^wnimmmMiinminrifiiiynTTTin?fflnnm!minmnfWTS | Posam. štev. Din 1*—, § I četrtkova in sobotna | številka Din 1.50 g »,TABOR*, izhaja vsaV «'n? . nedelj in praznileo\ datumom naslednje mesečno po pošli I) i * zemstvo D20 50, do . Din 14*—, n«iiKA>r »»NARODNI LIST** ^Četrtkova svev. 1*4 „Tabora“) se naroča kot tednik ^ in stane mesečno 2 Din, četrt- » letno 6 Din, polletno 12 Din, 3 ~ ~ celoletno 22 50 Din ui-.j. M NarcJnlna se plačajo v naprej« e .^illlilllllillllillllllllllllllllllllllllllllllHJinBUIIIIIIIIIIIIIIHl Kar*11 rams v .j^o1 ^o v (BI ARO 1 Posarn. štev. Din J*—, g četrtkova in sobotna Ig številka JDin. 1*50 k g HRECKliTVO Jakom« .'in „Sfa-l~i rodnega lista*4 je-v Mariboru, Jur-ž~. f-teeva ulica 4, I. nadstropje. -mry Telefon int»nir!*u» 236» ;,-«■» ===== Rokopisi se nc vračajo, =**» if: |§| (JPJJATTA ic ▼ Jurčičevi tri- St A g 'S? prriHčje desno. — Telefon št. 24. 2 S SHS poštno-cele- račun za »T-jbor* | !=E 11J87,. za „Narodni liat" 12-853. | S Ki Na nar ožila brez deaarja. now S ozira« Ins«ratoe'eencpo-dogovom. s Leto: IV (II). Maribor, četrtek 12. aprila 1923. Stev: 82 (15). Za narod in državo! Dr. Vekoslav Kukovec. ■~'-i!V Po volitvah šem v svoji izjavi volilnem 19. marca izjavil, da je prva potre-a, dn se položaj razčisti in da vidimo, v®Ko bomo dalje delali. Mnogo se jo res e .m zadnjih tednov spremenilo na ob-*or3U Jugoslavije in danes je že razvid-n°’ da se ves narod deli po večini le v dva ®, *ca tabora, za enotno državo In proti Ji,no pa na mnogoštevilne kandidatske vf. • Razu mo se, da bode našel ta bojni ylc tudi nas vse zopet na svojem mestu. Prihodnji številki »Narodnega lista« Pot se jasnejše začrtana. 2e danes , a3 Pa vsi, ki v našem mariborskem o-ink ^ 8V0^ .iuP°®lftvanski narod ljubijo hočejo zanj delati, zberejo okoli sebe Se temu narodu zveste., da ga rešimo. ^testo da bi bil dr. Anton Korošec ,iav razumel svoj poklic kot zastopnik ^enccv mariborskega okrožja, kjer je d naše nesloge dosegel nečuveno vo-110 zmago, je obiskal v Zagreba dva °*a, ki jih. sodijo milijoni ljudstva, da a neprijatelja domovine. Stjepanu Raji i?. ni dal Bog milpsti, da bi čutil, kar l'k namreč, ljubezen do ve- ’ e domovine. Oni, ki ga dobro pozuajc, Sdejo za njegove blazne zablode edino ^■avlčbo v tem, da ni normalen človek. a<3tiji čas vedo o njem tudi to, da je sak dan pijan. In- Mehmed Spaha, ta -i^Si zarotnik zoper enotno domovino? ip •!.Ka je gnalo v naročje dr. Korošcu? Polf1 ltle^ mus^imani n£^e Bosne se je ,az^la zdrava mlajša politična struja, hoče svoj narod dvigniti z marljivim J5 Za kulturo iri napredek. Toda dr. k °ro5e0 se je srečno zatekel k drugi, onservativni muslimanski skupini na-3°nalnih muslimanov z Mehmedom 'm i ua Celn- Krvavl 29‘ 3‘uni 1914 J'e **la ^ začetek vrnitve Bosne k Jugo-V|iVl^’ tudi muslimanski živelj se jena . £zno že vživel v novo razmere. Tu pa tln,ni0ral prit* Slovenec dr. Korošec, da ^ temu življu nove upe za razrahlja-^r^,ave’ Morebiti kmalu pride dav° 86 k°de dr. Korošec opravičeval, en-,,1 budo mislil iri da je bila nje-V* Pot le taktika. S!rom marib'oršk'ega okrožja )sej ln opazujete, kako se neprestano 1^, 6 pristašev dr. Korošca v ljudske hjfŽ .lce mesto ljubezni do domovine le Stiosf- VSe> ^ar 3® srbskega, imate dol-■ver. «rog0 soditi, ali bo ta opravioba — 6 na> Bi*ez ozira na to jo pa merodaj- Pašič drži dvoje želez v ognju. Neosnovana vest o radikalsko-demokratski koaliciji. — Koroščevo navdušenje za Radičevo republikansko politiko. -= Pogajanja med Pašičem in' Radičem v teka. Beograd. 11. aprila. Beograjske možnosti sporazuma. Vest o povabilu »Novosti« objavljajo vest, da je bajo Radiča in dr. Korošca pograjan jeni v med radikalci iri demokrati glede rar.de- Beogradu se jo razširila iiO le, ko jo nvi-lilve ministrskih mest dosežen popolni, rister Lazar Markovič to izj.ivil novinar- atskega JL .. ..... , . .... jc končnoveljavno izvršena, samo slede so se vršili lo neoficijelut razgovori notranjega ministra še hi padla defini- političnem položaju med voditelji obeh tivna odločitev. To mesto bi naj prevzel strank. dr. Križman ali pa dr. Lukinič, bivši Beograd, 31. aprila. Konferenca predsednik narodne skupščine. _ ^ m(Hi Pašičeiri in pooblaščenimi zasboptii-Zagreb, 11. aprila. O dosedanjih rc- k| revizijonistiČnega bloka je bila včeraj zultatih pogajanj med radikalci iri Radi- ^ 1;}40 prekinjena ter se ,ie nadaljevala čevci se doznava sledeče: Radič je prvot- p0p0i,jne ob 16. uri. Ko so se Jirvatski de-no želel, da bi se dr. Korošec udeležil vseh orij,t,rajaili, jc imel Pašič še pol- pogajanj osebno. O tem je bil dr. Koro- nrn} razg0vor z Ljubo Jovanovičem: o šcc obveščen šele v pondeljek. Iver je bil poteku ].;011fcrcnce. Oba sta se strinjal a v na agitaciji, ni mogel priti pravočasni> v da j0 napo^il ugoderi trenutek za Zagreb po instrukcije k Radič.t. Name- pog2janja. Že sedaj pa jo treba misliti ravana konferenca med Radičem in vo- m Bre(jštva, s katerimi Ko mogoč'' ditelji slovenskih klerikalcev je morala braniti vsak ‘nesporazum, kajti samo radi tega odpasti. Vršil se je samo krate k ]-onj...tac;ja, da nesporazum obstoja in da razgovor med dr. JKrnjevičem. dr. ^lace- ^ na obeli strankah kaže dobra volja, ne kom iri dr. Korošcem, katereira^so tudi zajošča. Popoldne ob 16. uri so se dele-radikalcl povabili k pogajanjem1 v K;itjc zopot sestali ft Pašičeiri, na kar ;se Beograd. Sklenilo se je ponovno, da so j0 konferenca nadaljevala, morajo vršiti pogajanja samo v dogovor- da ogrojv, 86 ^uti s korakom dr. Korošca V 'l'1 pečina Jugoslovanov izdana in v SPCp * .lUKUSHJVi fer- « ZalJetia. Zdaj ni čas premišljevati VeUi mnoiica v pra’ Štirih fT-k*6 'tru^il1 Prepričati v zadnjih bu, ^ ostalo Jugoslovane, da nam je drSV0^1- kak ihr.x. Tadl vložimo za njen napredek kV fi,.oI)na,^01riQvina, kakorSna je, mila in toaS i radi vložimo v. 8 8kroniiie 'delavne j.- ---.uc uoiaviiB moči in ji pokla- 'mfl ° AiS° ^u'Jezer1, Zdaj je pa slovenski postavljen ria laž vsi e d nastopa dr, 1t0 rv0Kca» ki 'napoveduje domovini, ka *fllJvna ■*®’ “eizproseh boj, dokler ne bode . sna, kakor on zahteva. Kdorkoli se j Po veljavnem volilnem zakonu te dr ^ve v novembru 1920 dal izvoliti poslan Uf^av°tvorno skui)šoirio, je priznal, iČl zai?^ Ve^a^ao, kar bode ta skup-yjena »klenila, naj mu bode po volji ali kič edini izven Slovenije izvoljeni Ob' a^6C Rajič v svoji nedavno Javljeni izjavi pravi drugače. Ako bo-v^h°teli, je izjavil Rajič, da ustava ob ti, ■'f da„. 8e Postavijo izven zakona > ki jo rušijo, imeli bomo državljansko jenem smislu, pri čemur jo dr. Koro-be konstatiral, da so Slovenci zelo navdušeni za Radičevo republikansko politiko. Zagre.b, 11. aprila. V tukajšnjih krogih se živahno debatira, ' o odhodu Beograd, 11. aprila. Včeraj oh 19.40 šo odpotovali delegatje opozlcijonelnega bkka v Zagreb. V oetrlajc seo vrši v Zagrebu konferenca med Radičem, dr. Korošcem iri dr. Spahom. Na Radičevih zastopnikov; v Bsograd ter o bo sklepalo o nadaljni taktiki bloka. Poslanik Antomjevič v Beogradu. Novo instrukcije v zadevi opatijske konference. Beograd, 11. aprila. Semkaj je dol gajanj v Opatiji, ter o razpoloženju v potoval sinoči g. Antonijevič, jugoslo- Italiji. AfitoffijeVlč ostane par drii v Bco-venski poslanik v Rimu. Takoj po priho- gradu, da dobi nove instrukeijo v zadevi du je posetil zunanjega ministra dr. opatijsko konference. Ninčiča, kateremu jc poročal o 'stanju po- ItaSijanski listi si že manefo roke, Rim', 10. aprila. Italijanski listi po- državica bo imela svoj parlament po roČajo iz Beograda, da je bil rezullat po- vzorcu bivših avstroogrskih dožslnih gajanj med Pašičem in Radičem ta, da zborov. Italijanski listi povdarjajo, du bo se razdeli Jugoslavija v štiri avtonomn-' sicer prišlo do poostritve v jadranskem državice iri sicer: Slovenija, Hrvatska vprašanju, vendar pa se odpora takih ne-in Slavonija, Dalmacija z Bosno in Her^ znatnih državic nikakor ni treba bati, cegovino ter Srbijo in Črnogoro. Vsaka —D— Poraz angleške vlade v spodnji zKorfitcl. Isrgredi v Moskvi. L on d o n, 10. aprila. Vlada je doživela Riga, 10. aprila. V Moskvi j^ prišlo v doljni zbornici pri razpravi o prora- radi (proticerkvenih demonstracij do iz čunu za civilno upravo poraz. Ni še zna- gredov. Čete rdeče armade so z velikim no, kakšne politične posledice bo rodi! ta naporom zopet vzpostavile red. poraz, dejstvo pa jč, da so radi tega ^ že ____ nnstalo razno težkoče. Med glasovanjem je bilo več članov vladne Stranke odsot- BORZA', nih, vsled česar je bil poraz neizogiben. '' Ne glede na to pa se povd^rja v tukaj- Cu r ib, 