94. številka.
V Trstu, v soboto 24. novembra 1888.
Tečaj XII
f.E D I N O S T"
tzhuui livukrnt na teden, vmiko srede m lotooto oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za VHe leto gl. K.-,- izven Avst. 9.— gl. za polu leta , .H.—; „ „ 4.50 w 7.R četrt letK „ 1.50; „ „ 2 25 „ Pok mičtte številke ho dobivajo v prodaj* ni ca h tot.nka v Trste po A nov..
v Gcrici in v Ajdovićini po «; nov. Na naročbe brez priložena naročnine se upravništvo ne osira.
EDINOST
Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici ('nriiiti* it. 2s, V«ako pUmo mora 1»■ 11 IrjuikoTano, ker nefrankovana n« »prejemajo. Rokopini »e ne vračajo.
Oglasi i u oznanila se račune po T nov. vrstica v petitu ; za naslove r debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor hi ga
obnaglo navadnih vrstic. Poslana, javne lahvale. osmrtnice itd. ne ručune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in innerat« pre-eiita upravnistvo v ulici l'arintia 'iS. Odpite reklamacije no proate poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V •<linm( J* mofit.
Misli o naših okoličanih.
Nedavno govorili smo o apatnosti in duševnem oti-pnenju naših okoličanov v narodnem obziru. Rekli smo, da bi si okoličani lehko pomogli do mnogo bolje prihodnosti, »ko bi v njih bilo kaj več naprednega duha. A o narodnem, kakor tudi v gmotnem obziru se oni premalo brig»jo, ter puščajo drugim vladati, no da bi se požurili in se brigali si duševno in gmotno pomoči.
Okoličan je v političnem obziru zrel; pokazal je to pred leti o priliki volitve v državni zbor — isto politično zrelost pokazal je tudi pozneje o priliki deželno-zborskih volitev; samo vstrajnosti in sloge o započetom delu mu je manjkalo, kmalu je omagal, kmalu se zopet pustil premotiti škodoželjnemu sovražniku in seme vsejano na okoličansko ledino, pognalo je, a divjak, ki je iz njega izrastel, jel je pehati in pojemati in sedaj preti mu večni pogin.
Kmalu bodo državna pravica zopet vabila okoličana k volitvi deželnih poslancev. V nasprotnem taborju delujejo uže z vsemi silami, da se jim zemljišče ne odvzame ter da zopet nadvladajo. A mi P Mi še seda j držimo roke križem, ter pustimo, da nam sovražnik lastnovoljno škodo učinja.
Ono osnovanje otroških vrtov „Pro Patri je" po okolici, ono obdarovanje oko-ličanskih otročičev z obleko in obuvalom, ono božkanje in hvaljenje okoličanskega prebivalstva po lahonskih listovih — kaj pač pomeni, ako ne manever, okoličana moralno si podvreči in se z njim politično o priliki okoristiti P Ta majhna darilica, te mrvice iz lahonske mize so judežev denar, ki ga nude ubogej okoličanskej raji, da zataji svoj rod in prepričanje ter pomaga v to, da se tem političnim volkovom zagotovo mastna mesta, ki jih sedaj uživajo, katera bi za njo bila zgubljena, ako bi potegnil nasprotni veter.
Lahon sicer žrtvuje v „naroden" namen, a v tem mu je vodilo sebičnost; on dobro ve, da mu bodo mrvice, ki jih v narodni namen daruje, stoterno povrnjene. Narodnost njegova," ako se sme tako imenovati, daje mu vsakdanjega kruha ; ni čuda, ako za njo na vso moč deluje, v tem, ko jo narodnost pri nas Slovencih zgolj požrtvovalnost in muka.
Resnica je sicer to, a 110 smemo se radi tega strašiti. Vsake stvari začetek je združen z težavo — a pri vsem tem ista
PODLISTEK. ~
stvar ima lehko najbolji vspeli. Enako je tudi z narodnostjo.
Ni šo preteklo mnogo desetletji, odkar so začeli narodnjaki slovenski orati narodno ledino na literarnem in političnem polju — vspeh njihovega dela bil je dosedaj sicer skromen, a pri vsem tem dosegli so z vstrajnostjo marisikje v nasej domovini to, po čemur so naši praotci zaman hrepeneli. Boriti se jim je sicer bilo z sovražniki, a ti niso bili tako mnogobrojni, kakor tu pri nas, kjer nas obdajajo od vseh strani, ter se nam povsod delajo zapreke.
A nad vspehom ne smemo obupati. Čeprav v manjšini, držati moramo narodno zastavo visoko ter ne pripustiti, da nas zmaje vsak vetrič. Naroden ponos mora nas voditi v vsakem činu. ako hočemo priboriti našemu, čeprav majhnemu narodu i tu na obalih jadranskega morja ono trdnost, kojo uživajo Italijani, Politično zreli bodemo še le tedaj, ako do te trdnosti pridemo, ko smo si osnovali trdno konservativno narodno stranko, po katerej smo zvezani kakor z verigami ter nimamo več v naših vrstah izdajalcev.
Smoter vsega narodnega delovanja na Primorskem in osobito tu v Trstu, morala bi tedaj biti združitev vseh slovanskih elementov v jedno jedino trdno stranko. Posnemajmo v tetu naše sodežolane, kojih politična družtva so vsa jednega duha in prepričanja, delujoča skupno v jedini smoter — v povzdigo narodne zavesti in laškega naroda in jezika sploh ! Združimo so 1 tudi mi v močno politično stranko in ravnajoč so po njenih pravilih, odbijajmo srčno napade nasprotno nam stranko; vtr-diino se polagoma, kakor so se nasprotniki naši in bojujmo se za našo narodne pravice.
Najmočnejši činitelj pa tukaj pri Trstu so uprav naši okoličani ; moj nje moramo zasejati in jitn vcepiti pravo narodno zavest, zavest, da so sini slovanske majke, ter da morajo delovati v proslavo in povzdigo slovanskega jezika in slovansko narodnosti. Na kakšen način bi pa v tem morali delovati, o tem spregovorimo v drugem članku.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski
(VIII. seja dno 1. oktobra 1888.)
(Konec.)
Poslanec Dežman se spušča v podrobne zadeve zaradi pouka nemškega je-
ziku na slovenskih ljudskih šolah. Zahteva, da se opusti vse, kar se hoče skleniti proti nemškemu jeziku, in naj se v posnemo vzame prebivalce okolice tržaške, kateri so sklenili v svoje šole uvesti nemški jozik. —
Poročevalec prof. Šuklje pravi, da se je deželni predsednik baron \Vinkler skliceval na uredbo c. kr. deželnega šolskega svota, dasi se ni spuščrl v pravne razprave; povedati pa mora, da naredba dež. šolskega sveta iz lefa 1870 ni nikak zakon in za deželni zbor kranjski nikdar mero-dajnu. Deželni zbor nikakor neče segati v pravice c. kr. deželnega šolskega sveta, a protesti zoper to naredbo so došli, tako iz Šraartina, kakor iz Cerknice. Deželni zbov pa ima gotovo pravico, kritikovati poslovanje tudi c. kr. deželnega šolskega Hveta, kajti ako bi to pravice 110 imel, da bi bil le poklican pregledavati številke deželnih dobrodelnih zavodov iz deželnega proračuna, potom ni več treba deželnih poslancev ; to bodo rešili tudi diurnisti deželnega računskega oddelka. Postopati je zatorej jako previdno in gledati na to, da se 110 zagazi in se no bodo izvajali čini, kakor pod ministerstvom Auersperg-Lasser. Takrat so bili odnošaji uže taki, da bi se bili kmalu prelevile slov. ljudsko šole v šolo z nemškim učnim jezikom, brez ozira na § 10. državnih osnovnih postav. Treba je zatorej točnega postavnega določila, „Vigilantibua jura" mora obveljati. Član 19. državnih postav more priti do popolne izvršitve, zato je najskrajnoji čas. Kdor njega zgodovino pozna, ve, da se jo podlaga istega določila uže v Kromerižkem državnem zboru, v Dunajskem zboru pa jo predlagal ranjki domoljubni poslanec dr. Lovro Toman, da so je določilo, naj so drugi deželni jezik poučuje le: „ohnoAu-\vendung eines Zwanges" in to se jo sklenilo le po pritrjevanji nemško-čeških poslancev, kateri so so bali, da bi se češki Nemci morali učiti in znati češkega jezika. Ravno zaradi tega, ker jo sedaj na dnevnem redu Scharschmiedov predlog o nemškem državnem jeziku, treba biti Slovencem opreznim, da se iz dosedanjega polož tja no bodo izvajale kako dedekeije, zatorej naj so nasvetovaui resoluciji finančnega odseka pritrdi.
Pri glasovanji vsprejme so resolucija z glnsovi vseh narodnih poslancev.
Dr. Vošnjak nasvetuje v imenu finančnega odseka: Deželni zbor naj dovoli za 1. 18S0, podpore iz deželnega zaklada za
Iz Gaberja.
('rtioe. Spisal Branimir.
Matev'ž Pavli S če k.
(Dalje.)
Bilo jo neko soboto pred angoljsko nedelju. Pri Pavliščeku so mčli proso skoraj do polunoči. Pavlišček da meneem pijače in jedi prodno se razido, potem gre z svojim sinom Francetom v skedenj. Naglo osnažita proso ter je spravita v kot. Ura bil u je polnoči. Pavlišček veli sinu, da ide Hpat na skedenj, sam pa prične vejati proso, ne mone se zato, da je uže angel j.ka nedelja, Dva fanta slišita, da Matevž Pavlišček proso veja. Hočeta ga nekoliko poetrašiti. Konci vasi najdeta ve-licega kozla, ki se je bil iz sosedno vasi priklatil. Primeta ga in neseta proti Pav-liščekovemu skednju. Dvorišče jo imel Pavlišček z suhim listjem nastlano. Zelo je šumelo, ko sta nesla kozla preko dvorišča. Pavlišček sliši šum; lasje so mu vstali, mraz mu je šel po udih, nehal jo vejati. Ko je prenehal šum, veja zopet dalje. Fanta prinoseta kozla prav pred vrata skednja; ko Matevž Pavlišček zopet vrže proso, zavihtita kozla in vek! vržota ga v skedenj. Pavliščeku od strahu pado vovnica
j iz roke. on obledi in se nasloni na stono.
