Poštnina plačana v gotovini
Maribor, petek 14. septembra 1934
Stev
208 Let° vm'
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 24S3 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenikM / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra" v Ljubljani / Poštni £ekovni račun št. 11.409
JUTRA
Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca
Že pred 20 leti, takoj početkom vojne, je okrog 36, predvsem evropskih držav: ustanovilo iz delegacij svojih parlamentov posebno institucijo, nazvano »Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca«, ki ima za cilj ekonomsko unifikacijo in kooperacijo držav, ki so na konferenci zastopane. Delovanje te konference, ki se sestaja vsako leto na posvetovanja, se je razširilo na vse ekonomske probleme, po vojni zlasti na vse one, ki so v neposredni zvezi z ohranitvijo miru in z gospodarsko obnovo sveta. Na svojem prvem zasedanju po vojni leta 1919. v belgijskem senatu, je konferenca sklenila ustanovitev »Mednarodnega trgovinskega zavoda«, ki je v mnogih pravcih razvijal in še danes razvija Isvoie koristno delo. Konferenca je o svojem delovanju objavila že 35 debelih knjig.
Letošnje jubilejno zasedanje — povodom 20-letnice — »Mednarodne parlament-rne konference« se bo vršilo od 16. do 19. t. m. v Beogradu, v prestolnici naše države, katere predhodnica Srbija ie bila že med vojno članica te institucije. Prvikrat obiščejo najuglednejši parlamentarci krog 36 držav, okoli 200 po Številu, povsem službeno in kolektivno našo državo, mnogi bivši ministri, senatorji itd., da tu razpravljajo o ekonomskih vprašanjih, ki so postala zaradi težke svetovne krize nujna in skrajno a tiialna. Za Beograd in za vso nago kraljevino je to gotov« dogodek, ki ima tudi velik politični pomen. Saj bodo zbrani te dni v Beogradu ugledni politiki in gospodarstveniki zlasti tudi iz Velike Britanije, Francije, Italije, Belgije, vehoslovaške, Poljske, Rommnije itd., pa todi iz raznih izvenevropskih držav. Ne dvomimo, da se bo našla ob tej priliki ftiarsikaka možnost, navezati stike z zastopniki raznih držav, s katerimi bi bile trgovinske zveze Jugoslavije mogoče, ^ se do danes še ni posrečilo jih navesti.
. Letošnji program konference je bogat 1,1 zanimiv. Razpravljalo se bo v plenu-^ in v sekcijah o najaktualnejših ekonomskih problemih sedanjosti na osnovi era tov, ki jih bodo podali v ta namen določeni delegati. Tako bo čchoslovaški senator dr. Stodola poročal o temi * P asanje trgovske izmenjave«; bivši nas minister in narodni poslanec dr. Ve.
'zf' ‘ a JV*.0 Vič n »Ekonomsko-regjo-naln.h paktih«; ita,lijanski senator B r e z-
zi n »Železniških aranžmanih«; romunski senator m bivši minister Ser ban o »Kmetijskem kredit,, i„ obrestni meri«; Joljski senator in bivši minister Ivanovski o »Organizaciji Javnih del«; francoski narodni poslanec, bivši minister Paul R e n a n d 0 »Stabilizaciji va-“te« in belgijski narodni poslanec V o-v e r m a n o »Unifikaciji zakonodaje o avtorskem pravu«.
„ Za nas Jugoslovane je vsekakor vprašuje trgovske izmenjave blaga, torej 'Svobodncjšega kretanja naše zunanje tr-8:0 vi ne, največjega in odločilnega pome-*a- Saj je s tem v zvezi izboljšanje cen kmetijskim produktom, kot posle->cg tega ekonomsko krepljenje našega ^tskega ljnidstva in s tem konsolidacija ^kupnega našega gospodarskega živ-. Dejstvo je, da je naša država te-t0,fl zadnjih let navezala mnogo novih
[J' ru	-	.	J-Sl.	«
h
/kovinskih stikov, od katerih so neka-eri zelo dragoceni za naš ekonomski l^voj, prav tako pa tudi ni dvoma, da Potrebne ne samo še mnoge nove Ve'^, ampak tudi v že obstoječih otc-
Nenavaden položaj v Ženevi
SCriži in težake s sovjetsko Rusijo — Poljska odpovedala ©burnost zaščite narodnih manjšin — Mala antanta in balkanska zveza
ŽENEVA, 14. septembra. Položaj na sedanjem zasedanju Društva narodov je čisto svojevrsten. Nobeno vprašanje, ki je na dnevnem redu, se ne gane z mrtve točke. Najzanimivejše je to, da so plenarna zasedanja brez govornikov, ker se nihče noče prijaviti in nihče noče govoriti. Zadeva sprejema Rusije še sedaj ni dokončno rešena, in sicer ne samo zaradi tega, ker povabila ni podpisalo zadostno število dr žav, ampak tudi zato, ker se sovjetska Rusija ne zadovoljuje s tekstom povabila, ki ga je po dolgih in napornih pri zadevanjih spravila skupaj Francija Mimo tega se je že cela vrsta držav odločila za abstinenco ob priliki glasovanja o sprejemu Rusije v plenumu, Edini govornik, ki se je prijavil včeraj za sejo plenuma, je bil poljski zu-
nanji minister Beck, ki je spregovoril o vprašanju, katero je Poljska napor vedovala že davno pred sestankom Društva narodov, namreč o vprašanju zaščite narodnih manjšin. Beck je v imenu Poljske zahteval, da se skliče po iniciativi Društva narodov nekaka svetovna manjšinska konferenca, na kateri naj se sklene, da se dolžnost manjšinske zaščite razširi na vse države enako, ali pa naj se sploh ukine. Ako Društvo .narodov tega poljskega predloga ne sprejme, potem odpovedi! je Poljska z včerajšnjim dnem določila, ki so ji bila naložena z mirovno pogodbo leta 1919. Ta izjava, dasi pričakovana, je izzvala pri vseh navzočih veliko konsternacijo, znagilno Pa je, da se kljub temu nj nihče javil k besedi in ni Becku nihče odgovoril ne pri-
trdilno, ne odklonilno. Pričakuje se za to, da se bo o Beckovi izjavi razvila debata šele danes. V krogih društva narodov zatrjujejo, da Poljska ne more sama odpovedati manjšinskih obvez nosti, ker bi to pomenilo kršitev mirovne pogodbe in bi bila za to pravno veljavno ta izvajanja, dasi juridično popolnoma pravilna, stvarno brez vred nosti, ker Društvo narodov nima ekse-kutivne moči, da bi Poljsko prisililo k še nadaljnjemu izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.
Veliko pozornost pa posvečajo tukaj raznim razgovorom med posameznimi delegacijami, prav posebno pa še za danes sklicanemu sestanku zunanjih ministrov Male antante in sledečem« sestanku zastopnikov bal1! - -veze.
Italija napade Abesinijo
SENZACIONALNA VEST IZ RIMA O VOJNIH PRIPRAVAH V AFRIKI.
ŽENEVA, 14. septembra. Iz Italije so dospele semkaj alarmantne vesti, da se v Rimu pripravljajo s tihim privoljenjem Francije in Anglije na osvo-jevalno vojno proti 'Abesiniji. Italija namerava podvreči sedanje svobodno abesinsko cesarstvo svoji nadoblasti in spremeniti to državo, dasi je kakor Italija sama članica Društva narodov, v navadno kolonijo. Nastal bo torej v primeru uresničenja teh načrtov kaj ne navaden položaj, da bo članica Društva narodov napadla drugo članipo Društva narodov s privoljenjein tretjih članic Društva narodov. Sodi pa
se, da bi ta napad Italije na Abesinijo j lahko povzročil še nevarnejše zaplet-liaje, ker je dobro znano, da se je v zadnjem času v Abesiniji niočno zasidrala Japonska, tako gospodarsko kakor tudi politično. Japonci vežbajo abesinsko vojsko in jo tudi oborožuje-jo z najmodernejšim orožjem. Pohod Italijanov v Abesinijo torej ne bi bil kak sprehod, ampak najbrže nevaren boj. Mussolini je v torek baje v ta namen poklical k sebi vse italijanske ge nerale z maršalom Badoglio na čelu, sestanku pa je prisostvoval tudi prestolonaslednik Umberto.