11. avgusta. (Tzv.) Pmdiorza. Snjih političnih krogih, da je položaj ze- Pariz 36.15, Becgrad 5.45, London 25.50. lo napet, ker je pri tem trpel ugled vla- Berlin 0.0259, Praga 16.855,_ Milan 27.20 de. Vlada bo svoj predlog ponovno prad- Newyork 548>_ Dun.aj O.OOT65, žig. kro- Čo je stvar taka, potem1 Sel Uom'o tnefi 5BaS spomnili, kaj je zapisal o klerikalni stranki njeri dolgoletni načelnik dr, Šušteršič, da je to v resnici fcamovoljal par sabienih oseb v Ljubljani iri v Marii boru. Zaradi teh maloštevilnih sebične-* žev nc bode meščanske vojne, umpak nat rod se jih bodo odkrižal ria prostejšl rim čiri. Zavrgel bodo krivo vero V pvidlscH vanje avtoliomije in iskal Svoj napredek V združenju delavnih Sil-celega jugoslo-. variskoga naroda z iaključitvo izdajal* cev. Zgradba iz kart, ki šo jo postavilil ljudje okoli dr. Korošca, padla bodo jiai kup ob prvem pihu prave narodno zavc-i stl. Podreti jo moramo mi domačini riborskega'okrožja, Id so priznavamo k' državi, .sami,' v, Najti se mora drugo zdravilo proti tet žavam družbe, v gospodarstvu iri socijali nem razvoju nogo hujskarfja, da jo temri kriva sestavitev 'naroda V državo, kakor-' šno imamo. Svoboda kritiko z dobrimi namfirtiora iri dosledno sejan jo 'mržn je zo* per drč a,v o nam bodita v prihodnje dve! rogo ločeni stvari. S potjo v ZagrcB S Radiču iri Spahu so zdi, da je padel tudj za dr. Korošca zapah. Zdaj naj obvelja pravica naroda iri države, da se izkaze, da jo" sposobna živeti. Kakor jo dobra' mati onim, ki jo priznavajo kot Mater, tako mora biti strašna maščevalka wan sproti onim’, ki ji obetajo državljansko vojno. Kmalu se bode videlo, da jo bilai le mučna sanja, kar je trudi narod mari-i horskega okrožja 'Satijal 18. marca, ko jei verjel, da ga reši avtonomija. Vzdramil se bode iri molil hvaležno molitev Bogtij da jfc bila to le sanja, in hvalil Boga, da! jo močnejša od te sanje zvestoba dtžav® iri UstavL Niti za treftutelc šo pa *fo KMetti« udati sanjarijam1. NaSa’ hodočnrist liedd. taka, kafebrSSo si Kodemo zdaj Sanii ’hn •bojevali Svobodo znajo ceniti To oni, ki sp si jo priborili. Tudi mi 'bomo lm)etf -8tfi lež Ba dobrinah" dobre matere države, Čg kar najprej enkrat' Vselej preifiagaSTd njerie notranje sovražilike'. Ti'SO' postali močni, ker srno "narodfijald bili Slabi lij Smo se razcepili. Močni bomo zopet, čfi| poslujmo gla» jugoslovanske države^ našo veliko slama c dotnovirie. Prihodnji' pondeljek 16. nnrila' poslufiijmo Wa pozivi prvega siri? našesa nnrodiHj na poziv! Aleksandra I. v narodni: skupščini, če bi nasi poklical, da rešimo svojo državo. ložila tor skušala na ta način popraviti, sicer pa je vladna! kriza po mnenju političnih krogov neizogibna. -v;. - .:v _0_ * Podaljšani »reg'mo provišolre* na jnž. železnic!. Rim’, 10. aprila. Ministrski svet je z ozirom na doseženi sporazum o južni železnici podaljšal-tzv. »regime nrovisoirc« do 1, oktobra 1923. ne 0.0077, Budimpešta 0.12, Varšava 0.0150, Sofija 4.15. Obiskujta šesto razstavo umei niškeoa kluba ,Qrohs.r od 1, do 16. asriJa. ■uit .-CH Za naše časopisje. Klerikalni listi' prinašajo ImjskajoSei članke proti naprednim listom", zlasti prOt ti »Taboru« in »Jutru«. Slovensko ljudi stvo jo baja obračunalo z defiTokrati, non če riii; slišali o jtajih, zato je-treba njihov vo liste uničiti. Če bi bili d.cniokrali res tako Krezpej’« membrii kakor to čvekajo klerikalci, bi klerikalni 1 isti nc pisali toliko o demo* kratih in no napadali njihovih' vodit(M Ijev. Zakaj mo tako hitro pozabili Nova* čana? Zakaj si vedno oblečejo rokavioe, če je treba udariti po slovenskih' radikalcih ^ Dan za dnem šo klerikalni' listi "poTi ni strupenih napadov na »brezpomcmibnc< demokrate, r>ki pri nas pomenijo toliko kot pocestni vrabci«. Oeividrio demokrati niso brezpomembni. Njihovo »čivkanle« ni tako nedolžno kot, vrabčjo in klerikalce nio.ra hudo skeleti, da tako vpijejo. Oči-< vidno imajo strah pred damekVatl, ker bf sicer ne vpili ravno nroti njim. Naše časbpisje jim je nevarno, zatO naribajo po’ r-Taboru« iri »Jutru«. Radi verjamemo, da .bi klerikalcem bilo prii jgtno pri sren. če bi nekega lepega dne' utihnilo vsako nasprotno mueujo. Ime- r* krtnt ^aai! Kakor Salašč za klerikalno •politiko! Zato pa je treba sedaj — po zmiagi —« uničiti demokratsko časopisje, .ki ijepreriehoma vpije proti njim1 in »dela zmedo med ljudstvom«. Zmedo delajo seveda vsi tisti, ki si 'drznejo klerikalno politiko kritizirati. — IjPolitični red je samo tam’, kjer eni delajo, drugi pa kimajo; tam, kjer izhajajo Santo klerikalni listi, ki pišejo tako, »ka-!'kor *je prav« — in ta »prav« ne more biti lažnjiv, ne more biti škodljiv, če ni nikogar, ki bi učil ljudi kritičuo, samostoj-teo-.jnislrti irt goditi in’ ki bi jim' dajal dru-•Ge nazore. Demokrati imajo največjo moč ravno 'j& Svoji javni kritiki. Njihovo Časopisje, »klerik a Iceni več škoduje nego jim koristi rlO novih poslancev. Demokratsko časopisje je dobro urejevano in piše o najraz--iHčrtejših zanimivih stvareh, dočim klerikalno po večini prinaša napade na druga Stranke, za prosvetno vzgojo in za razširjenje duševnega obzorja pa stori zelo malo. Klerikalni listi so kljub politični moči, s katero se diči klerikalna Stranka, zelo nedostojni v svoji kritiki, 4ako nedostojni, da se bojijo sodišča in se •^skrivajo »a svoje poslance kakor pocestni fantalini za grm — d očim so demokratski listi mnogo zmernejši in stvarnejši. Demokratska stranka ima najboljšo jjčateopisje, to priznavajo sami klerikalci. To moč ji je treba iztrgati, njena javna kritika mora umolkniti, potem bo mir v 'deželi. Nihče ne bo kazal ljudstvu zrcala, '•v katerem odseva pravi obraz klerikali--zma, "nihče ne bo bodril razumnih ljudi k ! Samostojnemu mišljenju. Na to imejmo samo en’ odgovor: Razširimo in izpopolnimo naše liste! Vsak (»aš pristaš naj razširja »Tabor« in >Jutro«. V časopisju je naša moč, v idejah, f ki jih širiano in’ s katerimi odpiramo ljudem oči, imamo najboljše orožje. Klcri-;&al©i se dobro zavedajo, da mi nismo ;»brezpomembni. Dokler lahko postavimo 'nasproti Nazadnjaškemu klerikalizmu ^Zdravo trezno misel napredka in duševne Sfvtobode, dokler je naše časopisje tako 'močno kakor je sedaj, se :ni bati, da bo slovenski klerikalizem mirno spal na pridobljenih političnih lavorikah. Neprestano ga bomo klicali na boj »z uma svitlim ;Hriečem«, ki se ga klerikalizem tako boji, Vda’ večkrat zataji samega sebe, da se de-,;la naprednega irt prosvetljenega in se riceio sramuje svoje zgodovine, svojih tnekdanjih voditeljev. Samostojno, svobodno mišljenje bo v bodočnosti zmagalo nad zastarelimi pred-'Itjodki in nazadnjaškimi nazori. Širite demokratske liste! Uro poznali vsi ptički, sem obstal pred Sjslavčevim1 gnezdom. Štirje mladiči goli in j#*6petajoči od hladu so se gnetli v tem Sjsmezdecu, ki je bilo preozko za tako veli-i;iko družino, pa si komaj razločeval, da j/feo štirje — le glave so molele nazverf in ■rigfiieh štiriti glavio so te pozdravljale ve-pike ptičje oči. Izlegli so še šele včeraj bali predvčerajšnjim, zato ničesar ne vidijo irt ničesar ne vedo. Še same luči ne Spoznajo. Kako hitro bi pač poginili, če j ibljbili •prepuščeni samim sebi! srci njihovih mladih roditeljev tptripata za nje v pravi materinski Iju-tjfceBhi. Oba — samec irt samica — stojita iidrug poleg drugega na robu gnezda. Ko jjtposežeta k odprtim kljunčkom teh štirih psoličev, s kako čudovito energijo iztezajo jijdrobni ptičji otročički vrat! Samec in "'{samica jih krmita, nudeč jim prvo hra-pto, opravljajoč veliko, največjo dolžnost f toaterinstva, ki je dana tudi tako drobnim ' Jntjem kot So slavčki. Kako razkošna je slavčeva družina in jffeako vseh šest glavic ljubi življenje! --T^olnčni žarki poknkavajo skozi veje in rod »podaj prihajajo valovi vonja; to jo l-življenje, ki se odigrava v svetlobi in'v pladki majniški toploti. Na hip si samec f in samica odpočijeta pri podajanju hrane £in gledata male nagece s tako nežnostjo, vda ostrmir.