1 Kozel, bradač, tudi ostrašen, ga nekoliko časa z Kvitlim očesom gloda in zbeži skozi vrata. Matevž Pavlišček se sedaj ojači in obupno zaupije: „O sv. sladko ime Jezus, Marija in sv. Jožef! nikoli več ne bora v nedeljo opravljal delo". Ona dva primeta kozla ter ga odneseta nazaj. Pavlišček nato pokliče sina: „France, pojdi doli." „Oče kaj pa jo?" „Doli pojdi!tt Sin se splazi na tla in Pavlišček mu pravi: „France, nikdar ne smeš v nedeljo delati." Povedal mu pa ni nič, kaj se mu je zgodilo. Oba gresta v hišo spat.
Matevž Pavlišček se je bil sedaj popolnoma sproobrnil; klel ni in ob nedeljah ni delal. Ljudem se je čudno zdelo od kod taka prememba.
Pavlišček je o dogodku na angeljsko nedeljo molčal liki kamon, fanta se pa tudi nista upala povedati, ker sta se bala 1 svojih starišev in pa i'avliščeka. Po zimi sta odpotovala na Hrvatsko,
Drugo spomladi začele so se praviti I mej ljudstvom pravljico o kozlu-hudiču, o ! angeljskej nedelji in Pavliščeku. Ljudje j so se smejali in norčevali. Pavlišček pa j jo bil prepričan, da je prišel hudič z dušo in telesom pred njega.
Miha Pavlišček je otnožil hčer, izročil' posestvo sinu ter ga oženil. Za kot si je izgovoril sobico, kos njive in senožet.
Sedaj je imel stari Pavlišček manj skrbi in dola in varoval jo bolj dom in vrt. Precej, ko je prišla mlada gospodinja k hiši, se jo preselil. Kuhal, postiljal in pometal jo sam, in njivo obdeloval je tudi sam; zraven je pa kolaril in sodaril.
Da bi bil videl dragi čitatelj, kako je Matevž Pavlišček kuhal! V kožuhu in s polhovko na glavi sedel jo na ognjišču; oprt na burklje je zrl nepremično v plamen in lonec, kadar si je kuhal kaj boljšega; pri kuhi navadnih jedi je pa sedel na vežn« m pragu in jo poslušal, kodaj bode začelo v peči kipeti. Ko se mu jo jod zdela kuhana, vzel je prav počasi burklje, jih nesel v peč iu jo še bolj počasi prinesel lonec iz peči. Nato je vzel kuhainico, jo je potisnil v lonec do dna, jo zopet izvadil,y nesel k ustom ter jo prav glasno obliznil. Če je bila jed kuhana, šol je po skledo, stresni jed v njo in jo zabelil. Ko se mu je jed sliladila, vzel je žlico in skledo, sedel na vežni prag, del skledo na kolena in je počasi nosil jed v usta, vedoč, da mu jo nihče no sne.
Na starost postal je Matevž Pavlišček strah in trepet otrokom. Imenovali so ga „otročji strah" ali pa „salamona*. Sala-mona zato, ker je to besedico rabil v jezi namesto kletvine. Gorje otroku, kateri je pobral na njegovem vrtu jabolko ; Matevžu Pavliščeku jo bilo tako malo za jedno
zgradbo ljudskih šol sledečim občinam : 1. Cerknica 100 gld., 2. Babno polje 100 gld., 3. Kadeče na Gorenjskem 200 gld., 4. Sv. Gora 100 gld., 5. Šv. Trojica 200 gl., 0. Ridomlje 300 gl., 7. Grahovo 300 gl., 8. Radonce 100 gl., !). Podgora 100 gold., 10. Češnjice 200 gohl., 11. Bajanco 100 gl., 12. Strekijevec 200 gld., 13. Stari trg pri Poljanah 100 gold., 14. Črnomelj 1000 gl., 15. Metlika 1000 gld., 10. Šent Vid pri Vipavi 200 gl., 17. Kropa 200 gl., 18. Trboje 400 gl., 11). Šturija 400 gl., 20. Petrova vas 200 gld. itd., skupaj 5500 gl.
Potem so seja sklene.
(IX. seja dne (i. oktobra 1888.)
Slovensko dramatično družtvo in „Narodna šola" izročila sta prošnji za podporo; prvo izročil jo g. poslanec Murnik, drugo Stegnar. Deželni predsednik bar. Winkler naznanja, da ga je ministerski predsednik, grof Tuafte, obvestil brzojavnim potom, da se presvetli cesar zahvaljuje za čestitko deželnega zbora kranjskega povodom imen-dne, kur zbor z veseljem vzame na znanje.
Poročilo dež. odbora zaradi gradnjo novega gledališča izroči se finančnemu odseku, poročilo deželnega odbora, da bi so cesta v Ključih v Idrijskem okraji zopet uvrstila mej okrajne ceste, upravnemu odseku.
Poslanec Klun nasvotujo v imenu finančnega odseka: a) V prisilni delalnici namešču so domači duhovnik in deželni odbor pooblašča, da v porazuinljenji z sosednimi škofijskimi ordinarijati razpiše to službo se stalnimi užitki po 800 gold, na loto, h prostim stanovanjem iu kurjavo, in odda službo s pridržkom obojestranske po« luletno odpovedbo, ako se mu ne posreči v tej zadevi s kakim duhovnim redom skleniti trojne pogodbo, b) Delavniški prostori v postranskem poslopji se precej prenarodo v stanovanje za duhovnika, c) Za pomoćno opravljanje drugo sv. maše ob nedeljah in praznikih po zimi so dovoli 100 gl. Predlogi so odobre.
Posl. Murnik poroča o prošnji obrtno-nadaljevalne šole v Kočovji za podporo in nasvetuje, da so ista izroči deželnemu odboru v rešitev. — Zbor pritrdi.
Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah okrajno cestnega odbora Krškega glede podpore za napravo držajev ob Mirnski okrajni cesti, okrajno-costnega odbora Krškega glede
človeško življenje, da je otroka obljubil precej obesiti ; Če je le mogel, vzel mu jo klobuk in ga je pretepel, kadar je prišel ponj. Otroci so se ga v vasi bolj bali, kot vseh drugih ljudi, čeravno so mu vedno nagajali. Kadar jo vzkliknil kateri izmed kopico igrajočih so otrok : „Otroci, bežimo, salamona gre!" razpršilo sejo vso krdelo in so je posl-rilo za hišne oglje. Predrznejši so poredno klicali: „salamona/ ter so smejali starcu, ki jim je pretil.
Povedati še hočem, zakaj si jo Matevž Pavlišček naredil Bodček za vino in kako je sporočal svojo poslednjo voljo.
Nekoč jo učil sina udove Brzonogo snopjo zadevati. Za plačilo mu postreže Brzonoga z dobrim vinom in belim kruhom, kar je starcu prav dobro teknilo.
Drugo jutro se vrne k Brzonogi in pravi: „Salamona !" ti ne veš Brzonoga, kako so mi jo vino prileglo; po vseh udih mi je šlo, le glej, kako sedaj lahko hodim ; veš kaj, jaz si bom tudi kupil vina in bom naredil Hod."
Se isti dan jo pričel delati sod za vino. Vzel je hrastovega lesa, izrezal jb dno in stesal jo dogo za dogo. V malo tednih je izdelal sod, kakoršnega ni daleč okoli. Ne pozna se nič, kje je zložen ter jo ostružen in polikan kakor kaka miza. Ali vina Pavlišček ni videl v njem. Koje
podpore za preložitev klanca na Selah, okrajno-cestnega odbora Metliškega glede preložitve okrajne ceste VerČice-Semić-Crnomelj in uvrštenja mej deželne ceste, katere se izroče deželnemu odboru v rešitev. Podobčini Visoko, okraja Kranjskega, dovoli se za most črcz Kokro 150 gold. podpore, prošnja županstva v Želimljah, da l)i se izbrisalo posojilo za zgradbo ceste iz Studenca na Golo, pa se izroči deželnemu odboru v posvet in pregled in ko-noeni nasvet. Poročevalec opomni, da je dežela dala za to cesto podpore 1000 gl., posojila 1000 gl., grof K. Auersperg pa MOO gl. podpore. Dolžna je občina Zelim-Ije se dokaj novcev prisilni delalnici.
Županstvu na Vojskem, okraja Logaškega, dovoli se za popravo ceste 300 gl.
J)r. Papež potem poroča o prošnji občine Vinica, da se prekliče prepoved namakanja konopelj v Kolpi ter nasvetuje, da se ista izroči c. kr. deželni vladi, naj se blagovoli ozirat' na vse v prošnji navedene vzroke občine Vinice za preklic ali vsaj omejitev prepovedi proti namakanju konopelj v Kolpi.
Poslanec Pfeifer podpira v dobro utemeljenem govoru predlog za preklic te prepovedi.
Deželni predsednik baron Winkler opomni, da je naznanjujoč, da je presv. cesar potrdil ribarski zakon, tudi izjavil, da bode treba izdati v sporazumljenji s strokovnjaki zvrševalna policijska ribarska določila. To se bode zgodilo v kratkem in deželna vlada bode gledala na to, da se interesi ribarstva bodo ujemali s koristmi hišne obrtn:je.
