rada imela pleten komplet. Prosim vas za nasvet, kakšna naj bo moja jopica in krilo. Stara sem 27 let, visoka 166 cm, težka pa 59 kg.
Lesene vrtne garniture
Ob toplem vremenu je prijetno posedati zunaj na vrtu, na terasi ali na balkonu na pletenih lesenih stolih, platnenih sedežih ali karkoli že imamo. Čeprav skušamo take garniture dolgo časa ohraniti lepe, pa jih vendarle načenja zob časa, kakšna ploha, ki take garniture ujame, pa tudi pripomore k poslabšanju stanja. Ce so lesene garniture za vrt lakirane, bodo prenesle sonce in tudi kakšno ploho, tako da jih ne bo treba vedno spravljati čez noč. Vendar pa jih moramo vedno, če so mokre, obrisati in umiti prst, ki bi barvi odvzela lesk. Ce so se take garniture čez zimo prašile v kleti, jih sedaj, preden jim bomo spet uporabljali, umijemo v topli milnici ali blagem detergentu, ne smemo pa uporabljati ostrin čistilnih praškov. Ce se je barva ponekod oluščila, mesto podrgnemo z žičnato ščetko
in premažemo z barvo. Rjo na kovinskih delih pa odstranimo poprej še s petrolejem.-
Ce so garniture pletene iz trsja in vrbja je vzdrževanje malo skrbneje. Najbolje se obnese, če tudi te garniture prelakiramo z brezbarvnim lakom. Nelakirane zaradi prahu hitro posivijo in jih moramo krtačiti. Temeljito pa jih operemo le z milnico in mehko ščetko: zadnji vodi za izpiranje dodamo žlico varikine ali pa limonin sok, da les posvetlimo. Sušimo vedno v senci in na prepihu. Cez zimo shranjujemo tako garnituro vedno v suhem prostoru, sicer les dobi črne pike. Ce se prozorni la"k na šibju začne luščiti, ga obnovimo: prej les skrtačimo s trdo ščetko, ki jo namočimo v vodo s pralnim praškom. Ko se osuši na zraku, jo ponovno prelakiramo.
Pogovorimo se podrobneje še o nekaterih živilih, ki jih uporabljamo v domači negi obraza kot zelo učinkovita in obenem zelo poceni lepotna sredstva.
Jogurt je že med temi sredstvi, tako običajno živilo je, da nanj kar pozabljamo. Posebno je primeren za nego normalne kože, ki ima spomladi zaradi utrujenosti organizma neprijetne pojave: suhi deli kože se drobno luščijo, rade se pojavijo kapilare. Z jogurtom lahko take pojave učinkovito odpravimo. Vsega skupaj potrebujemo zvečer le žlico jogurta: z njim si očistimo obraz, vrat in dekolte, nato speremo kožo z mlačno vodo. Zdaj nanesemo na obraz jogurt,in to oblogo pustimo učinkovati 20 minut, nato speremo in namažemo s kremo. Postopek ponavljamo teden dni vsak dan, nato pa masko nanašamo le enkrat tedensko. Jogurtova maska je zelo učinkovita, preganja pomladansko utrujenost kože, je popolnoma neškodljiva in poceni povrhu.
Za mastno kožo pa uporabljamo kot občasno osvežitev nastrgan krompir. Dobro ga operemo, olupimo in drobno nastrgamo. Krompirjevo kašo nanesemo na očiščen obraz za 10 do 15 minut. Potem obraz zmijemo z mlačno vodo. Taka obloga je prav tako neškodljiva in jo lahko napravimo vsak druge večer.
Omenili smo že, da pri kozmetičnih oblogah uporabljamo kot gostilo
nekaterih sestavin razne vrste mok. Lahko pa je moka tudi osnovna sestavina maske. Učinkovita je posebno za obraz z uvelo mastno kož Uporabljamo pšenično, rženo, ajdovo, ovseno ali riževo moko, najboljši pa sta, a težje dosegljivi, mandeljno-va in kostanjeva moka. Moko pomešamo z oljem ali vodo v gosto zmes, j dodamo nekaj kapljic limoninega soka in namažemo po obrazu. Ko se ; posuši, jo zmijemo z mlačno vodo. Ce je v moki olje, se bo sušila dolgo, j lahko jo zato pustimo tudi čez noč i na obrazu. Te maske lahko uporabljamo enkrat do dvakrat na teden, vanje pa za hranjenje uvele kože zamešamo še malo medu.
Marta — Krilo je gladko, cevasto krojeno in pokriva kolena. Jopica je daljša, ima koničast izrez in enored-no zapenjanje z gumbi. Rokavi so širši. Komplet pletite s samimi levimi zankami. Le žepa in obroba, kar je razvidno iz skice, naj bodo v patentnem vzrocu.
Če so leseni ali plastični stoli naše vrtne garniture res že hudo zdelani, jih polepšajmo s preobleko: primerno je bombažno ali platneno blago ojačano na spodnji strani s tanj-šo penasto gumo (dobi se v prodajalni Tekstilindusa Kranj) ali pa uporabimo kak druge primeren material. Ukrojimo po skici, gornji del krojimo dvakrat, da kapico kar nataknemo na stol. Na štirih krajih prišijemo trakove, da prevleko privežemo k nogam.
Iz tankega volnenega blaga ali sintetične mešanice je narejen takle spomladanski jopič a kimono rokavi in stoječim kitajskim ovratnikom. Zavezuje se tudi po »kitajsko«: s trakci namesto gumbov.
s šolskih klopi
Tekmovanje za Prešernovo bralno značko
Tudi letos smo imeli na naši šoli tekmovanje z bralno značko, za katero tekmuje vedno več učencev.
Vsako leto tovarišica, ki poučuje slovenski jezik, da učencem seznam knjig, ki jih moramo prebrati do roka. Vsak tekmovalec se mora naučiti tri pesmice ali pa prebrati še eno knjigo, ki jo vsak sam izbere. Knjige, ki jih preberemo, so različne: partizanske, zgodovinske, v njih pisatelji opisujejo svoja otroška leta itd. Vsak razred ima svojo skupino knjig. Tekmovanje poteka v obliki razgovora z bralcem o vsebini prebranih knjig, o pisatelju, ne omejimo se samo na vsebino, ampak upoštevamo še globlje vzroke in čas, ki so pripeljali pisatelja do tega, da je napisal delo. Pogovor poteka sproščeno, zato se začetna trema kmalu izgubi. Namen tega dela je predvsem, da učenci spoznajo dobra dela iz domače in tuje književnosti. Pisatelji, katerih dela beremo, so: Bevk, Finžgar, Voranc, Andrič pa Gorki, Ciril Kosmač, od pesnikov Janez Menart. Posebno pozornost pa smo posvetili Cankarjevim delom in se tako oddolžili velikemu pisatelju ob stoletnici njegovega rojstva.
Pa še k nagradam; veliko učencev
Izgubili smo sošolca Marka
Smo učenci 4. a razreda osnovne šole Petra Kavčiča Škofja Loka. Med nami ie bil tudi učenec Marko Rihtaršič. Ze četrto leto smo bili skupaj. Dnevi so mirno tekli in nič se ni zgodilo.
V ponedeljek, 29. marca, pa smo zvedeli hudo novico, da se je Marko v Avstriji, kjer je smučal, smrtno ponesrečil. Izguba Marka nas je zelo potrla. Vsak je po svoje razmišljal o njem. Bil je živahen in dober učenec. Bil je tudi član alpske smučarske šole Alpetour. Prav na smučanju pa se je končala njegova kratka življenjska pot. Mnogo ljudi in veliko učencev je spremilo Marka na zadnji poti. Otroški pevski zbor mu je ob odprtem grobu zapel, v imenu razreda pa se je od njega poslovil Janez. Sošolca Marka bomo hranili v lepem spominu.
Irma Frelih, 4. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
tekmuje že od petega razreda ali pa še prej. Najprej dobi vsak učenec, ki uspešno opravi tekmovanje, bronasto, nato srebrno in končno zlato značko s Prešernovo podobo, v osmem razredu pa tekmovalec prejme posebno diplomo.
Tekmovanje za bralno značko pritegne vsako leto veliko učencev. To tekmovanje zato postaja zelo množično.
Milena Fornazarič, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
Pomladna
Sonce na nebu je žarke poslalo, da zeleno je spet vse postalo. Ptička sinička na veji sedi, veselo na čast pomladi žgoli. V grmu trobentica že zacveti, in plava vijolica v grmu dehti. Tako je vsa pomlad zacvetela, in pesmica naša je zaživela.
Marja Božnar, 6. d r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
V Šenčurju med NOB
Obiskali so nas Holandci
V Železnikih pa res živijo prijazni ljudje. Lani smo pevski zbor iz Vilnusa tako lepo sprejeli, da so naš kraj izbrali za enodnevno bivanje Haških mornarčkov iz Holandije.
Rečeno je bilo, da bo zbor prišel v soboto ob 18. uri. Toda zaradi zamenjave kovčkov je nastala dveurna zamuda. Bili smo že vsi nestrpni, ko so se le pripeljali. Ze prej smo vsi gostitelji zbora dobili imena dečkov in kar naprej smo spraševali drug drugega, kako je njegovemu ime in koliko je star. Dečkom in njihovim voditeljem smo pripravili kratek program, nato pa odpeljali vsak svojega gosta.v jedilnico na malico.
Nato smo se zopet videli na koncertu. Peli so zelo lepo in to v več jezikih. Zanimiva je bila pesmica »Na svidenje«, posebno všeč mi je bil njihov pianist in dirigent. Pevci so bili veseli našega dolgega aplavza in po koncu programa so nam zapeli še eno pesem. Po nastopu smo jih odpeljali vsak na svoj dom. Najprej sem svojega gosta vprašala, če govori angleško. Rekel je, da malo zna ter povedal, da je Michel Dus. Tudi jaz sem mu povedala svoje ime. Pogovor je tekel in hitro sva prispela domov, kjer naju je čakala večerja. Michel je bil zelo utrujen, zato je kmalu zlezel v posteljo.
Naslednje jutro je bilo lepo in Haški mornarčki so šli na izlet. Z avtobusom so se odpeljali na Bled. Ob času kosila so se vrnili. Michel je povedal, da mu je bilo tam všeč in da se mu naši kraji zdijo lepi. Hribov pri njih ni. Zato smo se po kosilu z njegovimi   prijatelji   odpravili na
sprehod. Najprej smo hoteli obiskati muzej, pa je bil zaprt. Zato smo šli v Snegovnik. Tu nam je Gary ušel v gozd in ni hotel nazaj. Lovili smo ga in šele ko se je naveličal tekati, se je po trebuhu pridrsal do vznožja.
Manjkalo je še dobre pol ure. do njihovega odhoda in morali so pospraviti svoje stvari. Pevce smo pospremili do šole, kjer smo se poslovili. Upamo, da so bili zadovoljni s sprejemom in da se bodo še kdaj spomnili na nas.
Martina Debeljak, 7. a r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki
Tekmovanje
Po končanem pouku smo imeli tekmovanje Vesele šole za šolskega prvaka. Nekaj časa sem se bal, nekaj Časa pa sem bodril, češ saj ne bom zadnji.
Z veliko" tremo sem pregledal listič, katerega sem dobil. Rešil sem ga večinoma prav. Po petnajstih minutah smo jih skupaj oddali. Tovarišice so jih pregledale. Razdelile so jih po točkah. Pohvala mi je ušla za eno točko. Najprej sem bil vesel, potem sem se pa že začel jeziti, zakaj sem tak butec, da sem moral zgrešiti dodatna vprašanja.
Vso pot sem se jezil sam nase. Ko sem jim doma povedal, kako sem se odrezal pri Veseli šoli, so se mi smejali.
Sašo Lapanje, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj
Mi mladi ne vemo, kaj je vojna. Vemo samo to, kar so nam povedali starejši. Prosila sem očeta, naj mi pripoveduje o vojni.
»Osmega marca 1942. leta okoli desete ure zvečer so Nemci obkolili sosedovi hiši, v kateri so imeli predviden sestanek aktivisti OF za Šenčur. V Pipanovi hiši so bili doma sekretar celice za nekdanjo občino Šenčur Janez Pipan, njegova žena in trije otroci. Pri njih je bil tudi aktivist in partizan iz Vogelj Janez Zlate ter še tovariš s partizanskim imenom Bečan. Pri sosedovih, kjer so bili tudi obkoljeni, pa je bil doma Martin Sušnik, tudi partizanski aktivist. Nemci so brez poziva zažgali Pipanovo hišo. Oče Janez in dva partizana so zbežali na sosedov hlev. V hiši so ostali žena Marija in sin Janko, ki se je pravkar odpravljal v partizane, sin Viktor in hči Rozalija. Nemci so potem, ko so hišo zažgali, streljali v gorečo hišo. Ubili so sina Jaka, žena pa je živa zgorela. Rešila sta se le Viktor in Rozalija, njunega očeta in Janeza Zlateta pa so ujeli, ko sta skočila z gorečega hleva, ki so ga prav tako kot hišo zažgali Nemci. Janez Pipan je bil ranjen v roko, tretji partizan pa je po srečnem naključju ušel. Pipana in Zlateta so Nemci odpeljali v zloglasne begunjske zapore. Po dobrem mesecu pa so ju ubili v Dragi. Martina Sušnika so aretirali nekaj dni kasneje. Odpeljali so ga v Begunje,   kjer   so   ga   nekaj časa
mučili, nato pa so ga odpeljali vj koncentracijsko  taborišče  DachaU, I kjer je umrl. Vsi trije so bili zavedni Slovenci. Kljub mučenju ni nih# ničesar izdal.«
Matejka Okorn, 6. c r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
O sebi
Moje ime je Jelena in sem doma iz Bistrice pri Tržiču. Obiskujem šolo heroja Bračiča.
Zelo rada govorim in sem klepetulja slavnega 6. c razreda. Učim se dobro, pa mi vseeno ne gre vedno vse kot po maslu. Zaradi svojega glasu me večkrat kakšna tovarišica okre-ga, vendar kaj pomaga, če besede kar bruhajo iz mene kot lava iz vulkana. Usta sicer niso velika, vendar kaj, ko je jeziček oster in ne zna mirovati.
Rada imam kar vse predmete in rada poslušam razlago. Tako imam doma manj učenja in več časa za igro na dvorišču.
Doma imam starše in bratca Petra. Vem, da bi brez njega težko, pa sva si vseeno nenehno v laseh-Starše imam rada, saj oni skrbijo zame in mi omogočajo lepo in mirno življenje.
Jelena Varagič, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
.—h *4
<* K P
iijiiiliiii a
"Ifttfc ..............,r
unište ii i u
■Fl
■■■■II!
NA SORSKEM POLJU
	2	3	4	5	6			7	8	9	10	11	12	
h						14		15						16
17		t8					19		■	20				
21		22		■	23				24	■	25			
	26			27					28	29 '		30		
		31								32	33			
34	35						36	37	38					
39				1	41		42						43	
44				■	46	47				■	*			49
bO					■					53		■	f	
S5					56			57				58		
	59								60					
Rešitev nagradne križanke z dne 16. aprila: 1. skunks, 7. vpričo, 13. delegat, 14. erotika, 16. Ari, 17. udarnik, 19. fon, 20. pomp, 22. Ariel, 23. Jule, 24. AVNOJ, 26. Ebro, 27. Atik, 28. Osek, 30. nagon, 32. ŠS, 33. GR, 35. kroki, 37. adut, 39. ragu, 41. kača, 43. Aaron, 46. anas, 47. anali, 49. rele, 540. agr, 51. Granada, 53. NDR, 54. Lubarda, 56. volitev, 58. Norman, 59. A leman. Izžrebani reševalci: prejeli smo 83 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Lojze Žab-kar, 64245 Kropa 71; 2. nagrado (40 din) Franc Šenk, 64000 Kranj, Predoslje 94; 3. nagrado (30 din) Anica Legan, 64000 Kranj, Stara cesta 18. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev pošljite do srede, 28. aprila, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
Jeans je kaj hvaležno oblačilo tudi za naše najmlajše. V ZARJINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah se dobe takile kompleti od 2 do 14 let. Lahko pa dobite tudi samo hlače, ki so zelo moderno krojene.
Cena: 334 do 392 din
Da je savinjski želodec res prava specialiteta, vedo vsi naši gurmani. Sedaj ni treba več ponj v Savinjsko dolino, pač pa le do Centralove DELIKATESE v Kranju: vsak petek ga dobe.
Cena: 139,80 din za kg
Pri novogoriikem IDEALU so izdelali ta prijeten ženski pomladni kostim z modnimi gubami v krilu. V drap barvi in v velikostih od 36 do 42 se dobi pri ELITI v Kranju.
Cena: 1760 din
JURKO in TONKA so tole odlično pecivo poimenovali pri ZITOVI pekarni v Lescah. Je iz vrste TRIGLAV peciva, oblito s čokoladnim prelivom in otroci ga imajo zares radi. Če jim hočete napraviti majhno veselje, povprašajte zanju v vasi delikatesi ali najbližji prodajalni peciva.
Cena: 3,10 din
Vodoravno: 1. kdor z nasveti, pojasnili, usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka; vodja, svetovalec, 7. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje, 13. delavec v strojarstvu, 15. razložitev, 17. označba sovjetskih avionov Tupoljeva, 18. kraj ob izlivu Rezovske reke v Crno morje na meji Turčije in Bolgarije, 20. ime družbeno-političnega delavca Poliča, 21. pristaniško mesto na skrajnem jugozahodnem delu polotoka Arabije, 23. kraj v ožini med Cudskim in Pskovskim jezerom na meji Estonske SSR, 25. suha, puščavska rečna dolina ali izsušena rečna struga, 26. dinastija arabskih kalifov, katere začetnik je Abas, 28. avtomobilska oznaka za Split, 30. sukanec, 31. vsestranski ameriški izumitelj fonografa do žarnice Thomas Alva, 32. okrasna vrtna rastlina, 34. karbolna kislina, organska spojina iz bencola, 36. majhne morske ribe s temno pego na bokih, 39. češka pritrdilnica, 40. Alojz Kraigher, 42. prvina, bistveni, osnovni del,-44. zrna, dobljena iz semen kavovca, pijača iz teh zrn, 46. kdor goni, vodi živino, 48. ime ameriškega fizika in kemika norveškega porekla, nobelovca 1968, Onsagerja, 50. nekdaj ribiško, sedaj turistično naselje pri Opatiji, 52. reka v Švici in Italiji, levi pritok Pada; kanton v južni Švici, nemško ime Tessin, 54. angleška kratica okay za v redu, že dobro, 55. posledica je rana, 57. okrasna rastlina vetrnica, 59. majhna jama, 60. priprava za opravljanje določenega dela, stroj.