%), če pomislimo, da je tonež-. ‘nost drobnih ptičic. Nato pa ge ozreta J DS. Somišljeniki, sedaj pozor na volilne imenike. Na dan' volitve so se ponovili Stari prizori: naprednjak jo primalia na volišče, pa ni vpisan v imenik, razsaja, potem pa gre domov in — čez pol leta bo prišel spet jn še ne bo vpisan. Zelo je ogorčen, ker je videl, da je za klerikalce volil 141etni Orlič, dalje »preklicani« zapravljivec in’ pa zagrizenec, ki se je že pred letom izselil iz občine. Naprednjaki, zdaj je čas, da se popravijo imeniki. Kar ste doživeli sami, kar so dognali čuvarji, ter so našli naši agitatorji: sedite k mizi in pišite na županstvo »popravke«. Prej smo jim rekli reklamacije. Kdo ima volirto pravico v Narodno Skupščino? Vsak državljan, ki je dovršil 21. leto, ima volilno pravico, dalje vsi Slovani, ki so se pri nas stalno naselili. Nimajo volilne pravice: 1) vsi, ki so radi obsodbe v ječo začasno izgubili to pravico; 2) vsi, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler traja ta kazen; 3) vsi, ki so v konkurzu; 4) vsi, ki so pod skrbstvom. Predpogoj za vpis v imenik je, da je opravičenec najmanj 6 mesecev nastanjen v občini. Javni nameščenci pa lahko zahtevajo vpis takoj. Vzorec popravka: : • Županstvu občine — — — —- — — — — — (ime, priimek, stan, sta-novališče) star že nad 21 let, je že nad 6 mesecev nastanjen v tej občini. Dokaz: priloženo potrdilo župrtega tirada in potrdilo tega županstva (policije) o bivanju. Zahtevam’, da Se ga takoj vpiše v imenik skupščinskih volilcev te občine. V — — — dno — — — Podpis (ime, priimek, stan, bivališče.) Drug vzorec: Županstvo občine —■ — — — — — — — — (ime, priimek, stan, sta-novališče) star nad 21 let, kot javni u-službenec stalno živi v tej občini. Dokaz: potrdilo župnega urada (ali rojstni list) o starosti, potrdilo te občine (ali urada) o stalnem bivanju. Zahtevam, da Se ga vpiše v imenik volilcev za Narodno skupščino. V — — Podpis. Nadaljni vzorec popravka: Županstvo v — — Pod št. — volilnega imenika za Narodno skupščino in’ pod št. — volilnega imenika za Vašo občino jo vpisan Janez Podrepnik, kmečki sin v — — Glasom potrdila župnega urada, ki se prilaga, fant še ni dovršil 21. leta. Zahtevam1, da sc ga izbriše iz obeh imenikov. Podpis. Ali pa: Glasom potrdila okrajne sodnije je ta mož pod skrbstvom (ali pa n. drug v drugega in stisneta svoji glavici kakor da bi se hotela poljubiti... Trenutek potem se dozdeva, da se nekaj posvetujeta ... Začelo se je mračiti, hlad prihaja, Samec je odletel in samica si je oprezno sedla na trepetajoče nagece, jih prekrila s svojimi perotmi in zasedla vse gnezdece kakor mlado dekle, ki gizdavo razgrne svojo krasno obleko. Toda njena glavica še zmerom tiči dovolj visoko, da vidi nad rob in da opazuje, kaj se godi tam naokoli. In glej, slavček se je vrnil. Sedel je na rob’ gnezda. Svoj kljun je izprožil h kljunu samice, svoje tovarišice. Sedaj dobi večerjo mamica-koklja. Prinaša ji hrano v gnezdo, da je ne išče sama. Zdi se, da ji tako življenje ni zoprno: z mrzlično skrbjo — bi mi rekli — sedi na dragocenem zakladu in sprejema hrano. Samec odleti znova iii se kmalu zopet vrača s prigrizkom v kljunu. 4 Ni jima treba mnogo delati, da preskrbita svojo družinico. Pa sta kljub temu resnejša. Še pred štirinajstimi d rte vi sto veselo skakljala z veje na vejo, se lo-\ ljubimkala. Sedaj se ne igrata več, n . lešeta, ne pojeta in ne ljubita tako k: ; poprej: osnovala sta si družino, rta--K hi sta novo generacijo. 'oda ti dragi malčki bodo dobili perje, pa jih bo treba naučiti, kaj se spodobi za njihovo starost. Roditelja jih ljubita in vendar ne bodo nikoli razumeli ljubezni svoje matere. Morda odlete, kakor hitro jih roditelja naučita letati in postanejo samostojni, ne dajji mislili na svojo mja- K dogodkom v Slovenski Bistrici. Zadnja sobota 5. aprila ge zopet jasno pokazala zagrizenost in sovraštvo slovenjebistriških nemčurjev, ki se še do danes niso streznili, ampak so naopak po preteklih volitvah postali še objestnejši in predrznejši. Tega dne se je namreč pri nas vršil ustanovni občni zbor Orju-ne, katerega se je udeležilo tudi veliko število zunanjih gostov. Kakor ž? znano, tudi pri tej priliki ni izostalo izzivanje tukajšnjih nemčurskih renegatov, ki so še nahujskali nekaj drugih nevednih domačih ljudi, kateri bi naj šli za nje v žerjavico po kostanj. Posledice tega seveda niso izostale. Izzivači so namreč z lastno ročno bombo ranili pet svojih pristašev in sicer tri lahko, dva pa težko. Naravno, da sedaj trdijo, da je b:ia bomba vržena s ceste v vežo hotela Neuhold, kjer je bila zbrana izzivajoča druhal pod vodstvom zloglasnih Mattusoha Juliusa, Rasteiger Mihe, Tegerja i. dr. — vse te trditve pa so ovržene po izpovedbah o-rožništva, ki je stalo pred zaprtimi durmi hotela Neuhold in ki se je moralo par-krat samo umakniti pred streli, ki so padali iz notranjosti hotela na cesto. Hotelir Neuhold, kateremu so postala sedaj tla vroča, skuša na vse pretege dokazati nasprotno. Koliko mu bo to pomagalo, bo dokazal potek preiskave. Pri tem se je tudi v jasni luči pokazala naravnost bestijalna »samaritanska usmiljenost« teh nemškutarskih propalie, ki so po u-sodnem dogodku pustile svoje ranjene žrtve kakor prasee ležati v kuhinji na Meh, čeravrto je imel postelje v hotelu prazne, ne da bi se dalje pobrigale za te zaslepljene in zapeljane reveže, ki so se dali od njih nahujskati in so to poplačali s svojo lastno krvjo. >Der Mohr h at seine Pflicht getan, jetzt kann er gehn!« Tu vidite vi zaslepljenci, ki še do danes niste odprli svojih oči, kdo da je vaš sovražnik! Hujskajo vas, sinove slovenskih mater, da se za nje izpostavljate — njihova lastna kri jim je predraga — par litrov vina zadostuje, ko se je pa treba Slovert. Bistrica, 9. ap?« j za vas zavzeti, vas nočejo več poznati« tako, kakor se je delalo svoj čas v prejŠ* nji Avstriji. Šele po prvi zdravniški pomoči so zanesli oba težko ranjena v —* hlev, kjer sta ležala do drugega dne do ■prevoza v bolnico. In ve slovenske maio* re in žene, kdo je tisti največji hujskač v našem kraju, ki zapeljuje vaše može itf; sinove k takim činom*? To je Ferdinand Vernik (prej Wernigg), gostilničar »o župan v Kovačji vosi! Dokazi so tu: 1, Izpovedba Henrika Jnstinek, .viitf' čarja kmetijske zadruge v Kovačji vaS!i ki se je osebno udeležil dogodka v hotel® Neuhold in ki je izjavil, da ga je k teffl'1 naščuval Ferdinand Vernik. 2. Težko t* h jeni Vernikov kovač Anton Podplatnih kateremu je prihodnjega dne žena na 1^ cu nesreče očitala, zakaj da je ubog^ Vernika in šel v mesto. To prelito n«’ dolžno kri ima na vosti Ferdinand .Vet nlk, ta janičar, sin slovenske matere M nagnjusni izvržek našega naroda, člo’7^' ki jo pri preobratu 1. 1918 s svojo ženo1 svoji gostilni trgal našim fantom, ki s® se vračali iz bojnih poljan v osvobojeitf Jugoslavijo, narodne trake raz čepic i® ki neprestano — javno in tajno — ščoj* proti naši državi in proti vsemu, kar n«* je sveto! In strmite, ta propalica je Š« danes župan jugoslovertske občine K«’ vačja vas in se javno baha s posebnih prijateljstvom in naklonjenostjo naše*1* okrajnega glavarja dr. Lsjnšica! To J9 rtečuven škandal! Poživljamo merodaj«® oblasti, da sedaj posvetijo — makaf * Rontgenovimi žarki — v to gadje gnez<^ naših renegatov in enkrat za vselej ft*" pravijo red! Naše potrpežljivosti je k& nec! Od tujcev in’ janičarjev Bi na lasi' nih tleh taka nesramna izzivanja naj od' ločneje prepovemo! Obžalujemo le, in W smo pričakovali, da so ti nemčurji izrabili nastop naših Sobratov drugega mi^‘ Ijenja v svoje svrhe in sedaj nastopil* tem samozavestneje, češ, Saj delamo Po& firmo onih. pr.: je bil leta 1920 obsojen radi prestopka tatvine). Ali pa: Glasom potrdila tega županstva ne prebiva več v tej občini. Ali pa: Glasom potrdila urada — — ni več tn nameščen, marveč stalno živi v — — — kot — —* — Popravki Se vlože na županstvo. Iiah-Župnik, župan in vsak urad mora vsako zahtevano potrdilo za popravo imenika izdati v 24 urah. Popravki se vlože rta župantsvo. Lahko pa se jih naslovi tudi na okrožno (deželno) sodnijo. Županstvo ima izdati rešitev tekom 5 dni. Ako je popravek zavrnjen radi pomanjkljivih dokazil, se dost. »Ljubezen je podobna reki: odteče in se ne vrne več...