Potem se nasvet vsprejme in seja sklene. —
avskultantskih mest za sodišča na Koroškem, da je uže njegov prednik v raini-sterstvu uvidel, da je neobhodno potreba slovenščine zmožnih sodnih uradnikov, I kajti le nemški govoreči uradniki so mo-! rali občevati z strankami le s posredovanjem ' tolmačev. Da se to zapreči, storil je potrebne korake, da dobode rabljive uradnike. Cesar je predlog barona Pražaka odobril. I Potreba petih slovenskih avskultantov nam kažejo številke jasno dovolj : Na Koroškem biva namreč 102.252 Slovencev in 241.581 Nemcev, Sodišč je vseh skupaj na Koroškem 27 in Slovenci bivajo v dvanajstih sodnih okrajih ter imajo pravico zahtevati, da se pri vseh teh sodiščih rabi tudi slovenščina kot uraden jezik. Minister Schonborn je odgovoril tudi na interpelacijo zaradi konfiskacij raznih novin. Rekel je, da se ne izda na okrajna glavarstva naredbe, ka-koršne si gospodje interpelanti žele, kajti konfiskacije so bile skoro v vseh slučajih potrjene po dotičnom tiskovnem sodišči, minister se pa ne more zoperstavljati sodiščem. Kar se tiče vprašanja, ali bode opoziciji dovoljeno v svojih listih svobodno izrekati svoje menenje, pravi minister, da to d o vol java, v kolikor se zlaga z državnimi osnovnimi zakoni, da bode pa na to gledal, da nikdo teh mej ne prekorači. To velja o listih, kakor tudi ob oglasih, kal ere imajo povsod navado pribivati po javnih ulicah.
Vogerskem državnem zboru razpravlja se še vedno ob odkupu regalij. Opo-! žici j a očita vladi, da je prefiskalna, da hoče potisniti vse državi v roko ter njej j nakloniti vse dobičke, s tem pa neposredno podpira tihotapstvo, kajti, ako treba uže J za vsako stvar plačevati posebne davke, ni i čudo, da človek rad kaj skrije.
V hrvatskem saboru razpravljajo 'zakonski načrt o zadrugah.
Vnanje dežele.
Rusko vojno ministerstvo je izdalo naredbo, po katerej bode dobivala vojaška
državnem zboruvršT se še vedno IZ/^f, ln. d™S? ?ran.° "f o dednem nasledstvu na srednjih T lli f ^ T i'"	Je1b,,a
kmetijah. Poslanec Chlumecki zahteva, da ^	♦ °d • dob«!' ^
se vrednost cele imovine ceni po čistem ?J?U . ""fb° ? A	T
dohodku. Temu je minister poljedelstva ^f^ P 'a ■ v°a	bolje ^
nasproten. Poslanec Kronawetter je ffrmel ^JV^l', P0,JedolcU bode pa tud.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V
debata
sproten. Poslanec Kronawetter je grmel proti postavi sploh, češ, da bodo vsi sinovi in hčere izobčeni iz dedščine, razven enega
ugodno, da dobi za svoj pridelek dobrega in poštenega kupca. Ruska vojna uprava je to uže poskusila na malem. Da bode
samemu.
samega, ki bode imel srečo vse dedovati;	„„ „i„j„ „ „	■ , .. . .
„ri™„ „ a a •	- m ■	Pa vlada	ravnopravna, gledati bi
eden bode gospod, drugi pa reveži. To ie	L,„i„ „„ i. j ■ .«,. i i_i	i •
„ * m i	.	. ,	morala na to, da svoie žito ahko prodaje
If ^ Tl' kajti tudi novi zakonski pod enakimi pogoji majhen kmet in velepi-
tf; TJ TI r TbCUJe ,Z. Ustnik. - O dogovorih Rusijo z Vatikanom dedščine; vsak dob. svoj del, celo premo- }ge Sver dftBbj rugka d ,oniacjj ako
zenjeja naj ostane nerazdeljeno enemu J0»a .vojo'nalogo, morala gledati na to,
Poslanec Burgstaller in drugovi m: t 't^^J^tV ""u0™.,	^
stavili interpelacijo na ministerstvo, da-li t ZLcln tSS.iT! ' 7 ^ P
kani vlada storit kaj v povzdigo Trsta, i ? t p , J? ]J?Fav'' 80 Ui!0 Pozn?'
dozidati Rudolfovo železnico do Tr.ta te ; ^io bm z Rusl^.^ni ^	da
izdelati tudi Taurisko progo, ki bi ^^^^^ ^ ™J°
Aipinske dežele s Primorjem. Cas bi bil J o.k.h „ i » „ j	i
j j. • i	i j i •	j-	Srbski sinod se no zlaga z me-
res, da stori slavna vlada kaj v povzdigo1	i :	, . b. ,
• * • § j . . i •,	Š tropolitom, ki jo razveza kralievi zakon,
obrti in trgovine; do sedaj je bi a navada" r - J ■ - ■
potrošiti vse dohodke skoro izključljivo v vojne svrhe.
Pravosodni minister grof Schonborn je odgovoril na interpelacijo Steinwenderja
Mnogo članov sinoda kani proglasiti ta čin metropolitov nezakonitim ter izreči, da gre samo sinodu pravica, razvezavati zakono. Carigrajski patrijarh se ni potrdil
<r	a metropolitovega ukrepa in vse vesti o tem
drugov zaradi 5 na novo vstanovljenih so prPenagljene. Kraljičin advokat niše
'izročil protesta patrijarhu v Carigradu,
izgotovil sod, vrže ga bolezen na smrtno postelj.
Malo dni pred smrtjo delal je oporoko. Poklicati je dal dva moža in pisarja, da bi mu zapisali in potrdili, kar bi veleval. Nekaj časa je šlo še precej dobro. Sedaj se pa spomni Matevž neke vdove, ki mu je dolgovala 50 goldinarjev. Stokal
metropolit Teodosij pa mu tudi ni se uradno prijavil svojega čina. Vidi se, da tudi v Belemgradu niso tako prepričani, da je vsa stvar uže rešena, zato bi kaj radi izvedeli, kako prav za prav sodi patrijarh o tej pravdi. — Volitve v skupštine so izpale, kolikor je do sedaj znano v prilog naprednjakov. Radikalci so mnogo
in ječal jo : „Od 50 gl. po goldinarji obresti mest izgubili in smemo prorokovati, da na mesec, da 24 gl. od sto obresti na bode v srbskem ministerstvu sedel kmalo leto. — Obresti so bile prevelike." „Boter,1 zopet Garašanin, diplomat vseh diplomatov komu zapustite senožet p" vpraša navzoči in najvernejši sluga kralja Milana, očanec. „Obresti so bile prevelike!" za-} Nemški listi izražajo svoje zado-ječi Pavlisček mesto odgovora. Komaj so ( voljstvo, da so nemško šolsko eskadro iz njega spravili, da pove, komu zapusti sprejeli v Trstu, v Pulji in na Reki s to-senožet. Kesal se je Matevž Pavlisček ker likimi častmi, češ, da je to jasen dokaz je naložil prevelike obresti, a predruga- o trdnem in zanesljivem prijateljstvu mej čiti vendar ni hotel.	j obema državama. Ni dolgo pa, kar je pi-
Drugi dan ga je prišel g. župnik spo- sala „Kreuzzeitung", da ima Nemčija razna vedat in obhajat. Vprašal sem g. župnika, železa v ognji in da Avstrija bode ali kako se je Pavlisček spovedoval, pa g. t verna zvezi: ali, da je sploh ne bode! Na
župnik je le rekel, da zelo čudno.
Matevž je umrl. Tudi pri njegovem pogrebu se je prelilo le malo solz. .Jokala je le njegova hči, pa morda samo zato, da vidi svet njene solze. Ko so se vrnili dediči od pogreba, delili so po Matevžu Pavliščeku ostalo orodje in tudi jedi, kateri si je bil ranjki Matevž Pavlišček pred smrtjo pripravil.
Matevž Pavlisček počiva uže zdavnej
pa naj nikar ne računa, da bode Italija v slučaji vojske nepristranska in naj se to dogodi tudi po 1802. letu. IJismarkov organ je pretiska! ta [članek, ne dodavši mu ni besedice, kar znači, da sta s Cri-spijem enih misli. No vpraša se, ali misli tudi italijanski narod tako, kakor italijanska vlada?
V francoskej zbornici je odgovoril minister vnanjih poslov Goblet na interpelacijo Kochlinovo, da se Francija ni prav nič obvezala na kak način sodelovati z Anglijo in Nemčijo o blokaciji vshodno-afrikanskega obrežja, Francija tudi ne dovoljava, da bi tujci pregledovali francoske ladje. Za vsak slučaj je namenjena ena vojna ladja, da zapreči trgovanje z sužnji. O sodelovanji Francije o blokadi pa ni govora.
Danski kralj Kristjan IX. slavil je te dni 25letnico svojega vladanja. Te alav-nosti so se vdeležili po zastopnikih vsi dvori evropski. Kralj Kristjan je jako priljubljen v svojem narodu zaradi švoje modrosti in izrednih vladarskih kreposti, ki ga dičijo. Danska kraljeva družina je v ozki obiteljski zvezi z najmogočnejšimi dvori evropskimi. Ruski car ima njega hčer za soprogo, s katero živi v najsreč-j nejšem in najblaženejšem zakonu. Angležki prestolonaslednik princ \Valeski je tudi njegov zet. Kraljev sin je grški sedanji vladar Juri I. Drugemu princu danskemu so tudi Bolgari ponujali svojo krono a ta , je ni hotel sprejeti. Vlada kral ja Kristjana 1 ima zabeležiti žalostni dogodek : zgubo Slezvig-Holsteina na Prusko. No, mala Dan-ska je morala podleči zvezanej Prusiji in Avstriji ter odstopiti prvej svojo zemljo, t Ne glede na to pa je rodbina kralja Kri- j stjana mej najčislanejšimi vladarskimi obitelji na svetu.
te ošabne in prezirne besede jej je odgovoril „Pester LIoyd" prav osorno, rekoč, da naj pomisli, da je Nemčiji bolj treba Avstrije, nego Avstriji Nemčije. Avstrijo nič ne loči od Francijo in z Rusijo se tudi lahko sporazumi, ako joj prizna nekoliko j upliva na Balkan; po tem bi bil položaji Evrope ves drug in Nemčija bi so lehko prepričala o resnici teh besed.