Angleški glas za reviziio
DAILV MA1L« PREDLAGA REVIZIJO VERZAJSKE POGODBE IN VRNITEV
KOLONIJ NEMČIJI.
LONDON, 14. septembra. Včerajšnji »Daily Mail« je objavil senzacionalni članek, v katerem riše sedanji politični položaj v Evropi in dodaja sklep, da bo brezpogojno potrebna revizija versajske mirovne pogodbe, In to predvsem glede onih točk, ki se nanašajo na Nemčijo, kateri bo treba priznati popolno enakopravnost z vsemi drugimi velesilami, in to z vseli stališč. Še večja senzacija pa je predlog lista, naj bi Anglija sama pre pustila Nemčiji nekatere njene bivše kolonije, ki so bile po končani vojni prisojene velikobritauskemu imperiju kot mandatarna ozemlja. Ta članek »Daily Maila« ie vzbudil veliko pozornost že v Angliji sami, še večjo pa seveda v Franciji. Skoraj vsi francoski listi odgovarjajo nanj in odklanjajo tako rešitev, dasi ne zanikajo dejstva, da tudi mirovne pogodbe, ki so bile sklenjene po svetovni vojni, ne morejo ostati večne. Listi pravijo na zadnje, da bi bilo eventuelno mogoče vendarle govoriti tudi o taki revi-
mamMOBBMMaMBHHBaBgMasabiHacF? rsieixvawm zali mnoge korekture. To doseči pa jo mogoče samo na temelju izmenjave misli in na podlagi medsebojnega poznavanja prilik. Zato moremo zastopnike raznih evropskih in tudi izvenevropskih držav na letošnjem zasedanju Mednarodne parlamentarne trgovinske konference s tega vidika na tleh naše države,
ziji, toda šele tedaj, ko se bodo razmere v Evropi spremenile tako, da bo zasigu-rana varnost vseli in bo Nemčija opustila svojo sedanjo agresivnost.
Med blagajnami ni zavezništva
PARIZ, 14. septembra. »Le Journal« se ukvarja podrobno z rusko željo dobiti v Franciji večje posojilo in pravi, da je to popolnoma izključeno. Obenem opozarja na poizkus predsednika Roosevelta, ki je hotel vzpostaviti z Rusijo dobre gospodarske odnošaje, je pa dosegel s tem edino to, da je sovjetska Rusija takoj zahtevala od Amerike posojilo 100 milijonov dolarjev, medtem ko se ni hotela jasno obvezati glede odplačila predvojnih dolgov. Zato mora biti tudi Francija zelo previdna. Sicer pa je tudi finančni minister Martin izjavil, da ne more biti niti govora o kakem posojlu sovjetski Rusiji.
v naši beli prestolici, samo iskreno pozdraviti, z željo, da bi tudi to zasedanje doprineslo svoj delež, h konsolidaciji trgovinskih in splošnih ekonomskih odno-šajov in prilik vseh udeleženih držav, pa tudi naše, ki je gotovo med najtežje preizkušanimi.
t V •©'k-.os^a-v SjpdwcM*e«r.
Nadvojvoda Evgen predsednik Avstrije
BERLIN, 14. septembra. Dunajski dopisnik »Berliner Tagblatta« poroča svo-emu listu, da se ie avstrijska vlada že popolnoma sporazumela glede naslednika državnega predsednika Miklasa. Zv to mesto je določen nadvojvoda Evgen. Sklep o tem je bil sprejet že pred odhodom kancelarja dr. Schuschnigga v Ženevo. Tudi nadvojvoda Evgen lHabsburg-Lothringen je kandidaturo že sprejel. Volitev bo še letos.
BENEŠ ZA REŠITEV AVSTRIJSKEGA VPRAŠANJA.
DUNAJ, 14. septembra. Tukajšnji listi poročajo iz Ženeve, da bo dr. Beneš na seji male antante izčrpno govoril o avstrijskem vprašanju. Beneš, ki se kakor je znano, zavzema za priključitev držav male antante k rimskemu paktu, bo pred lqžil konkreten načrt, po katerem bi se na italijansko iniciativo dosegla nevtralizacija Avstrije obenem z zagotovilom njene neodvisnosti in gospodarske pro-speritete.
DEBATA O BECKOVEM GOVORU,
ŽENEVA, 14. septembra. Beckov govor o odpovedi obveznosti za zaščito narodnih manjšin, je napravil na. vse najgloblji vtis. Za današnjo popoldansko sejo se je zato javilo mnogo govornikov, a o tej zadevi bosta govorila tudi Barthou in sir Simon.
MADŽARSKA DVA STOLA.
BUDIMPEŠTA, 14. septembra. »Buda-pesti Hirlap« nadaljuje razpravljanje o madžarski zunanji politiki, ki ga je načel znani Betlilenov članek. List pravi, da sloni madžarska zunanja politika že 7 let nespremenljivo na prijateljstvu z Italijo, toda povojna usoda je navezala Madžarsko tudi na Nemčijo, od katere se nikakor ne more oddaljiti. Madžarska bo zato ostala zvesta tudi Nemčiji. POOSTRITEV AMERIŠKE STAVKE.
WASUIN(iION, 14. septembra. Ker delodajalci niso hoteli v ničemur popustiti, je vladna komisija, ki je imela nalogo intervenirati v stavki tekstilnih delavcev med delavci in lastniki, opustila svoje nadaljnje delo. Zaradi tega se stav-kujoči, kakor tudi lastniki pripravljajo sedaj na dolg boj. Delavci pričakujejo, da jim bodo prihiteli na pomoč tudi ostale strokovne zveze, do čim upajo lastniki, da bodo delavci zaradi pomanjkanja sredstev nazadnje prisiljeni opustiti svo-'jo akcijo.
Dnevne vesti
Apel Rdečega križa na najširšo javnost
PROGRAM PRIREDITEV V NEDELJO 16. SEPTEMBRA POVODOM OTVORITVE »TEDNA RDEČEGA KRIŽA«.
Kakor smo že poročali, bo letošnji »Teden Rdečega križa« v smislu zakona o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije v času od 16. do 23. t. m. Prvi dan, t. j. v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri priredi krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru v veliki unionski dvorani slavnostno akademij o, ki bo trajala največ eno uro. Vstopnine se ne bo pobiralo. Popoldne ob 15. uri pa bo na vrtu in v vseh prostorih pri »Gambrinu« velika ljudska veselica v prid Rdečemu
križ«. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Spored je zelo pester in obeta obilo zabave. Igra vojaška godba. Nastopijo tudi mali harmonikarji Pomladka Rdečega križa. Vstopnina le 2 Din.
Z ozirom na plemenite cilje društva Rdečega križa, našega prvega humanitarnega društva, je pričakovati, da se bo naša najširša javnost zavedala svoje dolžnosti in se polnoštevilno udeležila obeh velikih prireditev.
Angleški princ Jurij se }e vrnil v domovino. Angleški princ Jurij, ki se je pred kratkim zaročil na Bledu z grško princezo Marino, je priletel z letalom iz Pariza v London.
Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: šahovski mojster Vasja Pirc in suplentka Josipina Juvančeva, učitelj Alojzij Škrabi in uradnica Terezija Petrunova, mestni uslužbenec Henrik Schdnwetter in sobarica Josipina Zor-kova, poštni sprevodnik Matija Grašič in Zofka Vugova, lesni trgovec France Kovše iz Ruš in posestnica Kristina Oro-ževa, strojnik Alojzij Modec iz Ljubljane in hčerka mizarskega mojstra Natalija Marušičeva, tkalski mojster Jože Hren in trgovska sotrudnica Alojzija Kukčeva, tkalski pomočnik Josip Springer in tkalka Kristina Gruberjeva, zidar Štefan Sluga in tovarniška delavka Tončka Medikova ter davčni uradnik Bruno Ditz iz Gostiva rja in zasebna uradnica Darinka Plesničarjeva. Bilo srečno!
Novi grobov!. Zadnje dni so v Mariboru umrli: železničarjeva hčerka Jerica Klingerjeva, stara poldrugo leto: čevljarski delovodja Ivan Pastir, 28 let; delavčeva žena Marija Drozgova, 32 let; posestnikov sin Jože Prah, 23 let; zasebnica Terezija Kermavčeva, 48 let in mizar France Freitag. star 46 let.