« Kaj neki mislita danes slavček in njegova družina? Nedvomno se ne A^znemirjata nad bodočo usodo svojih sinov in hčera, nad socialnimi razmerami in nad načeli časti, ki bi jih vodila na življenjski poti! Toda vprašajmo se: Na kateri šoli se je mlada samica, ki je prvič postala mati, naučila graditi tako elegantno gnezdece, kamor je bila položila svoja jajcat Je stara komaj leto in še ni sedela na jajcih. Kdo jo je naučil, da mora graditi gnezdo tako in ne drugače? Kdo ji je povedal o toploti, kri je potrebna, da se iz oplojenega jajčeca razvije novo bitje in kdo jo je poučil, da mora sedeti štirinajst dni na teh jajcih in potem vstati! In ko so se mladiči pokazali iz Jajc, kdo ji pravi, da se mora vračati v gnezdo. kdo ji veleva, da naj išče tem drobnim bitjem primernega živežal Kdo jo s>li, da prebije še štirinajst noči ra,;wirjeuih peroti na gnezdu, dasi je to ptičem zelo naporno, ker so navajeni spati na noga? vPrašajm'o še dalje: Kdo je sestavil jajce, zibelko bodočega rodu? Kdo je ustvaril zarodek in ga postavil v sredino jajca? — V tej tekočini daje tajna moč vznikniti bitju, ki bo tako kot njegova roditelja; na jajčevem’ rumenjaku se izvrši največja, najčudovitejša sprememba: oživi! Ko je sprememba dopolnjena, nastane ptič. Pa je še preslaboten, da bi mogel vdihavati zrak, zato še ne zapusti ffiezd^-K.ta oamea jo rum,eaiak obdan z ga lahko obnovi s predložitvijo pravilnih dokazil. Županstvo upošlje Svojo rešit®* na prvostopno sodnijo v oceno. Županstvo tudi uradno lahko izvrf1 popravek, a mora svoj odlok, s kateri*® odreja upisati izbris, utemeljiti s polnO* veljavnimi dokazi (listinami). Tudi ta r** šitev se najdalj v 2 dneh pošlje pf^ stopni sodniji v oceno z vsemi akti. Somišljeniki, potrudite se, da spravite v rod volilne imenike. □0X10111H 03 □ □ Pristopajte k CMDf □nnanmaerna □ o acoonooocD^ beljakom — irt ta beljakovina je najb°^, ša hrana bitju, ki čaka rojstva. Ki®3, je ptič popolnoma opremljen' za Bv°i6 skromno življenje: peroti in noge so *** delane, glava moli iz trupla; sedaj 5etale čaka, da zapusti svojo temnico in da * poda v carstvo Svetlobe, neskončne« ^ Soljne Svetlobe. * Ali njegov kljun je še zaprt; Pre ig začne prebijati lupino, odpade t«^ t suženjski okov in sedaj začne rtj«*?* glavica vstajati zmagoslavno iz Prebil je lupino in se s pomočjo V6 osvobodil. w SlavčeVo gnezdo, ti &i zame tai^jjl liko kakor ves solnčrii sistem z ' ^ svojimi svetovi. Tvoj glas je zaiiP19. in bližji mojemu srcu. Pravi irt Prl m veduje, da je Oni, ki je slavčka ust^ vtisnil njegovi večerni pesm? večen ,0 pev svoje neskončne harmonije i» Moč, ki je svet ustvarila, dala tudi ne, ki ga ohranjujejo. Nobena druga- j. ja ni enostavnejša irt obenem’ vzvi^e ša, Hoberta ne more tako zadovoljit1 trebe našega špoztfanja. -..jjo- Narava je zareg prekrasna. Zave a ^ se tega, spoznavajmo zakone n3®n je-pote in' bomo videli, da je prir° °jce, pota večna kakor matematične Ali ni narava naša mati? Sirto » OT^ji» preživeli lepše in poučnejše ure o . ? ki smo jih doživljali v zaupnih » naravo v globini molčečih gozdov^ Pre’ 4TAS0K«'X*N.AEODNI LIST,)?' ■StraSi" 37 Politično obzorje. Dve Jugoslaviji. • Te dni srno čilali članek, ki ga je ob* javi! v 86. številki praškega dnevnika arodni Politika« bivši češkoslov. po-f avnj v^Rlmu dr. Leo Borsky in ki nam ^a^e v jasni luči, kam pravzaprav meri *sa Radičeva politika. Dogodek, ki ga opisuje dr. Borsky, sega 14 let nazaj, ■ ena ar pa je važen tudi v sedanjem trenutku ker spada k celi vrsti dokazov, a se Radičeva politika miselno ne naha-,;9* V okvirju one Jugoslavije, ki jo na- ala na razvalinah avstro-ogrske monarhije. Dr. Borsky se je seznanil z Radičem »a potu v Petrograd. Tam je imel Radič i.f?8 z nekaterimi ruskimi dostojanstveni *’ .so bili prijatelji političnega so-hOi?^an^a 7‘ *n Avstrijo. V klubu ,.^eH^veriIiyb djelatjelej« je Radič pri-1 Predavanje o aneksiji Bosne in ■nr>J °i^ati Iz Rusije. Tako češki vaiištVo bilo za kar najožjo strnitev vsega jugoslovanskega naroda, ki se je hotel združiti (to šo Srbi, Hrvati in Slovenci — dočim se Bolgari niso niti približali misli jugoslov. jedinstva ter so njih slovansko orijentirani krogi govorili le o slovanski vzajemnosti). Pristaši te smeri so poslali svoje zastopnike v inozemstvo in so tudi doma očitovali svoje simpatije antanti in' svojo odločno zavest, da se Srbija bori za bodočo Jugoslavijo. (Dokaz preganjanja v Sloveniji, Bosni, Dalmaciji itd.) V inozemstvu so delali skupno s Cehi in drugimi zatiranimi narodi za razkosanje habsburške monarhije. Pristaši političnega, avstrijskega ju-goslovenstva «o se v prvih vojnih letih postavili odločno ua avstrijsko stran. Šole v zadnjem času se je začela cepitev, ki je končno privedla tako daleč, da so tudi nekateri politični, sicer ne nacional* ni Jugoslovani zašli med aVstro-ogrske defetiste in da so bili pripravljeni na razpad monarhije. Nadaljnega razvoja ne bomo ponavljali. Nekateri radikalni pristaši avstro-ogrske ideologije se niso mogli sprijazniti z novim položajem, predvsem pa ni bil zadovoljen Radič. Težave z enako zmotnimi težnjami na srbski strani in usodne napake slabe administracije so bilo Radiču iri frankoveem v korist. Avstrijska bil orientacija na Hrvatskem jo začela zo-j pet nastopati in je polagoma paralizirala sam na slovanskem ju- j politiko onih, ki so šli za Supilom in ki ijo v6 1)rf‘^stavlja' avstrijsko .Tugo-, so se ob osvobojenju z globoko nacional-V Avstriji so bili mnogi odlični' no vero napotili v Beograd. Demagogija sl°Veni: Ureditve"C’IU zasovornik‘ federalistične je rastla in rastla: pasivnosti Hrvatov zele v v dvj je nujno sledila aktivnost velikosi-bsko orientiranih politikov, razočaranje na eni strani je rodilo »razočaranje« na drugi strani in tako je bila ob letošnjih volitvah jugoslov. nacionalistična koncepcija navidez premagana. Sodnj sl što- združitvij jo nasproti tri plemenske skupine, od tega na-) katerih sta dve za nekako federacijo, (re- ki bi združila vse jugoslov. de-*>kvir- ■ erativuo državo v avstrijskem dVa 'lu' Na znotraj pa sta se razvijala vj(jei °VBetu divergentna nazora. Eden je jačen'V ^vs^r^s^* federaciji predvsem o-JUifoslovenske smeri, otapo k po s ~ osamosvojitvi in -J—X,A- Zora i« bn°' Pristašem^ « uni‘j-n Vpdno pred očmi lo nacional- publika v okvirju monarhije). Porn0 * ^sc* ^ar iaealo našo od-! avstr: • 1]10c’ ^ar nas j® oddaljevalo od Podprli- ?a cen*'ra’ Vse *° 3® kilo treba ^Djt- ‘ ln Po dosegu prvega uspeha ‘•j° v smeri- popolne osamosvo- Dru»: t V načio ,naj:or Pfl ni bil jugoslovanski ®olitiŽ«na smislu, marveč predvsem lo v s"’ strankarski. Ta nazor se je ce-okv!rjPlJ)') 1 skrajnih mejah ujemal z Ilazvil .avslro'°8Trska di'žavne misli. ®°goin ° 38 stareevieanstva in je lo Ovenet. spre^el v trialistični načrt tudi ®krn^6n 6 ^ežcle, ki bi bile seveda zelo P Prvj6- r ^ meje krojili na Dunaju. Ta federacija je v bistvu lo oblika, š katero se je poražena avstrijska Ideologija o političnem jugoslovanstvu prilogo* dila novim razmeram. Avstro-Ogrske ni več in tudi,no upanja, da bi se v doglod-nem času obnovila. Plemenski ideologi hočejo kar najbolj oslabiti središče jugoslov. državne ideologije in se postaviti na periferijo od zgodovino začrtanega kroga (medjunarodno priznato področje. Radič). Njim ni do tega, da bi skušali z aktivnim delom' razorožiti velikosrbske hegemoniste, če so se kje pojavili, noče se jim pobijati korupcije, upravnih ne-rednosti in drugih motenj našega javnega življenja; lie marajo imeti nič skupnega z jugoslovenstvoin, ker ni zmngala njihova strankarska zasnova jugoslovanstva; nočejo Beograda, ker so si desetletja zamišljali Zagreb kot središče njiho- jati J«’4. Itaz°r se ni smel prosto razvi-PruKi 'ie moral biti previdno zakrinkan. ^ah, £azor je imel svobodnejši raz-0r so na Dunaju dobro poznali Had V° Pa je tudi njegOv nekdanji i ve Jugoslavije in v tem smislu naprej, la ista ^fibrny opisal kot monar- *)totavlAri’''s^<' orientacije, se je sicer h. si Aaktiko naj zavzame, .^ltti8jjft °oi zabeljeno vodilno mesto v. Vendar r>m • ?iv^enin svojega naroda, ^SI ved«3 1 °-^ aneksijske krize dalje moreiA -°v ■’ na jasnem', da Hrvati ne W nahf U”-atl B Srbl;io in da se morajo . federatk’,?110''0 strniti v okvirju močne ja je bilane ^kf^mrške monarhije. Srbi- i balkanski Prevee zaposlena z ^enjem razmerami, zlasti z osvobo- j ^ takrat clR bi 80 bila.mo^a Ram protpo+ICa l^a •’UK0S\°.V' Pi°mont- kalei bi kot anacionalna politična skupl-^ereegovlnp K* aneks*^ B°'sne in na tudi bili za kako novo di-žavno zvočno z avstr«1 ^ * maln zapletel v, 7l0t kj bi se dala ekonomsko lepo utemc- Tako 8e l 0Srr8k.° i ljevati in za katero bi tudi »ljudsko vo- ^Ja na avst3f< ^azv°i Političnega življe-: Ijc« no zmanjkalo. Nacionalna in poli-?,9Protnih F m' 3l,gu razvijal.v dveh tična jugoslov. idoologija sta se tedaj lo- ■'^Vatske ,STnelei \ iusecniranjem raznih' afer in * tisala frankovski javnost pa je :--v ° »čiščenju«. predstavlja idealizem onih, ki so verovali in še verujejo v možnost popolnega str-njenja srbskega, hrvatskega in slovenskega plemena v en narod, ki bo imel samo eno suverenost, eno državotvorno vo- ostro nasproti; ena od teh so ja"odpovedala celo svojemu imenu, ohrhuila pa je vso svojo pretcklostr Velika Srbija, predramljena po zashigi samohrvatstva, ča- Ica" oclločrtveT ki jo nlr^TTff VstcllSitt sli pa zaeno z optiuki lavtftrijsliega fcdera-» lizme položiti v ivrobisico zastarelih poli-?' tičnih zasnov. . , CSfflEBKGKOT mm- P po -.18 m QS3ti.cn [>.akor smo sit Radič, Korošec ?n PaSič. Kal-že včeraj poročali, sta‘odpotovala Radi-j čeva.emisarja dr. Maček in dr. Krnjevlč ■ v Beograd na pogajanja radik^Nko, stranko za »sporazum«. Dr. Maček je ob tej priliki izjavil dopisniku »Rijoči«, da so po sedaj prvič sestali pravi predstav-: niki hrvatskega naroda "s pravilni pred-j stavnlkl srbskega naroda. Dpzdaj ni prišlo do sporazuma, ker niso bili pasvelo-valc! na mestu in ker Srbska - zvanična« javnost ni mogla znati za p?avo mišljenje Radičeveev. »Utisi« — pravi dr. Maček — »ki smo jih dobili na današnjem sestanku s Pašieem, so zelo dobri. Videli i stVio tudi pri njem naklonjenost, da se stvar povoljno reši.