Navpično: 1. sovjetska reka, ki se izliva v Ilmensko jezero, 2. glasbena vaja, 3. Nino Robič, 4. silovit vrtinčast vihar, ki divja zlasti v Severni Ameriki, 5. sprednji del voza, 6. natečaj, konkurz, 7. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, star izraz za streho, 8. znak za kemično prvino lantan, 9. Jonaš Z. Zaborskv, 10. lovski plen, ulovek, 11. osamitev zaradi suma okuženosti, 12. luka v Maroku, znano potresno mesto, 14. okrogla cvetna gredica, okrogel prostor, rondel, 16. ime pevke in glasbene pedagoginje Mezetove, 19. prebivalci Veinge-ja, kraja v južni Švedski, Veingejci, 22. ebenov les, 24. središče vrtenja, 27. moč, tudi stiska, nuja, 29. kraj ob jezeru Mirim na jugu brazilske države Rio grande do Sul, 33. izcela, 34. orientalski asket in čarovnik, 35. v matematiki znak za enakost, 37. najdaljša ulica v Zagrebu, 38. reka, ki je bila nekdaj mejna reka med Reko in Sušakom, 41. kratica za kilogram, 43. kraj ob jezeru Searles v južni Kaliforniji na vzhodu južnega zaključka gorovja Sierra Neva-da, 45. muslimansko moško ime, Akim, 47. literarni izraz za divjo raco, 49. morska riba sploščenega telesa, nekatere elektrizirajo; tudi igra na karte, 51. premikati se s korakom, 53. ime stadiona v Budimpešti, po kratici za novaja ekonomičeskaja politika, 56. Emilijan Cevc, 58. oranje, oratev.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Vmesna poteza
Velikokrat se tedaj, ko šahist zagleda zmagovito kombinacijo, začno zanj najbolj napeti trenutki. Preveriti je treba vse možne variante, razne izpeljave. In vendar se lahko še kaj spregleda, npr. nasprotni udar, tiho ali vmesno potezo in podobno. Kot primer si oglejmo pozicijo iz partije Karpov —Portisch (Portorož 1975), po 27. potezi belega.
1	i	Kil
in		
		
1	A	m
ž ■		& B
■		■ &l
		H 1
		»H
■
■
Črni bi lahko igral mirno 1----La5 X c3
2. Dc2 X c3 (na 2. b2 x c3 Te8-d8!) De6 x c3 3. b2 x c3 Te8 - d8 i.t.n. Vendar se je odločil za zapeljivo kombinacijo, ki pa je bila le privid.
1. ... Tc8-b8?
2. Sc3-d5! Sc4 x b2
3. Lcl-f4 De6-e6
4. Tdl-bl!!
Vmesna poteza, ki takoj odloči. Kako to, da črni ni upošteval te možnosti? Očitno je šlo za optično prevaro, kajti potezo prej je stal na polju cl lovec, ki je zapiral trdnjavi pot do polja bi.
Črni je računal najbrž naslednje možno nadaljevanje: 4. Lf4 X b87 Sb2 X dl 5. Tal x dl (5. Lb8 x a7? De6 x d5!I 6. e4 x d5 Te8 - el + 7. Khl - g2 Sdl - e3 + z vračanjem dame in viškom figure) Te8 x b8 s pretnjo De6 — h3 in dobrimi možnostmi za nadaljevanje.
4. ... De6-h3
5. Lf4 X b8       Te8 x b8
6. Tbl x b2      črni se je vdal
Na koncu nam prav pride pregovor: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Za pričujoči primer že velja.      dr. S. Bavdek
Zakaj so izumrli mamuti?
Mamuti so se zelo dobro počutili v ledeni dobi, ki se je začela nekako pred 30 tisoč leti. Toda malo pred zadnjo poledenitvijo našega planeta, pred 10 do 13 tisoč leti, pa so začeli izumirati. Znanstveniki so se dolgo ukvarjali z vprašanjem, zakaj so začeli izumirati prav tedaj, ko so se jim pogoji za življenje močno izboljšali: ledeniki so se umaknili, rastlinstvo se je močno razraslo in mamuti so imeli dovolj hrane. Sedaj pa sovjetski znanstveniki trdijo, da je mamuta iztrebil človek. To naj bi se zgodilo v nekaj stoletjih. Prebivalci našega planeta so lahko že več kot pred deset tisoč leti ugotovili, da naravne rezerve hra ne niso neizčrpne.
Najmanjša republika
Za najmanjšo republiko na svetu velja otoček Naura v zahodnem Pacifiku. Meri slabih 22 kvadratnih kilometrov in ima nekaj nad 6.milijonov prebivalcev.
Največji kongres
Da je Kitajska izredno obsežna dežela z največjim številom prebivalstva na svetu, najbrž ni treba posebej omenjati. Ima pa tudi največje zakonodajno telo na svetu. To je nacionalni ljudski kongres, ki ima 3500 voljenih predstavnikov ljudstva.
»Ne splača« se biti pošten
Brezposelni črnski delavec D. Willam Johnston iz Kalifornije je pred nekaj leti našel na cesti 240.000 dolarjev in jih takoj vrnil lastniku. Le-ta se mu je komaj zahvalil. Ko pa so časopisi objavili vest o tem dogodku, pa so ga bralci kar zasuli s pismi. V večini je Johnston lahko prebral, da je popoln norec.
LU >
O
CL
o
LU r-
I
(Pomenki o Žab niči, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Sutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu)
Notranjščina crngrobske božjepotne cerkve — vidno je gotsko stebričje v glavni ladji in značilno rebričje nadpresbiterijem.
(16. zapis)
Nadaljujem z opisom slavne crngrobske freske sv. Nedelje:
V ZMAJEVEM ŽRELU
Vzmajevem "žrelu — torej že na pragu pekla — stoji skupina pogubljencev, ki jim ni več rešitve. Strahotna gotika — polna pobožnosti in sovraštva — je rada kazala, kaj čaka grešnike. Spomnimo se le nečloveške katoliške in-kvizacije z mučenjem in sežiganjem ubogih žensk »Čarovnic« — in že se nam bodo videli Huni in Turki manj strašni. Ni bila vera (ki je bila pravzaprav le nauk usmiljenega Na-zarenca, saj je učil le medsebojno ljubezen, odpuščanje in pravičnost)
— bila je le potreba po sadističnem izživljanju nekaterih izprijencev. Le kaj vse so počenjali »v imenu Kristusa kralja« nasledniki teh srednjeveških izprijencev pri Sv. Urhu pod Ljubljano ... (Prav naključje me je rešilo, da tudi sam — pisec teh vrstic — nisem tam za vselej ostal...)
No, tako me je zanesla razlaga crngrobske freske! Vrniti se moram k njej, h tej sv. Nedelji:
Najgloblje v zmajevem žrelu se vidi gol mož-samomorilec, ki si je pravkar zasadil nož v srce. — Torej ubogi obupani človek, bolnik, ne pa grešnik — naj trpi še v onostran-skem peklu .. . Kot da že tu na tej strani ni bilo zanj zadosti hudo!
Naslednja slika — nedeljski greh
— kaže dva moža, ki se dvobojujeta z meči. — Zraven, med Kristusovimi nogami, vidim tesarja, ki obdeluje bruno. — Tu pa je treba, da spregovori estet, iskalec lepega: tesar je oblečen v triko, na nogah ima »solne«. Gib je izvrstno prikazan, skoro elegantno. Gledam, kako se skloni, da bi tem močneje zasadil sekiro, ki jo še vihti nad glavo. Risba kaže mojstrsko obvladanje človeške anatomije. •
Pobožni razlagavec crngrobske freske ob tem prizoru brž pripomni:
»Zakaj je prišel prav tesar v tako bližino Kristusovo? Kaj, če niso takrat menili, da tesar, ki v nedeljo dela, posebno žali trpečega Gospoda in mu tako rekoč znova teše križ?«
DESNA STRAN FRESKE
Kar spet začnimo ogled slavne stenske podobe od zgoraj navzdol, to pot na desni strani Nazarenčeve postave.
Prepuščam pa sedajle spet raje besedo Janezu Veiderju, ki je znal stvari tako nazorno pojasniti. O sličicah na desni strani freske pravi:
»Od prve slike je ohranjen le srednji del. Na levem voglu spodaj je vidna še postelja. Ob njej stoji greš-nica z lepimi dolgimi lasmi. Za njo je glava moža. Oba drži za vrat ostuden vrag. Pod tem vragom sta sedeča dva druga moža in žena s prstani v rokah. Očitno gre tu za zakonsko nezvestobo.«
No, tale greh priznava tudi sodobni moralni kodeks, saj je zakonska
nezvestoba v bistvu kar pravo izdajstvo zakonskega druga, ki si mu prej slovesno obljubil, da ga ne boš nikoli zapustil. Biti vdan in zvest je še danes stvar srca in značaja. . . Brez strahu pred grožnjo s peklom!
»Naslednja slika kaže grehe nečistosti, pri katerih imajo največ opraviti zeleni hudiči s fantastičnimi živalskimi glavami. V sredi je neči-stovanje, na levi verjetno detomor (zadušenje), na desni odprava plodu. (Del slike je pri vrhu uničen.)«.
No, zdaj bodo pa sledili bolj obrtniški »grehi«. Kaže, da so bili tedanji fajmoštri (slikarji so se tako ravnali po njihovih napotkih in željah) kar posebno gorki dragim in objestnim obrtnikom.
»>..,
Ena od postaj crngrobskega križe-vega pota. Posebnost so napisi v stari bohoričici pod podobami.
Veider pa pripoveduje o njih docela prizanesljivo; saj pravi, da so prizori, ki slede, prav lepi in dobri, da se le ne bi opravljali v nedeljo. »Prvi mož prede na kolovratu, žena navija klopčič na vreteno, druga žena drži predivo. Nato vidimo zanimive statve, ob katerih tretja žena pridno tke. Na desni sedi mož na klopci in kuri pod visečim kotlom. Naslednja slika nam kaže može-obrtnike. Prvi sedi za mizo krojač. Na mizi ima ogromne škarje in že razrezano blago. Na obešalniku visi gotova suknja. Nato sledita dva strojarja. Prvi meša čreslovino v čebru, drugi sedi in s sekiro gladi kožo. Zadnja dva obrtnika sta barvarja: prvi nese že pobarvano blago sušit, drugi ga šele devlje v čeber barvat.«
Pod to sliko, recimo ji »obrtniško«, sedi še druga, tudi obrtniška: »Prvi mož ima postavljen štant, na njem pa vse polno klobas, salam in plečet. Mož sam sedi za mizo. Pred seboj ima cele vrečice drobiža, ki ga je prejel za prodano robo!«
Prekajevalcu sledi podoba mesarja, ki seka stegno. — Na koncu vrste sta zidar in kamnosek; kladivo, »kela« in zidarsko merilo povedo za njuno rokodelstvo.
»Tudi pri sledeči sliki sedi za štan-tom trgovec z blagom. Za hrbtom je nakopičil celo skladovnico raznobarvnega blaga. Pred seboj ima razgrnjeno tkanino, ki jo meri z merilom v desni roki. Pred trgovcem stoji kupec«
C. z.
radio
24
sobota
5.00 8.10 9.05 9.35 9.45
10.15
11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10
15.30 15.45 16.45 17.05 17.30 18.05 18.15
19.40
19.50 20.00
21.15
21.30
23.05
1.03 2.03 3.03 4.03
Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Kdaj, kam, kako in po čem
Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak
S knjižnega trga Na poti v Clombo Gremo v kino Pogovor s poslušalci Čustveni svet računalnika Rupreta Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča Lahko noč, otroci Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence
S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Serenada in suita Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako
pa mi 14.20 Glasbeni drobiž
od tu in tam , 14.33 Jugoslovanska
pop selekcija 15.40 Portret orkestra
Duke Ellington 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.40 Svetin mi 17.50 Deset minut z
ansamblom
Atija Sossa 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Iz slovenske
zborovske tradicije 19.25 Franz Schubert:
Sonata vG-duru,
op. 78 za klavir 20.00 Iz oper in glasbenih
dram
21.40 Dvignjena zavesa 22.00 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
25
5.00 8.07 9.05 9.55 10.05 11.10 11.30
nedelja
14.05 17.50
19.40 19.50 20.00 22.20
23.05 23.15
Dobro jutro Veseli tobogan Se pomnite, tovariši Glasbena medigra Prvič, drugič, tretjič Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — M. Marine: Inšpektor Ris ne miruje
Glasbene razglednice Lahko noč, otroci
V nedeljo zvečer Skupni program J RT — studio Novi Sad Literarni nokturno
V lučeh semaforjev
Drugi program
, 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro
9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana in
vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Film, opereta,
musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Večerna nedeljska
reportaža 19.15 Igramo, kar ste
izbrali 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz manj znane
slovenske klavirske
literature 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
4.30 Dobro jutro
8.10 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic in
zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Slovenske ljudske
pesmi v priredbah 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na
koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.10 Pojo amaterski
zbori:    moški zbor
DPD Svoboda
Stražišče 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak
16.45 17.20
18.05 18.20 19.40
19.50 20.00 20.30 22.20
23.05 23.15
Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika Zvočni signali Minute z ansamblom bratov Avsenik Lahko noč, otroci Če bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev
Literarni nokturno Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na
valu 202 13.00 Melodije in ritmi
iz studi|H4 13.33 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru
in zboru Armando
Trovajoli 16.00 Novost na knjižni
polici 16.05 Panorama
slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi
instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Sprehodi po tuji
zborovski literaturi '
19.30 J. Slavenski:
Balkanofonija — simfonična suita, op. 10
19.50 Literarni večer
20.35 Tuja instrumentalna glasba
21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri
slovenskih
skladateljih 23.00 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
27
torek
4.30 V praznično jutro 8.07 Še veš, ko si prinesla
mi jasmin —
praznična glasbena
oddaja 9.05 Otrok v boju -
reportaža 9.35 Mladi pojo za
praznik 10.05 Izbrali smo vam za
današnji dan 11.03 K omorni zbor
RTV Ljubljana in
Partizanski zbor ■   iz Ljubljane ob
prazniku ustanovitve
OF
11.35 Igrajo slovenske pihalne godbe
12.10
12.50 13.30
14.05
14.25
15.05
16.45
17.05 18.05 I8.:i5 19.40
19.50 20.00
20.30
21.20
22.20 23.05
Od ustanovnega sestanka OF do danes
Glasbena medigra Iz domače filmske glasbe
VidaCurk: Naši spomeniki na Rogu in v Beli krajini Iz naših opernih odrov
Pomladno pismo 1. maju Družba in čas: O samoupravljanju Prazniku na čast Peli so jih gozdovi Popevke bre:-. besed Minute z ansamblom Jožeta Privška Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — F. Rudolf: Ognjeni krst Melodije za razvedrilo Glasba za ples Literarni nokturno
Drugi program
9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT
13.33 Lahka glasba na
našem valu 14.00 Pol ure s slovenskimi
zabavnimi ansambli »14.33 Znana imena,
znane melodije 15.35 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester
RTV Ljubljana
igra za ples 16.40 Tri tisoč sekund
radia Študent 17.40 S pevcem Alfijem
Nipičem in
Marijano Deržaj 18.00 Parada orkestrov 18.35 Popevke slovenskih
avtorjev.
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Rado Simoniti:
Partizanka Ana 20.20 Glasba za godala 20.35 MUnchenski glasbeni
večeri 22.05 Na ljudske teme 22.40 D. Šostakovič:
Simfonija št". 7
v C-duru, op. 60 —
Leningrajska 23.55 Iz slovenske poezije
28
sreda
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Urednikov dnevnik
12.10
12.30 ■ ■M0
13.o0
14.10 14.30
15.30 15.45 16.45 17.20
18.05 18.35 19.40
19.50 20.00
22.20 23.05 23.15
Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam 01 izvirih ljudske glast». ne umetnosti Naši posiošalci čestitajo in pozdravjjajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana Po poteh odločanja Instrumenti v ritmu Minute z ansamblom Milana Ferleža Lahko noč, otroci Koncert iz našega studia
S festivalov jazza Literarni nokturno Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske
Amerike 14.00 Radijska šola za
srednjo stopnjo 14.25 Glasbena matineja 14.33 Ročk jazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako ali
drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu tanga in
bosse nove z
orkestrom Clarenzo
in Harald Banter 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi
pevci zabavne glasbe
Tretj
19.05
19.30 19.45
20.35
21.00 21.20
22.15 23.30 23.55
29
i program
Predklasična zborovska kultura Znanost in družba Za ljubitelje stare glasbe
Krešimir Baranovič: Sinfonietta za godala
Sodobni literarni portret
Gaetano Donizetti: Don Pasquale, odlomki
Razgledi po sodobni glasi
Minute pred
fiolnočjo z slovenske poezije
četrtek
4.30 Dobro jutro
9.05 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za višjo stopnjo
9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe
10.15
11.03
12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40
15 30 15.45
16.45 17.00 17.30
18.05 18.20
18.35 19.40
19.50 20.00
21.00 21.40 22.20
23.05 23.15
Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Iz glasbenih šol Med šolo, družino in delom
(; l:i«li..ni intermezzo Vrtiljak
Jezikovni pogovori April 1976 Iz domačega opernega arhiva N aš gost Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom Bojana Adamiča Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska solistična instrumentalna glasba
Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije
13.33 Zvoki orkestra
Franz Thon 14.00 Samoupravljanje
s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Mozaik glasov in
instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim
orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non stop ples
Tretji program
19.05 Vprašanje telesne
kulture 19.10 Večerni concertino 19.50 Pot izobraževanja 20.05 Sodobni zborovski
zvok
20.35 Mednarodna
radijska univerza 20.45 Koncert z
Dubrovniških letnih
iger 1975 22.00 M usica Harmoniae 23.00 Tonske miniature
naših dni 23.55 Iz slovenske poezije
301
petek
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
televizija i
24
9.30 10.35
sobota
12.10
15.50
16.10
17.00 17.15 19.15 19.30 19.50
20.00 20.35 20.45
22.30 22.50
TV v šoli: Podonavje, TV izbor (Bg) TV v Soli: Vzgojna posvetovalnica, Znanost in tehnika, Blaž Jurjev Trogirčan, Proizvodnja (Zg) TV v šoli: Moderna terapija, Politična ekonomija (Sa) Študij na univerzi: Medicina
Veliki raziskovalci
— serijski film Obzornik Športno popoldne Risanka, B
TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar TV žehtnik, B Moda za vas, B Metulji so svobodni
— ameriški film, B TV dnevnik
625
Oddajniki II. TV mreže
18.30 T V novice
18.45 Sedem dni
19.05 Grof MonteCristo
19.30 TV dnevnik
20.00 Polovico mi, polovico vi — zabavno glasbena oddaja
21.15 Bolnica -
celovečerni film
22.55 TV dnevnik
TV Zagreb — I. program
... TV dnevnik ...    TV koledar
Živela glasba
Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Polovico mi.
polovico vi 21.15 Bolnica -
celovečerni film 22.55 TV dnevnik
251
nedelja
8.40 8.45
9.15 9.55
10.45
11.30
12.30 15.00
15.30 15.45
16.20 16.25
Poročila
Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, B 625
Vzpon človeka — serijska oddaja, B Otroška matineja: Mihec iz Lonneberga, B, Zgodbe o Poluhcu, B Kmetijska oddaja (Sa) Poročila
Morda vas zanima: Slavko Tihec Okrogli svet TV žehtnik -ponovitev Poročila
Katovvice: svetovno
19.00 19.15 19.30 19.50
20.00 21.05
22.40 23.00
prvenstvo v hokeju
na ledu — prenos
srečanja SZ : ČSSR,
B(IV-Lj)
Glasbena medigra
Risanka, B
TV dnevnik
Tedenski
gospodarski
komentar
A. Diklič: Salaš
v Malem Ritu, B
Košarka Jugoslavija
: SZ — prenos
JZg-Lj)
Športni pregled (Bg) TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena
oddaja 21.00 24 ur
21.20 Celovečerni film
TV Zagreb — I. program
9.50 Poročila 10.00 OtroSki spored 11.00 KUDI. L. Ribar 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Nedeljski pogovori 14.(K) Živel Benjovski 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Salaš v Malem Ritu 21.05 KoSarka
Jugoslavija : SZ 22.40 Športni pregled 23.00 TV dnevnik
ponedeljek
8.05 TV v Soli: Slovnica,
Dolina Volge,
Jugoslavija po vojni.