Trgovska nadaljevalna šola. V nedeljo 16. t. m. bo vpisovanje v vse tri ra*zrede trgovske nadaljevalne šole na Zrinjskega trgu 1, I. nadstropje, vrata 31 v pisarni upravitelja šole. K vpisovanju naj prinese vsak učenec, oziroma učenka zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list, 2 izpolnjeni rodovnici, ki jih dobi v pisarni združenja trgovcev, Jurčičeva ul. 8-II. in potrdilo o plačani celoletni šolnini 100 Din, ki jo plača tudi pri združenju. Sprejemni, ponavljalni in drugi izpiti se prično v ponedeljek 17. t. m. ob 16.30 uri in trajajo še v torek in sredo. Reden pouk se prične v četrtek ob 15. uri. Vse ostale informacije dobe interesenti v šoli.
Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru obhaja v soboto 15. t. m. svojo slavo. Maša zadušnica za padlimi junaki pri preboju solunske fronte bo v frančiškanski cerkvi ob 7. uri zjutraj, v pravoslavni kapeli pa parastos ob pol 9. uri. Vsi člani so dolžni, udeležiti se te počastitve naših padlih tovarišev, in sicer oni, ki so bližji frančiškanski cerkvi, tu, vsi osta'li pa v pravoslavni kapeli. K udeležbi so s tem vabljena tudi vsa vojaška in civilna oblastva, kakor tudi ostalo občinstvo. Posebnih vabil ne bo. Ker odpade tako svečani parastos na Trgu Svobode, prosimo vsa šolska ravnateljtva. oziroma upraviteljstva, da edrede proslavo preboja solunske fronte pri zgodovinskih urah, da se bo mladina zavedala važnosti tega velikega zgodovinskega dogodka.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi s sodelovanjem Trgovskega pevskega odseka v nedeljo 16. t. m. družabni izlet v Sv. Lovrenc na Pohorju, na katerega vljudno vabi vse člane in društvu naklonjeno občinstvo. Odhod z vlakom ob 13.27 uri do postaje Sv. Lovrenc, od tam pa peš do restavracije gosp. Geratiča. Udeležencem je na postaji Sv. Lovrenc na razpolago tudi avtobus, s katerim se lahko peljejo do Sv. Lovrenca. Da se ve društveni odbor ravnati zaradi števila udeležencev, naj se pošljejo prijave društvenemu tajniku v Jurčičevi ulici 8-1., telefon 28-48, ali gosp. Ander-fetu, telefon 29-10. V primera slabega vremena bo družabni izlet prihodnjo ne-dcJjo.
Odbor društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru vabi svoje člane ter novince-abituriente na 34. redni letni občni zbor DJA, ki bo v soboto 15. t. m. ob 19.30 uri v hotelu »Orel«. V proslavo društvene 15-letnice pa bo ob 21. uri istega dne in na istem mestu slavnostni občni zbor, na katerega vabimo predvsem tudi gg. akademske starešine.
Preložena predstava. Dramski studio ZKD sporoča, da je predstava igre »Patrioti« preložena na nedeljo 16. t. m. ob 20. uri v Nar. gledališču. Igro režira g. Makso Puri jan, nastopijo pa najboljši diletanti Maribora. Ne zamudite obiskati igre!
Tečaj z izpitnimi predavanji, ki se je
pričel zadnji torek, je povoljno obiskovan. Predavanjem prisostvuje po 30 udeležencev iz 16 rokodelskih strok. Udeleženci so z eno edino izjemo sami rokodelski pomočniki. Predavanja se vrše zvečer od pol 8. do 10. ure. V petek, soboto in nedeljo predavanja ne bo, pač pa se nadaljuje zopet v ponedeljek 17. t. m.
Tri gledališke predstave za 9 Din prei-me abonent-uradnik na galeriji. Abonenta stane torej za galerijski sedež od predstave 3 Din. Za sedem takih obrokov po 9 Din sprejme 12 dramskih in 10 glasbenih uprizoritev, torej ga stane tudi vsaka glasbena predstava le 3 Din. vsekakor naravnost smešna lapalija. Obroki za boljše sedeže niso mnogo dražji, da je podpis abnomana omogočen pač vsakomur in izgovor s krizo ne drži! Prijave sprejema gled. blagajna do sobote 22 t. m. Ponovno opozarjamo, da ostanejo lanskim abonentom dosedanji sedeži rezervirani le do sobote 15. t. m. Kdor ne more poravnati prvega obroka takoj, lahko to tudi stori prvega oktobra.
Pevsko društvo »Enakost« priredi v soboto 15. t. m. trgatveno veselico pri g. Špureju v Studencih. Vstop prost!
»Putnikov« izlet v Ptuj in Haloze, ki
bi se moral vršiti to nedeljo 16. t. m., se zaradi vremenskih neprilik preloži na poznejši čas.
Narodnim in narodnoobrambnim organizacijam! Uprava Sokolskega društva v Št. liju vljudno vabi vse mariborske narodne in narodnoobrambne organizacije, naj pozovejo svoje članstvo k čim večji udeležbi pri nedeljskem javnem nastopu, ki bo na telovadišču pred šolo v Št. liju. Podprite nas pri našem delu in v naših stremljenjih!
Rdeči križ v Studencih priredi v nedeljo popoldne prodajo dinarskih znakov. Prodaja znakov se bo vršila od hiše do hiše. Od dečkov in deklic ponujenih znakov naj občinstvo ne odklanja ter tako pokaže razumevanje za vzvišene cilje tega humanitarnega društva. Popoldne istega dne ob 17. uri sc vabijo vsi prijatelji Rdečega križa na veselico, ki bo v gostilni Grmek (preje Sluga) z zabavnim sporedom.
Društvo »Nanos« priredi 15. t. m. ob 20. uri v vseh prostorih gostilne Grmek v Studencih veliko vrtno veselico s pestrim sporedom, ki je obenem poslovilni večer tovarišem, ki odhajajo k vojakom. Prijatelji dobre kapljice in plesa bodo prišli v obilni meri na svoj račun.
Teden Rdečega križa na Pobrežju. V okviru tedna Rdečega križa bo v nedeljo ob 16. uri na Pobrežju v Renčljevi dvorani nastop gasilskega naraščaja, predavanje, petje in igra »Ne kliči vraga«. Pevske točke bodo spremljane z godbo. Pobrežani, pridite v čim večjem števi-
ilu!-
Vozne olajšave. Sarajevo: 29. septembra do 3. oktobra sadjarska razstava, polovična vožnja v času od 27. IX. do 5. X, na podlagi železniške izkaznice za 5 Din. Beograd: 12. do 15. septembra kongres plesnih učiteljev, polovična vožnja pri povratku od 7. do 18. septembra na podlagi železniške legitimacije. Zagreb : 15. do 16. septembra kongres hrvatskega planinskega društva, polovična vožnja od 12. do 19. septembra na podlagi železniške legitimacije. Zagreb: 15. do 16. septembra rokoborbe, polovična vožnja od 12. do 19. septembra na podlagi železniške legitimacije. Vrhnika: 16. septembra skupščina Družbe Sv. Cirila in Metoda, polovična vožnja od 15. do 18. septembra na podlagi železniške legitimacije. Užice: blagoslovitev častniške zastave 16. sept. Polovična vožnja od 12. do 20. septembra na. podlagi železniške legitimacije. Osijek:	16. do 23. septembra. Proslava
150-letnice strelskega društva. Polovična vožnja od 16. do 23. septembra na podlagi železniške legitimacije. Gradec: 15. do 23. septembra velesejem, 33.3 odst. znižana vožnja in vizuma prost vstop v Avstrijo od 11. do 27. septembra. Sejmska legitimacija 22 Din. — Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic, vizumov, legitimacij in valut po najku-lantnejših dnevnih tečajih pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon int. 21-22.
Mednarodne rokoborbe v »Unionu«.
Danes se borijo: prvi par Črna maska : Homann, drugi par Czaja : Markovič v odločilni borbi, tretji par tudi odločilna borba Belič : Gromov.
V	gledališki pevski zbor in balet se sprejmejo nove članice in novi člani. Prijave v gledališkem tajništvu.
Starši! Zahtevajte nakaznice pri Na-bavljalni zadrugi državnih uslužbencev in kupujte vse šolske knjige in šolske potrebščine za srednje, meščanske in ljudske šole pri Ziati Brišnik, Slovenska ul!ca 11.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6
se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom.