« A ko primerjamo s tem izjave radikalcev pred nekaj dnevi, ki so govorili o Radiču kot veleizdajal-niku, in' če primer j mn o s tem tudi članke, ki jih je par dni poprej napisal na Pašičev naslov Radič v svojem »Slo-bodnem' domu«, 'potem šele človek pričenja pojmiti vso politično nemoralo tako enih kakor drugih. Značilno je, da je poslal Radič-Korošeev-Spnliov blok svoje emisnrje v Beogfad brš par dni pred sejo demokratskega ldnba. Dvoje je mo-j gočc: ali so se vsi trije zbali, da pride do radikalsko-deihokratske koalieije in mislijo'resno na to, da sami gredo v vlado skupno s Pašidem, ali pa bo• s svojimi »pogajanji% izvati pri demokratih 'negativni sklep, pozneje pa tudi radikalcem zopet pokazati, figo. Značilno je. da so Radičevei pri teli pogajanjih pozabili na vse dalekpsežne zahteve svojega programa in da mislijo — vsaj po vesteh njihovih listov moremo tako soditi — le na to, kako bi prišli v vlado. Od vseh državnopravidli zahtev je ostala edino zahteva po vzpostavitvi banske časti, katero bi dobil eden izmed ministrov. Tudi fS mok brez it? k Ta trik ba .ostali proglas, ki . naslov dela lahko vsak a stranka, ta. !ič za bV.’32cvl7.cm. ■ Za.grcbškf o objavil ®3 Radiča podpisani' :i i:-.r»oMik pred volitvami St^lIlO nvicf ■ p-.ibli] samo oživoi nem. obsuli, pri: o xvi r. IVa. TU . hrvatsl x tiadlžo' liaclicu . TKI vso o m ti 13 a (popolen ik vitem. Pri ljudje, ki ruslve bolj.š te v, da se z radiče gnoj. boljševizma. adič povdarja, da mierimzioualni’ delavec po-* a kmečkega ro-i :er je hrvatstvor a republika bot .tl: lavske pravice v popoln I- ot :;i t:i delavstvo Seli. —‘ 2.d" j hrvatstvo samo okvir, - pravi »Rijoč« — anarhija V otidržavnost, holjse-f so R rdi če vi pristaši taki po prevralji hoteli igrati! ;e. Tudi to potrjuje trdi-ščipo, i"čeja iz naroda Mepajin »Jfrt i ;(> * F rol tč fc^ČraT litik in bivši ministrski jan Protič :i" bil up naš in celo up T'' se iz 'avtor bi zapisala avton »avtonomnim pferd rali st i, je začel Št jemati Radiča in {ivrjem T ? 'idi i' a I: ■ čevi trditvi, da' je 'roda brezdušna Ir beograjski vlastod: dušni lažnjivci — izmu. Srbski po-< predsednik Sto-' ih avtonomistom f' -.dtoa. Odkar pa so mfca. jajca (xStrttža< mnr-;;a jajc-a. enako •avom ) izvalili fedos s'j.m Protič ostro pri-!' egove trabante. Vi pf^testira proti Radi« jedirtstvo našega na« ki .so jo izmiililt 'vr'. Torej po bili brez-i sklepa Protič —• lir- vatski velikani Vatrcsinv Jagič, Franjo Rački, Hrvatski sabor 1. z banom! Jelačičem na eeln, potem Jugoslov. od* bor s Trnnibičem in «e mnogi drngi. Kar s« tiče konfederacije in federacije, je g. Radič poza! morajo Ved »Hrvat« p! Trum ive besede: Hrvati so si v duhu lepo razdelili ministrske se- eii’\ nc pravnost deže. f:ika Pašič pa si gladi brado, kor bo legel k ^zasluženemu počitku«: s slavoj doslej r»!•;:> poznali teli v ovenčan, da jc za koncesijo barske časti, ifcnejdealh n«"el! 'G doSegel spOraznm1 s »hrvatskim narodom i, da Srbi nočejo federacijo. , da oni, ki nočejo federa-< jo narodi jo 'svobodo in' cn'ako-> TJbo.ri Angleži iu Skoti, kt 5kih v Zagroibui adič ima f.tstal znjed*!!*’ roj me o državi !?»' njeni uredit« 'Nam bo le ljubo, čo uspe ta R.adičcvski 1 v?. Pred no - o bo odločil slede sporazuma, e irrif svetovalca. »sporazum« z radikalci, ker bo zna čil i naj si na pospešenje državne konsolidacije v trm' - pozna in naj ga uboga, kajt to' stvari i hoteti dr-* htevati pa TTv-.-r e ovnj; se je problem! tudi Ijo na zunaj in na znotraj hi ki bo zdru- IjlU 'f. *raz*18^1l« in' sicer tako, da jOjžoval vse svoje sile k enotnemu kultur-.^»bj, -n* Ilao*ra: P°rtišiti trhlo stavbo, uomu razvoju. Politična jugoslov. idcolo-18'.e m°narhije in ustvariti neod-f sija pa se je vrnila v svoje stare olemen-S6 d.r2ave' Jugoslovenom'. te: v partikularizem, v ideologijo sred- Pl ah al° dvo;)e: uje/dinjcnje 8 Srbi- njeevropske federacije itd. ■>. kiPSi Wk^:vT10St°ine J:,?.0S1lai , 'Jugoslov. unitaristi imajo isti obraz pokraiiri t J a7B.triJs^°-i kot 80 koncem 1. 1918. Vsi drugi >>ko prslednha ;dPn^0V;nZnaCaua; ■ ,*") *° ker so si nadevali raz- ^°kazali smo da ^ K.13 , ?l .sto3a]a,j roaske. Sedaj jc tudi jugoslov. maski- gmo, j}« je aacioflalno jugoglo/r J ranae kančka n,,e -T^osla^iji si stojita pogledu, da bodo Radičevei s Korošcem žavno pkupn^«!: in sporazum s Srbi, za-izgubili svojo doadajno hipnotično moč neodgovornih demagogov. Narod bi hitro uvidel vse njihove dozdajne laži in resničnost naših trditev, da je lahko; hujskati brez odgovornosti, težko pa dj ■■ lati na odgovornih mestih. Po iuformr.ei-' j ali zagrebško »RijeČi« je ta igra »spo-' absolutno finančtin samostoj* ike, to pomeni — 'naj l>o dovo« Ijeno reči —- mlatiti slamo. S S*bi je mm goč razgovor in soo^aznn samo na pod« ing! unitarisrtm, kakor ga rnzumsv-j so« dobna de;nokraei.'n anglosaškega poko* lenja z njenim zjjravim tu ■velikim jiaee« razuma« z Radičem s strani radikalcev j lom samonnraVe. — Špbraz tina absolut+ čisti taktični trik. s katerim hoče Pasici vršiti pritisk na demokrate, ki ne kaZ nrusuji v rbiltt meri odzvali mali! elitsko, 2 islamsko, 53 pa jih' je ostalo: ljudje, predvseni delavci iu nrfldhiki, brez konfosijo. Vera torej ros »pešaližini Novega Sada so bili zaposleni pri popravljanju pragov trije delavci. Bili JSo tako zaposleni v delo, da niso zapazili Ida prihaja vlak. Ko so še zavedli, je bilo Že prepozno. Enega je vlak razmesaril na fajisce, drugemu je odrezal obe nogi, le tretji Se je rešil na ta način, da se je Bliskovito vrgel na tla, tako da je šel ftSak preko njega, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo, s y — Zlati zakladi na morskem diiu. Iz EohidbfUa jo bila poslana v Londonderry ladja »Racer«, da nadaljuje z iskanjem zlata z linijske ladje »Laurentie«, ki, je Bila torpedirana in potopljena 1. 1917 v Severno-irskem zalivu Longh Rwilley, Delo Se je pričelo že pred leti, pa se je tifloralo radi slabega vremena lani usta-Slti. Do takrat je bilo dvignjenega zlata za 1,600.000 liber šterlingov. Sodijo, da leži V morju ob Severnem obrežju Irske zlata v vrednosti nad 5 milijonov liber šterlingov in da se bo dalo vse rešiti, v «*• Skrivnostni človek Evrope. Med najrSogočnejše in’ najvplivnejše finančnike sveta Spada tudi Grk Vasilije Za (Banov, ki imenuje več milijard — v zdra-iwi Valuti — svojo lastnino. O njem' se pripoveduje pravcate Bajke, mled kateri- mi pa je tudi mnogo resnice. Tako 8e med drugim trdi, da je zadnja grško-turška vojna njegovo delo. On je v tej vojni izgubil nad eno milijardo svojega premoženja, na drugi strani pa je pri vojnih dobavah zaslužil nad dve milijardi in tako ga izguba ne moti prav Znano je, da stoji za vsemi velikimi dogodki v Evropi, pri vsem tem pa je njegova vloga zelo skrivnostna. Nikdo ga ne pozna, nikogar rte sprejema, nikdar ne nastopa v javnosti. Živi med Londonom in Parizom, odkoder usmerja vsa svoja podjetja in kupčije. Ne pozna ga niti eden reporter, a vendar Stoji za vsemi svetovnimi listi. Veliko vlogo igra tudi pri zasedbi Poruhrja, a za koga in za kom, ne ve nikdo. On sodeluje pri vladnih krizah v Evropi, često jih sam po-vzročuje, ne da bi zato vedel širši krog političarjev. Nikdar ne stopa v ospredje, kakor na primer znani Rtinnes, njegovo mesto je vedno za kulisami, od koder vodijo niti na vse strani sveta. Po pravici ga nazivajo najskrivnostnejšega človeka v Evropi. — Nepričakovano Bogastvo v starem stolu. V Court Veracu na Francoskem je živela v ne ravno 'sijajnih razmerah družina Micres. Oče je mali uradnik v nekem tamošnjem podjetju. Med drago ropotijo je imela družina nek starodaven stol, ki jiiri- je bil v tesnem stanovanju, v katerega so se nedavno preselili, v pravo napotje. Stol je bila stara družinska deščina, toda končno so sklenili, da si ob njegovem' ognju skuhajo kavo. Oče je stol, ki je bil že ves trohel, zlomil otroci pa so komad za komadom’ metali v ogenj. Naenkrat pa so zapazili, da se v ogrnju nekaj blišči, kakor zlato. Poklicali so očeta, ki je ogenj pogasil. In