Italijanski list „L'Esorcito" piše,
v hladnoj zemlji, a spomin njegovih de-1 da poteče rok nemško-italjanskej zvezi janj razveseljuje še sedaj o dolzih zimskih 1892. leta. Francija more samo v vojski večerih mlade vasovalce v Gaberji.	j prodreti železni obroč, s katerim jo obda-
jeti Nemčija in Italija na zapadu. Francija
(Dalje prih.)
DOPISI.
Ricmanje pri sv. Jožefu 21. nov. 1888. [Izv. dop]. Kakor je uže poročala Edinost, vršila seje v Ricmanjih dne 11. t. m. dvojna slavnost. I. 401etnica vladanja Nj. Vel. Frana Josipa, II. odprtje železnične postaje. Selo Ricmanje in postaja bila sta okrašena z mnogobrojnimi cesarskimi in narodnimi zastavami. Velikansk slavovlok preko glavne ceste pri postaji z napisom :. „Živio Fran Josip" je napravil osobiti utis ' na slehernega. Topiči so gromeli ves dan. | Mladina je navdušeno prepevala cesarsko himno in razne druge slovenske pesni. Čuli so se razni „živio" klici, osobito i gromoviti na Nj. Velič. Na večer je bila razsvitljava in o 7. uri bakljada z bengaličnim ognjem. Obiskalo nas je mnogo ob- j činstva iz Trsta in okolice, med njimi; dokaj inteligence. Oni, ki so bili navzoči | pri siavnosti, gotovo nikdar ne zabijo slad-: kili zabavnih uric, katere so preživeli v krogu svojih znancev.
Čast in slava ter iskrena hvala gg. I. Angeli-ju, I. Franer-ju, kakor tudi državnima poslancema gg. I. Nabergoju in Surg3tallerju, katera sta nam radostno pripomogla na višjem mestu v dosego naše postaje. —
Uže je preteklo 1 leto, odkar se prosi postno ravnateljstvo v Trstu, da ustanovi pošto v Borštu, a do danes še ni niti odgovora.
Iz Nabrežine, 20. novembra 1888. (Izv. dopis). Dne 18. t. m. praznovala jo Na-brežinska občina 401etnico vladanja Njeg. Veličanstva. Rad bi dostojno opisal to svečanost, ali vem, da ne bo šlo. Vendar hočem slediti redu, kakor so je vršila, kolikor mi bode mogoče.
Na predvečer razglašalo je pokanje topiČev in pritrkovanje zvonov veseli praznik. Velikanski kres na Brščicali kazal jo bližnjim in daljnim sosedom, tudi onim onkraj morja, da na severnih obalih jadranskega morja žive svojemu cesarju Francu Jožefu I. zvesti podložniki.
Tudi drugo jutro na vse zgodaj ozna-njevali so topiči in pritrkovanje redko slavnost. Ob 0 U1'' predpoldne bila je slovesna ' sv. maša z zahvalno pesmijo. Sveto mašo udeležilo se je si. starešinstvo, šolska mladina, c. kr. žendarmorija, c. k. finančna straža, uradnik tukajšnje železnične postaje in obilno občinstva od tukaj in iz sv. Križa.
Koj po sv. masi zbrala se jo šolska mladina na lepo okrašenem trgu pred cerkvijo. Gospod učitelj nagovoril je primerno šolsko mladino. Slednjič razdelilo se je med otroke preko 120 knjižic »Nas cesar" in preko 20 spomenic (podobo pro-svetlega cesarja in cesarice). To je bilo veselje med otroci! S tem so je tudi raz-
širilo opisovanje 40letnice po vsej občini, kar je gotovo hvale vredno.
Godba iz Mavhinj igrala je po sv. maši na trgu pred cerkvijo razne prav lepe komade.
Koj popoldne zbralo se je obilno domačih in ptujih odličnih mož v gostilni g. Mateja Pertota k banketu. Prva napit-nica veljala je Nj. Veličanstvu; izrekel jo jo nas gosp. župan. Bilo je pa še raznih drugih napitnic, govorov, petja in godbe v dokaz prave domovinske ljubezni, /večer je bila vsa vas razsvetljena. Posebno lepo ste bili okrašeni in razsvetljeni občinska pisarna in cerkev. Sploh je bila vsa razsvetljava prav krasna. Res krasen je bil dan, ali še kraanejsi večer, ko jo godba igraje prekoračila vso občino.
Gosp, Dolenc iz Trsta podelil je 5 gld. v spomin 40letnice vladanja Njeg. Veličanstva za tukajšnje uboge in občina je dodata se drugih 5 gl., ki so se uže razdelili 18. t. m. mej uboge. Hvala in Bog povrni!
Iz Brd. 20. nov. 1888. [Izv. dop.] — Tu pa tam je uže prirejal „Slovenski jezB razne zabave in besede, enkrat tudi v Ko-zani. Tu se res dobi primernih moči, kaj lahko se zamore kaj prirediti. Ko sem bral, da bode 18. t. m. „Jezova* veselica v Kozani, hajdi! pa jo krenem popoludne tje. „Jez" je letos proslavljal z briškimi družtvi vred vladarjevo 40letnico; na predvečer dne s v. Elizabete hotel je slaviti tudi imendan Nj. Vel. presv. cesarice. Zato je bila ta beseda, a skušalo se je tudi koristiti domovini, t. j. pridobiti par goldinarjev za briško podružnico „Sv. Cirila in Metoda". Oboji namen se jo dosegel in reči moram, da takih zabav, take izvršitve dobiS le malokje. Ne hvalisam, — kakor je pri nas sploh preveč navadno ; smelo pa trdim, da je bila veselica 18. t. m. v Kozani izvrstna. Naj zatorej povem kaj o njej.
Uže na predvečer pokali so topiči, oznanjajo sosedom: jutri se vidimo! Drugi dan pride res toliko občinstva iz vsih Brd, da je bila velika dvorana kmalu polna. Iznenadilo me je okusno odičenje in krasen prostor. Kaj se vse lahko napravi tudi. na deželi, če je — volja in navdušenost ! Ni bilo časa ogledavati se ; kajti takoj mi zadoni na uho krasna pesen i „Kdo je maru. Davno uže poznamo Ko-zanske pevce, danes so prekosili same sebe. Malo ali nič boljšega ne slišimo daleč okrog. Na to nastopi č. g. A. /nidarčič, predsednik „Jezov", Se je tu? — Še! — Poznamo ga! Vedno gori in govori za „vero, dom in cesarja" ; isto jo storil danes. Kar reče, pride mu iz srca, zato tudi gre v srce. Bog nam ga ohrani še mnoga leta! „Po njih delih jih bodete spoznali", to velja o njem, — a brez nasprotnikov ni nobeden. Kdor noče delati, naj vsaj ne podira! Po govoru oglase se pevke, po dva soprana in alta spremljana s klavirjem. Volaričev okrogli valček nas šegeta v petah, toda besedo nam silijo srce bi' burneje.i „Slovenska dekleta, — Le pojte veselo! — Slovensko deželo — Budite : Naprej! — Kjerkoli glasijo — JSe vaši glasovi, — Se Slave sinovi — Budijo vselej" itd. — To so — slišal sem —besede beneškega pesnika-duhovnika. Pesen jo tako ugajala, da se je morala ponoviti. Zdaj se pokaže na odru mlada „Cilka", ki se nam je prikupila uže o raznih veselicah, Nevstrašeno in pravilno je govorila o ra-beljskem jezeru ter občinstvo kar elektri-zovala. Zato jej ni izostala gromovita hvala. „Venec Vodnikovih pesni* jo dolga in težka skladba. Klavir, samospevi, zbori: možki, ženski in mešani; to ni kaj navadnega. A kozanski slavci in slavuljo pogodili so jo jako dobro. Človek bi poslušal noč in dan: če te je ta košček povzdignil, oveselil, drugi te je očaral. Skladba in nje izvršitev vredna sta Vodnika! Igra „Poštena deklica" je stara, naša domača. Dasi priprosta, vzbudila je mnogo smeha, saj so pa tudi predstavljalci bili vsak na svojem mestu. Tudi njo smo hoteli videti zopet, zato ni jenjal hrum po dvorani, dokler se niso vnovič pokazali na odru. Naj omenim le gospico Josipino Itejevo, ki šteje skoraj vsim briskim veselicam mod glavne podpore. Hvala ji in ostane naj odru še zvesta! Ljudstvo ljubi šalo. Ni čuda zatorej, da smo si iz srca smijali „Pete-linčkov ženitvi14. Tudi ta zbor so je moral ponoviti. Tako sem načrtal vso „besedo" in prepričam sem, da nisem pretiraval.
Zdaj še nekaj o zabavi po končanem vsporedu. Tu smo srečkali za tri dobitke ; pevci ho prepevali, a vines so so oglašali tudi govorniki. No, kdo bi zameril ako smo se pozneje tudi parkrat zavrtili ? Na-pivalo se je Nj. Vol. in presvitli rodovini, Sloveniji, gostom, „Jezu" in njegovemu
predsedniku, sodelovalcem, Ciril-Metodovej družbi in dr. — Menim, da naša „Pro Patnja" pridobi malo svotico: kamen do kamena palača. Tudi pismeno spomnili so se nas dragi bratje. Iz tujine dobili smo tele-grafično čestitko kozanskih rodoljubov, a iz Gorice nam je pisal „Sokol", da se žal! ne more vdeležiti veselice a da jo v duhu vedno z nami.