Obup avstrijskega emigranta. Avstrijskega narodno-socialističnega begunca Johanna Torglerja iz Gradca se ie lotilo hudo domotožje, ko je pribežal preko meje v Maribor. V obupu je segel po vero-nalu in ga izpil večjo količino. Ljudje so ga našli popolnoma nezavestnega in takoj klicali reševalce, ki so nesrečneža prepeljali v bolnišnico. Tam so mu nudili pomoč hi mu rešili življenje.
Železniški voz v plamenih. V noči na pretekli petek se je pri tovornem vlaku med postajama Pragersko in Rače vnel vagon, naložen z juto. V vagonu je bilo okrog SO bal sirove jute in se je ogenj z bliskovito naglico razširil na vso pošiljko. Ko je strojevodja opazil nesrečo, je pospešil vožnjo do Rač, kjer so na postaji goreči vagon odklopili in postavili na stranski tir. Škoda, ki jo trpi železniška uprava, je precejšnja. Kako je ogenj nastal, še ni točno ugotovljeno.
DiamsSci studio 2K»: Nedelja, 1®. X. ob 20. uri. Narodno gtedalilJe
PfflTRIOlJi
Radio Ljubljana. Spored za soboto 15. t. m.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; IS: plošče; 18.30: slike iz narave: 18.50; radio-orkester; 19.,50; »Zabavni feljtoni« (Niko Pirnat); 19.50: čas, jedilni list; 20: dva harmonikarja v boju med seboj; 20.45: gdč. Tinka Novakova poje slovanske pesmi; 21.15; radio-orkester; 22: čas, poročila, plošče (vokalne).
Grajski kino. Največje filmsko veledelo »V znamenju križa«. Krasen velefiim iz časov preganjanja kristjanov. V nemškem jeziku. Pripravlja se »Kralj Hsv-rtk VIII. in njegovih 6 žen«.
Kino Union. Prekrasen film »Prebujene strasti« (Prva dekliška ljubezen) z dražestno Karin llardt v glavni vlogi. Film. ki ie bil kot najlepši nagrajen v Milanu z zlato kolajno. Kot dopolnilo ■ Balkanske igre« v Zagrebu.________________
Pri hripl, bronhitisu, vnetju mandljev, .pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in čreva z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice.	i
Narodno gledališče
Otvoritev nove sezone bo v torek 2. oktobra. Uprizore Shakespearievega »Hamleta«. Uprizoritev tega .dela pomeni za vsak oder vedno dogodek ter bo tudi v Mariboru dostojen začetek nove sezone. Ta predstava bo tudi obenem nekaka interna proslava desetletnice umetniškega delovanja VI. Skrbinška, najvidnejšega igralca mariborskega gledališča. ki bo igral naslovno vlogo. Režira glavni režiser J. Kovič. Ostale vloge igrajo Kraljeva, Starčeva, Gorinško-va, Furijan, F. Kovič. Nakrst. Gorinšek, Harastovič, Medven, Grom, Rasberger, Blaž, Košič, Košuta, Verdonik, Štande-ker in drugi. Hamleta uprizore v bleščečem Župančičevem prevodu._______________
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Joseiove« grenčice s tem, da jo.izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da .ie »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz JoseSova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._________________________
Šolske kniiae
šolske potrebščine
Tiskovna zadruga, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Odplačila event. tudi na obroke
Če~se človek preveč navduši. Mednarodne rokoborbe na »Unionski« verandi še trajajo. Sinoči sta se mimo drugih borila tudi ruski medved in češki lev za častno zmago. Ves čas je bil v premoči češki lev. Sreča pa se je nasmehnila ob koncu boja ruskemu medvedu, ki je s pravo medvedovo močjo zrušil leva na blazino. To je navdušilo tako nekega ruskega emigranta, da je pričel tuliti kakor nor. Intervenirati je morala policija, ki jc preveč navdušenega ruskega navijača spravila na sveži zrak.
Vlomna tatvina. Včeraj popoldne je neznan vlomilec izpraznil reklamno omarico optika Petelna, ki jo ima v prostorih Grajskega kina. Odnesel je iz omarice 2 lornjona, daljnogled, busolo, pet oča! in razne druge predmete v vrednosti 2350 Din. Vlomilec je odprl omarico s ponarejenim ključem. Sluga Alojzij Fideršek je opazil vlom že, v popoldanskih urah, mislil pa je, da je g. Peteln sam odprl omarico in odnesel navedene predmete. Policija zasleduje drznega vlomilca, ki pa ie zaenkrat izginil brez sledu.
Iz mariborske bolnišnice. V Poljčanah se je pri mlačvi hudo ponesrečil 59-let-ni delavec Jože Strmšek. S cepinom se je udaril tako hudo po glavi, da se je zgru dil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima prebito lobanjo. Na Spodnji Polskavi se je na žagi poškodoval 18-letni hlapec Anton Turk. Po nesrečnem naključju je prišel z levo roko preblizu žagi, ki mu je odrezala mezincc, ostale prste pa hudo poškodovala. Pri Zgornji Sv. Kungoti jc kosil travo 18-letni delavec Ivan Kopič. Ko jc bil s košnjo gotov, jo nesel koso na rami domov. S potjo je padel in mu .ie kosa odrezala desni uhelj-
V bolnišnico so pripeljali iz Partinja nekega 32-letnega delavca Mihaela Švajgerja. ki ga jc po nesreči njegov brat udaril s sabljo po glavi.
Arctacije in prijave. V nekem zakotnem lokalu je bila sinoči aretirana znana mariborska posestnica Marija Š.. ki ie popivala v družbi moških in razsaj
V policijskih zaporih sta preteklo noč prenočevala tudi Nikola K. in Marija D-< ker sta osumljena neke tatvine. Prijavljeni pa so bili policiji Henrik P. zaradi pretepa in lahke telesne poškodbe, Anton P. zaradi neupravičene nošnje orožja Josip A. zaradi kršitve /.glasovalnih predpisov, France M. in Tone R. pa zarad’ razgrajanja in kalenja nočnega miru.
Vremensko poročilo niarlborrke mete* orološke postaje. Davi ob 7. uri ie kazni toplomer 18 stopinj C nad ničlo; minimalna tdmperatur,i i? znašala 1! stopin) C nad ničlo; barometer je ka,z?1 pri 19 stopinjah 744, reduciran na ničlo 7-12; relativna vlaga 8x5; vreme je tiho in oblačno; vremenska prognoza: vreme se bo zboljšalo.
Mariborski »Večer nik« Jutra
1 II il I 'MIMIBfli'11'llll | IIHillll IB!S3SaE'.'.. .
Proslava petnajstletnice osvofaojenja
Prekmurja
SPORED SLAVNOSTI V LENDAVI.
Proslava petnajstletnice osvobojenja Prekmurja le bila preložena na 22. in 23. septembra- Vršila se bo v širšem obsegu kakor je. bilo zamišljeno prvotno, da bo resnična nacionalna manifestacija narodnih množic na naši skrajni severni meji. Temu primerno je bil razširjen tudi Prireditveni odbor, kateremu stoje na čelu narodni poslanec g. Hajdinjak, nadalje narodni poslanec g. Benko, poleg pred stavnikov nacionalnih društev pa so v odboru še drugi zastopniki, kakor banovinski svetniki in župani.
Glavni dan proslave bo v nedeljo 23. septembra. V soboto 22. septembra popoldne se kot nvod slavnosti izvrši spominska svečanost na grobovih za Prekmurje padlih legionarjev v Murski Soboti. Prvi spomin gre vsekakor žrtvam za našo svobodo, ki počivajo v zemlji, za katero so bile doprinešene. Isti dan |skušnja za sokolski nastop. Ob pol 9. na seja lendavskih narodnih društev v veliki dvorani »Krone«.
V	nedeljo bo budnica, takoj nato bo skušnja za sokolski nastop. Ob pol. 9. eri bo sprejem zastopnika visokega po-
krovitelja proslave Ni. Ve], kralja.-.sledi služba božja, na kar se razvije po mestu sprevod, ki se ustavi pred. »Krono«, kjer bo slavnostno zborovanje. Popoldne ob po! treh bo sokolski nastop na letnem telovadišču Sokola in po nastopu ljudska veselica.