Nemščina, NaSi kraji
v   antiki, Komunist
- kmet (Zg) 10.00 TV v Soli:
Literatura.
Negotin tBg) 14.05 TV v šoli -
ponovitev (Zg) 17.10 Zgodbe o Poluhcu, B 17.25 Zasebna življenja:
Pingvin, B 17.50 Obzornik 18.05 Plavanje - l.del, B
18.35 Podelitev
priznanj OF 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Leskovee:
Dva bregova —
predstava SSG Trst 21.40 Mozaik kratkega
filma 22.00 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 T V dnevnik
17.35 T V koledar
17.45 Lutke
18.00 TV vrtec
18.15 Branje
18.45 Mladi za mlade
19.30 TV dnevnik
20.00 Športna oddaja
20.30 Komunisti - feljton
21.(K) Tedenski pregled
21.20 Zemlja je
žalostna pesem — celovečerni film
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 M. Zalica: Tako so izvedeli za skrivnost - TV drama
21.15 Panorama
22.15 Dokumentarni film
22.30 TV dnevnik
27
9.00 9.05 9.35
9.55 11.25
16.35 17.00
17.25 17.45
18.35
19.15 19.30 20.00
21.25
22.10
torek
Poročila To je godba, B Dan najboljših — mladinska oddaja Ne joči, Peter — mladinski film NaSi zbori: Pevski zbor Partizan in pihalna godba Pošta iz Maribora Kurirčkov festival Papirnati mesec — serijski film, B Obzornik Rdeči mlin — dok. oddaja, B Nikomur ne hlapčuj, kdor znaš svoboden biti, B Risanka TV dnevnik Čudoviti prah — domači film, B Portret Dubravke Tomšič-Srebotnjakove TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Franz Marck —
dok. film 18.15 Spoznavajmo
svoje telo 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Umor v nočnem
vlaku — TV drama 20.50 24 ur
21.10 Zabavno glasbena
oddaja 21.40 Svet, ki izginja
TV Zagreb — I. program
8.10 in 14.10 TV v šoli do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 J. Cronin: Zve/de
gledajo z neba 2*.O0 TV dnevnik 22.20 Glasba, s katero
živim
28
sreda
8.10 TV v šoli: Rastlinski svet, Jugoslavija po vojni, NaSe ceste, Detergenti, TV vrtec, Slovnica (Zg)
10.00 TV v šoli: Kocka,
kocka. Izobraževalni
71.10
17.25
17.55 18.10
18.45
19.15 19.30 20.00
22.10
22.25
film(Bg) K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, B
Pionirji fotografije, B Obzornik Na sedmi stezi — športna oddaja Glasbeni amaterji (Sa) Risanka TV dnevnik Film tedna: Zemlja — egipčanski, B TV dnevnik Nogomet Liverpool Brugge — posnetek iz Liverpoola, B
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Glasbeni amaterji 19.25 Liverpool: nogomet
Liverpool: Brugge
— prenos, B
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Izbor v sredo
21.30 Nogomet Liverpool : Brugge — posnetek
291
8.10
K).(H)
11.05
14.10
16.00
17.20
17.35 18.05 18.35
19.15 19.30 20.00
20.10
četrtek
TV v Soli: Arktika in Antarktika, Samoupravljanje, Pomladna rojstva, Nemščina, Partizanske pesmi, Učenci pred kamero (Zg) TV v šoli: Francoščina, Izobraževalna reportaža (Bg) Dnevnik 10 in Risanka (Zg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Dnevnik 10 in Risanka (Zg) Cvetlične pravljice, B Neven, B Obzornik Zavesa tišine — film, B Risanka TV dnevnik Kam in kako na oddih V živo, vmes Poročila
Rado Časi vam
priporoča
Sobota
Režiser Milton Katselas sodi med tiste ustvarjalce mlajše generacije, ki si svoj sloves utrjujejo na TV in preko nje vse bolj uspešno uveljavljajo tudi v filmski industriji. Metulji so svobodni, ki bo na sporedu danes ob 20.40, je na videz nezahtevna melodrama mladega hipi dekleta Jill in resnega, vase zaprtega mladeniča, ki bi se rad osvobodil materinega nadzora in pokroviteljstva. Pod dekletovim vplivom se fant docela spremeni na veliko materino ogorčenje in grozo. Goldie Hovvn je v tem filmu spet dokazala, da za tovrstne vloge nima primerne tekmice.
Ponedeljek
Naša letošnja serija o rekreaciji zajema deset oddaj, ki so vse bolj ali manj posvečene t. i. »poletnim« športom ii oblikam rekreacije, s poudarkom na športih v vodi in ob njej. Serija je nastala v sodelovanju z našimi znanimi avtorji, profesorji, trenerji s tega področja, posneta pa je bila po večini v našem znanem športno-rekreativnem centru v okviru hotelsko turističnega podjetja Plava laguna v Poreču, ki je obenem največje tovrstno središče v Jugoslaviji.
Torek
Nikomur ne hlapčuj, kdor znaš svoboden biti je naslov današnje oddaje ob 18.45 in obenem verz iz Gallusove pesmi Libertas animi, pesem pa je le ena iz sporeda, ki ga je pripravil oktet Gallus, scenarist Jože Humer pa povezal z izbranimi recitacijami v spominsko oddajo ob 30-letnici osoboditve. Ob pesmi in besedi govorijo o boju za narodnostno in socialno svobodo tudi likovne umetnine slovenskih ustvarjalcev v izboru Janeza Mesesnela. Kot recitator nastopa Polde Bibič, oddajo pa je zrežiral Andrej Stojan.
Oddajniki II. TV -nreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pravljica iz
lutkarjevega vozička 18.15 Smoupravljanje 18.45 Spomini na glasbo 19.30 TV dnevnik 20.00 TV nadaljevanka
Za ta teden nam je TV pripravila kar tri domače filme. Tako si bomo v torek lahko ponovno ogledali mladinski film s partizansko tematiko Ne joči, Peter, v večernem sporedu pa še Čudoviti prah. V petek, 30. aprila,pa bo na vrsti Povest o dobrih ljudeh režiserja Franceta Štiglica, katerega slavnostna premiera je bila lani tudi v kranjskem kinu Center. Objavljamo prizor iz tega filma.
9.30
10.05 10.15
11.03 12.10
12.30 12.40
13.30 14.10 14.30
15.35 15.45 16.45 16.50 17.05 17.30
18.05 18.15 19.40
19.50 20.00 21.15
22.20
23.05 23.15
Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov
Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam M ladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Glasbena medigra Človek in zdravje Na poti v Colombo Iz koncertov in simfonij
Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute z ansamblom Lat i nos
Lahko noč, otroci Top pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih . Literarni nokturno Z zabavnimi zvoki v praznični dan
Drugi program
9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in
glasbenih revij 14.00 Radijska šola za
nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi
orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke
glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra —
P. Kuhn: Petek se uči govoriti Pianist Marijan Lipovšek s Kogojevimi skladbami 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Iz jugoslovanske operne literature Iz slovenske poezije
20.06
22.00 23.30
23.55
tržni pregled
JESENICE
Solata 25 do 30 din, špinača 20 din, cvetača 16 din, korenček 28,80 din, česen 22,40 din, čebula 13 din, fižol 15,10 do 20,40 din, pesa 10 din, paradižnik 52,80 din, paprika 50 din, slive 21 din, jabolka 10,50 din, pomaranče 8,70 din, limone 9,50 do 15,40 din, ajdova moka 18.85 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18 din, sladko zelje 6,30 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5,50 din, orehi 101 din, jajčka 1,46 do 1,75 din, krompir 6,50 din
KRANJ
Solata 30 do 35 din, špinača 32 din, cvetača 16 do 24 din, korenček 10 do 16 din, česen 30 do 35 din, čebula 12 do 15 din, fižol 15 din, pesa 6 do 8 din, kumare 28 din, paradižnik 40 din, slive 20 din, jabolka 5 do 8 din, radič 40 do 50 din, pomaranče 12 din, limone 14 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 6 din, kaša 16 din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje (i do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 80 do 90 din, jajčka 1,60 din, krompir 8 do 12 din, meti tO din, žganje 50 din
TR2IČ
Solata 20 do 25 din, špinača 30 din, cvetača 15 din, korenček 25 do 30 din, česen 25 din, čebula 11 din, pesa 8 din, kumare 35 din, paradižnik 40 din, paprika 40 din, slive 20 din, jabolka 11 din, hruške 12 din, pomaranče 10,50 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din I, kaša 20 din 1, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 7 din, kislo zelje 10 din, klobase 20 din, orehi 15 din 1, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 5 do 7 din
poročili so se
V KRANJU
Zaplotnik Milan in Janež Cvetka
umrli so
V KRANJU
Ziherl Peter, roj. 1909, Logonder Frančiška, roj. 1909, Bernik Janez, roj. 1910, Šiška Frida, roj. 1887, Krelj Vekoslav, roj. 1912
Primožič roj, 1897
V TRŽIČU
Andrej,   roj.   1903, Zupan
Ana,
20.50 24 ur
21.10 Ta svet ni za otroke
— dok. film 22.00 Poezija TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na
odd. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Bela knjiga 20.50 Aguire, božja jeza —
celovečerni film 22.20 TV dnevnik '
30
petek
10.00 T V v šoli: Angleščina, Kocka, kocka (Bg) Križem kražem Kuhinja pri violinskem ključu: zanimiva Evropa Obzornik Naši zbori: Ženski pevski zbor z Jesenic 18.45 Okus in vonj, ali sta subjektivna prevara, B 19.05 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika 19.15 Risanka
17.15 17.25
17.55 18.10
19.30 19.50
20.00 20.50
TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar Pozdrav prazniku prenos (Bg) Povest o dobrih ljudeh — domači film, B TV dnevnik 625
loterija
	e
	"?
* *	VZ
a t,	"3 -*
11	"0 4»
i c	S'J5
u 0	o o
T. -*	3 tj
30	20
20	30
850	60
3570	300
016180	10.000
515810	10.000
61	20
2271	500
86601	600
08461	1.000
17851	1.000
740021	10.000
338901	10.000
501161	10.000
33462	600
74082	800
73372	1.000
082482	10.000
3	10
08323	600
45313	600
39213	800
ca .M n ,2
»T3
•o
»z "S J*
tj « « .-
H jc
<t. *o
22.25 22.40
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar. 17.45 Tehtnica 18.15 Turizem 18.45 Glasbeni studio 19.30 T V dnevnik 20.00 Studio 3 21.(M) 24 ur 21.15 Serenade
TV Zagreb - I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Pozdrav prazniku 20.45 Beseda da besedo 21.50 Mesto -
dok. oddaja 22.20 TV dnevnik 22.40 Moody in Pegg — serijski film
41723	1.000	7	10
320543	10.000	31277 61307	800 1.000
94	20 500	80367	5.000
8674		215907	10.000
89874	600	104177	10.1HH1
22714	800	234787	150.000
94224	800		
97344	800	68	50
94424	1.000	198 89368	60 600
85	20	68428	8(H>
95	20	77978	5.000
55	30	306828	lO.tHH)
67645	600	041308	lO.lHK)
301605	10.(HX)	39	40
516	60	699	100
4536	300	73399	600
81096	HOD	93279	600
85756	l.(HH)	50339	800
796876	10.000	88499	800
372766	10.000	13919	800
087836	10 000	297519	300.000
Ivan Cankar: I Martin Kačur
21
Na dalmatinski obali začetek njune poti
Zgornje Bitnje — Na omiški obali pri Splitu sta se pred petimi desetletji srečala Katarina Mihačič lz Pučiščev na otoku Braču, rojena 27. aprila leta 1901, in Joža Jenko iz Kranja, rojen 14. marca leta 1905. prijazni kranjski fant je prisedel k brhkemu dalmatinskemu dekletu. Običajni klepet je prerasel v ljubezen. Katarina in Joža sta se po šestih mesecih v vasi Šmarje-Sap pri ^rosupljah poročila. Leta 1927 sta Prišla mlada zakonca na Gorenjsko. Selila sta se iz stanovanja v stanovanje.- Leta 1938 se je družina za stalno naselila v Zgornjih Bitnjah.
»Sprva je bilo težko,« se spomi-nJa   slovesa   od   rodne Dalmacije
Dvoletno jamstvo za pralne
stroje Gorenje
Kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju že leta in leta posveča posebno skrb kakovosti proizvodov. V zadnjem letu Je pn proizvodnji pralnih strojev uvedel stoodstotno kontrolo. Sleherni pralni stroj v proizvodnem procesu opravi celotni program pranja pod nadzorstvom kontrolorjev.
V razvojnih laboratorijih teko nenehno preizkusi zanesljivosti in trajnosti. Tako so štirje tipi pralnih strojev Gorenje v neprekinjenem delovanju vsak zase oprali tolikšne količine perila, ki ga potrebuje štiričlanska družina v 15 letih.
Prav trajnost proizvodov je Porok, da se je kolektiv Gorenja odločil, da od 15. aprila 1976 dalje daje za pralne stroje PS 620 BIO S, PS 103 INTERNATIONAL, PS 201 INTERNATIONAL in PS 402 OLIMPIC dvoletno garancijo.
mama Katarina. »Mučilo me je do-motožje. Pa sem se vseeno privadila na drugačen način življenja, na nove ljudi in njihove navade.«
Zlatoporočenec Joža Jenko je po poklicu vrvar. Izučil se je v Grosup-ljah in kot pomočnik delal v raznih krajih Jugoslavije. Bil je tudi v Omišu pri Splitu in izdeloval vrvi za mornarico. Tam je spornal tudi Katarino. Nato se je zaposlil v Jugo-češki. 33 let, do upokojitve leta 1960, je ostal zvest njej in njenim naslednicam. Tudi mama Katarina je bila zaposlena v tej tovarni. Ker ji je stroj odrezal tri prste, je morala v invalidski pokoj.
Težko je v vrsticah, ki so nam odmerjene, opisati petdesetletno skupno zakonsko pot Jenkovih zlatopo-ročencev. Več je bilo grenkih kot srečnih in veselih trenutkov. Prvi so po navadi hitro pozabljeni. Drugi se globlje vtisnejo v spomin.
»Kot vsi starši na svetu sva bila tudi midva srečna, ko so se otroci šolali in se učili za poklice. Tudi po pet naenkrat jih je hodilo v šolo, pa sva za vse našla denar in čas. Uspeli so, dobili poklice in dosegli tisto, kar sva želela,« pripovedujeta Katarina in Joža Jenko. »Danes se radi vračajo. To naju veseli in želiva zato sebi in domačim le zdravja in čim daljše življenje.«
Šest Jenkovih otrok je živih: Eta živi v Tržiču, Mara prebiva v Zagrebu, Ljubo v Bitnjah, Tone je doma, Milka živi v Ljubljani, An-drejko pa si je uredil dom na Ko-krici.
Jenkova zlatoporočenca najdeta obilo zabave in dela, da preženeta dolgočasje. Mama najraje gospodinji, varuje vnučke in ponudi vsakomur, ki jih obišče, obilo gostoljubja. Tudi bere zelo rada. Včasih je segala po knjigah, danes pa ne izbira čtiva. Oče se ne odreče hišnim opravilom. Branje, predvsem zgodovinskih knjig, pa je tudi njegova zabava. Pravljic ne maram, odločno pristav-lja.
In še nekaj je Jenkovima iz Zgornjih Bitenj veliko veselje. To je vsakoletni obisk maminega rojstnega kraja na otoku Braču . ..
J. Košnjek
»Pa bodi tako! Nimam pravice! . . . Moj sin bo drugačen ...«
Komaj mu je šinila, kakor mimo oči, misel na sina, ki »bo drugačen«, je vztrepetal in obšel ga je silen sram.
Vstal je hitro, oblekel, je suknjo in je stopil iz izbe.
»Kam?« ga je vprašala žena z zardelim obrazom in bleščečimi, upornimi očmi. Stal je pred njo, ni si upal dalje, smehljal se je kakor otrok in ustnice so se mu tresle.
»Kaj ti tudi misliš ... da ni potreba . . . ?«
»Le doma ostani!« je odgovorila z grobim, neprijaznim glasom. »Ce pa že misliš — na, tam so duri! Pojdi! Ampak pojdem tudi jaz z otrokom — kamor koli!«
Kačur seje vrnil v izbo.
»Zdaj je ura!« je pomislil. »Zdaj se je odločilo! Natanko zdajle bi moral odpreti duri, stopiti mednje. Morda je Samotorec tudi tam, tisti, ki pravi župan, da je bil takrat na pomenku, ko sem jih vabil ... In tudi tisti kmet, tisti slabo oblečeni, ki je bil tako vesel, da se bo brati učil ... na svoja stara leta ... In tisti hlapec, ki ne mara 'nemškutarjev in ki bi rad knjig od mene ...«
Slekel si je počasi suknjo in je legel na posteljo. »Zdaj je že ura odbila . . . zdaj čakajo . . . Gledajo: kaj da ga ni? ... Ko je rekel, da pride . . .« Vzdignil se je na pol v postelji.
»Kaj ne bi lahko drugikrat kdaj . . . Pozneje? ... Saj se lahko izgovorim, da nisem imel časa ... da sem bil bolan! Da . . . bolan! Do smrti!«
Slišal je glasove pod oknom; kmetje so šli mimo. In nikoli še ni slišal tako natanko.
»Bal se je!«
Drugikrat naj nas ne ima za norca! Bi lahko izku-pil!«
Kačur je skočil iz postelje in se je opotekel po izbi. Oblekel je suknjo in vzel klobuk »Kam?« ga je pogledala žena. »Pit!«
»Pit pa iahko greš!«
Hitel je po ulicah, ozrl se ni nikomur v obraz in je stopil k županu.
»Vina!« je zaklical.
»Kaj? Tako dobre volje?« se je začudil župan.
»Dobre! — Kje pa je tisti pajek? Kje pa je tajnik, tisti, ki ve, kdo je kovaču preklal glavo? — Na, pij!«
Kolebaje in pojoč se je vračal ponoči domov, odprl je duri na stežaj in se je zvrnil v izbo.
TRETJI DEL I
Pod položnimi, valovitimi holmi, z grmičevjem in nizkim drevjem porastlimi in prepreženimi z dolgimi, golimi jasami, so se razprostirali Lazi, velika vas, raztresena po dolini, po brdih in klancih. V zeleni dolini, ob vodi, so se stiskale na kup visoke bele hiše; kolikor dalje so segale ulice in kolikor više so se vile, toliko bolj so se ogibale koče druga druge in toliko bolj so bile nizke in siromašne.