Živili vsi, ki gore, in delujejo za „vero, dom, cesarja!"
Domače vesti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril je gosp. Stef. Nadlišek, občinski svetnik in deželni poslanec, 5 gld. Srčna hvala v imenu podružnice.
Imenovanja. Davkarski nadzornik Ant. Rebek in začasni finančni koncepist Ivan Lončar imenovana sta davkarskim nadzornikom v IX. plačilnem razredu.
Plemenit dar. Poznani naš rodoljub gosp. Fr. K a 1 i s t e r na Reki podaril je za dijaško kuhinjo v Trstu 40 gld.
„Telovadni oddelek za otroke". Pod tem naslovom prinesli smo v zadnjej številki našega lista vest, v katerej smo po-vdarjali, da vrli naš „Sokol" v svojoj stroki vrlo napreduje. Srčnim veseljem dodajemo danes tej vesti, da se je vpisalo uže toliko otrok, da bode „Sokol" uže letos vstano-novil za dečke še eden odsek, ako vpisovanje napreduje tako, kakor doslej. Ne zabite zatorej, slovenski roditelji, našega „Sokola", kajti on vam ohrani vaše otroke zdrave na duši in na telesu. Ne zakasnite ugodne priložnosti!
V Spomin 401etnice vladanja Nj. Veličanstva nabral je dotični odbor v Bar-kovljah za deco, obiskujočo slovensko šolo v Barkovljah nastopne svote : Luigi Pas-cutti jun. 1 gl., Luigi Pascutti sen. 1 gl., Franc Žitko 1 gl., Anton Dollenz 2 gl., Franc Dollenz nabral pri eni veselici med prijatelji 10 gl. 20 nvč., Ivan Pertot 30 nvč., Marko Krečič 1 gl., Andrej Barič 40 novč., Andrej Benčič 50 nvč., Simon dr. Pertot 5 gl., Luka Pertot 1 gl. — V št. 92 izkazanih gl. 286'60, skupaj gl. 310. (Dalje prihj
Veselica se bode vršila dne 2. decembra 1.1. v prostorih starega šolskega poslopja. Vspored objavimo o pravem času.
Dr. Valentina Zamika zbranih spisov izšel je I. snopič v zalogi in nakladi „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Uže vsebina prvega zvezka nam jamči, da bode spise našega vseobče znanega in nevstraš-Ijivega narodnjaka pozdravilo slovensko občinstvo z izrednim veseljem. Vsebina I. zvezka je: Životopis dr. Valentina Zar-nika. — Ura bije, Človeka pa ni ! — Maščevanje usode. — Razni spisi : Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. — „Narodna tiskarna" storila je svojo dolžnost, ker je izdala izborno delo v vsakem obziru v krasnej obliki. Preporočamo zatorej najtoplije našemu s), občinstvu to delo, kajti po teh spisih bode še-le spoznalo, da nam je bil pokojni Zamik h u-m o r i s t, kakor se jih je med nami malo rodilo, značajen človek ter skozi in skozi zvest sin svoje domovine.
Pri c. kr. koparskem učiteljišču bili so izpiti sposobnosti za ljudsko in meščanske šole od 9. do 17. t. m. in so bili vsposobljeni nastopni učitelji in učiteljice: D u k i č Ante: za hrvatske ljudske šole z o d 1 i k o in iz nemškega jezika kakor predmet; Jakac Jakob za hrvatske ljudske šolo z o d 1 i k o in za italijanske šolo vsposobljen in iz nemškega jezika kakor predmet; gospojice Cossuta Josipa in Gregorič Ivana za slovensko ljudske šole in italijanski jezik kakor predmet; Krizman Ignac, Pavlin Leopold, Ugovitzor Ivan in Trebše And. za slovenske ljudske šole/Nekerman Ivan z odliko, Zupanoc Ivan, Justin Rajmond za slovenske ljudske šolo in nemški jezik kakor predmet; Beranek Just, Venturini Edvard in gospa Zett Kata za italijanske ljudske šole; Dev eseovi Josip za italijanske meščansko šole; gospica Zonona Ana iz nem-škega jezika za meščanske šole; S o u č i ć Ivan iz veronauka z odliko.
Izmed gori omenjenih učiteljev in učiteljic ni bilo 5 vspoBobljenih v drugem jeziku, namreč: dva za italijanske šole, eden za hrvatske in dva iz nemškega jezika kakor predmet.
Konfiskacija. Št. 2G8 Slovenca je bila konfiskovana zaradi članka „ Iz Hrvatske".
Občinski zastop v Korminu sklenil je po predlogu župana g. barona Locatellija zgraditi v spomin 40letnega vladanja Nj. Veličanstva novo bolnico v zvezi z siro-tiščem. Zgradba bode stala okolo 36.000 gl.
Ljubljanska narodna zavest. Čitamo in ta obje kožo nad slamo, rani krono in
v št. 208 „Obzora" o dveh dopisih, došlih mestnemu zastopu Zagrebškemu. Jeden je bil od carinskega urada v Budimpešti, drugi od davčnega urada mesta Ljubljanskega, oba pa pisana v nemščini. Glede dopisa iz Budimpešte pravi „Obzor", da je to dovolj čudno, ker tamošnja oblastva s hrvatskimi v najred-kejih slučajih dopisujejo nemški, marveč madjarski. „Pogledom na Ljubljanu pako dosta je tužno, što radje
drevesce polagoma pogine. Ako ima pa kako mlajše deblo v koži razpoke, zale-žejo mrčesi vanje svoja jajca in z slamnatim povezom branimo lo škodljivo zalego. — Skušen sadjar, kateremu je zajec na njegovem velikem sadnem vrtu mnogo škodoval, pomagal si je slednjič s tem-le cenim a dobrim sredstvom : Jaz vzamem, pravi, 1 del navadne ilovice, 1 del svežega kravjeka in 2'/a del ugašenoga apna, denem vse to v kak škaf ali vedrieo, po
pišu njemačkim jezikom, nego li, številu drevesc, prilijem vode, še bolje pa svojim slovenski m". Zares tužno,1 gnojnice, ter vso to z leseno lopatico dobro zelo tužno! Tudi mi smo tega mjena, ka- j premešam, da postane tekoče, da se lahko kor ostali slovenski ljubljanski listi, po ka- maže. Nazadnje, predno začnem mazati, terih posnemamo posredno to „pretužno" ! prilijem še jeden, dva — ako hočem prav vest. O, bela Ljubljana, kje je tvoj po-! močno narediti — tri mehurje govejega nos ? Pomagaj si najprvo sama, potem ti žolča, zopet vse prav dobro premešam ter pomaga i Bog!	ijamem mazati drevesca s čopičem (pen-
Nova brzojavna postaja, v Lesceh na' željnom) iz ščetin, kakor se rabi za be-Gorenjskem odprta je od 21. t. m. brzo- lenje sten. Dvaindvajset let uže rabim to javna postaja z omejeno dnevno službo. | sredstvo; drevo očisti mahu, zamori jaj-Popravek. V zadnjo številko našega Čeca mrčesov, ker jim zapre zrak in brani lista vrinola se je neljuba pomota v do-1 zajcem, da mi ne poškodujejo drevesc, pisu „iz Trsta" o Sež.anskej slavnosti. Ni j zato morem to ceno in zanesljivo sredstvo bila deklamovalka gospodična P i t a m i c, vsem sadjarjem prav toplo priporočiti.
ampak gospodična Kacafura. Prosimo zatorej čestite naše čitatelje, da nam to pomoto oproste.
Staro gledališče na prodaji. „Sl.u poroča: V včerajšnjem uradnem listu razpisana je prostovoljna javna dražba starega gledališča, oziroma stavbišča, od kranjskega deželnega odbora. Rok je določen na dan 5. dec. dop. ob 10. uri, in sicer jedini, pri
Domoljub.
Posrebrnjeni predmeti.
Kakor skušnja uči. so kupovalci po-sebrnjenih reči mnogokrat v veliki zmoti. Vzrok se pač po vsej pravici smo iskati v množini imen, katera se tem rečem dalj.' kr.de: ž? s odi š č i! Cena 2o!om') "gFd!" Ve-; i®J°- AJfoni(1i leukonid, kristolfe, plake, Ijavnost prodaje odvisna je od Najvišjega Vna?,re?ro' aIPak» m znabiti še cela kopa
j o druzih imen se rabi za posrebrnjene stvari, ne da bi se večini kupovaleov lo dozdevalo, da izbirajo take izraze večinom izdelovalci samovoljno in le zato, da premotijo nevedone kupovalce laglje.
Gotovo je koristno da se predmeti, katere se vsak dan rabi in kateri so iz nežlahtne kovine, z drugo žlahtno kovino enakomerno in trdno prevleče. Take prevleke ohranijo stvarem dogo časa belo
potrjenja, — Kje bode stalo novo deželno gledališče, ni še določeno, a najbrž na cesarja Josipa Trgu. V Giontinijevj proda-jalnici je razstavljen načrt novega gledališča, ki ga je izdelal g. inžener Walter. Ako bodo zgradili gledališče na imenovanem trgu, ostalo bodo še precej prostora.
Nenadna smrt. V ustavu šolskih sester Notre Dame de Sion v ulici Tigor je predsinočnem neka šolska sestra na
gloma umrla. Ista čutila se je pred- J"™11"J "branijo, da se ne napravi zdravju
včeranjem nepričakovano slabo, ter vzela ^odljivi zeleni volk. Najboljša, zaradi tr-
neko zdravilo; ker se je stanje bolnice	m barve najbolj pripravna, pa
vedno shujšalo, poklical se je zdravnik, | tu?.\naJdražJa Podlo6a za P°8rebrnjone
ki je pa ni mogel več k zavesti spraviti. J®	f^ebro po starem „paktong".