Že v petek bo Otyor.iena v prostorih meščanske šole Prekmurska razstava«, ki bo pokazala mnogo pristnih domačih zanimivosti, kakor še doslej niso bile zbrane in stavljene na razpolago za ogled širši javnosti.
Vložena je prošnja za četrtinsko vožnjo po železnici in se še ta teden, pričakuje ugodna rešitev. Za prenočišča in prehrano je preskrbljeno, potrebno pa ie, da se pošljejo odboru prijave še pravočasno, da bo vse urejeno čim boljše in udobnejše.
Lendava bo zbrala na tej narodni manifestaciji množice narodno zavednih Jugoslovanov iz svoje bližnje in daljnje oko lice. Prekmurje pa s polno vero pričakuje. da bo pri teh slovesnostih lahko požara vilo tudi množice svojih prijateljev iz krajev onostran Mure
Zahteve hišnih poseshrkov
Poročali smo že, da je bilo na občnem zboru Zveze društev hišnih posestnikov |v Ljubljani sprejetih več resolucij, v katerih zlasti zahtevajo:
Stanovanja posestnikov naj bi se ocenjevala za 30 odstotkov nižje kakor pri najemnikih, v krajih do 5000 prebivalcev Pa naj se ta stanovanja ocenjujejo po tdrifi, ki velja za male obrtnike, da se zniža zgradarina od 12 do 10 odstotkov, da se spremeni zakon o neposrednih davkih tako, d;r se bo. na račun stroškov za vzdrževanje, in amortizacijo zgradb odbilo od skupne letne kosmate najemnine 40 odstotkov, namesto dosedanjih 30 odstotkov. Hišni posestniki tudi zahtevajo, da naj pristojna obiastva ne odobre občinskih proračunov, ki povečujejo že itak neznosne občinske dajatve in takse. Ukine naj se pobiranje kul uka v mestih.
Glede dolgoročnih ali kratkoročnih posojil hišni posestniki naglatšajo, da je nujno potrebno ustaviti vse prodaje ne-’ premičnin zaradi neplačanih anuitet ali obrokov, dokler ne bo izšla nova uredba. Na prošnjo dolžnikov naj se kratkoročna' posojila spremene v dolgoročna s povoljnimi obrestmi. Obrestna mera pri dolgoročnih posojil naj se zniža na 5
odstotkov in na prošnjo naj se podaljša rok odplačevanja dolga na 50. let. Popraviti ie treba predpise glede odpisa zgradarine. Ukine naj se člen 7. davčne novele, ki določa minimalne pridobnine na podlagi najemnin. Znižajo naj se vse avtonomne doklade, zlasti banovinske. Plačilni nalogi in tiskovine naj se izdajajo v s 1 o v e n š č in i.
Zgradarina za nove hiše, zgrajene pred letom 1932. naj znaša zopet ,3 odstotke, za neko dobo let pa na.i se odpiše onim posestnikom, ki bodo stanovanja v starih hišah modernizirali. Zaščiti naj se zadolžene hišne posesti. V ta namen naj se zniža obrestna mera za hipotečna po* sojila na 6 odstotkov, amortizacijski rok za odplačilo pa podaljša na 25 do 30 let. Da se tildi zasebnikom omogoči-dajatev hipotečnih posojil, naj se zniža rentnina. Poskrbi naj se za likvidnost denarnih zavodov. Denarni zavodi z zakonsko zaščito naj bi sprejemali za plačilo posojila tudi svoje lastne vložne knjižice.
Letošnja Ljubljana v jeseni
XXVIII. prireditev Liubljansk.. velesejma. »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra 1934, je bila pod pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja Aleksandra in pod častnim predsedstvom ministra za trgovino in- industrijo g. Juraja Demetroviča.
Letošnja »Ljubljana v jeseni« je bila po številu- in raznolikost} razstav kulturnega in gospodarskega značaja izredno bogata.
Kulturni del »Ljubljana v jeseni«, so
tvorile razstave: Obširna in izvirna glasbena. umetniška »Slovenska pokrajina«, vzorna higijenska »Mati in dete« in poučna' izseljenska razstava.
Gospodarsko stran prireditve pa so podčrtale: Strokovnjaško prirejena ribar-ska razstava, bogata razstava »Živalce«, keze in ovce od 3. do 10. septembra, zelo dobro uspela mednarodna razstava psov vseli pasem od 1. do 2. septembra poučit, arhitektonska razstava in z njo v zvezi razstava »NVeekend«, -zelo dobro prirejena hranilniška razstava in obrt niška razstava Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice,za TOl v Ljubljani.
Da ostane zvesta tradiciji, je priredila velesejemska uprava dne 8. septembra priljubljeno tekmo harmonikarjev za prvenstvo države.
Mimo kulturnih in gospodarskih razstav. je beležiti tudi zelo dobro zasedbo industrijskega, obrtnega in trgovskega ^oddelka, ki mu je dal prav posebno noto naš lepo napredujoči obrtni stan.
Prireditev, ki jo je ves čas spremlja-
lo	nailepše vreme, je obiskalo okoli 95 tisoč ljudi iz vseh delov naše države. Številen je bil tudi obisk tujcev iz Avstrije, Nemčije, Francije, CS.R. Švice, Bolg: rije. Italije in Anglije-
XV. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani bo početkom meseca junija 1935.
Ptuj
V	gledališču.
»Zakaj se pai cmeriš, saj sva prišla gledat veseloigro.«
»Hudo mi je za denar, ki sem ga plačal za Vstopnico.«
Lep razvoj vsedržavne stranke v ptujskem - okraju. Kljub demagogiji. . ki. . jo uganjajo razni razdiralci državnega edin-stva in sloge, se v ptujskem okraju lepo širi vsedržavna jugoslovanska nacionalna stranka. To sta pokazala tudi shoda, ki sta bila preteklo soboto in nedeljo, prvi pri Sv. Barbari v Halozah, drugi pa v Koračicah. Oba shoda sta bila izredno dobro obiskana in se je vse prizadevanje nasprotnikov razblinilo v nič. Na shodu pri Sv. Barbari je poročal narodni poslanec g. Petovar o aktualnih gospodarskih vprašanjih, o delu narodne skupščine, o novem zakonu za zaščito kmeta ter sploh o vsem, kar se tiče našega na-
rodnega gospodarstva. Mnogi izmed navzočih so zaprosili tudi za podporo ter je-posJanec obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Na shodu v Koračicah pa je poročal o vseh važnih zadevah in o delovanju stranke g. dr. Senčar. Navzoči zborovalci so z velikim zanimanjem na obeh shodih poslušali poročila in z velikim odobravanjem dokazali, da se zavedajo velikega pomena konsolidacije političnih in gospodarskih razmer v državi.
Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vršil v sredo 12. t. m., je bil. kar se tiče dogona. razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila zaradi pomanjkanja kupcev minimalna. Prignali so 149 svinj in 164 prascev, skupaj 313 ščetinarjev. Od teh so prodali 83 glav. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7 Din, peršutar ji 5—6 Din; prasci stari 6—12 tednov so se prodajali po kakovosti od 60—150 Din eden.
Knug
za vse osnovne, meščanske in srednje šole kupuj v knjigarni
Tiskovne 7,adruge, Aleksandrova c. 13.
Tudi na obroke' 3575
Sv. Lovrenc na Pohorju
Koncertni večer. Agilno Tujsko-pro-metno društvo pri Sv. Lovrencu na Pohorju nas je iia praznik, dne 8. septembra presenetilo s prav dobro uspelim kon certnim večerom, katerega je priredilo v lepo opremljeni dvorani pri »Jelenu«. Obisk je bil nad vse pričakovanje do-1 ber. Agilni predsednik g. Alfonz Pernat je pozdravil številne navzoče, nakar je v lepem, kratkem, jedrnatem nagovoru obrazložil pomen tujskega prometa za našo državo, narod in posebno za naš lepi planinski kraj, biser Pohorja, vneti pobornik za povzdigo tujskega prometa ban. zdravnik g. dr. Lojze Pirnat. Prireditev je v vsakem pogledu dobro uspela, za kar gre hvala g. Petrunu, ki je s svojimi dobrimi, izvežbanimi pevci in tamburaši navzoče direktno očaral in s tem pripomogel do najboljšega razpoloženja. Vidi se. da naši ljudje pravilno pojmujejo pomen za naš kraj tako prepotrebnega tujskega prometa. Le tako ns«-pre.i in usoeh ne bo izostal.