Okoren voz se je zibal počasi po veliki cesti; eno samo leno kljuse je bilo vpreženo in voznik, čemeren starec, ga je neusmiljeno obdelaval z bičem. Jutro je bilo. Rumene jase na holmih so se svetile v soncu, zadnji ostanki megle so se topili pod nebom, svež vonj se je vzdignil iz pokošenih senožeti. V daljavi je zažven-ketala kosa, bele rute so se svetile v polju, vzdignil se je srp in je vzplamtel v soncu. Čuden mir, svečan in blag, pod vsem velikim nebom.
Na vozu je sedela Kačurjeva družina med mnogoštevilnimi zavoji in škatlami. Ob očetu sta slonela Tone in Francka, on desetleten, ona sedemletna; obadva sta spala. V materinem naročju je ležal trileten
otrok in se je oklepal v spanju z obema tankim« rokama; slaboten je bil kakor dojenec; njegov dr' lini obraz je bil sivkaste, nezdrave barve.
»Zavij ga, zavij!« je izpregovoril Kačur s tihim glasom, »jutro je hladno!« in je stisnil narahlo bliže k sebi sina in hčer.
Ozrla se je nanj, kako: da bi bila slišala v sanjah njegov glas: njene oči .>o gledale v daljavo, v daljavi so bile njene misli.
Oblečena bta bila obadva na pol gosposko, na pol kmečko; poznalo se je oblekam, da so bile prane, popravljane in krpane, dokler se je dalo; blago je bilo za-bledelo in ni imelo več nikakršne barve, kroj je bil starinski. Zena je imela uhane iz stekla, ki so se zelo svetili v soncu, na roki pozlačeno zapestnico in pod vratom veliko brošo iz slonove kosti: goloba in golobico, ki sta stikala kljune. Postarala se ni v obraz, tako poln je bil in gladek kakor nekoč; toda nekaj nizkega, surovega je bilo na njem, nekaj hladnega, prezirnega v njenih očeh; zapisano je bilo tam, da je spoznala do dobrega življenja gnus in da je naposled stopila rado-voljno vanj, v svoje od nekdaj usojeno domovanje. Zelo krepka in polna je bila v život in zelo prsata; na glavi je imela pisan šal, otročje-koketno si je bila počesala žgane kodre v čelo ter si pripela na prsi velik šopek nageljnov.
Kačur je sedel v ozadju voza, visoko vzravnan, dolg in suh. Suknja mu je bila preohlapna, svetla je bila in ogoljena, prosojna na komolcih in na hrbtu; iz nizkega ovratnika se je spenjal dolg, koščen, vrat, prav tako dolge in koščene so bile njegove roke in iz lic so mu silile kosti kakor jetičnemu človeku; lica so bila porastla z dolgo, kocinasto brado, oči so gledale motno in so bile v kotih zakrvavele. Globoko na tilnik si je bil pomaknil trdi, okrogli klobuk s širokimi krajci in se je oziral po pokrajini.
»Žena! Poglej ta kraj, to sonce! Tukaj bomo zdaj živeli!«
Zena ni odgovorila — daleč so bile njene misli.
»Tukaj bom živel zdaj!« je mislil Kačur in nekaj lepega, mehkega, iz davne preteklosti vzraslega je napolnilo njegovo srce. Gledal je v nebo, v to svetlo morje, na prostrano polje, na bele rute, ki so se lesketale v jutru, na vas v daljavi, ki je vabila bela in bleščeča.
»Živeti! — Prej nisem vedel, kaj se pravi živeti! Zdaj bom šele užival - vsak žarek te svetlobe posebej! — Prej sem trosil, ko sam nič imel nisem, namesto da bi se hranil! Tak zapravljivec sem prišel nekoč v Zapolje, v prav tako lepo sonce - in ga še videl nisem!« .. .
»Mlad sem bil!« je zavzdihnil in zakljuvalo mu je v srcu za hip komaj zavedno hrepenenje po mladosti.
Voz je zaropotal na nasuti cesti, Tone se je zdramil in je pogledal začuden z velikimi, zaspanimi očmi. Kačur ga je pobožal po vročih licih in ga stisnil k sebi.
»Le še zaspi, fant! Kma-iu bomo doma!«
Tone, truden od dolge vožnje in omamljen od jutranjega zraka, je takoj zatisnil oči in zaspal.
»Tukaj je zdaj moja mladost... trojna mladost!« je pomislil.
Ozrl se je na ženo, željan prijaznega pogleda.
»Kaj nisi več vesela, da smo se rešili tiste ječe? Poglej to pokrajino: to ni Blatni dol!«
V njegovih očeh je bilo otroško veselje jetnika, ki je ugledal po dolgih letih sonce, svobodno nebo in prostrano sonce; v njenih je bilo hladno, mirno očitanje: »Lahko bi se bilo zgodilo prej!«
Stresel ga je mraz, ko se je domislil ječe, ki so se bila šele pravkar, tako pozno, zaprla njena težka vrata za njim, osvobojenim. Še se je držal njegove obleke tisti bolni, strupeni vzduh, še so ostale sence na njegovem obrazu in v njegovem srcu; njegove oči še niso bile navajene sonca in njegove noge bodo stopale neokretno po svobodni zemlji . . .
Iz zgodovine kranjske gimnazije (1810 — 1976)
, Občinski odbor se je obvezal, da bo postavil šolsko poslopje, v kate-rern bodo predvideni tudi prostori za zbirke učil (kabineti), konferenčna ?0pa, ravnateljeva soba, risalnica, telovadnica, dve stanovanji (za rav-natelja in za hišnika); občina naj bi Poslopje v redu vzdrževala in krila stroške za kurjavo in pomagala pri reševanju problematike zunanjih dijakov (stanovanja, prehrana, nadzorstvo).
• Pri načrtih za gimnazijsko poslopji sta med drugim sodelovala arhitekta Josip Žužek in Rajmund Jeb-'lnger, a je nazadnje notranje mi-P'strstvo predložilo svoj projekt, s j^terim je soglašalo tudi prosvetno •^nistrstvo. Podrobnejše načrte je Potem narisal arh. Viljem Treo, pri j^editvi pročelja je delno pomagal jtavbni vodja Henrik Czeschner in I ranjska stavbna družba je 27. aprili 1896 začela z delom. Naknadno je sprejet predlog gimnazijskega ,°dstva, da se prizida še kapela, za *atero so zbirali posebne prispevke, i Gradnja Je dokaj hitro napredova-h 10. septembra 1897 je bil že izve-pregled stavbe (kolavdacija), ^rn dni kasneje vzidan sklepni ka-^en in stavba slovesno odprta: !Vanj je slavil veliko zmago! 1898 je j^naziia dobila nov uradni naziv ^esarsko-kraljeva državna gimna-
Ua Franca Jožefa v Kranju«, kar je
ejJalo ves čas do razpada 1918. leta. v Zanimiva je sestava učnega osebja ..obdobju Avstro-Ogrske (Učiteljski
Oor se je povečal tako, da je imela ^°Polna gimnazija že 17 do 20 predavateljev, večinoma Slovencev). Med
llrni je bilo precej znanih imen iz
kulturnega in političnega življenja: Janez Globočnik, iniciator za ustanovitev nižje gimnazije in častni meščan Kranja, Janko Pajk, publicist in filozof, prešernoslovec Tomo Zupan, literarni zgodovinar Karel Glaser, slikar Ivan Franke, Franc Novak, avtor slovenske stenografije, matematik Anton Peterlin. Pisatelja sta bila dr. Josip Debevec in dr. Ivan Pregelj, Ivan Grafenauer je bil znan literarni zgodovinar, Avgust Žigon prešernoslovec, klasični filolog in planinec dr. Josip Tominšek, poljudnoznanstveni pisatelj je bil dr. Stanislav Beuk, potopisec Franc Mišic, zgodovinarja sta bila Josip Bučar in ' Franc Komatar. Z zgodovino in politiko sta se ukvarjala dr. Karel Capuder in dr. Karel Lončar (Dragotin Lončar). Mnogi med njimi so imeli težave z oblastmi zaradi svoje nacionalne zavednosti!
Položaj slovenskega jezika na šoli se je stalno spreminjal: najugodnejši je bil 1870. leta; v nižjih razredih popolne gimnazije je bil pouk slovenski. Po letu 1910 se je slovenščina postopno uvajala tudi v višje razrede toda le za nekatere predmete (matematika, prirodopis, fizika, filozofska propedevti ka). Pade v oči, da se je družboslovni predmet, kot na primer zgodovina in zemljepis poučeval še naprej v nemškem jeziku! Seveda, bil je politično pomemben in je gotovo pomagal širiti nacionalno zavest pri mladih Gorenjcih.
Realna gimnazija je imela več ur pouka na teden kakor klasična, ker je imela več obveznih predmetov (italijanščina, risanje, več ur sloven-
ščine in prirodopisa); v 3. in 4. razredu realne gimnazije je bilo 35 ur pouka na teden! V nižjih razredih je bil neobvezni predmet lepopis. Mnogo je bilo pismenih nalog, domačih in šolskih ter veliko učenja na pamet! Matura je bila zahtevna, obsegala je vse predmete! Res, da so jo kasneje omilili, a v primerjavi z današnjo je bila še vedno zelo obsežna.
Gimnazija je tudi takrat že poznala roditeljske sestanke, govorilne ure
1*1
1 Mili.)  i ■ Hf>ll!
v Četrtek, dne ID. nov. 1932 ob 20. uri
v Narodnem domu
KRALJ
na Betainovi
Spisal   Ivan Cankar Ki /m.iI   l>wl K,
OSEBE:
loifl Konlor. lolirikniil » /.upnik        ■ "
Hana. njegovo rrna ' Krone Bernol, posestnik.
Francko, n|uno hči -  •   ■ olnolvlran tehnik
Pepcek In I'renci-1). •'■ '-, Sodnik <*
n|uno olroka jT'* Adjunkl '■-*«■•
Nina, jtorodnico •" l.uiarka f
Krneč, n.-k.lin CtavlIMI Konlorjcv oskrbnik MfA'A
in krčma. Kanlorjevl uoslje
'fTnH-IK' " Vrši s,  jisri., > rnal.m l..|.i Nclainovl
Cene-      Bedi« Din  KI ,H . (,   sloji"''  !>'" ' . 'lijaki Din 2
,l,.l».Vk /a <li|a-,k. .....1,
in pismena »obvestila« ob redoval-nih konferencah ...
Redno so izhajala Izvestja (v nemškem in slovenskem jeziku) in objavljala kroniko, statistične podatke, navodila za dijake in znanstvene razprave profesrojev.
Dekleta niso smela obiskovati gimnazije in šele v šolskem letu 1909— 1910 zasledimo prve privatist-ke. Profesor France Planina se jih tako — le spominja: »V razred so prišle za profesorjem in odšle so pred njim v posebno čakalnico. Sedele 80 v zadnjih klopeh in poznali smo jih le toliko, kolikor smo se ozirali nazaj in jih srečevali v mestu . . .« Večinoma so absolvirale le nižjo gimnazijo, prav malo jih je nadaljevalo šolanje v višjih razredih: prva maturantka — privatistka je bila Justina Štirn 1917.leta.
V šolskem letu 1900-1901 je bilo vpisanih 457 dijakov, kasneje se je to število znižalo za dobro četrtino (1905. je bila namreč ustanovljena škofijska gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani). Od 34 vpisanih osmošol-cev jih je 23 maturiralo 1901: Ažbe Ivan, Bernot Anton, Cof Ivan, Čebuli Jakob, Dagarin Matevž, Eržen Valentin, Hacin Jožef, Jane Ivan, Kozel Matevž, Kralj Ivan, Meš Jožef, Osel Andrej, Pezdič Franc, Pir-nat Ivan, Porenta Franc, Premrou Vladimir, Rostohar Mihael, Sa-bothy Beno, Sajovic Evgen, Sorčan Ivan, Šavnik Pavel, Ušlakar Ivan, Vrhovnik Franc. Do leta 1918 je kranjska gimnazija dala 380 maturantov.
Zal še ni natančneje obdelana socialna slika kranjskega dijaštva. Dr. Josip Zontar je v svoji Zgodovini mesta Kranja sodil, da je bila večina kmečkega porekla; dobro zastopani so bili še sinovi gorenjskih obrtnikov, najmanj pa naj bi bilo dijakov
iz mesta samega (le 10%). Dijaki so morali plačevati vpisnino in šolnino, le najslabše situirani so bili teh prispevkov oproščeni. Približno deset odstotkov jih je dobivalo državno štipendijo, pomagalo je tudi gimnazijsko podporno društvo s svojimi nabiralnimi akcijami. Šolska kuhinja je poskrbela za »oceni prehrano, nekatere kranjske družine so imele dijake na hrani (mnogokrat tudi zastonj); popolno oskrbo je nekaj dijakov dobilo v konviktu — internatu, ki ga je vodila duhovščina. Brezplačno zdravstveno varstvo sta izvajala dva zdravnika.
Nacionalno zavedni dijaki so se ilegalno zbirali v svojih društvih, izdajali literarna glasila (Naša nada, Brstje, Zvezda, Vesna itd.). Navduševali so se za panslavizem in se potem skrivaj učili ruščine in Češčine! Strankarsko življenje na Slovenskem je odmevalo na gimnaziji in dijaki so se razdelili v liberalno in katoliško strujo, prodirala pa je tudi že socialna misel socialni demokrati in Krekovi krščanski socialisti). Obstojal je močan krožek preporodovcev, ki so se navduševali za revolucionarni program političnega zedinjenja južnih Slovanov izven Avstro-Ogrske. Nekaj dijakov se je udeležilo balkanskih vojn 1912-1913. Marca 1914 so dijaki proslavljali 500-letnico ustoličeva-nja zadnjega koroškega vojvode, ob sarajevskem atentatu niso skrivali svojih političnih občutkov in so nekateri prišli pred sodišče. Brez odmeva tudi ni Šla mimo majniška deklaracija 1917. leta. Vojna od 1914 do 1918 ni prizanesla gimnaziji: višješolci in nekateri profesorji so bih mobilizirani; nekaj dijakov je padlo.
(Se bo nadaljevalo)       Marjeta Campa
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
TOZD Maloprodaja n. sol. o. v združenem delu
Veletrgovine Živila Kranj, n. sol. o.
objavlja naslednja delovna mesta za določen čas:
1. POSLOVODJE PRODAJALNE
2. PRODAJALCA
3. 4 DELAVCEV V PRODAJALNI
4. 8 DELAVCEV V KUHINJI
5. 9 DELAVCEV V STREŽBI
6. 4 KV NATAKARJEV
7. DELAVCA - NOČNEGA ČUVAJA
8. POSLOVODJE BIFEJA »KOPALIŠČE« RADOVLJICA
9. PKV NATAKARJA BIFEJA »KOPALIŠČE« RADOVLJICA
Na vseh delovnih mestih se delo združuje za čas trajanja turistične sezone.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.: KV trgovski poslovodja. 3 leta delovnih izkušenj in sposobnost organiziranja in vodenja del v prodajalni pod 2.: KV prodajalec. 1 leto delovnih izkušenj pod 3., 4. in 7.: NK delavec. 1 mesec delovnih izkušenj pod 5. in 9.: PK natakai (priučeni), 1 leto delovnih izkušenj pod 6.: KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj pod 8.: KV natakar,3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj C. JLA 6.
Razpis prostega delovnega mesta
prodajalke
za prodajalno Kranj
Delo je za določen čas.
Rok za vložitev ponudb je do 1. maja 1976.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34.
Veletrgovina Špecerija Bled
objavlja naslednja prosta delovna mesta
vodje gostišča Posavec
Pogoji: dovršena gostinska šola z najmanj 5 let prakse v gostinski stroki.
poslovodje bifeja
Pogoji: dovršena gostinska šola
natakar
Pogoji: dovršena šola za gostinsko stroko.
Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled do 1. maja 197«. "
TOZD Tapetništvo Radovljica
Izdelujemo in montiramo po naročilu:
Zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela
Polagamo:
vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona
Robimo in režemo:
talne obloge itison po merah in željah kupcev
Lastna zaloga zaves, karnis in talnih oblog.
Vsak torek odprto od 6. do 16. ure.
A
Cestno podjetje v Kranju
objavlja za prosta delovna mesta
1. strojnika nakladača
2. avtomehanika
3. avtokleparja
4. ključavničarja-skladiščnika
Za zasedbo delovnih mest se zahteva: pod 1. uspešno končana ^poklicna šola kovinske stroke in izpit za strojnika gradbenih strojev ter 3 leta ustrezne prakse, pod 2. uspešno končana poklicna šola avtomehanske stroke in 3 leta ustrezne prakse,
pod 3. uspešno končana poklicna šola za avtokleparja in 3 leta prakse in pod 4. uspešno končana poklicna šola za ključavničarja in 2 leti ustrezne prakse.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok prijave je 10 dni od dneva objave, oziroma do zasedbe delovnega mesta.
Gasilski tečaj na Bledu
Bled, Rečica — V gasilskem društvu Bled — Rečica so že večkrat razpravljali o izobraževanju gasilcev. Nekaj članov je obiskovalo častniške in podčastniške tečaje, v izobraževanje pa je bilo vključenih premalo mladih gasilcev. Zato se je društvo odločilo organizirati tečaj za pridobitev naziva »gasilec«. Učni program je obsegal 80'ur. Predavali so člani društva Bled — Rečica in predstavniki radovljiške občinske zveze. Med slušatelji so bili tudi člani sosednjih društev LIP Bled, Gorje, Zasip in Bled. Prijavljenih je bilo 33 gasilcev, vendar se jih je k zaključnemu izpitu prijavilo 25. Vsi so bili uspešni. Povprečna ocena je znašala 4,5, kar potrjuje resnost in zavzetost pri delu.
Po izpitih je bilo ponovno srečanje tečajnikov, poveljnikov in predstavnikov občinske gasilske zveze. Pogovarjali so se o nalogah, dolžnostih in pravicah gasilca in razpravljali o udeležbi na tečaju za podčastnike, ki ga namerava organizirati občinska gasilska zveza Radovljica. V. Arko
Teden RK
Škofja Loka — Letošnji teden rdečega križa od 8. do 15. maja bo potekal pod geslom »Rdeči križ je vedno mlad«. Naziv že sam po sebi simbolizira vitalnost te humanitarne organizacije. Obenem pa člani Rdečega križa želijo, da se v organizacijo RK vključi čimveč mladih članov. Le z večjim sodelovanjem mladine bo namreč mogoče povečati in še obogatiti sedanjo dejavnost.
V počastitev tedna Rdečega križa bo občinski odbor RK Škofja Loka 14. maja pripravil kviz za mlade člane Rdečega križa. Učenci sedmih razredov osnovnih šol s celotnega področja škofjeloške občine bodo odgovarjali na vprašanja o zgodovini te svetovne humanitarne organizacije, prvi pomoči in partizanski saniteti. Vmesne točke bodo pripravili učenci tekmujočih šol.