res so našli v pepelu 122 zlatnikov po 50 frankov, še izza časa kralja Loisa XVI. Stol je namreč imel, kakor se je dognalo votlo Uogo, v kateri je kdo ve kateri praded skrival zlatnike, ki so se na ta način ohranili do današnjega časa. Družinica je bila te najdeuine kajpada zelo vesela. — 29 km dolg predor gradijo Američani skozi gorovje Siera-Nevada. Predor bo služil za vodovod, po katerem bo dobival San Francisco pitno vodo, na kateri trpi veliko pomankanje. Graditi so ga začeli že leta 1916 in se delo bliža sv>je mu koncu. Uporabljali so tiajmolom e j še stroje. Voda bo napeljana po ogromnih jeklenih ceveh, ki drže l.S^O.OOO kub. metrov vode. Pri izhodu iz predora Bo go ftila voda velikansko turbino za 200000 konjskih sil. Dopisi. VSE CENJ. DOPISNIKE prosimo, naj pišejo dopise in drugo s črnilom in le na eni strani papirja. Sv. Jurij na Pesnici. Naš novi šolski oder, na katerem je preteklo zimo uprizorila šolska mladina, deloma sama, deloma skupno z učitelji pet lepo uspelih prireditev, je našel med prijatelji mladino in napredka nadaljne dobrotnike. — Rokodelce, ki so izdelovali opremo za oder ter pripomočke za igre, je poživljal naš izborni vinogradnik Franc Skrincr, p. d. dobrovoljni Škapec, s kapljico lastnega pridelka. Trgovec in gostilničar Ivan Schautzer je potolažil želodca kuli-sarjev. Posestniki Klug Miha, Šiker Ant in Gau-be Jurij pa so prispevali vsak po 100 dinarjev za nadaljna dela na šolskem odru. V isti namen je tudi posojilnica v Narodnem domu v Mariboru darovala znatno vsoto 500 dinarjev. Enako vsoto je poklonila moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru za tukajšnjo šolsko knjižnico in druge šolske potrebščine. Šolsko vodstvo se prav iskreno zahvaljuje vsem darovalcem v svojem in v imenu tukajšnjo obmejne šolske dece, ki v bodočnosti posvečaj svoji jugoslovenski domovini svoje misli in svoje delo po geslu: »Slovence, Srb, Hrvat, vsi v roke si sezimo, kot ljubi brata brat, iskreno se ljubimo!« Brezno oB DravL V nedeljo 8. t. ni. je bil v Breznu pri Jenčiču redni občni zbor društva »Velka«, ki ima namen ši riti nied narod prosveto. »Velka« ima svoj sedež Pod Velko. Šteje 43 članov, Goji petje, za katero se zelo uspešno tru di železu, postajenačelnik g. I. Zapečnik Društvo je priredilo poleti krasno uspelo prireditev in 1 zabaven večer. Sodelovalo je tudi s petjem v Marenbergu in Vuzenici. Napravilo je bilo izlet v Ribnico. Društveni knjižničar g. Drago Rustja je s svojo marljivostjo utemeljil društveno knjižnico. Stari načelnik g. Zapečnik in, stari odbor sta bila z vsklikom znova izvoljena. Po zborovanju se je razvila prosta zabava. Vmes je pel pevski zbor. Društvo »Volka« naj raste, cvete! Iz Vitanja. V celjski »Novi dobi« sem čital, kako so 3 vitanjski zagrizeno uem-čurski mladiči na dan volitev v narodno skupščino strastno lovili slovenske volilne za 6. skrinjico. Dopisnik doiičnega poročila je vse preveč z rokavicami prijel te 3 ptičke in vobče ves nemški Izrael v Vitanju. Zato pa dovolite, g. urednik, da podam jaz žir ji javnosti kratke životopi-se teh 3 barantačev s človeškim mesom. Prvi naj bode tedaj Ernst Tišler (Tisch-ler). Je to dečko, ki še ni zadostil (kako tol) svoji vojaški dolžnosti v Jugoslaviji. Klin s klinom! Mati je sicer Nemka. Pomislil pa bi naj, komu prodaja svoje železne izdelke doma in po sejmih in od koga kupuje les. Košarica s kruhom bi le znala počasi zlezti višje in višje. Prebogat pa še tudi ni. — Dragi je brezposelni Lcop. Vodušek ml. (Wo-duschegg). Izučil se je baje za nekaj iz električne stroke. Hotel je tu vstanoviti neko tako delavnico, a ni šlo. Ker tedaj ta mladič vidi, da ga naš narod ne mara, bi naj šel iskat nemškega kruha med zgornještajerske kroflne, da bi ne bilo treba starišem rediti ga. — Najžalostnej-ša prikazen pa je tretji: Paul Pogladiš, kleparski pomočnik in' na poseben način postali zet ultranemškonacijonalnega kle parja Šuster-ja (Schuster), ki se je tu naselil po »Siidmarki« tam od Kalobja, nekje in ki še vitanjskega »kuhltajč« prav ne zna. Si vendar le pozabil, Paul (ne Pavel), da je bila tvoja mati priprosta slovenska dekla? Ne bom se pečal s teboj; kajti še Žobot-ov pljunk v tvoj obraz bi bil preveč časti za Tebe. Sicer pa: Do-brnske toplice niso več v Avstriji in njih upravitelj, ki dobro pozna celo to speri-glarsko žlahto, ni Nemec. Imamo narod-no-zavedne kleparje v Celju, g. Jankovič! In vi g. župniki! oglejte si pri oddaji cerkvenih del to žlahto. No bojkotirajte po »Straži« in »Slov. Gosp.« samb zavedno-narodnih bratov, ki imajo v svojih gostilnah in obrtnih lokalih »Novo dobo«, »Jutro«, »Tabor« itd., ampak nastopite tudi proti tem »Lažinemcem«, ki so tudi rimsko-katol. veroizpovedanja, ki imajo naročeno »Cillier Zeitung« in ki vas imajo veliko hujše za »pfafe«, kakor prvi Strnimo se vsaj na tem polju, da bomo zatrli ta izmeček človeštva — nemčur-stvo! — V kratkem še nekaj o gesiu »Svoji k svojim!«. Objave. Vsem društvom naznanjamo, da Bomo objavljali razne društvene vesti odslej samo v rubriki »Objave« in sicer proti plačilu gotove takse. Za notico do 30 besedi se plača 3 D, za vsakih nadaljnih 5 besed 1 D več. Vse druge vesti (izgubo predmetov itd.) stanejo do 30 besed 5 D, vsakih nadaljnih 5 besed 1 D več. Ob jave treba plačati v naprej v upravi »Tabora«, Jurčičeva ul. 4 (pritličje). —O— § Občni zbor »Slov. obrtnega društva« v Mariboru. V nedeljo dne 15. aprila ob 8. uri zjutraj se vrši v mali dvorani Narodnega doma redni občni zbor »Slov. obrtnega društva« v Maribora s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo predsedni ka. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri občni zbor rte bil sklepčen, se vrši eno uro požrejo na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa rte glede oa število navzočih članov. § Klub kolesarjev iri motociklistov »Peruil« v Mariboru vabi vse svoje člane na izvariredni občni zbor, ki se vrši v četrtek 12. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni Kirbiš (črni Jurij) Vetrinjska ulica. Prosi Se sigurne udeležbe. Odbor. m Darujte za,Sklad otroške bolnice' v Mariboru. Mariborske vesti. Maribor. 11. april* 1923. Dnevi Ferijalncga Saveza v Mariboru* Dijaki, člani Ferijalnega Saveza, prh edijo v petek 13. trn. v Narodnem gle" dališču v Mariboru ob 19 'A akademija * orkestralnimi, pevskimi in dramskimi nastopi. Zadnja točka programa je eno* dejanka »Umor v Ogljarjevi ulici«. V soboto iu nedeljo (14. in 15. trn.) št* ob lepem vremenu nabiralna dneva. Čisti dobiček prireditev je nameiijC® ustanovitvi prenočišča in menze za v po* čitnicah potujoče dijake. Prosimo občinstvo, da dobroliočnU podpira to kulturno in velevažno dm* štvo ter da se polnoštevilno udeleži pri* reditev. Lokalni odbor Fer. Sav. v Mariboru, t. —O— ■-■'■J'* m Hujskanje naših mariborskih ki«' rikalcev pred volitvami v skupščino. (Piše se nam: Nekaj dni pred volitvami pride k meni stara, klerikalna devica it vsa ogrožena pripoveduje: »Mislite W kaj nameravajo Srbi in mariborski šlo* venski brezverci.« »Kaj pa takšnega«? j® vprašam. »Tukajšnjo cerkev sv. Alojzij® hočejo preurediti v srbsko pravoslavn® cerkev in vlada je neki že privolila v to. Pa to ne pojde tako gladko. Saj bodo * kratkem volitve in takrat bodo naši mariborski gospodje duhovniki že posvetih Srbom in slovenskim antikristom.« Kd® neki je tem obžalovanja vrednim devicam (?) rtatvezil to gorostaSrto budalošt? To je pač največja klerikalna nesramnost. S tako podlostjo se je torej Pr* zadnji volitvi hujskalo naše dobro, * žal lahkoverno in’ nepoučeno ljudstva Žalostna nam majka! Bivši ministrski podpredsednik dr. Korošec pač He mor® posebno ponosen biti na takšno klerikalk* hujskače. Le tako naprej; saj pride km®*: lu čas, ko se bode naše ljudstvo vzdramilo in uvidelo, da ga posvečeni gospod* je le farbajo, if£ takrat bode konec klerikalne glorije. (Op. ur.: Gospod, ki Se m® je pripetil zgornji slučaj in katerega i®* je našemu uredništvu znano, 'ja z Imenom rta razpolago!) '* ' j. J' m Iz Radičeve dežele. Načelstvo ^ kajšnja glavne železniške postaje je fl®* davno odposlalo priporočeno pismo, Gft' slovljeno »g. postajnemu načelniku % Lepoglavi«. Pošta je pisrrto vrnila * pazko: »nepoznat — natragl« G. Radie* opozarjamo, da poštni uradnik' v Lep®* glavi, ki ne razume toliko slovensko, d* bi razumel dvobesedni rtaslov, zasluži o4* likovanje v »bodoči« republiki! — če j® treba agitirati za Radičevo politiko, P® seveda onkraj Sotle znajo slovensko.