Strela udarila v letalo.
Potniško letalo na progi Pariz—London je zašlo v hudo nevihto. Streb ie udarila v letalo in omamila pilota. Na j srečo pa je bi! pilot še toliko pri zavesti, da je lahko še naprej vodil letalo in srečno pristal na letališču. Strela je udarila v letalo zato, ker je pilot pozabil odklopiti aparat za brezžično telegrafijo.
Nonce Casanova:
•«
„Sveta Mariia
Nočem zmanjšati ugleda doktorja Su-užtnskega, če vam povem, da je morda edini zdravnik za duševne bolezni, čigar dela na nas lajikc ne napravljajo utiša, da so samo prepad nad temo ... Eleganten gospod je, rojen za družbo, silno inteligenten. a kljub svoji slavi skromen in prijazen. Vendar se le nerad pogovarja
0 svojih bolnikih in njih zdravljenju, ljubša snov so mu zudnja komedija ali smernica novega slikarstva. Nekoč sem ga pa le slišal govoriti o njegovih poklicnih zadevah. Bilo je prj gj/A|avi grofici V.
1 a je pripovedovala ne vem več kateri dogodek iz sovjetske Rusije, ki ga je bila zjutraj čitala v nekem listu. Naenkrat sc je obrnila do S,uližinskega.
»Strašna usoda teh revežev bi vas bila gotovo zanimala, gospod doktor. Večina jih je skupno zblaznela v ruskih ječah. Človek bi skoraj verjel, če čita o teh grozotah, da je blaznost prav tako nalezljiva bolezen kot mikrobne bolezni.«
Glas Suližinskega se je, poglobil in počasi je spregovoril:
»Blaznost je lahko nalezljiva in zavisi od posebnih okolščin in gotovih zmed, ki vam jih pa ne bom razlagal. Rajšc vam bovem kratko povest, ki je strogo res-nicna, ker sem jo sani doživel, in vam do kaže nalezi ji vost blaznosti bolje kot moki znanstvena izvajanja.«
»Bilo je proti koncu julija 1912,« je nadaljeval Suližinski. »Bil sem na počitnicah na Norveškem v gorovju Kjolen. Neki dan sem šel doli v pristanišče Bodo in izvedel, da so mornarji zapazili na širokem morju na zapadu od West-Fjor-da, jadrnico s tremi jambori, ki je bila na videz prepuščena' sama sebi. Poklicali so jo in ji ponudili pomoč, a niso dobili nobenega odgovora.
Spočiti duh si na počitnicah bolj zaželi zunanjih utisov, katerih ne dobiva za časa dela v laboratoriju. In tako je vzbudila ta skrivnostna ladja moje zanimanje v veliki meri. Eden mojih prijateljev, princ de Consta-Verome, ki je pri-križaril ob skandinavski obali in sc usta vi! za nekaj tednov v zalivu Bodo, mi je posodil svojo jahto. Mornarski komisar, kateremu me je bil predstavil francoski konzul v Ostersundu. ki sem ga; poznal in srečal v Bodu, mi je dovolil, da spremljam častnika in nekaj mož, ki naj bi razjasnili položaj Čudne jadrnice. Kmalu smo bili poleg nje.
Zelo sem se vznemiril, ko sem zapazil, da plapola na njej francoska zastava in da ima ob strani v zlatih črkah napisano ime: »Sveta Marija.« Dva galeba sta sedela na sprednjem jamboru. Vsa jadra so bila pravilno povezana in valovje je zibalo ladjo. Zaman smo klicali. Lahko si predstavljate, kakšen utis je napravila na nas ta skrivnostna, na videz zapuščena ladja.
Pristali smo ob njej in zlezli na krov. 'Popoln mir je vladal na njem. Nič se ni
ganilo. Nas je bilo kar groza. Ali so vsi »Sveto Marijo« zapustili? Toda zakaj? Kdaj? Kako? Saj so vsi rešilni čolni še viseli nsd krovom. V čuvajnici je ura še vedno tikatakala, dokaz, da je pred osem in štiridesetimi urami bil še kdo na ladji.
Prvič v svojem življenju sem bil čudno zmeden, ko da bi smrtne sence plahutale okoli mene. In glejte, ko srno stopili v kapitanovo kabino, smo našli na tleh pred posteljo moško truplo (kapitana samega), ki .ie imel na japonski način prerezan trebuh. Možak je še tiščal v roki eno onih zakrivljenih bodal s slonokoščenim ročajem, ki prihaja iz dežele mikada in harakirija.
Pogledali smo v ladjin dnevnik, ki je ležal odprt na mizi. Vpisana so bila opazovanja predvčerajšnjega dne, toda nič, kar nam bi moglo pojasniti ta izredni dogodek. In vendar smo stali pred oči-tim dejstvom: pred samomorom. Ta nam pa tudi ni razlagal odsotnosti moštva. Razen tega ni bilo z ladje nič odneseno: niti denar, niti perilo. Moje misli so se začele mešati.
Na povelje komisarja so odvedli jadrnico v Bodo, kjer naj bi ostala začasno. Med tem so hoteli obvestiti njeno domačo luko.
Ne vem, zakaj sem sc rajše vrnil po drugi poti okoli otočja Wago. Kmalu nas je iznenadilo petje ali bolje rečeno tuljenje, ki jc prihajalo iz zapuščenega oto-čiča na južnem koncu. Ker me je stvar zanimala, smo pristali. Na naše klicanje se je prikazalo kakih dvajset mornarjev, vseh razcapanih in .sladnih; takoj pai so;
zbežali pred nami. Nekateri med njimi so po zapevu Malborougha prepevali:
»Kapitan je mrtev, ne more več jadrati.«
Drugi so tulili: »Poglej ga! Zasadil jo nož! Naprej! Preč!«
Takoj sem spoznal, da je moštvo »Svete Marije« in da so vsi zblazneli. Privabili smo jih slednjič le na ta način, da smo jim ponujali živeža, ki smo ga šli iskat v kuhinjo jahte. Nesrečneži so dobesedno umirali od lakote. In še tedaj je tu in tam ušel njih ustom, ki so krčevito požirali kruli in meso, ki je razodeval njihovo grozo, in od strahu razširjene oči so blazno strmele v nas.
Takoj sem si razložil dramo. Nedvomno je bil to eden najznamenitejših primerov nalezljive blaznosti, ki sem jih imel v svoji praksi. Prvi med njimi, ki je bil zapazil strašni kapitanov samomor, je bil silno pretresen, kajti njegovo duševno razpoloženje ni bilo kos takemu udarcu. Tekel je povedat novico svojim tovarišem, in ta dih groze .ie obsenčil njih živce, ki so bili uničeni od dolgega napornega potovanja in bolezni ter smrti krmarja (kot sem zvedel pozneje).
Ko so pluli mimo tega otočiča, jih je čut samoobrambe, ki nikakor ni ugasel pri blaznikih, kot se to navadno meni, spravil do tega, da so skočili v morje in splavali na suho, tja, kjer smo jih našli.
To je bil utrinek pameti v njih blaznosti, in to ni nič čudnega, če pomislimo na utrinke blaznosti, ki jih imamo mi v svoji pameti...«
Milan Rusčak:
Človek, ki se mu ni bilo mogoče izogniti
»Jo napot kivanog, kedves baratum!«
Bil je on — Berislav Križan!
»Glejte si,« je rekel, »kdo bi si mislil, da se bova srečala v Budimpešti! Vese-
li	me, zelo me veseli, posebno še.zaradi tega, ker ste zadnjič odšli prav sredi pogovora. Tako lahko kar nadaljujeva. Kje sva že neki nehala? Aha, da, spominjam se! Pripovedoval sem vam o rižu iz porečja Hoamghoja. Glejte, riž, ki ga pridelujejo v tisti zelo rodovitni deželi, se odlikuje med vsemi drugimi vrstami po svoji izredni redilnosti in plodnosti. Kitajska bi zaradi svoje ogromne preob-Ijudenosti že davno pomrla od lakote, če bi tisti riž ne bil tako plodovit in če bi ne vseboval posebnih hranilnih snovi, ki nadomeščajo vse: kruh, jajca, meso, solato, krompir...«
»Ali ne bi rajše stopila v kavarno ali v gostilno,« sem ga prekinil.