Ne ve se, je-li omenjena umrla naravne ?batoJl \z bakra' mk4e,Jft » c»nka »n, 8e J	- - - - imenuje tudi: argentan, mkeljnov baker,
na Francoskem maillechort. Zaradi visoke
cene se novo srebro (pakfong) le za taka
...	, , , orodja rabi, katerih poveršina zavoljo po-
se je predvceranjem peljal na sprehod na' te rabe ve,iko tJJ in 8(} y8,edJ *
Opčine. Slučajno pade pa v te| vasi raz mo5no od ker be,a barvft . zft oko voz ter padel pod kolesa mimo dirjajočega prijetna akoprav se posrebrnjene tudi izvoza, ter se telesno močno poškodoval, bi y prvej vrsti spadajo sim: žlice, vsled cesar so ga peljali v mestno bolnico, nožj viHce Galvansko posrebrnjeno novo
smrti, ali sama sebi strupom zadala. Sod-nija bode stvar na čisto spravila.
Nesreče. 301etni kavanar Prob Ferrari
da si rane ozdravi. — 771etni starček imenom Metiori padel je na trgu alla Stazione pod čičji voz poln oglja, ter se lehko poškodoval. Ubozega Čiča, ki je vodil voz, odvedli so v ječo. — Kondukter tramway-a Anton Slavec padel je iz voza, ter si po
Brebro (pakfong) ima v trgovini imena : kinasrebro, porusrebro, a 1-paka, alfenid, kristoflekovina.
Druga vrsta podloge pri posrebinje-nem blagu je medenina (Messing). Obstoji iz bakra in cinka in se rabi za podlogo
škodoval glavo in vrat; odvedli so ga na { orodjif katero 8e tako kmalo ne odrgne njegov dom. - Nek mladenič padel je in g0 ne rabi za namizno in pitno posodje. jako nesrečno ter si zmastil tri prste j Zft cerkvene p080de, za lepotičje (galen-na desni roki ; šel je v bolnico. — 22Iet- j terij0) itd. se pa medenina prav lahko nemu delalcu Ivanu Ceprku padel je pri; rabi za podlogo, posebno še zaradi pri-delu nek tram na noge ter ga zdatno j mern0 nizke cene>
poškodoval. Odvedli so ga v bolnico. — Skoda je le, da izdelovalci nimajo Nek mali „renarski" pobalin sunil je z navado podlogo posrebrnjenih reči punći-nogo tako močno neko devetletno deklico, | rati in 8 čerko ^u ali >M« zaznamovati, da je zadnja padla na tla ter so jo mo-1 Zftto kupova|cu ne ostaje drugo, kakor za-rali odvesti v bolnico. Novodobna vzgoja! j našati fie na poštenost prodajalčevo. Pa Samoubojstvo. Blizo vasi Storje našli • &Q je ,e nekoliko bistroumen, lahko se so dne 20. t. m. na drevesu obešenega prcpriča kakšne tvarine 80j ako na primer-seljaka Matijo Moseja. Ne ve se, kaj je nem kraju (pri p080dah na dnu) z ojstrim gnalo nesrečneža v smrt, ker je živel v nožiseI11 arebrno površino nekoliko ostrže. popolnoma uređenih razmerah.	Posrebrnjene reči naj se nikar no
Sodnijsko. 17letni mesar Anton Vio bran;j0 v novih jelovih Skrinjicah, v slabo je bil obsojen zaradi tatvine na 3 mesečni i prozručenih prostorih, v močno zadtihlih zapor.	sobah, blizo stranišč, v slabem svilnatem
Policijsko. Neznan tat je odnesel go- papjrju, ker se rjave. Posebno je treba spej Katerim B., stanujočej v ulici Valdi-1 varovati 8e preojstrih čistilnih sredstev, ka-rivo h.-št. 15 kotel, vreden 4 gl. Baje m' tere v kratkera tenko in mehko srebrno imel kje pripraviti si kosilo. — Postopača poversino razjedi. Najbolj škodljivo je Ivana C. iz lrsta in Josipa G. iz Sežane. znano ^8ti|M0 mazii0 (Putzpomade). zaprli so, ker sta se klatarila v noci po Dunaj8ki strokovni list „Metallarbeitor". ulicah ter vzbudila sum, da nameravata
kakšno nepošteno dejanje izvesti.	Zalivala
V	imenu šol. mladine zahvaljujem se slavnemu c. kr. okr. šol. svetu in slavnemu tukajšnjemu starešinstvu za šolski mladini podeljene knjižice iu spomenice.
V	Nabrežini 21. novembra 1888,
Voditelj.
Javna zahvala.
Vsem p. n. gospodom in gospodičnam, kateri so blagovolili pri tako lepej slavnosti v proslavo štiridesetletnice Nj. Veličanstva presvetlega cesurja Frana Josipa I. dne 18. novembra t. 1. v Sežani, nadalje vsem p. t. gospodom in gospodičnam, koji so blagovolili v nakup spominskih knjižic
Gospodarske 111 trgovinske stvari.
Kako obvarovati sadno drevje strupenih zajčjih zob?
Bliža se zima in ko zapade sneg, približal se bode tudi škodljivi zajec sadnim vrtovom, da uniči marsikateremu sadjarju vse veselje. Nekateri gospodarji nn-mažejo svojo sadno drevje z ilovico, drugi zopet z ugašenim apnom. Ilovica prav nič ne izda, ker jo takoj dež izpero, apno je uže bolje. Drugi povežejo drevesca z slamo — škoda za povezovanje in za čas. 0e sneg debelo zapade in vsled hudega mraza na površji zmrzne, prav lahko drži zajca.
svoje darove poslati, izrekam najsrčnejšo
zahvalo.
V	Sežani 20. novembra 18*8.
Za učiteljstvo: Veseličnega odbora predsednik.
Poslano.
V	interesu gg. prijateljev sporta, ekonomov in posestnikov opozorujemo posebno na oglas „Kwizde restitucljonalni fluid ", Kwizde Korneuburški prašek za živinorejo v denašnjem listu. (a)
lir. MOTIVI ZAKUHA
ZBRANI SPISI
1. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL
IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina: životopis tir. Valentinu /urniku. — Ura bije, človeka pu ni ! — Maščevanj« usodo — It u 7. n i spisi: Iz državnega /bora. — Pisma slovenskemu turista*
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zamikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen [»odpis. — Cena knjižici je i fcld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni tiskarni" v Ljubljani.
!!!Za domačo porabo!!!
tkano platno najfinejše in najjače vrsto platno iz belih nit in pol beljeno platno za črevijarje in sedlarje, plavo platno, tino sivo platno, jako dvostroko platno za gasilce, belo platno za rjuhe, damast iu cvi-lih, platneni Gradi, Laneno in volneno Canevas, beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotove vreče, žepne rute iz oksforda in shirting-platna, ročniki iz cvillia in damasta, bri-salke in namizne garniture iz damasta, prodaja po najnižjih cer.ah
družtvo tkalce v v Wall-u
pri Dobruscliki, reska.
Ceniki na zahtevanjo franko in zastonj.
Naše platno je popolnoma sposobno za cerkveno in ultnrsko perilo po katolišk h rit.elnih propisih.
Agenti,
ki se hočejo baviti z prodajanjem postavno izdanih državnih in premijnih srečk, sprejme v službovanje neka inozemskn banka proti visoki proviziji, odnosno proti stailiej plači. Prednost imajo agenti, ki delajo za ogerske banke.
Ponudbe sprejma: ,,Comptoir der Briinner Bankbeamten, Briinn, Wander-strasse Nr. 4, II. St."
Marijaccljske želodcčne kapljice
zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu.
Neprecenljivo dobrote jo posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, žolodočnem kataru, gorečiče (rzavci) pri preobilnoj produkciji idin, ru-menici bluvunju in gnjusu, glavobolu, uko boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, pre-obilnoHti jodi in pijuČ v želodcu Varnost, znamka proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam Cena Ktuklonici jo z nakazom vred samo 40 nov , velika Ktukonica samo 70 nov Oluvni zalog ima lekarničar „k angel j u v » r h u' Kari Brady Kremsir, Morava.
Marnaceljsko želodčne kapljice niso tajno sredstvo, boli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na vsukuj steklenici priloženemu poduku za vporubo
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah.
"V Ti*Mtu: Lekarna: Antonio tfuttina.
—	Lekarna : de Leifouburg, ali' K r cole triofante.
—	Lokama : Eduard do Leitenburg, alla Saluta.
—	Lekarna : A. Praxniayer, al duo Mori — Lekarna : Piotro Prenulni, al a Fontana lmpa-riale. — Lekarna: Benadeito Saraval, al Amazone Triomfance. — Lukama : ll«nedeto Vlach Miniussi, alla C"rt«. — Lekarna : dr. Vittorio Serravalin al It deotore (glav skladiš ).