Kviz bo na osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati. M. Zebre
Očistili okolico tovarne
Kranj — Mladinci v Kombinatu Planika Kranj so se pred kratkim odločili, da izvedejo delovno akcijo. Očistili so prostor okoli tovarne. Akcija je bila zelo uspešna, saj se jo je udeležilo veliko mladih. Po.končani akciji so se takoj dogovorili za novo. Sklenili so, da bodo očistili tudi širšo okolico tovarne.       K. J.
V Križah za taborniški
dan
Križe — Včeraj so slovenski taborniki praznovali svoj praznik. 22. aprila leta 1951 je bila v Ljubljani ustanovljena sedanja slovenska taborniška organizacija.
Taborniki odreda »Kriška gora« iz K rižev, ki so med najmarljivejšimi na Gorenjskem, so začeli s proslavljanjem jubileja in dneva tabornikov v ponedeljek, 19. aprila. Proslavitev, ki pomeni obenem tudi začetek spomladanske taborniške aktivnosti, bo zaključena 27. aprila. Kriški taborniki pripravljajo nočno signa-lizacijsko akcijo na Kriški gori, taborniški kres, propagandni tabor v Križah, akcijo »ilegalec« in ustanovitev taborniške čete na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Četa bo združevala okrog 2000 članov. Taborniki s temi prireditvami proslavljajo tudi 27. april in 1. maj. K.
Nekdaj led, danes komarji
Rateče — Po slovesu zime in ledu je na Ledinah v Ratečah spet nastalo presihajoče jezero. Vanj se steka voda Trebiže in Kranjaka. Od tod pa počasi pronica do izvira Save na Zelencih, nekaj pa jo odteče tudi v potok proti Beli peči. Jezerce je bilo pred vojno za Ratečane zelo donosno. Vsako zimo so na zalede-nelem jezeru nažagali na tone ledu, ga natovarjali na vlak in oskrbovali hladilnice pivovarne Union v Ljubljani. Danes je jezerce leglo komarjev in drugega mrčesa, ki nadleguje domačine in goste. Ratečani si prizadevajo jezero osušiti in ga po posebnem kanalu speljati v Savo Dolinko. Z zapornico bi stanje vode v jezeru lahko regulirali. Poleti bi vodo spustili v Savo in pregnali komarje in mrče:., pozimi pa zadržali in na ledu uredili drsališče.     B. B.
ČGP Delo,
TOZD Časopisi, podružnica Kranj« Koroška 16 sprejme takoj
1. prodajalko-ca
za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih na Bledu, v Kranju, Gorenji vasi in v Skofji Loki-
Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce), ali priučen prodajelec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Za prodajno mesto na Bledu je pogoj znanje nemškega jezika. Zaposlimo tudi upokojence.
2. ulične kolporterje
za prodajo časopisov, revij in razglednic na odprtih pultih f Kranju, v Radovljici, na Bledu in v avtokampu Sobec.
Delo bo primerno za dijake in študente v času od 1. 6. do 30. 9. 1976.
3. dostavljača časopisov
za dostavo časopisov in revij iz pošte do naših kioskov Bledu za čas od 1. 5. do 30. 9.1976.
Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP Delo, Kranjt Koroška 16 ali na tel. 21-280.
Brivsko frizerski salon
Kranj, Maistrov trg 12
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
razpisuje prosti delovni mesti
pediker j a
Pogoji:
1. opravljeni izpit za pedikerja
2. možnost priučitve
Ponudbe sprejema Brivsko frizerski salon Kranj. Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni.
Gradiš
TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
K V elektrikarja
Pogoj: dokončana poklicna šola elektro stroke in 2 leti delovnih izkušenj
Razpis bo zaključen 30. aprila 1976. Interesenti naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe na naslov Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56.
Gospodarska komisija pri
DO Merkur Kranj
ponovno objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
Knjižni stroj ASCOTA, letnik 1968, 35-števčni, izklicna cena 8000 din
knjižni stroj ASCOTA, letnik 1962, brez števcev, izklicna cena 1000 din
elektronska fakturirka SOEMTRON, letnik 1968, izklicna cena 5000 din
elektronska fakturirka SOEMTRON, letnik 1968, izklicna cena 5000 din
električni računski stroj SEOMTRON, letnik 1964,
izklicna cena 200 din
elektromotor RK, dvohitrostni 10 kW,
izklicna cena 400 din
kamionet IMV 1 tono, letnik 1971,
izklicna cena 6000 din
kamion TAM 2 toni, letnik 1968,
izklicna cena 5000 din
Prometni davek ni vračunan v cenah. Pred pričetkom licitacij* mora vsak licitant položiti 10 %-ni polog od izklicne cene. Licitacija za družbeni in privatni sektor bo v sredo, 28. april' 1976, ob 12. uri v sejni sobi DO Merkur Kranj, Koroška c. 1' I. nadstropje.
Ogled je možen na dan licitacije od 10. do 12. ure v skladišču na Gregorčičevi 8, za knjižne stroje ASCOTA p' na upravi Koroška c. 1.
Delovna organizacija tovarna obutve
Tržič n. sol. o.
samoupravna skupnost skupnih služb-razglaša prosto delovno mesto
referenta za varstvo pri delu
Pogoji za sprejem: J
- varnostni ali strojni inženir, z opravljenim strokovnih izpitom iz varstva pri delu in z dvema letoma ustrezni'' delovnih izkušenj. j
Prijavijo se lahko tudi kandidati z zgoraj navedeno izobrazbo.
pod pogojem, da so pripravljeni v dveh letih opraviti strokovn1)
izpit iz varstva pri delu.
Prijave prejema kadrovski oddelek delovne organizacije tovarn« obutve Peke Tržič do vključno 5. maja 1976. Izbrani  kandidat bo združil delo za nedoločen čas 9 pogojem poskusnega dela 3 mesece.
mali oglasi • mali oglasi
v.
Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo-°glasni službi pri GLASU v Kranju in °a vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in *ahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naroč-mki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon stežka 21-190.
prodam
Prodam večjo količino SENA in ^TAVE. Krmelj Ivana, Gorenja dobrava 7, Gorenja vas 2604
Prodam KRAVO, ki bo v začetku maja telila. Zalog 33, Cerklje 2606
Prodam KRAVO s teletom. Zalog 32> Cerklje 2607
Prodam suhe smrekove PLOHE, KROMPIR igor za seme in starejša KONJA sposobnega za kmečka ?f.'a. Cerkljanska Dobrava 5, Cer-klje 2608
Po ugodni ceni prodam RAČUNALNIK (japonski). Zg. Brnik 42, Cerklje . 2609
* Prodam sedem tednov stare PRA-£JCKE in 1 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Šmartno 28, Cerklje 2610
Prodam 2000 kg dobrega SENA. zenična polica 9, Cerklje 2611
. Prodam semenski KROMPIR de-8lre. Cirčiče 29, Kranj 2612 .Zaradi selitve ugodno prodam JTEDILNIK Gorenje - električni, jedilnik kiippersbusch, hladilnik gorenje, kuhinjsko mizo in štiri stole (garnitura), zakonsko posteljo ln dve jogi vzmetnici, tridelno oma-rp- Martinec Jože, Vrečkova 2, *r_anj 2613 . PELAGONIJE     - avstrijske
rsljinke prodamo v Šenčurju, kranjska 25 2614
Ne pozabite
fta DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE
Kozmetika Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19.
n^ru—"i tri KRAVE s teletom ali Prolih Zal^gJ7' Cerklje 2615 Križevi     EN°-   ZuPan Dora>
~?AClni prodam SPALNICO, po-
arj trajno žarečo PEG. Kržišnik iviajda, Sempetrska 28, Kranj 2617
Prodam KONJA za manjša poljska dela, strešno OPEKO špičak, zelo poceni. Cirčiče 30, Kranj 2618
Prodam ORGLE znamke Tiger in &0W ojačevalec znamke Melodija, 8kupno za 9500 din. Naslov v oglasim oddelku. 2619 pP°ceni prodam suhe smrekove ^LOHE 8 in 2,5 mm. Zg. Bitnje 252 zaPotokarjem 2620
Prodam SENO. Naslov v oglasim oddelku. 2621
Prodam angleške traktorske VILE a pobiranje sena ter nekaj lesa za ostrešje. Drol, Noše 3, Brezje 2622 ttrvK0dam KOBILO, staro 4 leta, in *\ONJA, starega 9 let, ter TELICO visoko brejo. Konc Jože, Visoko 5, Šenčur 2623 i p£l0 poceni prodam OJACEVA-p^k za kitaro, ORGLE in več kosov £UHIŠTVA. Gorenjesavska 22, *ranJ 2624 /rodam vprežni OBRAČALNIK za seno. Strahinj 82 2625 prodam SENO. Vodice 64 -ivšela 2626 , /rodam tri KRAVE s teletom ali Drgo. Zg. Brnik 36 2627 STR am komibiniran MIZARSKI Rft ^ (kombinirko), delovna širina °ucm. Česen Marica, Sp. Brnik 73
Kravo simentalko s teletom Prpdam. Struževo 5, Kranj 2629 ..Ugodno prodam termoakumula-^Jsko PEC 4,5 KVV. Informacije od *6- do 18. ure. Zaplotnik, Levstikova 3» Kranj 2630
Prodam TRAKTOR »SAME« s Priključki. Oglasite se pri Zupanu AlUonu, Podhom 9, Zgornje Gorje
d Ugodno prodam POHIŠTVO za £ne.vno SODO Košmrlj Anton, Nadeva 8, za nebotičnikom. Ogled Popoldanskem času 2632 l Prodam dve KRAVI s teličkom ali ur«z. Sr. Bela 18 2633 .Ugodno prodam skoraj nov avto-»čni GRAMOFON BSR-RIZ * URANDOT z garancijo in kasetni f a?netofon z avtomatiko SCHAUB -URENZ brez radia tip stereo stu-
Jfdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše \ijadeja 1- Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi' t*rjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja »• - Tekoči račun pri SDK v Kra-hju številka 51500-601-12594 - Te-'efoni: gla ni urednik, odgovorni J^ednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°glasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko * dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
dio SL 72. Informacije: Gril, Šorli-jeva 13, tel. 25-507 2634
Prodam SADIKE LIGUSTRA za živo mejo. Nova vas 1, Radovljica
Prodam SLAMOREZNICO ULTRA s puhalnikom in OBRAČALNIK za seno (pajek). Stare, Tatinec 6, Preddvor 2636
Prodam rabljena OKNA in VRATA. Lahovče 66, Cerklje 2637
Prodam 2600 kosov OPEKE MONTA, 14 cm, I. Naslov v oglasnem oddelku Škofja Loka 2638
Prodam mladega KONJA ponija. Ravnikar, Stara Loka 62, Škofja Loka 2639
Prodam suhe jelševe DESKE, debeline 3 cm. Godešič 43, Škofja Loka
Ugodno prodam otroško POSTELJICO, električni ŠTEDILNIK na 4 plošče, električni BOJLER, 80-litrski in PEC na trdo gorivo (gašperček). Šmid Stane, Vešter 13, Škofja Loka 2641
Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR RIZ. Nova vas 8, Radovljica
Prodam KRAVO, čisto frizijko, ki bo maja tretjič telila. Žirovnica 59 a
Prodam KRAVO simentalko s teletom. Demšar, Log 2 nad Škofjo Loko 2645
Prodam KROMPIR igor in jese-nove PLOHE. Gorenja vas 39, Re-teče priŠkofjiLoki 2645
Prodam 1200 kg SENA in OTA-VE. Meglic, Zg. Otok 5, Radovljica
Za 600 din prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, svetle barve, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem- oddelku. 2647
Prodam KOKOŠI nesnice. Za-draga 18, Duplje 2493
Prodam dobrega in mirnega KONJA, 9 let, 550 kg. Šribar Jože, Mi-šače 2, Kamna gorica 2496
Ugodno prodam SENO in OTA-VO. Poljšica 4 a, Podnart 2499
Prodam KIMPEZ in OKNA 120 X 90, popleskana in s steklom. Telefon 25-047 2507
Rabljena GARAŽNA VRATA poceni prodam. Mali, Letence 4 2539
Prodam malo rabljeno otroško POSTELJICO in KAVČ z dvema predaloma.  Gabrič, Tomšičeva 18
Prodam TELICO, ki bo maja telila. Potočnik, Rovte 8, Podnart
Prodam električnega PASTIRJA. Bohinc Jože, Sebenje 36, Tržič 2542
Prodam nov 15-colski GUMI VOZ ter ročno in motorno gnojnično ČRPALKO. Lahovče 21, Cerklje
Prodam KRAVO in OBRAČALNIK za seno. Kupim SLAMOREZNICO s puhalnikom, po možnosti EPPLE. Kokalj Janez, Ljubno 14, Podnart 2544
Prodam PUNTE, BANKINE in GRADBENE PLOŠČE. Cop, Spodnje Gorje 121 2545
Prodam tri tone SENA, drobni in jedilni KROMPIR igor. Podreča 11, Kranj 2546
Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, 8 mesecev brejo, in večjo količino BETONSKEGA ŽELEZA 8, 10, 12 ter palice 18 mm. Zor, Moše 10, Smlednik 2547
BETONSKO ŽELEZO 1500 kg in ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, izredno ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2548
Prodam motorno KOSILNICO REFORM, dobro ohranjeno. Polajnar, Podljubelj 24, Tržič 2549
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Kajdiž Julka, Žirovnica 53 2550
Prodam KRMILNO PESO. Vele-sovo 8 2551
Prodam večjo količino SENA in OTAVE.  Posavec  19 a, Podnart
Prodam dobro ohranjen ŠOTOR za 4 osebe. Sladic, Struževo 47 a
Prodam 2000 kg SENA po ugodni ceni. Frantar, Kovor 37, Tržič 2554
Poceni prodam rabljene PUNTE in BANKINE. Golnik 67 (stolpič)
Prodam SENO. Vodice 55 2556
Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEC, 6 KW, stara 1 leto, cena 3500 din. Petek Jože, Zg. Duplje 74
Prodam TELEVIZOR Gorenje 900 avtomatik in STABILIZATOR Iskra. Kenda Franc, Zg. Duplje 7
Poceni prodam novo belo OBLEKO za deklico od 8 do 10 let in svetlo drap za fanta od 10 do 14 let. Sr. Bitnje 105 2559
Prodam ZIDARSKI ODER ter več metrov balkonske OGRAJE, pol lesene. Zadnikar, Naklo 218 2560
Prodam otroško POSTELJICO. C. na Klanec 32, Kranj 2561
Prodam semenski KROMPIR igor in hrastove PLOHE. Lavrič, Dor-nice 2, Vodice 2562
Prodam rabljen mizarski REZ-KAR - »ŽIČNICA« brez pretvornika. Gorjanc, Predoslje 72 2563
Prodam KRAVO v 9. mesecu brejo. Tišlar Franc, Dolina 26, Tržič
Prodam KRAVO simentalko, ki bo v začetku maja tretjič telila. Pe-račica 6, Brezje 2565
Prodam semenski KROMPIR igor. Sp. Bela 9, Preddvor 2566
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Breg ob Savi 28
MALE OGLASE ZA PRVOMAJSKO ŠTEVILKO BOMO SPREJEMALI LE ŠE DO SREDE, 28. APRILA, DO 10. URE.