>» m Izjava. G. Viktor Kohečnik', stroj®* vodja južne železnice nas naproša, objavimo, da on rti irtderttičen' z VikfoV jem K., ki je moral pred par dnevi ra®* razgrajanja prenočevati v hotelu »Graf** — Enako potrjujemo, da g. Franjo P]ej menitaš, železniški uslužbenec, startni0* v Pobrežju, ni identičen' z razgraja?®0* Plemenitašem, o katerem smo poroča* v včerajšnji številki. ,< ni Darilo Ljudski knjižnici. Znani dobrotnik Ljudske knjižnice, g. Filip tar, ki je daroval že zelo mnogo knji!!,ra je ob svojem odhodu iz Maribora šp«*linl tudi Ljudske knjižnice in ji podaril *. slovo krasno vezano zbirko »Zbranih 1{0' manov in novel« A. P. Čehova (5 kni'* ‘ S tem svojim' darilom je g. Garttar pet dal vzgled, kako je treba podpj kulturne naprave. Naj bi temu viPe sledilo mnogo posnemalcev! , V|0* m Železničarski shod sklicu jej®, . f rikalci za 12. tm. ob’ pol 8. uri zV a%o-Gambrinovo dvorano v Mariboru. rita Zebot in Pušenjak. m Vsem odjemalcem električn®#® . ^ ko. Naznanjamo p. t. odjemalcem m . da še radi nujne pregradbe voda ^ ^-mrežju elektrarne Fala ustavi Prl 0 iuxuaju eientrarne ram ustav* njo nedeljo dobavo toka od 6.-17-čemur izrecno pripomnimo, da bo ^ klopilo samo ob brezdežnem vremony , ' slučaju dežja pa Se bode to delo pr« na prihodnjo deževno nodeljo. ^ m Občni zbor ume-iiiškeg* , ”je »Grcliar« v Mariboru se vrši, ka' v javljeno, v petek 13. t. m. ob 2 .^ mali sobici restavracije »Grajska • . m V Veliki kavarni se vrši v sre ° a>- tm. elitni koncert pojačanega °.r Q)J^j Specijalni'program V klub baru.^ Hi Plesi. Mitfbor-; 12. ajffiia 1923J AuImMu. 4TA150ŽC« («N aKODNF XdST»J> l Sffan' 5; m Sečuinim srcem! Reven’, toda zelo marljiv in nadarjen naš dijak-medicinec, ki dovršuje svoje Študije v Pragi, bi za Pripravo k izpitom nnjno potreboval učno knjigo, ki pa stane okrog 250.000 aK. ega zneska pa v svojih bednih razme-r nikakor ne zmore. Ker pa ima skoro vsakdo izmed čitateljev doma kak manjšali večji avstrijski bankovec, ki je zara i nizke valute zanj brezpomemben, bi zbirka takih bankovcev vendarle omogočila temu dijaku nabavo potrebne, rage knjige. Kdor torej čuti usmiljenje voljo, da pomaga dijaku ublažiti tež-Položaj in mu b tem pripomoči do cina, naj pošlje ali izroči v ta namen do-°C6nVrlspevke’ bodisi v avstrijski ali naši valuti našemu uredništvu. Vržu ^amomor- V torek dopoldne je iz-h v svojem stanovanju na Frank opa-ovi cesti 79 samomor 51 letni Robert Rele ’• vpr>kojeni višji revident južne že-'Znice. 2 britvijo si je prerezal vrat. v WV^StneC’a ]'e re^ni oddelek odpoljal nor, j1100' sc, da je vzrok samomora lc^i vli5va bolezen, na kateri je bo- : ta * V°f. let- za noK*^6”'*®”0 Na ovadbo oddelka nje c*raginje zaplenilo tukaj- jo •kol-** n®k* mariborski mlekarni več--za i, Cln° m^eta, ki je bilo namenjeno 12V07 rj , . mleko 0,4 f rei9kava je dognala, da je ga Pa Sl*no »vodenih« krav, razen tednov 36 ^Vr^ba pridevala mleku neko P° Še Z8,.nserviranje mleka, kar pa je Poved avneTn avstrijskem zakonu pre--Mleko 36 0 Predano neki Oziraj U a3^njj mlekarni, ki ga je paste-®elo ,Vakar se ie Prodalo na trgu po Ugodno'29*1' Ceni ^’ter ® K). To je zelo ,vP^valo na cene mleka, ki so idojjJL m več kron na 12 K. Kakor pogvez a,m°’ bodo kompetentne oblasti »o pre-r f wJeku več pozornosti ter dnevniška 1 u®ile mleko na trgu in po vseh čina ^Pah. Oas bi že bil, da bi tudi ob-*l0> da delokrogu uredila potreb- ®judsh», i preprečila tako izkoriščanje jse n ’**• Pfed vsem je pač potrebno, da ta rec^ Pr* tržnem nadzorstvu. j>rija ..*,t Ts® kradejo. Državni cestar je hekdoVi^3 36 v P°^ 0(* 10‘ na 31‘ aPrila bor3 5*°Pal ob oesti, ki vodi iz Marijih jeV muico več mladih jablan, ki Varstv Cas*'ar P° naročilu okrajnega gla-Srzep \ Zasadil- Kdo je bil tako pre-■ n* V°’*vppam0, dognala preiskava, konznj t *8*dto de*a v Inozemstvu! Naš Kairo j V Nairu poroča, da prihajajo v la, Ye^nevi?° naši državljani iskati de-ivla(ja |1Ua je brez vsakih sredstev. Ker bredej0 ^ yelJ na, razpolago, ker ab C ni tako ** kakor prva dva abonementa. ritmičnih plesov, javljen' poti^ epakov za sredo 11. aprila je odgo-j a Poznejši čas in sicer radi tega, *z rePert°irnih ozirov drugih' gle-Ba Magazinovič morala svoj Jl j lr spremeniti. O prireditvi, ki %e neje, bomo obširneje poročali. — ^8tiv«iZiU^0t'vVirno’ da bo t0 eden naiza-V.cceroy y gašem gledališču, re vr- že Kultura in umetnost x VI. umetniška razstava kluba »Grohar«. V veliki kazinski dvorani je že od 1. t. m. otvorjena VI. umetniška razstava kluba »Grohar*. Razstavile so tri zagrebške umetnico, slikarica Nasta Rejc ter umetni obrtnlci. Anka Martinič in Tereza Paulič. Mislili smo, da bo posebno naše ženstvo kar tekmovalo v obisku te razstave, od katere bi osobilo v umetnoobrtnem oziru lahko mnogo pridobilo. Toda Maribor postaja vedr.o bolj zaspan; zdrami ga komaj še kak Svengali polom hipnoze. Razstava je obiskana slabo; komaj 5 do 10 ljudi na dan pricaplja in še to so večinoma moški. Ne bi sc temu čudili, če bi bila vstopnina visoka, toda vstopnina je tako nizka, da zanje niti ene same pomaranče jp mogoče kupiti. Ali naše javnosti, osobito ženske res ni prav nič sram iudolence, ki jo kaže v vsakem oziru? S takim delom si naše žene res nikoli ne bodo zaslužile onih pravic, katere vživajo žene drugih kulturnih narodov. Težko smo napisali te besede na javnem mestu, ker nas je sram pred tujci, toda enkrat bo treba na račun našega ženstva spregovoriti še jasnejšo in odločnejšo besedo. V celem jugoslo-venskem Mariboru naštejemo lahko na prste one žene, ki se zanimajo za javno narodno in prosvetno delo; vse druge spe večno spanje. Razstav^ ostane odprta do 16. t. m. x Koncert Fischer - Niomann. Slovit tenor dunajske državne opere, Fischer-Niemann, je povodom svoje turnejo po naši državi, priredil včeraj tudi koncert v Gotzovi dvorani. Umetnik razpolaga z obsežnim, krasnim in vzorno izšolanim glasovnim materialom, ki učinkuje v vseh legah enakomerno mehko in čegar gibljivost je uprav občudovanja vredna. Njegovo podavanje je temperamentno in dovršeno; osobito pa označuje njegovo pevsko kvaliteto dejstvo, da je prvovrsten Mozart-pevec. Pel je v francoskem, angleškem in nemškem jeziku pesmi in arije Wolfa, Straussa, Mozarta, Flotovva, Verdija, Puccinija, Wagnerja, Masseneta i. dr. Pritrjevanje občinstva je rastlo od točke do točke in h koncu je moral umetnik še dodajati komad za komadom, ako-ravno že glasovno ni bil več docela razpoložen. Dober klavirski spremljevalec je bil g. H. Frisch, Ko bi ne bilo tako visoke cene za vstop, bi bila dvorana gotovo razprodana in gmotni uspeh bi bil gotovo tudi isti Tl. D. x Gostovanje v našem gledališču. — Uprava narodnega gledališča v Mariboru se pogaja z upravo zagrebškega gledališča glede gostovanja g. Hržiča, odličnega zagrebškega baritonista. S tem bo nudila uprava občinstvu priliko, da spozna najodličnejše pevce jugoslovanskih gledališč. Gospod Hržič, ki je mariborskemu občinstvu že znan izza premi je re in reprize »Traviate«, bo gotovo privabil občinstvo k »Traviati«, v nedeljo, 15. aprila. Odličen' partner mu bo zopet priljubljeni in že stalni naš gost g- 2-1. Knittl (tenor), član zagrebške opore. Sokolstvo. Akademija »Mariborskega Sokola«, ki se je vršila dne 7. tm'. v veliki -lvoiani Narodnega doma, je podala verno sliko neumornega delovanja v telovadnicah v pretekli zimi in je bil njen uspeh opravljenemu delu popolnoma primeren. Aranžma celega večera je bil jako spretno sestavljen; glasbene točke, so menjavale s pevskimi in telovadskimi v lepi skladnosti, vzhičeno občinstvo se je le pohvalno izražalo o vsestransko uspeli prireditvi. Glede posameznih telovadnih točk naj omenim sledeče. Prva tdČka, boks, izvajana od moškega članstva, j? napravila najboljši utis in sicer na občinstvo, ki se je prVič menda v Mariboru seznaio s to panogo, na poznavalca, ki ga je presenetilo dejstvo, da so se izvajale sestave brez glasbe in brez štetja. Smelo početje! Skladnost je bila dobra, a bila bi najbržo brezhibna, ako bi se bila izvajala vaja vsaj na štetje. Prav ljubko sliko- so podale članice v svojih lepo, pravilno in skoro povsem skladno izvedenih vajah na dveh gredih; čast sestri načelnici :n pridnim članicam. Akratne vaje članov, na dveh konjih so presenečale. Težke se- bradlji niso pripomogla k popolnemu iz-' vajftnju, toda kot poznavalec smelo trdim, da me je presenetilo veliko število telovadcev, ki so skopaj vsi popolnoma obvladovali umetne in naporne sestave na tem najtežjem orodju. Posebno so u-gajale vaje članic s šerpami; ta točka je bila po mojem mnenju razmeroma najboljša celega sporeda, toliko glede skladnosti, kolikor glede preciznosti izvedbe, ki je le deloma trpela po majhnih hibah, n. pr. po pokrčenem kolenu