—	Lt.'kama: Biusoletio all'orso nero. — Postojna: Lekarna Fr. liaociircich. — Sežana: Lekarna Philipp HiUchel. —
kvarilo ! Pristne Marijaceljske želodčne kupljioe ponarejujejo iu posnemajo se mnogovrstno. V znamenje pristnosti mora biti zamotanu vsaka steklenica v rdeč omot, pvoVideu z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženom poduku za vporubo razuu tegft opom-njeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a I. Kremericah (Kremsier),
Brnsko sukno
p m proti gotovem denarji »tli pošt-
n n. t vzr-iji t\i neverjetno nizko ceno
1	it >i >r
samo dobre vrsti
1" iii- trnv oolgo, na zimsuo
obl-rko.......f 3 75
:U" in-trov dolgf, ria boljšo
zimsko M tili o . . . . f u.20
ln u 11-1 rt v dolgo, nu, boljšo
/:msii.. obit ko.....f. ti.—
S' 10 metov dolgo, na lino
rliiis -o i bleko ... . f. S.— 31i» m«, trov iolgo, iiu lirio
zimsko obleko . . . .1 10,-ii 10 metrov dolgo, na jako Uno
zimsko obi -ko .. . . . .112.— H-10 metrov dolgo, iiu najfinejšo Ziinsko suknu . . . f 14 — 3 lo metrov d' Igo, nu najbolj
tii;o zimsko snkno .	f. IG —
Nnjodlienej^e brnsko sukno za suknje
2	10 iri-trov dolgo, na kom-
idetno zimsko suknjo . , f ;"».—
motrofr dolgo, na boljšo rimsko suknjo . . . . f, 5 50 2-10 metrov dolgo, na fluo
zimsko suknjo . . •	f. o —
2 10 tnetrov dolgo, na najfinejšo
zimsko suknjo . . . f. 10.—
Štajersko valjano sukno
/.t luvHkt) s kuje in menčikov
2 10 metrov	. . f 5.20
Edina kristijanska tvrdka za razpošiljatve
Karol Peehaezek
Briinn, Krautmarkt 13.
— 1'zorei zastonj in franko. —
Oglas.
Gorsko maslo. 1 kg. . . .	85 kr.
» 5 „ franko .	4 f. 25 kr.
Namizno „ 1 „ . . .	95
Ovčji sir . 1 „ . . .	60
/ « . 5 „ franko .	3 f. 10
Radgorski sir od piva 50 kom.	00 Pošilja po poštarskem povzetju trgovina
F. R. HEGRAT
FrenStat pod RadhoStem Moravska.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskeg3.
To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejna pomoč in lil treba mnogih be-^^ sedi. da se dokaže njihov« 1 1 m , . , čudovita nio« Će se le rabijo I nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu m 11]trdovratnih Želodčne bolesti. Prav izvrstne ustrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim ns Utnk tn na tranict. proti črevesnim bolesnim m proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ nostih zoper beli tok. boŽjast, zoper seropok i.er cisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo sarm imenjenib bolezni, ampak nas obvarujejo tud pred vsako boleznijo	.	11—12
Prodiijnjo se v vseh glavnih lekarnicnh na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmcl Cnstafohtti v Gorici, v Trttu v lekarn E Zar, e t ti i O. B. Rovi*, O. B Farabotchi in M liarastnt. Ena stekleni™ stane 30 novcev Varovati seje pokvarjenih potnetkoc, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-i/ v.*"" T,lmnin nobene moči In vrednosti. Veiiko skladišče Vsakovrstnega mineralnegu z ravni In. ga in gumijevega blaga. Zastop za vao pokrajino.
V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo Marijinem cvetjem, ribami za akvarije] konservami za hrano, kitajskim čajem! angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
^flODČEVA esenca
tK„ JekarjaPiccolija
ni nikakor sredstvo, ki sko/aj raztrga črevesa in sili naravno - ju, .Motnje" Murve č ta cs,,ic, je p olajševalna p, vendar gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notruiim telesna delovat jn i rt t, d*j ne Škodi c rev -s'" ni nikdar, bi »e št toliko časa zavživala. Ona o7da\lja V8e obolelosti želodčrive in telesne, vranične in jetrne bolezni, kakor posel no zlato Žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgo-• rajiijofio drisko vsled pokvarjenih Sreves, in je povrhu hu jiispešneiše sredstvo zoper »li«te pr. Otro« h. — Iid lovat-li jo po šilji v zabojčkih no 12 steklenic ?a t gl.
kr ; poštne stroške trpe p n. naročniki.
V Trstu: Blnsoletto, ponte Rrsso; Ed Pl. Leitenbu'tr, Gmrdin Publici; G. pl, Leitenbnrg, Pip//* S. Giovnnnl; Fora-bosehi, lekarna »;,| Cunmiello«, Corso; PlCClola, PiiiZ'ii lliirrieru Vecch a; Poz-zetto, Pabi7zo del I lovd; Praxmarer. Pa-11>ezo Municipale; Prendini, Pa'azzo Mo-dn]|o; Ravasini, 1'mzza de|lu Stazione; Rovih Pia/zi della Lugna; Saraval. za magistratom; Serruvallo, Piuz/a Čuvana; Suttina, lekarna »l.iprandl-. Piazza della Dogana; Udovicirh. Via Farn-to; Xico-vich, Via S Nicrold; Zt.n -tti, VU Nuova.
Odlikovan v Londonu, Parizu, Dunaju, Mona-kovu in Hamburgu. Častni diplom gospod, razstave v Černovicu 1886.. - dipl om T. vrste pri razstavi psov na Dunaju 1885-1886., — posebno pripoznanje VI. oddelka c. kr. gosdo-darske družbe na Dunaju (za rejo konj 1879. in 1885., — pripoznanje uiejnarodnega kluba Jokey» v Baden-Badenu, avstrijskega J3key-1 luba na Dunaju ln Jokey*kluba v Budimpešti
Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda za pranja konj).
Fin I?. Kwizfla-ja f Koraelnrp
c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorski bavitelj za živinozdravniške preparate iu okrajni lekarničar. Dolgoletna skušnja uči. da j" to jako dobro sredstvo za ekrepčanje konj po velikem trudu, kakor tudi jako pomaga pri vanjskih boleznih, kostobolu, reumatizmu, iz-pahnjenju trdih mišicah in kitali itd, 1 steklenica f, 1.40.
Pivovarna „Farrach" pri Gradcu
Pivo Farriich, katero je uže od davna priljubjena pri občinstvu, našlo j- enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkur je vpnlja-io v Trst.
Izvr-tno to pivo se toči v raznih plvurnah in gostilnah ; dobi so v steklenicah in iz soda ter se naročuje pri glavnem zastopa pivovarne «D,po«dto di Birra di Farrach. v lrstu, Barrieru VQ!Chia, n št. 5, scala d'oro Tel«fon št 275.
Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu.
Sin{frrs1ms?p Nr.
I1—I "	—B—
zum yolil>>ii.'n
ReihsapfeL
do-
J. PSERmjm
Apotheke
\Vien
KriČisitilnerJ'?^!	z v r"8 z i,,nJ« irn'(- mik-nai i^i^ni
bulfl/nlh v l i , v1kl,J'!j u knarliice lU(iS<nu. ne \> kazalo svojci rfu.l)tvnmoira uspeha. V i Mhui«lh ča.'upopo^ninzdmv|e'"e''/'i'iilbUo I'dnjVSkuUIir'	^	'-"^vlfokra^in v .^"Kem
eami I 1,11 r. , .■ L ' ,,oil° .»"dna SkatlJlCi /. / < krngljicamt stane 91 kr., jedrn zavitek s C HkatUi-
s furi ^ rvsrr^^ir• vsrv1 fnr k/-«•»« lom^vL
0.20.	(Manj koi," j^n ^TČ J'^mi™^ '' J ^ '	4 40' 5	f' - 10
i« »S** Pristne so jedino le one kroflljice, katerih napotnice imajo podpis J Pserhofer-ia m so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih, -fc
1,	,.«, l. „,tl"aln "število t..s-in v kojih »« kupfl.v.Jol in ral.ilci t«h kro lic /.aliv liniji o m nidravllpnn 'neat^rngim n"VK'nih b°lul,,i-	ki J" le «	- temi kroglJlcami.Ura" i T.'^po!

Pristen s* dobi : v Trstu v lekur'iub cg.; C. Za-netti, P. 1'rendinl, G. B. Forabos-chi, Ed. pl. Leitenburg. Josip pl. Leitenburg. A. Praxmarer, M. Ravasini, I. Serravallo. — Na v- -1 k in eksport pri C. Zanetti, P. 1'rendini. zmim v dmg.-rijah: H. Hirscha. I. Heimlicher, I. Kirch-ner. F. Mell, brati Zernitz, nadalje nu mulo i vel i k o v lekarnah in drogerija h v Poetojni. Sežani, na Reki, Poli, Rovinju. Dubrovniku, Spljetu in Zadru.
Glavno sk iad š^h :
hazuti tegu s. dolu!) tudi v vsili inesiih in trgih, ter sh objuv-I j h j r> sklanŠ<'a po interutih.
IM»/.OH ! Kadar se kupuje ta preparat naj zahteva slavno p. n. občinstvo vedno ,.Kwizda-ja restitucionalni fluid" i naj se pazi. da je steklenica zapečatena z rudečim papirjem i z mojim podpisom in gori natisnjeno znamko.	(C) 10—9
^ni »lort^ lit nekatera
i	Ilrafle pri Snilcdiiiku. IS. *«pt. 1S87. ,
Biaporodni kroapo.l ! Bila j« lx>fj ( vf,ljn <U so mi
['""'a v r0kfl VaS,! krocljl in pU.Mti ......................: |
Hrchiadila setn »c v olruSji p.^telii, da iiin iu v^ | iti'. 1. vr«iil svnje d«lo in iivmtiio in Uiln u«o mrtva, ak« ne iii m t bil« reHil.- Va?c 6u<lovate kroflfijlcB. H .g Vas tla čkrat /a to blagoslovi. I PropnCaiiH som. rta mo Va?e kroirlli<;u pnpolnoina ! o-drsv«, kakor »n ozdravile tudi druira
i	Tereza Kniflč.