Prodam šest PRAŠIČEV od 30 do 35 kg. Resman, Zgoša 22, Begunje
Prodam malo rabljen PLETILNI STROJ STANDARD. Preisinger Miro, Pot na Jošta 14, tel. 21-101
Prodam lahko KOBILO, OVCE, ZAPRAVLJIVCEK, več komatov. Grajska 19, Bled 2570
Prodam malo rabljeno petdelno visoko sobno OMARO. Naslov v oglasnem oddelku. 2571
Prodam rdeče okrasne ČESMINE, lahko tudi za živo mejo. Telefon 21-000 2572
Prodam vprežno ŠKROPILNICO. Šenčur, Kranjska cesta 9 2573
Prodam 500kg KROMPIRJA -igor in desire, semenski in jedilni. Žabnica 7 2678
Prodam gnojnično ČRPALKO in SOD (lajto 13001). Mavčiče 55, Kranj 2679
vozila
Prodam ŠKODO, letnik 1968. Ječ-nik Miha, Zaloše, Podnart 2648
Prodam avto KADET ali zamenjam za ZASTAVO 750, novejši tip. Zalog 17, Cerklje 2649
Prodam karambolirano ZASTAVO 850. Naslov v oglasnem oddelku Škofja Loka 2650
Prodam avto SIMCA 1000 L. Vzamem tudi potrošniški kredit. Telefon št. 064-68-292 do 14. ure ali Podlub-nik 23 2651
Prodam MOPED TOMOS AVTO-MATIC. Zrimšek Franc, Spodnji trg 4, Škofja Loka 2652
Prodam PONY EXPRES Rog. Jevšek, Godešič 70, Škofja Loka
2653
Prodam OPEL KADET, letnik 1967. Ogled popoldne. Podviz, Zbilje 8 b, Medvode 2654
Prodam dobro ohranjen FIAT 750 KOMBI. Bodešče 20, Bled 2655
Prodam KOMBI 1600 super B, zastekljen, z novim motorjem, letnik 1972 in MOPED T 12 s 5000 prevoženimi km. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 2656
Prodam  AMI8  BREAK, letnik
1971, v zelo dobrem stanju. Zupan Peter, Cerklje 104 2657
Prodam MOPED na štiri prestave, registriran. Grad 5, Cerklje 2658
Kupim VOLKSVVAGEN ali 101, od 1971 dalje, lahko tudi karambo-liranega. Zg. Brnik 52, Cerklje 2659
Prodam avto ZAPOROŽEC, letnik 1975, 9000 km, telefon 831-063, Kamnik 2660
Prodam VW, starejši letnik. Va-ljavčeva 14, Kranj 2661
Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 750, letnik 1970, 62.000 km. Sp. Brnik 20, Cerklje 2662
Prodam VW 1200, letnik 1967, zelo dobro ohranjen. Kranj, tel. 23-138 od 13. do 15. ure 2663
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1972. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Krampi, Moša Pijade 48, Kranj 2664
OPEL KADET, letnik 1971, odlično ohranjen, prodam. Kranj, telefon 22-991 2680
Prodam FIAT 850 special, 1. 1970 s 40.000 prevoženimi km. Bečan, Zupančičeva 37, Kranj
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Bogataj Janez, Gradni-kova 115, Radovljica. Informacije: Justin, telefon 26-076 2390
Prodam skoraj novo ZASTAVO 750 lux. Lahovče 40, Cerklje 2574
Prodam FORD ESCORT, letnik 1969 ali menjam za manjši avto. Sp. Brnik 47 2575
Poceni prodam AMI 6. Cesta talcev 85 2576
Prodam karambolirano KAROSERIJO 101, lahko po delih. Elektrarna, Škofja Loka 2577
Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1962, v voznem stanju. Golniška 15, Kokrica 2578
Prodam TRAKTOR FIAT, prevoženih 80 ur. Tupaliče 30 2579
Prodam VVV 1200, letnik 1962. Naslov v oglasnem oddelku. 2580
Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1967. Naslov v oglasnem oddelku. 2581
Prodam skoraj novo KAMP PRIKOLICO ADRIA 450. Ambrož, Luz-narjeva 13, Kranj 2582
Prodam ZASTAVO 750, registrirano do konca avgusta. Cena 4300 dinarjev, lahko tudi na ček. Jezerska 104, Kranj 2583
FIAT 127 - 900 cem ali VVV (hrošč), novejši letnik, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 2584
stanovanja
Iščem SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Telefon 25-157 " 2529
Dekle dobi SOBO v centru za malo pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Slovenka« 2586
Oddam SOBO dvema fantoma v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 2587
Delavki oddam SOBO v Kranju. Telefon 77-314 2588
Miličnik išče neopremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 2589
Zakonski par išče SOBO in kuhinjo v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »244« 2590
SOBO oddam dvema fantoma (nekadilca). Naslov v oglasnem oddelku. 2666
Iščem enosobno STANOVANJE v Škof j i Loki ali okolici. Ponudbe na upravo pod šifro »Nujno« 2667
kupim
Kupim teleta - BIKCA simen-talca ali križanca. Koritnik, Klane 29, Komenda 2585
Kupim tri kub. m ZEMLJE za vrt. Naslov v oglasnem oddelku 2665
Kupim motorno ŽAGO Stihi 0,50 za rezervne dele. Bobnar, Cerklje št. 164 2665
posesti
V okolici Kranja kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku. 2668
V najem dam TRAVNIK (1,5 ha) na Dobravi. Zalog 11, Cerklje 2669
Oddam KOVAŠKO DELAVNICO v najem, 50 kv. m, opremljena z vzmetnim kladivom, elektro aparatom, avtogeno in ostalim orodjem. Primerno tudi za strojno ključavničarstvo. Kuhar Miha, Predoslje 6, Kranj 2591
HIŠO, novo, kompletno opremljeno, z urejenim vrtom v Kranju, dam v najem za dobo od 1 do 3 let. Informacije po telefonu 324-968 Ljubljana dopoldan ali popoldan od 16. ure dalje na tel. 22-016 Kranj 2592
V strogem centru Radovljice je naprodaj STANOVANJSKA HIŠA z urejenim lokalom. Ponudbe na Marinček, Radovljica, Gradnikova 5
zaposlitve
V delovno razmerje sprejmemo MESARJA. Mesarija MARINŠEK, Naklo 2534
VAJENKO-ca za ženska in moška oblačila po meri sprejme takoj KROJAŠTVO - MALI, Letence 4
Sprejmem delavca za pomoč pri predelavi gline, lahko tudi mlajši upokojenec, za nekaj ur dnevno. Konjedič Viktor, Delavska cesta 39, Kranj 2595
Sprejmem dva VAJENCA za mizarsko obrt. MIZARSTVO, Ovsenik Alojz, Kranj, Jezerska c. 108/c 2670
Instruiram ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole. Trefalt, Moša Pijade 52, Kranj 2671
prireditve
MLADINSKI AKTIV SKARUC: NA prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI! 2672
HOTEL POŠTA Jesenice prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igrajo TURISTI! 2673
OO ZSMS MEDVODE vabi na MLADINSKE PLESE, ki so vsako soboto od 18. do 23. ure v disco klubu Medvode poleg kegljišča 2048
KLUB ŠTUDENTOV TRŽlC prireja PLES vsako soboto ob 20. uri v prostorih TVD Partizana. Zabaval vas bo JANKO ROPRET in skupina PETO KOLO 2193
VELIKA VESELICA v POD-LJUBELJU bo v soboto, 24. 4. 1976, ob 20. uri. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni. 2596
V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK! 2597
obvestila
GRADITELJI: Z dostavo na dom vam preskrbim vseh vrst ZIDNE OPEKE Ljubljanskih opekarn. Vse informacije vam daje ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15, (na Klancu). Pišite, pridem na dom. Telefon 25-579 1386
s   strojnim Čiščenjem
vrnem preprogam in talnim oblogam čistočo in svežino barv. Kličite, pri-
dem na dom. Tel. 26-912 2096 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije naročite pri ŠPILER-jevih, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 75-610 2417 OBLAČIMO GUMBE. Delamo dvodelne KOPALKE po meri. Se priporoča »MIRA«, Titov trg 24/1. »-
Pozivamo vas na delovno očiščevalno akcijo na področju KS Vodovodni stolp, ki bo v soboto, 24. 4. 1976.
Vabljeni ste vsi mladi in stari krajani, ki želite, da bi bilo naše okolje spet čisto.
Zbor je ob 8. uri pred vrtcem »Janina«.
OO ZSMS Vodovodni stolp
Pred vašim letnim dopustom se še lahko naučite družabnih plesov. Vpišite se na tečaj PLESNIH VAJ ZA ZAČETNIKE v sredo, 28. aprila, ob 18.30 (tečaj sreda - petek) in 25. aprila, ob 9. uri (samo ob nedeljah) v Delavskem domu v Kranju.
KOCA NA KRIŠKI GORI bo odprta 24. 4. do 2. 5. 1976. neprekinjeno. PLANINSKO DRUŠTVO KRIZE se priporoča za obisk 2600
izgubljeno
Ušel je PAPAGAJ Jaka, modre barve. Valjavčeva 11, stan. 15. Kranj
Osebo, ki je v nedeljo, 18. aprila 1976, našla ŽENSKO TORBICO na ograji nad vodnjakom v parku na Bledu, prosim, da vrne dokumente, ki so bili v torbici na naslov: Kočar Olga, Boštjanova 1, Lesce 2675
Izpred trgovine je ušel ŠKOTSKI OVČAR. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Erjavec Drago, Cankarjeva 17, Kranj 2601
najdeno
Našla sem ŽENSKO ZAPESTNO URO. Milena Bizjak, Prešernova 14, Kranj 2602
ostalo
ODDAM z vrta okoli 14 kub. m PRSTI. Štefetova 24, Šenčur 2676
Osamljen starejši fant, pošten, dobrosrčen, z mehanizirano kmetijo, želi spoznati pošteno dekle ali vdovo do 38 let. Otrok ni ovira. Ponudbe pod »Gorenjska« 2677
Podpisani Perdan Milan, Srednja vas 11, Šenčur, preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Polajnar Alojzu, Kokrica, Snedičeva 2 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe
2603
Za 1. maj spet regata na Bledu
Letošnja že 16. prvomajska veslaška regata na Blejskem jezeru bo 1. in 2. maja obakrat z začetkom ob 14.30. Na njej bodo sodelovali vsi olimpijski kandidati in seveda tudi ostale najboljše domače ekipe. Na programu bodo vse članske in mladinske ter dve disciplini za ženske in mlajše mladince. V teh dneh bo na Bledu tudi seja predsedstva veslaške zveze Jugoslavije.      J. J.
Divja liga
Odigrani sta bili še dve koli 11. prvenstva divje lige v malem nogometu. Za prvenstvo se je prijavilo kar 16 ekip. Igra se na Kokrici in Zlatem poliu. Pred prvenstvom je bilo na sporedu pokalno tekmovanje za letošnje leto. Pokal so osvojile Kamikaze, ki so po neodločeni finalni tekmi bolje streljali kazenske strele in premagali Sedmino z 8:7.
Rezultati 1. in 2. kola. Hinavci : Union 1:6, Old Klane : Filmarji 4:2, Sedmina : Arestantje 4:1, Feniks : Ali Starš 0:6, Motoristi. Crne ovce 4:6, Kamikaze : Kokrica 1:10, Botafogo : Jeleni 0:4, Škrlovc boys : Hostaform 2:9, Union : Hostaform 0:6, Jeleni : Škrlovc boys 1:9, Kokrica : Botafogo 5:2, Crne ovce : Kamikaze 2:5, AH Starš : Motoristi 6:0, Arestantje : Feniks 13:4, Filmarji : Sedmina 0:3, Hinavci : Old Klane 1:3. K B
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in strica
Franca Gorzettija
v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala družini Mesec za nesebično pomoč in Jožetu Kej-žarju za govor ob odprtem grobu ter duhovščini za pogrebni
obred.
Žalujoča žena, sinova Franc in Stane, hčerke Vida, Neža in Minka z družinami ter ostalo sorodstvo.
Jesenice, Kokrica, Bitnje, Naklo, 23. aprila 1976
Potem ko je v ponedeljek zvečer voznik Janez Dolhar obvozil prvo skupino vojakov na cesti JLA v Kranju, je v drugi skupini zadel vojaka Kneževiča, nato pa ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer je z bočno stranjo silovito trčil v nasproti vozeči avtomobil Ivana Bonclja. Več kot deset let star Dolharjev avto, je pri trčenju razpadel na dvoje, voznik pa je malo kasneje zaradi hudih poškodb umrl. — Foto: PPM
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dobrega moža, očeta, brata in strica
Franca Šepetavca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot, mu poklonili vence in z nami sočustvovali v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Brinovcu, infekcijske bolnišnice Ljubljana, g. župniku za pogrebni obred, sosedom, sorodnikom, finančnemu sektorju Planike Kranj, podjetju Živila Kranj, Društvu upokojencev Kranj, podjetju Vino Kranj, Mesoizdelki Škofja Loka in njegovim
sodelavcem.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, sin Tone, hči Ani in hči Helena z možem ter ostalo sorodstvo.
Trboje, 21. aprila 1976
ZAHVALA Ob nenadni izgubi dobre žene
Marije Sušnik
roj. Jenko
se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, posebno še dobrim sosedom. Zahvaljujem se za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje na domu in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se tudi g. župniku z Brega, zvonarjem za lepo zvonenje ter pevcem.
Žalujoči mož Miha
Kranj, 21. aprila 1976
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Ana Ahčin
Šornova mama iz Voklega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala dr. Hriberniku za njegovo zdravljenje v času njene dolgotrajne bolezni. Hvala g. kaplanu za obisk in opravljen
obred.
Vsem iskrena hvala za izrečeno sožalje. Žalujoči: sinovi, hčerke, sestri, vnuki in ostalo sorodstvo Voklo, 11. aprila 1976
nesreče
Avto s ceste
V ponedeljek, 19. aprila, ob 18. uri se je v Zireh na lokalni cesti v Stari vasi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Kune (roj. 1953) iz Nove vasi je peljal skozi Staro vas; zaradi neprimerne hitrosti ga je v desnem preglednem ovinku zaneslo levo čez cesto na neutrjeno bankino in nato na travnato površino, ki je 50 cm nižja od cestišča. Zaradi tega se je avtomobil prevrnil in obstal na strehi. Voznik je bil lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 13.000 din.
S ceste v drevo
V ponedeljek, 19. aprila, ob 14.20 se je na cesti tretjega reda Begunje—Tržič v vasi Slatna pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Andrija Vestan (roj. 1927) iz Radovljice je vozil proti Tržiču. Na ravnem delu ceste je zaradi nepazljivosti zapeljal na desno stran pod cesto in se ustavil ob drevesu. V nesreči je bila sopotnica Justina Podgornik (roj. 1925) iz Žirovnice ranjena. Škode na avtomobilu je za 10.000 din.
Nezgoda na prehodu za pešce
V torek, 20. aprila, ob 7.20 se je na Oldhamski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Klakočar (roj. 1930) iz Sr. Bele je peljal od sema-forskega križišča proti Primskove-mu. Pri vrtcu Janina mu je nenadoma z desne strani, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta, stopila na
Erehod za pešce 13-letna Tatjana avs iz Kranja. Avtomobil jo je zadel v nogo in se zdaj zdravi v bolnišnici.
Stopila pred avto
V sredo, 21. aprila, ob 9.10 se je v Gorenji vasi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Marcina (roj. 1924) iz Straže je vozil od Trebije proti Škof-ji Loki. V Gorenji vasi mu je nena- • doma z desne strani stopila pred avtomobil Marija Peternelj (roj. 1903) iz Gorenje vasi. Voznik je zaviral, a nesreče ni mogel preprečiti. Peterneljevo so z zlomljeno nogo in drugimi poškodbami prepeljali v bolnišnico.
Izsiljevanje prednosti
V sredo, 21. aprila, ob 20. uri se je v Radovljici na Gorenjski cesti pri odcepu za Gradnikovo ulico pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Nikolaj Palovšnik (roj. 1956) s Slatne je vozil proti Lescam. Pri odcepu za Gradnikovo mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Maks Vračko (roj. 1944) iz Begunj, ki je tik pred Palovšnikom zavijal levo in mu tako zaprl pot. V trčenju je Vračkov avtomobil zaneslo v levo in obrnilo na streho. V nesreči je bila v Palovš-nikovem avtomobilu ranjena sopotnica, voznik Vračko pa je dobil urez-nino na roki. Škode na vozilih je za 30.000 din. L. M.
Arboretum Volčji potok pri Kamniku
Nudi najbogatejši izbor vseh vrst okrasnih rastlin.
Postrežemo tudi v soboto in nedeljo.
ZAHVALA Ob prerani smrti moža, očeta, brata in strica
Slavka Kralja
borca Cankarjeve brigade
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč, vsem darovalcem cvetja, ZB za poklonjeni venec, govor, zastavonošem, godbi in pevcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, enako tudi vsem prijateljem in znancem. Iskrena zahvala dr. Bajžlju ter kliničnemu centru Golnik za dolgotrajno
zdravljenje.
Žalujoča žena, sin, brata in ostalo sorodstvo
Stražišče, 21. aprila 1976
sr
■
0)
Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o.
Skladišče gradbenega materiala Hrastje
Tel. št. 21-611
GRADITELJI!
Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material:
— cement M 450 Anhovo 1,03 din/kg
— stavbno pohištvo (okna, vrata) Inles Ribnica
— parket
— betonsko železo
— hidrirano apno
— strešnik Novoteks
— betonske mešalce — 100 lit.
Cene staremu programu vezanih oken Inles smo znižali za 25 %. Za vse vrste vrat pa vam nudimo 5 popusta.
Izkoristite ugoden nakup!
Ko vabite partnerje na poslovno kosilo ali večerjo, ko preživljate konec tedna, organizirate konference, naročate poročna kosila, ko poslovno ali zasebno potujete po Gorenjski in še ne veste, kje bi se oddahnili in se spočili, se osvežili, okrepčali in prenočili, vam priporočamo
Wofet„ghad&odwn"
V GRILL RESTAVRACIJI
igra vsak dan (razen ponedeljka) od 19. ure dalje ansambel madžarskega melosa iz Budimpešte
Postregli
vam bomo kuharskimi z originalnimi posebnostmi
Grad Podvin vabi in se priporoča!
Hotel Grad Podvin
Podvin, pošta Radovljica, p. p. 10
telefon: 064/75543 telex: 34568 YU Podvin
Veletrgovina
ZIVIL-A
Kranj - TOZD Maloprodaja
Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo med prazniki odprte vse prodajalne z živili
v ponedeljek, 3. maja od 8. do 11. ure
Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje.
Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja
Pogovor tedna
Andrej Cuznar:
Kombinacija zapostavljena
23-letni Andrej CUZNAR iz Podkorena je poznan kot kombinatorec; ukvarja se a smučarskimi teki in smučarskimi skoki. Poleg Alojza Gorjanca je edini tekmovalec, ki tekmuje v tej panogi tudi v tujini.
• Kdaj si se začel ukvarjati s smučanjem?
»Prvič sem stopil na smuči, ko mi je bilo komaj sest let. Aktivno pa sem se začel ukvarjati z devetim letom in to pri skakalnem klubu v Ratečah. Začel sem torej s skakanjem. Dolga leta je bil to moj najljubši sport, dokler se leta 1971 nisem začel ukvarjati s smučarskimi teki. In tako sem eden redkih v Jugoslaviji, ki goji dva različna sporta na smučeh in se temu pravi kombinacija.«
• Pa pobrskajmo v zgodovino tvojih uspehov.
»Kar v začetku naj povem, da sem bil štiri leta državni prvak pri pionirjih, med mladinskimi uspehi pa je šesto mesto za pokal KONGSBERG v Grenoblu. Uspeh je tudi, da sem leta 1971 zasedel šesto mesto v skupni uvrstitvi na turneji treh dežel, 1968. leta v Veldnu tretje mesto in v Gmiindu prvo mesto, obakrat v mednarodni konkurenci. Za pokal Velenja v Velenju leta 1971 sem si prisvojil prvo mesto, na plastični skakalnici v Reit in Winklu pa leta 1975 četrto mesto v mednarodni konkurenci. Omeniti pa moram se moj osebni rekord iz leta 1972 na planinki velikanki, kije dolg 110 metrov. Do tu so bili moji večji uspehi v skokih.
Ze prvo leto moje tekaške kariere sem leta 1971 na državnem prvenstvu v Ratečah med mlajšimi člani zasedel tretje mesto. Tudi med služenjem vojaškega roka nisem miroval in sem v tekih zasedel kar precej vidnih uspehov. Na lanskoletnem maratonu na Vršiču pa sem si prisvojil deseto mesto.
Tudi v kombinaciji je bilo nekaj vidnih uspehov, in sicer šesto mesto pri mladincih v Schdnachu leta 1972, lansko leto pa sta bile dve boljši uvrstitvi: šestnajsto mesto v Bad Ausseu in drugo mesto na državnem prvenstvu na Pokljuki.«
• In kako je bila uspešna letošnja sezona?
»Na državnem prvenstvu na 15 km na Vlašiču sem bil šesti, na Rožičevem me-morialu v Ratečah drugi in na Godčevem memorialu v Bohinju peti. Te tri uspehe sem imel v smučarskih tekih.«
• Kaj meniš o kombinaciji?
»Kombinacija je pri nas v Jugoslaviji preveč zapostavljena. Imeti bi morali tudi svojega trenerja, saj smo sedaj brez vodstva.«
• Kako izkoriščaš svoj prosti čas?
»Prostega časa je v zimskem času zelo malo. V poletnem času pa se zaradi kondicije aktivno ukvarjam tudi z nogometom; sem namreč član nogometnega kluba z Bleda.«
• Tvoje želje in načrti?
»Se v naprej bi bil rad aktiven športnik pri Smučarskem klubu na Jesenicah. Poleg tega bi rad napravil trenerski izpit in to vsaj za skoke, kajti s časom vse pride Prav.«
Ob koncu pogovora smo mu zaželeli še veliko uspeha v kombinaciji, Andrej pa nam je zagotovil, da bo svoj uspeh še izboljšal. A. K.
Ljubljanska conska rokometna liga — sever
Zmaga Jesenic v Kamniku
v 15. kolu ljubljanske conske rokometne lige 80 največje presenečenje pripravili borbeni Jeseničani, ko so v Kamniku premagali rokome-aše Kamnika, ki so veljali za favorite. V gorenjskem derbiju v Stražišču med Savo in Alp-g?h v zanimivem srečanju igralci meTaš, nf r h Ze,° d°bro četrto mesto. Roko-Sečanio P,e,,J *°, K°8t°vali na Prulah in izgubili štirim' V1 goh razI'ke, Preddvorčani pa le s 'iinmi goli na Igu proti ekipi Mokerca. Borba *a naslov prvaka postaja vse zanimivejša, prav tako pa* tudi za sredino lestvice. Roicometaši Križ so brez težav odpravili drugo ekipo Slovana, v prihodnjem kolu pa gostujejo na Jesenicah. Zanimivi bosta tudi srečanji Preddvor : Prule in Duplje: Kamnik.