»Kar se mene tiče,« je dejal, »bi bil pripravljen, ampak bojim se, da mi boste zopet pobegnili in da bova zopet ostala sredi pota.«
»Moj Bog!« sem pomislil, »tako se ga torej tudi ne iznebim. Kako tedaj?«
In domislil sem se.
*£ujte,« sem jedal. »ste že bili v Kis-faihidu?«
»Ne!« je odvrnil. »Kje je tista reč?«
»Tq je budimsko predmestje,« sem de-
jal, »nekak Prater. če želite, si ga ogledava.«
»Prosim, gospod!« je rekel.
In šla sva. Na obeh straneh starodavnega drevoreda, ki je tvoril nekoč del privatnega parka grofa Erdodyja so se vrstile pritlične lesene in pisano poslikane barake. Za dvajset ali celo deset fi-lirjev so se lahko videle morske deklice, dvoglave opice, prepotopne roparice in neštete druge prečudovite iznajdbe komedijantov. Nekako pri sredini drevoreda je stalo na velikanskem kričečem plakatiu, ki je visel na vratih velike barake, zapisano to-le: »Kdor se hoče v življenju prepričati, kako strašne so peklenske muhe, naj plača dvajset filirjev in naj vstopi!« Odštel sem blagajničarki vstopnino zase in za gospoda Berisla-va Križana, prijel ga za rokav in povlekel za seboj. Sluga, ki naju je sprejel, nama je ponudil vsakemu svoj čolniček, gospodu Berislavu sprednjega, meni zadnjega. Odprl je mehanizem, ki je reguliral cirkulacijo vode v leseni strugi in vožnja v pekel se je pričela. Ampak samo za gospoda Berislava Križana, zame ne! Z obema rokama sem se oprijel korita, da me voda ni odnesla in sem ves srečen opazoval, kako je izginil moj ljubi prijatelj v črnem žrelu peklenske votline... Potem sem skočil na breg in
odšel, kar so me mogle naglo nositi noge. Peklenske muhe, ki jih je bil deležen gospod Berislav Križan, so mi bile vsaj še za enkrat prizanesene ...
A ne za dolgo. Ko sem sedel nekaj mesecev pozneje v Beogradu pred »Moskvo«, se mi je naenkrat približal in dejal :
»Dobar dan, gospodme! Eto, opet se nadjemo!«
»Ali vas je budimpeštansko peklo zares izpustilo?« sem se začudil.
»Bilo je prav zanimivo in lahko vam je žal, da ste pobegnili,« je dejal. »Ampak to ni glavno, bolj važno je, da ste me prekinili, nisem mogel dokončati svojega pripovedovanja o rižu iz porečja Hoanohoja. Glejte, tisti riž so Kitajci dolgo prikrivali. Po starodavnih predpisih dinastije Sing-Tse, ki je vladala nekaj sto letij pred Kristusom, je bil tisti riž posvečen domačemu božanstvu Fu-Kinu in zato je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano prodajati ga belokožcem. Dovoljenje za izvoz je izsilila od kitajske vlade šele angleška vojna mornarica, ki...«
»Dovolite, gospod Berislav Križan,« sem dejal, »da vas prekinem. Mudi se mi po opravkih. V Zemun moram.«
»Ravno prav,« je vzkliknil, »tudi jaz sem namenjen tja. Poideva skupaj.«
Vstala sva in šla do pristanišča. Premišljeval sem vso pot, kako bi se ga iznebil, a domisliti se nisem mogel nobene poštene zvijače. Ko pa sva dospela na ladjo, sem se v skrajnem obupu od-
ločil za poslednje: počakal sem, da se ladja odmakne od brega, splezal na ograjo in — skočil v vodo. Ker nisem plava* lec za rekorde, sem rabil malo več časa do brega kakor sicer, a ko sem se izmotal in zahvalil Boga, da me je rešil Berislava Križana, kdo me je prvi spre-jej in pozdravil — on sam!
»Dobra misel!« je dejal in sc otresel mokrote. »Kar ohladilo me je. Nu, saj je pa tudi zares vroče.«
»Moj Bog!« sem vzkliknil skoro brez zavesti od groze. »Kako ste prišli sem?«
»Prav preprosto,« je dejal. Skočil sem za vami in ker sem se bal, da mi pobegnete prej nego zaključiva najin pogovor, sem se požuril in vas prehitel. Vidite, tisti riž je potem najprej prišel v Anglijo in na angleškem kraljevskem dvoru...«
A to so bile zadnje besede Berislava Križana, ki sem jih slišal, kajti v tistem trenutku me je obšla taka groza, da sem ga pograbil, zagnal v Savo in bežal, bežal...
In sedaj me stresa mraz pred vsakim oglom. Mnogo potovanj sem opustil samo da ne bi mu dal prilike za nadaljevanje debate o rižu. Pa tudi .riža ne jem več, ne hodim v restavracije, v katerih ga kuhajo na juhi, ogibljem se izložbenih oken špecerijskih trgovin, kjer je razstavljen, in če slišim ali vidim kje njegovo ime, me obide taka groza, da zatulim in zbežim in da me zaradi tega že vsi smatrajo za čudaka ...
Sokolstvo
SOKOLSKI DAN V OBMEJNEM ŠT.
ILJU.
Agilno in požrtvovalno Sokolsko društvo v St. liju, ki se je v razitierotria kratki dobi svojega obstoja krepko razvilo, bo priredilo v nedeljo 16. t, m. popoldne svoj letošnji javni nastop, združen z velikim narodnim slavjem. Spored je zelo bogat in pester. Ob 14. uri bo na kolodvoru sprejem gostov in mariborskih Sokolov. Po sprejemu se bo razvil sprevod na letno telovadišče pri šoli, kjer bo javni nastop. Nastopili bodo vsi telovadni oddelki. Po nastopu pa bodo Sokoli in občinstvo odkorakali v sprevodu na prostor, ki je določen za veliko narodno slavje.
Pozivamo vse mariborske Sokole in vse mariborsko zavedno občinstvo ter vsa okoliška bratska društva, naj pohite prihodnjo nedeljo popoldne v obmejni Št. Ilj, da tako skupno manifestiramo sokolsko idejo! Mariborčani imajo zelo ugodne zveze, h Maribora odhaja vlak ob 13. uri, povratek iz Št. lija pa zvečer.
III. ŽUPNE LAHKOATLETSKE TEKME,
Preko 300 tekmovalcev se je prijavilo za tekme, kar dokazuje, da je ganjmanje za lahkoatletiko zelo naraslo. Vse edi-nice so dobro izrabile poletni čas in s tem omogočile župi, da dostojno zaključi poletno delo po telovadiščih. Na dosedanjih tekmah so bili doseženi povprečno jako dobri uspehi, katere pa bodo tekmovalci na sedanjih gotovo prekosili. Tako bo prišlo tudi razvajeno oko gledalcev na svoj račun.
Vse zavedno meščanstvo pozivamo, da v polni meri izpolni svojo dolžnost m prisostvuje plemenitemu boju našiti tekmovalcev! S svojim obiskom boste dokazali, da z razumevanjem sledite našim stremljenjem in odohravate način našega dela. Pestrost tekem bo morala zadovoljiti vsakogar.
Nastopili bodo vsi oddelki razen dece, in sicer: člani v šestero Ml peteroboju, četaši in starejši člani v troboju, članice v troboju in peteroboju, ženski naraščaj v troboj«', moški naraščaj v peteroboju in četveroboju in končno člani in članice za prvenstvo v posameznih panogah in v mednarodnih tekih, Pričetek tekem bo v sobqto 15. t, m. ob 14. uri s posameznimi panogami. V nedeljo ob 5,30 uri zjutraj bo zbor vseh tekmovalcev iu pričetek tekem v višebojih, popoldne oh 15. uri pa zaključne tekme v posameznih panogah iti mednarodnih tekih.
Vse tekme se bodo vršile na prostoru Železničarja ob Tržaški cesti, Opq-zariamo tekmovalce- Kakor tudi cenjena občinstvo, da se bodo vršile tekme ob vsakem vremenu- — Zdravo!