SDunaidko Novnmcato, 9. dno. 18^7. \ aSfl \'inokorndi»>! Najloplaj* > zahvalo Viru izrekam v imenu BOlotu« svnj,> tete. Bcl-h tla je j i let nu kroničnem Selnđflnam kataru i > vn.jonici. /ii vljenie j j j« bilo trpljenj« in u»u in mislila, d t je zgubljen*. Slučajno doMlu je Sla I ico VitBi)i izv-Btnlli kriBUtilnlh kroKliic in n ■ d liffej vuorabl Htib j<! oidr.ivela. Z visokim H|ioSr.lV ,nj„,(i
Jožefa VVeinzettl. | Mitterlnz'rsdnrf ftor Av.itr. 10. fan n varl v 1 HSfi. \ vale bUtrorodje ! [/.volite mi bla'/ovoljrio ..oblati | rp> poŠti jeden zttvitek Va« h uvr+tnih k-itftftnnib | krogijiir. 1'rlilljeiia sem, izr -<»i Vam -ivoje popolno |
lelt zalivalnili pičeni t
priznani« glelo vrjdnomi toli krogljic, katere b<-dem priporotfila, kjer budem le moffla, najtoplejše vnem bolnikom. 0 tej svni i 7.a val Vu poiblalBujam, "li ' i mornto objaviti po VtiSoi draKdJ volji. Z vi-
Hikim gposiov inj. m	Tereza Kastner.
Ontts 'lidorf pri Kohlli, Avstr. Št-zija, H. okt ISS0.
\ blagor >dje ! Hroglin Vas uljudno, da mi K'Sli.te z Vitek II Kkutliie »"aBIh univerzalnih kri-^istilnih krogljic. Siiu>»*a»im rfudovat iu kropljl-iMin lin'in Sd /. hvaliti, di sem lvSena 2olod<n<* bo-1-zni, na katerej sem trp»la kro* fi let. Ne bodem nikil ir va6 lire< njih in »'uf mu i lagorodju izrekam h to n najtoplejšo z.hvalo. Z odličnim <pnlto-
tl"Jem	Ana Zwickl.
Hohrb uh, 28. f. bruviirja I8MJ. VaSe blaaro -od j e ! Moteni novembra p. 1, nnročil nem pri Vas zaviien krurljio. Op zli -em Jaz i moja *-na njih n Jbollfii v.p" > ; oba sva trpela n« hudem irhiv "lolu in glabein izpraznevjl, da sva bila u?« zdvojila, tkopca ■ lin iva fle-le Ki let. n plej 1 Vate krogUlee provzroBU« ho ^udo iu nuji osvobodile »olaznl. H p iSiovan ero	Anton List
Hh
Debelost, medlost n« po novej metodi go-tnvo od|ir i v i Vse kožne bole/.ni, kot jjrinte. žoltina, ofrrei, pe^e, rudeče nosove in roke, bolezni las -e raoikalno o/dr«vi|i . Pike od osepnic in kocine po obrazu s- /niiruj . n-tranijo. V vsakem kosmetićnein |> ušai ji daje se svot. Na vodi, kako se zdraviti, dajo srf pismeno, o« se vse obširno poroči in ge priloži marka za odpis v i isniu z naslovom:
,,Hygiea-0fficiR' Breslau II.
Amerikansko mililo >!ft ,r<r"ije po udih.
HHMMvVOTm najboljši pomo&'k proti |>rotlnn In dril ini r*umatl6niin bolesti . v hrbtene n mozgu, mlirr.nl, nervoznim /oho ollin, ul.ivobolim trginju v ušesih itd. iLd. 1 fflil. 20 kr.
Esenca za oči liomerhaus n- », 1 skl t-niča f 2 50'/' stekl nice f 1.50. Pr£h za znol na negah 1 Škatljici fiO k-. 7. poštnino 7r> kr.
Pserhof'rj^va tinnokininska ootii«ida
tmjboljftn »reds'vo za rastje lan. Looo op avljena Skutljiea 2 i/old.
L Universnlni nlRŠt^'* i>rnf"^ s'""1"1« i'r»ti
i	,„n	iM .„. ■ vsik ivrs'inm ranam,
(rnju-iiilirt lilenom, o«lo j.r »ri Mturim nleso n na no-(/iil>. ki -<e zdaj pa zij/i.j zn vi^ odpirajo, proti frvn na prntii (Plugerivurm Itil. i )iog C0 k, z poštnino 7"i k. A W Rlll"'rhOVa unlversalna fileti'u * sol.
1_>_1__ j Izvrstni ptm <!ek pr iti i •r v^-tii mMt.onk -n slahrt pribave kakor: glav 'balu. jf. trganju "lavi, tel 'deCnl in krCu, hemor >Jdalnlm f bolest m, zapeki itd. I /avltek 1 icM.
Izven Imenovanih i« lelkov v loblvajo se dru jo farmaceutičun spucljalitete l' ki so bile pr, vsih avst-ijsUih časopisih oznanjene.
Frauoovo žoa-ije 1 sknlmca fto kr. J. Ps^rhofir-jRv Ledoni balzam
'~	'Sivr 1	' 1 1- ITI ^i p Hj| lun
KO let za najboljši pomo« k gnoznan proti ozeldi-nam vsake vrste kakor tudi proti star m rai.am Itd. 1 posodica 40 kr p piStl 5 ki.
B i 121 m OOltRn-'C zunesljlv pnmoPek proti
vratu, t ]ios
JO kr, p i p .Sti i;r. kr.
Živinska ps^nm '"r»>^ko Kaplji««) proti DO
■ii .......... u. liiiMi>'H'.|iin želodeii. slabi
pre'iftvl. vsakovrstnem trHenju v dolenje n telesu, izborno 'lo narte vraftilo I fla^oti kr.
Trno^č^v °nk "'•"i' znano izvrstno zdravilo v—i, i, , i m proti k it ru. brii.avng l, t r^neinu kaliju U I- 1 stflkleuieu 51 kr.
Anglež'<l čudnovati balzam 1 »t"1'1. kr„
gMMMMM 4MHH Stok. 1 fr S Fljakers'tl praše k katuni, hripavosti,
^MMMMMMMBsK ^liu li l.. I Skatlja «l»i kr., z poŠto III) kr.
RazpoŠ'ljanja no pošti se točno odoravljijo nrnti gotovini ali povzetju Pri nrfijš «jej donošiljatvl donarja (najbolh po noštnej nakaznicii sta ie porto dosti m^ j n«qo pri pnvzntju
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v hiHtnej hišii
pošilja proti povzetji:
Sukna za gospe
les. t metrov, sama volim v vs-h rnoderriH. barvah dvojna šlrokost f H.
Kal muka
deset metr., črtež po modi se da oprati 60 c t,in f «.»0.
Valarijnft flanele
deset met., ki se da oprati na pol volna no najnovejših risarijab (jO ctm. f 1
Baršena za oblek«
leset metr , ki se da oprati, krasni vzorci 00 e.tnr Širok f. n
Niger kega valjanegi sukna
deset nierr., san,u volna, nnjriovejše blago 'a jesenske in zinifke obleke dvojne širo-kosti fnr S.
Velurjevi šali
dolga samo volna t 3.50.
Ragusa moderno sukno
Ivostroko široko, za kostume, v v ms h Imrvah, tudi progusto in pisano 10 metr. for, ».
Blago za spalne sukne
fiO ctm. šir najnovejši uzorci 10 in. f. t.SO
Životi „Jsrsey" za gospe
(jopice) /. svilnatimi gumbi, v vseh barvnh. kompletne, velike; 1 komad f I.50
Košulje za delalce
i/. rumburŠkega oksforda veliko. 8 kom f. t
Holandfke dolge preproge (ostanki)
10—12 metrov dolge. 1 ostanek f. » ««
Normalne košulje in hlačn,
kompletne, velike, 1 kom. f. 1 r>0
Crnl Terno
saksonski izvod, dvostroko širok, za celo bleko, 10 metrov f. 4.50
Progasto blago za obleke
G0 ctm široko, najnovejši vz.rki, • 0 met f.
Volnatl ryps
v V8'-b barvah. G,<» ctm širok, 10 metrov f ».SO
Dreidrath Trožičje)
najboljša vrsta, 80 cim. Široko, 10 metrov f. S.MO
Ženske košulje
'z modnega ]»hit,iiii M(<M>k>imi G komadov f. Jl.Sii
Dom Sa platno
1 komad, 30 vatlov *li for: -t.Tii* i • «•> » »/s r».c%o
Kiug-Wehn
b)< lig— n- go platna 1 koma - 6 4 širok. 80 vml •« f. O
Sifon
1 komad. 30 v.ulov, 1 u f.	naj-
bolji. vrs e f <;.%<»
Kannafas
I kom. 30 vatlov, lila f. -1 (*« 1 • 0 » rudeč • S «o
Oksford
srt mor- ftr ti, dobr>i vrs'a, 1 kos 30 v»tlov f. 4.SO
Garnitura iz rip a
sestoječh iz ? postelj nih pregrinjal in nam znega t rta so svilnatimi čipkami tur. J SO
Garnitura iz jute
2 namizna prta in p steljno pogrinjalo t- . ji kunii f. it.r»o
Jute zastor
jnršk' vzorek; podpolni
for ».»O__
Konjska plahta
jak'j dobra, 190 ctm. dolga, 130 ctm. Široka, f. l.SO
Odeje za fijakerj*
1!H) cro.adnlga 130 ero široka, f. 9JM
Košulje za gospoda, lastno d«ln
bele ali ha vune 1 kos Iu f. I »O, II.a t. I JO
Ž»nske košulie
Iz Sifona in platna, lino pletene, 3 kom , lor. * SO
Tovarno skladišče suknena blago
Brnsko sukno
O i»«t nek 3. 10 m« trov za podpolno možno ■ ■bleko f. :i 7ii
Ostai ki B nskega sukna
Ostanek za pod p 1 no moŽko obleko 8.1" m trov dolgo for S
Blago za zimske suknje
uistunek 2* 10 m za popolno zitn £0 suknjo rjavo in višnjevo, f ».SO
Blago za površnje suknjft
najfinejše vrste, za celo snknj f.
Vzorki breznlačno in franco. Kar komu ni vš°5 se sprejme brez ugovora na2aj.
i.astnik pol. društvo
odgovorni urednik
Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.