Rezultati:
Prule : Duplje 29:18 (14:9), Sava : Alples 21:19 (8:10), Mokerc : Preddvor 23:19 (13:11), Križe : Slovan B 25:19 (11:8), Olimpija : Skof-jica 51:22 (26:8), Kamnik : Jesenice 19:22 (7:13).
9. Jesenice
10. Olimpija
11. Slovan B
12. Škofljica
6 1 8 337:397 13 5 2 8 394:382 12 3 0 12 308:387 6 1 0 14 300:427 2
J. Kuhar
Alples B : Sava B 26:9 (12:3)
V 15. kolu ljubljanske conske rokometne lige za ženske je bilo najzanimivejše srečanje v Šk. Loki med domačo Jelovico in Preddvorom. Rezultati: Tržič : Slovan B 15:10 (12:5), Alples B : Sava B 26:9 (12:3), Jelovica : Preddvor 10:16 (8:11), ETA : Olimpija B 17:12 (10:4), Šentvid: Mokerc 17:10 (9:3).
Vrstni red: 1. ETA 26, 2. Preddvor 24, 3. Tržič 22, 7. Jelovica 12, 8. Alples B 10, 10. Kamnik 4,12. Sava B brez točke.      J. Kuhar
Slovenska košarkarska liga
Jesenice : Triglav 71:82
Jesenice — Športna dvorana pod Mežaklo, Jesenice : Triglav 71:82 (32:40), gledalcev 200, sodnika Ivanuš, Ribnikar (oba Ljubljana).
Jesenice: P. Pirih 2, Noč 2, I). Pirih 20. MLšič 4, Vauhnik 14, Vujačič 22, Šmid 7.
Triglav: Košir 10, Torkar II, Zupan 16, Skubic 19, Štefe 2, Hribernik 2, Lipovac 22.
V gorenjskem derbiju slovenske moške košarkarske lige so v dvorani pod Mežaklo — do sedaj so Jeseničani vsa moštva gostili v telovadnici OŠ Kranjska gora — ponovno slavili Kranjčani. V obeh delih srečanja so prekašali nasprotnika in zasluženo osvojili novi točki, ki jim bosta kako prav prišli pri osvajanju najvišjega republiškega košarkarskega naslova. Ta laskavi naslov pa naj bi jih pripeljal do zaželene druge zvezne lige.    v %
V vodstvu sta Triglav in Celje pred Fru-ctalom in Bežigradom 74.
Izidi: Celje": Branik 77:71 (35:35), Trnovo : Rudar 85:76 (48:37), Bežigrad 74 : Novoteks 90:81 (45:42), Beti : Fructal 71:58 (29:28).
Jutri ob 18. uri bo v telovadnici OŠ Franceta Prešerna Triglav gostil Bežigrad 74. Ljubljančani so nevaren nasprotnik, ki pa se obenem bori še za vrh. Zato se prav gotovo obeta zanimivo in kvalitetno srečanje, -dh
Gorenjska nogometna liga
Naklo in Sava
Vil. kolu mladinskega prvenstva Gorenjske je v A skupini še vedno v vodstvu s prednostjo 3 točk ekipa Naklega, v B skupini pa Sava.
Rezultati, A skupina: Alples : Tržič 2:1, Korotan : Triglav 6:3, Jesenice : Naklo 1:1, Lesce : Bled 8:3;
B skupina: Medvode : Trboje 3:2, Preddvor : Šenčur 1:3, Primskovo : Sava 0:5, Podbrezje : Filmarji 1:5.
Pionirska liga, A skupina: LTH : Bohinj 1:0, Sava B : Šenčur 0:6, Kondor : Podbrezje 0:1, Tržič : Preddvor 6:1, Triglav : Korotan 6:0, Naklo : Alpina 6:0. Vodita LTH in Bled, ki imata po 15 točk.
B skupina: Sava : Podbrezje 0:1, Tržič Korotan 6:0, Naklo : 22 točkami.
I razred — člani: Primskovo : Filmarji 1:1, Trboje : Kokrica 1:2, Jezero : Preddvor 4:1, Kondor : Plamen 1:2, Grintavec : Britof 1:2, Reteče : Podbrezje 3:3. Vodi Primskovo, ki ima kar 7 točk prednosti pred Trbojami.
P. Novak
Šahovski brzoturnir
Občinski sindikalni svet Kranj organizira v počastitev dneva ustanovitve OF in 1. maja brzopotezni Šahovski turnir za posameznike. Tekmovanje bo v delavskem domu v Kranju v nedeljo, 25. aprila, ob 9. uri. Tekmovanje izvede šahovsko društvo Kranj.
Trim kegljaška liga v Šk. Loki
V Škofji Loki je odbor za rekreacijo TKS organiziral občinsko trim ligo v kegljanju za člane in članice. Nastopa rekordno število ekip: 27 moških in 5 ženskih. Dve koli pred koncem so pri članih v vodstvu Privatniki pred LTH I, pri Članicah pa Jelovica pred LTH.
Trenutni vrstni red — člani: Privatniki 55 točk, LTH I 50, Alples 50, Jelovica 47, SO Šk. Loka 45 itd.; članice: Jelovica 9, LTH 7, Gorenjska predilnica 7, EGP 5 in Alpetour 2 točki.
J. Starman
Primskovo 1:1, Kondor : : Preddvor 6:1, Triglav : Alpina 6:0. Vodi Sava z
Lestvica:
1. Križe
2. Mokerc 3- Kamnik
4. Sava
5. Prule Preddvor Alples
8. Duplje
/-"--
15 13 0 15 12 1 15 10 0 15 9 1
82 62 53 6 1
2 322:258 26 2 367:243 25 5 346:314 20 5 360:341 19 5 342:322 18 7 339:350 14
7 320:319 13
8 332:337 13
Festivalna dvorana Bled '76
Gorenjska rokometna liga
Miroljubno kolo
Plavanje
Rezultati evropske vrednosti
KRANJ — Mladi olimpijski plavalni Potnik za Montreal, član plavalnega kluba kranjskega Triglava, komaj štirinajstletni Borut Petrič, je v Leedsu (Anglija) z odličnim plavalnim dosežkom na 1500 m kravi postavil s časom 18:06,18 nov državni rekord in s tem rekordom ponovno izboljšal olimpijsko normo. Ta izredni rezultat, ki ga je do-■egel V 50-metrskem bazenu — s tem časom je bil tretji — na mednarodnem Plavalnem mitingu, kjer je bila zbrana skoraj vsa evropska plavalna elita, ga Uvršča na sedmo do osmo mesto v Evropi. Hkrati pa je Borut — v vmesnih 800 m je s časom 8:30,58 plaval °olje od njegovega rekorda — eden najmlajših evropskih plavalcev, ki je dosegel ta rezultat. Pred njim je bil le tretji z lanskega svetovnega prvenstva v Galiju Anglež Parker m Madžar Ko-czka. Premagal je tudi mediteranskega Prvaka Španca Basa ter postavil še nov rekord in dosegel četrto mesto s 4:08,72 na 400 m kravi. Petnajstdnevni trening, ki ga je imel pod vodstvom trenerke Anke Colnar-Košnik v Beogradu, se torej že obrestuje. Pa tudi Vztrajna zimska vadba v domačem 25-metrskem bazenu je pripomogla k tem trem novim rekordom.
No, Borut je skupaj s trenerko Anko ze včeraj spet pospravil kovčke in odjel na nadaljnje naporne priprave v Krško, kjer imajo ogrevani bazen. Pehanje za ogrevanimi in pokritimi SO-metrskimi bazeni so zanj vsekakor koristni, saj mu ne manjka več veliko, da bo zaplaval izpod magičnih šestnajst minut. Pri tem pa je treba kaj kmalu razmisliti, da bodo v kranjski letni bazen spustili ogrevano .vodo. V domačem okolju se vsekakor da še bolje trenirati, pri tem pa toliko ne trpi *e šola, saj je Borut dober učenec osemletke Franceta Prešerna, ki mu pri njegovih pripravah gre še kako na roko.
Rezultati - 1500 m kravi: 1. Parker (Anglija) 15:57,45, 2. Koczka (Madžarska) 16:02,03, 3. Petrič 16:06,18, evropski rekord Strohbach (NDR) 15:42,7;
400 m  kravi:   1.  Brinkev (Anglija) 4:01,37 (nov rekord VB), 2. Borgstrom (Norveška) 4:05,91, 3. Steinbach (ZRN) 4:07,91, 4. Petrič 4:08,72, evropski re-. kor d R os t a to v (SZ) 3:59,6. -dh
KRANJ — V dokaj miroljubnem kolu so za edino presenečenje v prvi gorenjski rokometni ligi poskrbeli igralci Zabnice, ki so na Golniku obračunali z domačim Stor-žičem. V preostalih srečanjih so se favoriti morali krepko potruditi za zmage, le Alples B je imel lahko delo z Besničani.
TR2IC B : GORENJSKI SEJEM 25:27
Tržič — Igrišče Partizana, Tržič B : Gorenjski sejem 25:27 (11:12), sodnika Vodnjov (Ret-nje), Božinovič (Golnik).
Mladi Tržičani so bili na pragu zmage. Toda izkušeni gostje so v enakovrednem srečanju le nadoknadili zamujeno in vknjižili še nadaljnji dve točki.
ALPLES B : BESNICA 34:12
Selca - Igrišče ŠD, Alples B : Besnica 34:12 (17:6), sodnika Vidmar, Zun (oba Kranj).
Gostje so se tokrat pokazali v kaj slabi luči. Alplesovci namreč niso imeli težkega dela, zato tudi visoka zmaga, ki pa je bila obenem plod dobre igre celotnega moštva.
VETERANI: KRVAVEC 26:22
Kranj — Stadion S. Mlakarja, Veterani : Krvavec 26:22 (12:12), sodnika Jeruc (Duplje), Udir (Besnica).
Gostje so bili le v prvem delu srečanja dostojen nasprotnik. V nadaljevanju pa so Veterani prevzeli pobudo in zlahka štrli odpor Krvavca.
KRANJSKA GORA : RADOVLJICA 17:16
Kranjska gora - Igrišče OŠ, Kranjska gora : Radovljica 17:16 (9.4), sodnika Rakovec (Duplje), Teran (Tržič).
Kranjskogorci so le v prvem delu zaigrali tako kot znajo. Radovljičani so namreč v nadaljevanju nadigrali nasprotnika, ki je v finišu komaj osvojil obe točki.
STORŽI C : ŽABNICA 13:20
Golnik, - Igrišče ŠD, Storžič : Zabnica 13:20 (8:8), sodnika Kužel (Škofja Loka), Konjar (Duplje).
Po enakovrednih prvih tridesetih minutah igre so Zabničani v drugih z dobro igro presenetili domačine in zasluženo zaključili srečanje v svojo korist.
DERBI HUJANCEM
KRANJ — V drugi ligi je bilo osrednje srečanje v Kranju med Stadionom in Huja-mi. Hujanci so bili boljši in so v derbiju kolo zasluženo slavili. Križani B so v Stražišču presenetili drugo moštvo Save, Dupljanci so brez težav premagali Zabni-čane, medtem ko je Jelovica B kar s 30 zadetki prednosti v Selcah odpravila sicer mlade in borbene Alplesovce.
Izidi: Stadion : Huje 19:21 (7:11), Sava B : Križe B 11:25 (4:13), Duplje B : Žabnica B 25:15 (13:9), nlples C : Jelovica B 9:39 ( 4:20).
D. Humer
Na občinskem prvenstvu Kranja z zračno puško je med člani zmagal Rotar iz sekcije Iztok Bitnje (na sliki drugi z leve). — Foto: B. Malovrh
Novi občinski prvaki med kranjskimi strelci
Pretekli teden je bilo v Kranju občinsko prvenstvo v streljanju z zračno paško serijske izdelave. Za naslove občinskih prvakov so se pomerile vse kategorije strelcev, in sicer v ekipni in posamični konkurenci. Presenetila je zlasti članska vrsta ekipe Iztok Bitnje z dvojno zmago. Skupno je tekmovalo 140 tekmovalcev in tekmovalk.
Občinski prvaki so postali: člani — ekipno: 1. SS Iztok Bitnje 1436, 2. SS Tone Nadižar Cirčiče I 1392, 3. SS Tone Nadižar Cirčiče II 1312; posamezno: 1. Rotar 363, 2. Ple-stenjak (oba Iztok) 362, 3. Malovrh (Iskra) 359; članice — ekipno: 1. SS Iskra 994; posamezno: 1. Brezar (Tabor Cerklje) 351, 2. Oblak (Iskra) 339, 3. Sabo (T. Nadižar) 337;
mladinci — ekipno: 1. SS T. Nadižar I 1042, 2. SS T. Nadižar II 974, 3. SD Tabor 974; posamezno: 1. Kne (Tabor) 359, 2. Jurgele 354, 3. Retelj (oba T. Nadižar) 345; mladinke -ekipno: 1. SS Iztok 856, 2. SS T. Nadižar I 818, .'). SS. T. Nadižar II 689; posamezno: 1. Jenko (Iztok) 303, 2. Stenovec (Tabor) 287, 3. Dagarin (Iztok) 286;
Zmagali strelci SD Tone Nadižar
Osem kranjskih strelskih družin in sekcij je bilo letos vključenih v liga tekmovanje, ki ga je zanje pripravila občinska strelska zveza. Med seboj so tekmovale z 10-članskimi ekipami, in sicer v streljanju s serijsko zračno puško. Najboljše tri ekipe so se ob koncu pomerile še za naslov prvaka. Zmagala je strelska sekcija Tone Nadižar iz Cirčič z 2534 krogi pred sekcijo Iztok i* Bitenj in družino Tabor iz Cerkelj. Zanimiva je vsekakor uvrstitev strelcev iz Bitenj, ki so začeli v zadnjem času zaradi resnega dela dosegati dobre rezultate tako v ekipnih kot tudi posamičnih razvrstitvah.
Rezultati — ekipno: 1. SS Tone Nadižar 2534, 2. SS Iztok 2404, 3. SD Tabor 2369; posamezno: 1. P lest en jak (Iztok) 274, 2. Frelih (T. Nadižar) 272, 3. Ogrin (Tabor) 264, 4. Kmetic 263,5. Jurgele (oba T. Nadižar) 263 itd.
B. Malovrh
„  Tržič : Berlin 28:24 (12:14)
V Tržiču je bila zanimiva rokometna tekma, v kateri so se srečali nekdanji tržiški igralci in pa veterani iz Berlina. Zmagali so domačini z 28:24 (12:14). Za Tržič so dali gole: Jakšič 9, Marinšek in P. Hladnik po 7, Vidovič in D. Meglic po 2 ter N. Hladnik 1. Poleg teh igralcev so nastopili za Tržič še: M. Meglic, Zaplotnik, Wagner, Dolžan, Štucin, Laibacher.   J. Kikel
Plamen prvak zimske GKL
Pred dnevi sta se v telovadnici OŠ F. Prešeren v Kranju pomerili prvouvrščeni ekipi obeh skupin tekmovanja v zimski košarkarski ligi, Plamen in Šenčur. Po boljši igri predvsem v prvem delu tekme so zmagali mladi igralci iz Krope z rezultatom 57:45 (27:18) in tako osvojili naslov prvaka zimske košarkarske lige na Gorenjskem.
Ze ta teden se je pričelo tekmovanje v medobčinski košarkarski ligi za člane (bivši II SKL). Pari 1. kola: Kladivar : Tržič, Gorenja vas : Sava, Plamen : Šenčur, Krvavec : Kranj 75. Prav tako bodo že to soboto s tekmovanjem pričeli pionirji v občinskem letnem prvenstvu, ostala tekmovanja pa se bodo pričela v prvi polovici prihodnjega meseca. bb-
Prvenstvo OŠ L. Seljak v kolesarstvu
Kranj — Kolesarski klub Sava Kranj je v sodelovanju s SŠD osnovne šole Lucijan Seljak pripravil na stadjonu v Stražišču prvenstvo šole v kolesarstvu. Udeležilo se ga je 88 učencev, ki so se pomerili v sedmih skupinah. Istočasno je bilo to prvenstvo tudi izbirna dirka za občinsko prvenstvo osnovnih šol, ki bo 22. maja na Kokrici.
Rezultati - 1. razred: 1. Rok Likozar, 2. Uroš Možina, 3. Iztok Zgaga, 2. razred: 1. Robi Ovin, 2. Aleš Balanč, 3. Vili Mlinaric, 3. razred: 1. Sandi Pogačnik, 2. Štefan Žun, 3.. Jože Skaza, 4. razred: 1. Matjaž Grašič, 2. Boris Bo-rišek, 3. Janez Vodopivec, 6. in 6. razred: 1. Lado Mam, 2. Gorazd Tršan, 3. Borut Bogda-novič. učenke: 1. Barbara Juvan, 2. Marija
Kurent, 3. Andreja Rahonc, 7. in 8. razred: 1. Bogo Zun, 2. Stane Kurent, 3. Milan Bogataj.
V nedeljo pa so kolesarji Save pripravili odprto prvenstvo kluba za turiste, mladince in člane. Turisti so se pomerili na 28 km dolgi progi Kokrica-Jezersko, mladinci in člani pa na 50 km dolgi progi Kokrica-Križe-Kokrica—Jezersko.