Šport
REVIJA LAHKOATLETOV V MARIBORU.
Jutri v soboto 15. in v nedeljo 16. t. m. bo na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti največji letošnji lahkoatletski miting, ki ga priredi mariborska sokolska župa. Znano je, da razpolagajo sokolska društva z izvrstnimi lahkoatleti, ki se udejstvujejo tudi pri raznih športnih društvih. V soboto in v nedeljo se bodo ti lahkoatleti borili za prvenstvo župe. Nastopilo bo okrog 300 tekmovalcev in tekmovalk, torej število, ki ga pri navadnih lahkoatletskih mitingih ne vidimo. Tekmovali bodo v šestero, petero in troboju. Poleg višebojev bodo tekmovali tudi v posameznih panogah. Vsi atleti in atletinje, ki bodo tekmovali, so se vestno pripravili in trenirali in ni izklju^ čeno, da bo med nastopajočimi morda marsikateri talent, ki bo zrušil kakšne rekorde.
Ljubitelji lahkoatletskega športa bodo prav gotovo zadovoljni, zato jih vabimo, naj v čim večjem številu prisostvujejo mitingu, ki bo največji, ki smo ga doslej v Mariboru kdaj videli.
Nogometni turnir priredi v nedeljo 16, t. m. Okrožni odbor Ljubljanske nogo? metne podzveze v Mariboru, in sicer popoldne na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Odigrale se bodo štiri tekme, v katerih bodo nastopali klubi SK Železničar, ISSK Maribor, SK Rapid in SK Svoboda. Turnir se bo pričel ob 14.30 uri. Čisti dobiček je namenjen po-škodbenemu fondu LNP-
A\otosekci)a »Peruna« vabi vse člane, goste in prijatelje motornega športa na proslavo 5-letnice kolesarske sekcije »Peruna« na Teznem. Dolžnost vsakega člana je, da se proslave udeleži. Zbirališče ob 13.45 uri na Trgu Svobode. — Načelnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Včerajšnje službeno ohjave se popravljajo v toliko, da sodi pokalno tekmo miadin SK Železničar : SK Rapid g- Vesnaver, pokalno tekmo SK Svoboda mladina i ISSK Maribor mladina pa g. Bizjak.
Oliitipiada v Mariboru. Tukajšnjemu agilnemu Olimpijskemu odboru se je posrečilo dobiti film o X. Olimpijskih igrah v Los Angelesu, katerega bo predvajal v tukajšnjem Grajskem kinu v soboto 15. t. nj. ob 14. uri lil v nedeljo 16, t. m, ob 10. uri. Pilin vsebuje vse panoge spor-ta in telovadb®. ie izvrstno izdelan ter bo nedvomno zadovoljil in navdušil vse gledalce.
Moder sodnik.
Pred dunajskim sodiščem se je pred kratkim zagovarjali neki gostilničar, ker ni hotel plačevati za svojega nezakonskega otroka določenih alimentov. Ko je bil ponovno klican na sodišče, se je delal zelo ubogega in je tožil o svoji bedi, da bi se bil celo sodnik razjokal, ko bi ne bil vedel, s kom ima opravka. Sodnik pa je bil prepričan, da so vsi možje, ki morajo plačevati alimentacije, taki in da se vsi izgovarjajo, kako radi bi plačali dolžni znesek in da bi si celo od ust odtrgali, ko bi kaij imeli. Omenjeni gostilničar je skušal sodnika prepričati, da nima niti za tobak. Sodnik ga je nekaj časa mirno poslušal, nato pa mu je rekel, narj mu pokaže dozo za cigarete. Gostilničar je potegnil iz žepa dragoceno srebrno dozo, ki je bila polna finih cigaret. Sodnik je takoj izračunal, da stanejo cigarete z dozo vred okrog 50 šilingov in mu je dejal, če lahko kadi tako drage cigarete in nosi pri sebi tako dragoceno dozo za cigarete, lahko plača tudi alimente za nezakonskega otroka. Pri razpravi je bil navzoč tudi eksekutor, ki je takoj odvzel »siromašnemu« gostilničarju srebrno dozo in še nekaj drugih dragocenih predmetov.
Blaženi strici iz Amerike.
Lepo in prijetno je, če ima kdo v Ameriki strica, zlasti če je stric bogat. Nerodno je včasih samo, če je tak stric že v letih, pa se noče posloviti od tega sveta. Cesto se zgodi, da si želi smrti svojega bogatega strica večje število nečakov in nečakinj. Zgodi pa se tudi često, da nečaki in nečakinje zvedo za smrt svojega strica precej pozno. Tako so pred nekaj tedni dobili trije Nemci ob-
vestilo, da jim je že pred 10 leti umrl v Ameriki stric in jim zapustil ogromno imetje 50 milijonov dolarjev. Ker je nečakom stric že davno umrl, jih vest o njegovi smrti ni pretresla, marveč celo razveselila, saj so postali čez noč dediči velikega premoženja. Toda njihova sreča ni trajala dolgo. Premoženje, ki ga je zapustil njihov stric, so dvignili že prej trije neznani »nečaki«, ki so se izdaiali pod imeni pravih dedičev.
Duhovit pridigar.
»Dragi moji verniki,« je dejal neki pridigar naseljencem v neki severnoameriški pokrajini, »spominjate se, da sem vam obljubil pridigati danes o največjih lažeh na svetu. Moja pridiga bo poučna iu zanimiva, zato vas prosim, da me verno poslušate. Preteklo nedeljo sem vas opozoril, naj prečitate 17. poglavje evangelija sv. Marka, da boste mojo pridigo lažje razumeli. Kdor je to poglavje prečita!, naj dvigne roko,« Vsi pobožni verniki, ki jih je bila polna cerkev, so dvignili kvišku desnice, nekateri med njimi pa celo kar obe roki. »Dragi moji verniki,« je nadaljeval pridigar, »opozoriti vas moram, da ima Markov evangelij samo 16 poglavij. Sami torej vidite, da mi je danes lahko govoriti o velikih lažeh.«
Navdušenje za preteklost.
Mlad komponist prinese klavirski izvleček svoje nove operete starejšemu tovarišu in ga vpraša, kaj sodi o njem. Tovariš sede za klavir, odigra nekaj strani in pravi:
»No, no, dragi prijatelj, kdo bi si mislil, da se navdušuje tako mlad človek za tako stare melodije!«
BBS
Razno
KORUZA
za k fino, semensko pšenico in rž dobite pri Kmetijski dru<*bj Meljska c- 12, tel. štev. £083. .3793
SPALNICA
iz trdega lesa pin JJ00, , starinski umivalnik s tremi ogledali, dve moderni svetli postelji, 4 stoli, mali divan 130.—, mize, dve omari, pletilni stroj, pernic? na proidaj. Ruška c. 3/1., deisno 3852
OTVORITEV	OOŠTILNP!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel gostilno g. Franca Požauka v Košakih Točil bom prvovrstna vina po zmerni ceni. Otvoritev, dne 16- septgmbra s trgatve-no veselico in plesom. Začetek ob 15. uri, vstop prost. Se priporoča Adolf Pavatec, gostilničar,	3843
Posest
TRI ORALE GOZDA
poceni naprodaj, Pobrežje, Zrkovska c. 28-	3841
_
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna iu zračna, /. u-porabo kopalnice, se takoj (Kida. StroPmaierjeva ul. 28, II uadstr., vrata 9	3463
Dijaška stan.
Prodam
dijakinja iz dobre ROD, BINE
se sprejme na stanovanje iu hrano- Naslov v upravi »Ve-cernika«,	3802
DIJAKA
sprejmem takoj v popolno oskrbo. Naslov v upravi lista. 3815
NAPRODAJ HIŠNI TELE-FON
z 1 centralo in 3 postajami-Vprašati pri Mestni hranilnici, Maribor.	3807
Službo dobi__
SERIOZNEGA GOSPODA
za nabiranje reklame za Maribor sprejmem. Predstaviti •se: hotel »Mariborski dvor«, od 12. do H- ure.	3844
Pouk
POUK
v olasovirjn, solo m 4 roči'0 daje absolvistlnja dim. koii-zervatorija proti pouku slovenščine Naslov v upravi. ,3846
Spomnite se CMDH
Izdnia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelia in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik "	'	~TANKO DETELA v Maribora.