Rezultati: turisti — mladinci: 1. Franc Urbane, 2. Tone Svoljšak, 3. Vili Potočnik, člani: 1. Anton Kozjek, 2. Pavel Žagar, 3. Emil Jerkovič; mlajši mladinci: 1. Marjan Beton, 2. Miro Bobnar, 3. Darko Debelak; starejši mladinci: 1. Simon Rozman, 2. Cveto Lombar, 3. Boris Kozjek; člani: 1. Bojan Ropret, 2. Slavko Žagar, 3. Tomaž Koželj. F. Jelovčan
Lestvica: Gorenjski sejem Veterani Zabnica Kranjska gora Tržič B Storžič Alples B Besnica Radovljica (-1) Krvavec
12 11 0 12 9 0
12 12 12 12 12 12 12 12
7 1 70 6 1 60 4 1 40 3 1
1 318:235 22
3 283:276 18
4 213:184 15
5 245:237 14
5 291:284 13
6 236:241 12
7 287:288 9
8 238:294 8 8 217:253 6
10 11258:303 2
Na stadionu v Stražišču sta KS Sava Kranj in ŠSD Lucijan Seljak pripravila šolsko prvenstvo v kolesarstvu. — Foto: S. Sajn
pionirji - ekipno: 1. SD Tabor 469, 2. SS T. Nadižar 46«, 3. SD Bratstvo-lEdinstvo 431; posamezno: 1. Velkavrh (Tabor) 165, 2. Hudo-bivnik (T. Nadižar) 162, 3. Sitar (F. Mrak) 162; pionirke - ekipno: 1. SD Bratstvo-Edinstvo I 452, 2. SI) Tabor 346, 3. S D Bratstvo-5Edin-stvo II ;tl(); posamezno: 1. Smrtnik 159, 2. I.ovrenčič 153, .1. Lipar (vse Bratstvo-Edinstvo) itd. B.Malovrh
Sobota in nedelja
SOBOTA
KOŠARKA - Telovadnica OŠ F. Prešerna ob 18. uri - SKL Triglav : Bežigrad 74;
ROKOMET - SRL - Tržič ob 19. uri — Tržič : Jelovica (moški), Stražišče ob 18. uri — Sava : Brežice (ženske);
LCRL: Jesenice ob 17. uri — Jesenice : Križe, Železniki ob 18.30 uri — Alples : Olimpija, Duplje ob 19. uri — Duplje : Kamnik;
GRL I: Golnik ob 16. uri -Storžič : Tržič B, Zabnica ob 18. uri — Zabnica : Kranjska gora, Radovljica ob 16. uri — Radovljica : Veterani, Cerklje ob 19. uri — Krvavec : Alples B;
GRL II : Duplje ob 17.30 -Duplje B : Sava B, Škofja Loka ob 15.45 — Jelovica B : Križe B;
NOGOMET - GNL - člani: Stražišče — Sava : Alples, Kokrica — Kokrica : Reteče, Orehek — Filmarji : Grintavec, Boh. Bistrica
— Bohinj : Lesce, Jesenice — Jesenice : Šenčur, Tržič — Tržič : Medvode, Žiri — Alpina : Bled, Naklo
— Naklo : Triglav, Kropa — Plamen : Trboje, Podbrezje — Podbrezje : Primskovo, Preddvor — Preddvor : Kondor, Šenčur — Britof : Jezero —Zbilje, vse ob 16.15;
pionirji: Kranj, stadion S. Mlakarja — Korotan : Tržič, Šenčur
— Šenčur : LTH, obe ob 10. uri, Medvode ob 9.30 - Medvode B : Lesce in ob 10.45 Medvode : Sava B, Boh. Bistrica — Bohinj : Alples, Jesenice — Jesenice : Bled, Žiri — Alpina : Triglav, Naklo — Naklo : Sava, Podbrezje — Podbrezje : Primskovo, Preddvor — Preddvor : Kondor, vse ob 15. uri;
NEDELJA
ROKOMET - GRL I: Besnica
ob 10. uri — Besnica : Gorenjski sejem;
GRL II: Radovljica ob 10. uri
— Radovljica B : Stadion, Kranj, igrišče OS F. Prešeren ob 10. uri
— Huje : Alples C;
LCRL: Preddvor ob 10. uri -Preddvor : Prule, ženske: Stražišče ob 10. uri - Sava B : ETA, Preddvor ob 11. uri — Preddvor : Alples B;
NOGOMET - ZCNL: Škofja Loka ob 16. uri - LTH : Kamnik:
GNL - mladinci: Bled - Bled : Jesenice, Naklo — Naklo : Korotan, Kranj, stadion S. Mlakarja — Triglav : Alples, Orehek — Filmarji : Primskovo, Stražišče — Sava : Preddvor, Žiri — Alpina : Trboje, Podbrezje — Podbrezje : Medvode, Tržič - Tržič : Bohinj, vse ob 18. uri;
TOREK
NOGOMET - GNL - člani: Stražišče — Sava Jesenice, Kranj, stadion S. Mlakarja —
Triglav : Šenčur, Godešič — Kondor : Primskovo, Tržič — Tržič : Bohinj, Bled — Bled : Medvode. Orehek — Filmarji : Kokrica, Žiri
— Alpina : Alples, Naklo — Naklo : Lesce, Kropa — Plamen : Podbrezje, Šenčur — Britof : Trboje, Preddvor — Preddvor : Reteče, Smlednik Jezero —Zbilje : Grintavec, vse ob 16.15;
pionirji: Stražišče ob 13.45 — Sava A : Podbrezje in ob 15. uri Sava : Jesenice, Železniki — Alples : Šenčur, Škofja Loka - LTH : Medvode A, obe ob 10. uri; Kranj, stadion S. Mlakarja — Triglav : Naklo, Godešič — Kondor : Korotan, Tržič - Tržič : Alpina. Bled -Bled : Lesce, vse ob 15. uri; Boh. Bistrica ob 10.30 Bohinj : Medvode B. -dh
Sprejeli program do jesen
Ustanovili klub samoupr a vlj a vce v
Kranj, 20. aprila — Predstavniki delovnih kolektivov so v veliki dvorani delavskega doma podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi in financiranju kluba samouprav-ljavcev. Kot je v uvodnem govoru povedal predsednik pripravljalnega odbora Jože Antolin, so se na ustanovitev začeli pripravljati že jeseni. Takrat so pripravili pravila delovanja kluba, predlog financiranja in predlog samoupravnega sporazuma. Vsi ti akti so bili potem v javni razpravi v delovnih kolektivih.
Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Viktor Eržen pa je na kratko spregovoril o pomenu kluba samoupravljavcev. Poudaril je, da je že 8. kongres slovenskih sindikatov v
svojih sklepih zapisal, da naj v vseh občinah zaživijo klubi samoupravljavcev, kot klubi, v katerih si bodo delavci izmenjavali izkušnje o samoupravljanju. Skratka, klub naj bo mesto, v katerem bodo delavci izkušnje iz prakse samoupravljanja prenašali v prakso samoupravljanja.
Druga pomembna naloga novo ustanovljenega kluba pa je družbenopolitično izobraževanje samoupravljavcev. Vendar klub ne sme postati neka nova šolska ustanova, temveč morajo v njem sestavljati program delavci sami in ga tudi uresničevati s pomočjo delavske univerze, ki je usposobljena za družbeno izobraževanje. L. B.
V ponedeljek so v Radovljici odprli nov poslovni prostor oziroma pisarno združenja obrtnikov radovljiške občine. O dosedanjem delu združenja je ob tej priliki spregovoril predsednik Andrej Čufer. — Foto: A. Žalar
Veseloigra v Žireh
2iri — Dramska sekcija pri delavsko prosvetnem društvu »Svoboda« v Zireh je te dni končala s pripravami za uprizoritev veseloigre v treh dejanjih »Kadar se ženski jezik ne suče«. Predstavi bosta v dvorani domačega kulturnega doma jutri ob 20. uri in v nedeljo, 25. aprila, ob 16. uri. Delo je režiral Drago Grošelj. -jg
Kulturna prireditev na Visokem
Visoko pri Kranju — Jutri ob 19.30 bo športno društvo »Grintavec« iz Olševka v dvorani zadruženga doma na Visokem pri Kranju pripravilo zanimivo kulturno-zabavno-športno prireditev pod naslovom »V soboto zvečer z Marjanom Kraljem«. Poleg Marjana Kralja bodo v programu sodelovali še radijski in televizijski napovedovalec Rado Ćasl, dekliški sekstet z Buko\ ice v Selški dolini, vokalni nonet mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Škofja Loka, najboljši jugoslovanski smučarji in njihovi trenerji ter ansambel Korali. Akciji se je pridružilo tudi veletrgovsko podjetje »Kokra« Kranj — TOZD »Detajl«, -jg
Zveza kulturno prosvetnih organizacij, Glasbeni center kulturne skupnosti in Glasbena mladina Kranja osnovna skupnost Kranj tudi letos organizirajo tradicionalne revije pevskih zborov osnovnih šot v kranjski občini. Letošnje revije so posvečene 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Prva revija, v kateri je sodelovalo osem pevskih zborov iz kranjskih osnovnih šol in z gimnazije, je bila v sredo, 21. aprila, popoldne v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. Druga takšna revija bo 16. maja v Cerkljah za cerkljansko območje, potem pa bo revija še v Stražišču za pevske zbore osnovnih šol jj,a desnem bregu Save v kranjski občini. Posnetek je s sredine revije v koncertni dvorani delavskega doma. — A. Ž. — Foto: J. Zaplotnik
Kranj, 16. aprila — V prostorih kluba študentov se je sestal medobčinski svet ZSMS za Gorenjsko. Obravnaval je pravila o oblikovanju in delovanju sveta, sprejel okvirni program do septembra letos, izvolil novega predsednika sveta in ocenil priprave na mladinske delovne akcije.
Medobčinski svet ZSMS za Gorenjsko pravzaprav deluje že več kot leto dni. Vendar so ga šele na petkovi seji oblikovali po delegatskem sistemu. Do sedaj so bili Člani sveta stalni predstavniki občinskih konferenc ZSMS — po navadi predsedniki — vpo novem pa občinske konference za vsako sejo izvolijo tričlansko delegacijo. Predsedniki OK ZSMS ter člani predsedstva, člani sekretariata predsedstva RK ZSMS iz regije in vodja štaba mladinskih delovnih brigad pa so člani sveta po položaju. Na seji so tudi razrešili dosedanjega predsednika sveta, predsednika OK ZSMS Kranj Cirila Sitarja in izvolili za novega predsednika študenta visoke šole za politične vede in novinarstvo Jožeta Po-glajna iz Kranja. Tudi novi predsednik bo funkcijo opravljal kot volonter.
Pri opredelitvi nalog medobčinskega sveta ZSMS so izhajali iz kongresnih in drugih dokumentov ZKS in ZSMS pa tudi iz akcijskih programov posameznih OK ZSMS. Precejšnjo težavo pri sestavi programa pa je predstavljala še dokaj nejasna vloga medobčinskega sveta, ki je pogojena z dejstvom, da se je oblikovanje sveta šele začelo. To je med drugim tudi razlog, da je konkretni program operativnih nalog sveta dokaj skromen.
Prva konkretna naloga, ki jo bo vodil medobčinski svet in bo tudi odgovoren za njeno izvedbo, bo sprejem štafete mladosti na Gorenjskem. Štafeta bo potovala po gorenjskih občinah 8. in 9. maja. Hkrati s prireditvami ob sprejemu štafete pa pripravljajo tudi srečanje brigadirjev veteranov.
Takoj bodo tudi začeli delati ana-
Naslednja številka bo izšla v petek, 30. aprila
Tržiški srednjeročni program
Srednjeročni program razvoja tr-žiške občine do leta 1980 nastaja že od prve polovice lanskega leta dalje. Vsak nosilec planiranja, mednje sodijo predvsem krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in temeljne organizacije, je oblikoval planske zasnove. V operativni planski komisiji izvršnega sveta občinske skupščine Tržič in na koordinacijskem odboru za srednjeročno planiranje pri občinski konferenci SZDL so planske zasnove prvič ocenili in jih uskladili ter jih dali v razpravo občinski skupščini. Le-ta je oktobra z zasnovami plana soglašala in menila, da so le-te zrele za javno razpravo."
Hkrati je bil začet tudi nov postopek usklajevanja med nosilci planiranja. Planske zasnove so bile v veliki meri odraz želja, ki pa niso bile v vseh pogledih »uglašene« z možnostmi in predvidevanji. Krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti so se vsaka zase zedinile za prednostne vrstne rede
dejavnosti in investicij, organizacije združenega dela pa so se pridružile tudi srednjeročnemu usklajevanju v panogah.
Tržiški srednjeročni program zori dalje. Krajevne skupnosti medsebojno usklajujejo dogovorjene prednostne investicije in naloge. Enake naloge se lotevajo tudi samoupravne interesne skupnosti. Koordinacijski odbor za planiranje mora biti s tem seznanjen do 20. aprila. Dopolnjeno planiranje srečujemo tudi v organizacijah združenega dela. Potem pa bo treba ponovno preverjati medsebojno odvisnost planov organizacij združenega dela na eni in krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti na drugi strani. V Tržiču se bodo odločali za posebne dogovore o usklajevanju srednjeročnega plana za krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Predlog družbenega dogovora o srednjeročnem planu občine naj bi bil pripravljen do 15. maja, sprejet pa do konca junija.       J. Košnjek
Nadzor SDK
Jesenice — Lani se je gospodarska dejavnost na Gorenjskem povečala, večji je bil obseg denarnih sredstev v obtoku, sledile so spremembe predpisov — vse skupaj pa je terjalo precejšnjo delovno zavzetost podružnice Službe družbenega knjigovodstva Kranj. Podružnica je stalno sodelovala z organi družbenopolitičnih skupnosti in organizacijami združenega dela, delavci podružnice pa so obiskovali tiste organizacije, ki so zašle v hujše plačilne težave. SDK je dajala organizacijam podatke, ki so delavcem omogočali vpogled v materialno stanje in finančno materialno poslovanje njihovih organizacij. Tako kot informativno-analitska, tako se je tudi kontrolna služba prilagodila novi ustavi, saj pri kontrolnih pregledih zapise o ugotovljenih nepravilnostih redno pošilja samoupravnim delavskim kontrolam.
Nadzor podružnice Kranj s štirimi ekspoziturami je preprečil med drugim tudi številne nepravilnosti, vendar pa se pri eksternih pregledih finančnega poslovanja še vedno odkrivajo različne nezakonitosti in pomanjkljivosti. Število primerov raznih nepravilnosti je bilo lani večje
Slčvensko javno mnenje 75/76
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani je tudi za letos organiziral anketo o slovenskem javnem mnenju 1975/76. Letošnje anketiranje je v teh dneh začelo v Sloveniji opravljati 140 izbranih sodelavcev Centra, ki bodo anketirali 2100 polnoletnih ljudi, izbranih po posebnem ključu volilnega imenika. Anketiranje bo zajelo tudi posamezne predele na Gorenjskem. -an
kot leto prej, vzroki pa -so med drugim v večjem številu obdelanih nalogov, zaradi novih žiro računov za TOZD in zaradi usmerjanja prispevkov in davkov neposredno na račune posameznih občin, kjer ima delavec stalno prebivališče.
Pomembna akcija minulega leta je bila obračun osebnih dohodkov po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Interni nadzor je poleg nadzora pravilnosti obračuna pri več kot 430 uporabnikih družbenih sredstev obravnaval tudi pravilno usmeritev prispevkov po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih. Novost obračuna osebnih dohodkov je bila v tem, da je vsak delavec prejel razliko osebnega dohodka zaradi spremenjenih prispevkov oziroma vrnil osebni dohodek v primeru, če so se prispevne stopnje dvignile.
Med letom je podružnica izvedla tudi multilateralno kompenzacijo in čeprav si je služba prizadevala, da bi akcija vključila čimveč uporabnikov, se jih je prijavilo le 21, od tega je bil rezultat uspešen le pri 19 uporabnikih.
Število in znesek zavrnjenih neizvršenih nalogov se je lani na Gorenjskem zmanjšal, jeseniška občina pa je imela najmanj zavrnjenih nalogov. Tudi število zavrnjenih nepravilnih obračunov se je zmanjšalo, najmanj jih je bilo na Jesenicah. Ob ugotavljanju nezakonitosti pri obračunih in pri plačilih obveznosti se je pojavljalo pcemalo ali preveč plačanih obveznosti, v jeseniški občini pa lani ni bilo primera, ko ne bi bilo zagotovljenih sredstev za naložbe ali ko bi organizacije nezakonito uporabljale sredstva. Nekaj manjših nepravilnosti se je pokazalo pri nekaterih uporabnikih v občini, predvsem pri večjih organizacijah združenega dela. D. S.
lizo kadrovskega sestava medobči skih in republiških organov. Name analize je ugotoviti, kje in v katerih organih so Gorenjci zastopani in kdo jih zastopa. Hkrati s to pa bodo izdelali tudi analizo aktivnosti mladinskih delegatov v teh < rganih in njihovo povezanost s tistimi, ki 90 jih izvolili.
Poleg tega dela pa morajo do jeseni tudi dokončno oblikovati medobčinski svet ZSMS, in sicer opredeliti naloge sveta, sekretariata in predsednika in urediti vprašanje financiranja.
Na seji so tudi govorili o pripravah na letošnje mladinske akcije. Gorenjska mladina bo sodelovala ntt. zveznih in republiških delovnih akci-<j jah. Svet je ocenil, da priprave potekajo zelo dobro, saj so evidentirali več kot 400 kandidatov za brigado, kar je skoraj dvakrat toliko kot je mest v brigadah. Poleg udeležbe na republiških in zveznih pa gorenjska mladina letos pripravlja veliko lokalnih delovnih akcij,    j D
^- Bogataj
m
TLO
cšzT
Mala Kranjčanka, iz Čirčič doma, je nekaj tednov nazaj pri-jokala domov, češ da si ne upa sama v šolo, ker nikakor ni po nasvetu staršev in učiteljev mogla najti na kranjskih cestah in ulicah prehodov za pešce. Že sem pisal kot obseden in stresal gnev in žolč na službo, ki čaka malo-dane vročih, pasjih dni, da se spravi nad obnovo talne cestno-prometne signalizacije, ko so me na poti z dela začele pozdravljati table: Ne vozi po črti itd., table, ki so označevale začetek del. Oddahnil sem si v skrbi za vse tiste, otroke, ki hodijo sami po cestam in si rekel: pozno, a vendarle! Ob-tem pa me je spet popadel obilni srd, ko je pred mano vozeči voznik osebnega avtomobila pri Pe-račici začel avtomobilski slalom po sveže prepleskanih črticah. Zanalašč in objestno se je zaganjal mimo označb in že drugič sem bridko obžaloval, da na poti nisem srečal miličniške patrulje. Prmejdun, da bi ga z veseljem zatožil in prijavil, pa naj bi mi stokrat zabrusil, da sem »špe-car«.
Že drugič mi je bilo žal zato, ker mije nekaj tednov prej izsiljeval prednost voznik »stoenke« pri radovljiški črpalki. Že bi požrl nesramno izsiljevanje, saj ni bilo ne prvič in najbrž tudi ne zadnjič in bi bilo lahko popolnoma ne-dolžnoj ko ga s precejšnjo hitrostjo sam ne bi želel prehiteti. Tedaj pa on nogo na plin, zaničljivo po-smenljiv izraz na obraz in hajd v tekmo, kdo bo koga. Vštric sva vozila, on s svojim hi, hi, jaz s svojo togoto in ker se je moj poizkus zaradi znatno manjše zmogljivosti mojega avtomobila izjalovil, sem odnehal. On pa ne in tudi njegovi sopotniki ne, ki so se prešerno zabavali in se mi slaboumno posmihali skozi zadnjo šipo. Škoda, da nisem imel nobene priče, a kljub temu sem si številko zapisal, iz same jeze, da se za volanom prevažajo tudi taki trapasti butci.
Ker sem že pri svojih prometnih izkušnjah in ker sem ravno samokritično razpoložen, naj povem, da sem po svoje en trapast butec tudi sam. Napadalen in objesten sicer nisem, hudoben kakor kdaj, sem pa malomaren do svoje zasebne lastnine. Ni dolgo tega, ko so me iz nezaklenjenega avtomobila, parkiranega, okradli, vzeli denarnico s precej denarja. Vedno sem si pravil, mene že ne bodo, to se dogaja drugim; a vendar so izmaknili prav meni in prav tedaj, ko za-čuda nisem bil suh. Moj odgovorni urednik, ki zna včasih strupeno pikniti, mi je v trenutkih okradene negotovosti svetoval, naj drugič na strehi vselej nezaklenjenega avtomobila pustim listek: prosim, ne kradi te! A je n/i taka narava, daje v bistvu precej dober in sočuten do sočloveških stisk in se je koj nato popravil, videč moj kisel nasmeh. Lc budnosti in prisebnosti občana pa se imam zahvaliti, da sem dobil skoraj vse nazaj. Zdaj zaklepam tako hitro in tako vztrajno, da se moja režeča soseska Če boji. da sam sebe ne zaklenem kdaj notri-