pri zanože-nju z desno, združenim s predklonom. Vajo sedmorice članov na visoki bradlji sp žele obče priznanje. Težke sestave, ki so jih izvajala krasna, mišičasta, a kljub temu skrajno gibka telesa, so' seveda mogočno uplivale na neukega gledalca, a tudi na kritično oko. Te vaje so se zaključile z učinkujočo skupino. »Clou« celega večera, proste vaje devetorice članov, je manj zadovoljeval. Vse štiri sestave so bile skrajno težke; prva se je izvajala srednje, druga dobro, tretja slabo, četrta zopet srednje. Krivda? Stara pesem! Premalo vaj zgodaj, ko je še čas, češ »ima vremena«, preveč vaj na koncu, s katerimi se telovadec izčrpa: težka sestava' se ne prebavi in sicer no duševno ne telesno in izvedba seveda trpi. Sploh pa trdim, da predstavljajo take sestave več spominovaclbo kakor pa telovadbo in da mora vsak telovadec poznati vsak gib, vsako vezavo brezhibno na pamet. To velja osobito za III. sestavo, ki so jo posamezniki vadili hrbet ob hrbet, tako da drug drugega ni mogel videti, vsled česar je trpela v precej veliki meri skladnost. Kipi, ki so se predstavljali na odru so bili, razun zadnjega, res lepi; tudi zadnji bi bil bolje učinkoval, da je bil »dvigalec bremena« zasukan za 90 stopinj proti reflektorju. Bela svetloba reflektorjeva je bila zelo medla in je kvarila splošen vtis, a mučen je bi! naravnost odmor, ki se je košatil s svojo dolgostjo med orkestralno točko »Ruski odmevi« in marmornatimi kipi. Zaokroženo je zaključil inače lepo prireditev »Sokolski pohod«. Presenečeno je bilo občinstvo po svi-ranju novoustanovljenega sokolskega orkestra, ki je brezhibno spremljal telovadne točke in izvajal z veliko bravuro koncertne komade. Vsa čast in hvala t>r. Šušteršiču in njegovim spretnim poma-galcem. Gospoda notarja Ašiča in gdč. Mezge-čeve, kakor tudi spremljevalke na gla-sovirju gdč. Suličeve ne maram' tu pohvaliti. Burni aplavz po vsaki točki jim je pač dokumentiral željo občinstva, naj čimnaj večkrat pribite v našo sredo, da jili čujemo in občudujemo. Obisk srednji; krivi bratje aranžerji; ki so kaj klaverno skrbeli za reklamo, Ena ali dve notici v »Taboru« skoroda pred tednom dni, lepaki, ki se takoj prelepijo: to ne zadostuje..' Vem pozitivno, da bi se bilo častništvo udeležilo prireditve v velikem številu, da bi se tudi ne bilo odlikovalo z neprisotnostjo veliko starejših članov z družinami vred. da bi sc bilo občinstvo še enkrat obvestilo o akademiji v teku zadnjih dni. Z ozirom na ogromno delo v telovadnicah, ki ga zahteva taka prireditev, z ozirom na željo premnogih, ki so bili v soboto navzoči iri so bili z vapii zadovoljni. kakor tudi v imenu velikega števila or.ih, ki bi bili radi prišli, a niso mogli ali pa niso bili obveščeni, izražam željo; ponovite akademijo čez, mesec dni! Reklame tedaj ne. bo treba! Napravili ste si jo sami s svojim res prvovrstnim nastopom, ki nadkriljuje skoro gotovo vse, kar je »Sokol« doslej v Mariboru občinstvu podal. Zdravo! —p. • o »Sokol« Studenci priredi v soboto dne 14. tm. z začetkom ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu domačo zabavo, združeno z nastopom naraščaja, gojenk in dece. Ob tej priliki se tudi izroče članom diplome Osješkega zleta. Nadejamo se, da nas posetijo i tokrat naši prijatelji iz Maribora in bližnjo okolice. Zdravo! Šport. : TSSK Maribor poživlja s tem svoje igralce pi-vega, kakor tudi rezervnega moštva, da se redno polnoštevilno ude- Btave pač piso dovoljevale vsaki dvojici’ležujejo vaj, katere so vsako sredo in popolne skladnosti izvedbe in nekatera petek v tednu zvečer ob 18. uri na dru-plesuaaa zapestja pi tu ni pri vajah na i štveuem igrišču. Tehn. tajnik. Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 6. aprila: Pričetek pravoslavnih velikonočnih praznikov. — V političnih krogih so mnogo razpravlja o event. koaliciji demokratov z radikalci, kar pa demokratje odločno odklanjajo. Radičev blok čaka na nadaljni razvoj političnega položaja. ' Sobota, 7. aprila; Ministri in politiki radi praznikov zapuščajo Beograd in odhajajo domov. — V Slov. Bistrici se je vršil ustanovni občni zbor Orjune. Ko so klerikalci in ncmeurji za to zvedeli, so sklicali svoje ljudi ter napadli Orjunaše, ki pa so ostali kljub izzivanju mirni ter so po zborovanju priredili manifestacij-ski obhod po mestu. Med potom so jih napadali, obmetavali s kamenjem ter z oken in streh na manifestante streljali. Pri hotelu Neuhold so bili zbrani napadalci. Ko so hoteli iz veže napasti Orjunaše, je nekdo v veži vrgel bombo, ki pa ni zadela Orjunašev, temveč eksplodirala v veži ter ranila 6 napadalcev. Dva so prepeljali v mariborsko bolnico. Orjuna je mirno zapustila mesto. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki bo dognala krivce. — Nedelja, 8. aprila: V Mariboru napovedani veljki klerikalni shod je potekel zelo klaverno. Ni bilo niti maše na Glavnem trgu, niti obhoda po mestu. Iz Prekmurja je , prinesel župnik Klekl mariborskim klerikalcem avtonomne pozdrave, Zebot pa je baje poslal Prekmurcem’ federativne pozdrave. — Prireditev mariborskega nemškega gasilnega društva jo oblast radi dogodkov v Slov. Bistrici prepovedala. Poncleljck, 9. aprila: Radikalci se pri* pravljajo na sporazum z Radičem. Upajo, da ga bodo s Korošcem vred pridobili na svojo stran'. Oba bosta pokopala svojo avtonomijo in republiko, samo da prideta na ministrski stolček. Torek, 10. aprila: Radičevi odposlanci so na povabilo radikalcev odpotovali v Beograd k pogajanjem glede sporazuma. Pašič jim je obljubil hrvatskega bana, za katerega bi imenoval kakega ministra in tako bo volk sit in koza cela. - - . - ■ -------------------------- Trgovina, obrt in industrija. g Združene papirnice Vevče-Goričarie- MedvSde izkazujejo za minulo poslovno leto 8,035.32G.<>2 K čistega dobička. Izplačala se bo 10%-na dividenda. V 1. 1922 je proizvedlo podjetje 646 vagonov papirja (napram prejšnjemu letu za 42% več), 234 vagonov celuloze (29% več), 127 vagonov lesovine (40% več). g Zagrebački Zbor javlja, da Su Sva raspoloživa mjesta u zatvorenom prostoru za II. veliki sajam od 22. IV. do 1. V. o. g. potpuno raspačana. Brojne prijave, koje su stizavale tek u zadnje doba, za-davale su velike poteškoče, da se sve što bolje u skupine sredi. Uprava je ozbiljno istražila 5 pitanje, nebi li se imalo urediti več ovaj put posebno odjeljenje (de-pendenca) izvan prostora Zagrebačkog Zbora u Martičevoj ulici, ali je moralo odustati od te namisli s tehničkih, finari-cijalnili, administrativnih i inih razloga. Ovom se prilikom mora istaknuto naglasiti, kako oteščava rad ureda okolnost, da se izlagači javlja,ju tek u zadnje ča-sove, unatoč svih upozorivanja putem ve-lesajamskog reda, novina i drugih načina. Zato se uprava Z. Z. več danas ogra-djuje proti svim eventualim prigovorima u tem srnjem radi nesusretljivog postup-ka napram izlagačima. Medjutim se Z. Z. več sada zauzimlje za proširenje svog izložbenog prostora, kako bi se moglo u buduče udovoljiti i mnogo večem broju izlagača. g Velik krah' danske banke. Kmetijska banka v' Kodanju na Danskem, ena najmogočnejših svetovnih bank je postala žrtev finančne katastrofe. Pasiva znašajo 230 milijonov danskih kron. Generalni ravnatelj banke, Emil Gliiek-stadt, ki je polom zakrivil, je zaprt. Pri katastrofi je prizadeta tudi kraljeva rodbina, ki je imela vse svojo premoženje naloženo v banki. Gliickstadt je živel zelo razkošno. Imel je lastne avtmiobile, ladje itd. Pojedine pri njem so prekašale v razkošju kraljevi dvor. Polom je v zvezi z gospodarsko katastrofo carske Rusije, kjer je bil uničen velik dol imetja banke. E£mi 8. t .r~r 4T£B0K« ?«SrXKODira Maribor, 12. aprila 1923, Gospodarstvo. Nekaj iz teorije kmetijstva. (Nadaljevanje.) 1. o 4. Činitclji rastlinske proizvodnje. Rastlinska (proizvodnja Jej za toliko tfeeja čimj rodovitriojša so zemljišča, Čim' več je dežja med vegetacijo, 3. čim! višja je temperatura (toplota). 4. cim izdatnejše je gnojenje. 1. Plodnost (rodovitnost). Reče se, da je zemlja plodovita, aiko je zmožna, da zasigura dobro žetvo, ako zamors nuditi rastlinam redilne sestavina v dovolj ve-veliki količini in dovolj vlage, da se te sestavine zamorejo raztopiti in 35 rastlino vstopiti. Plodovitost zemlje ni odvisna samo od uvodoma navedenih štirih osnovMh Sestavin, temveč jo tvorijo poleg drugih či-niteljev zlasti količina in stanje že poprej navedenih štirih hranljivih sestavin,] to jo dušika, fosforne kisline, kalija in apna, katere Se v zemlji nahajajo. Teh hranljivih snovi ima zemlja včasih v večjih, včasih v manjših množinah in’ so one zelo nejednaiko razporejene na osnovne dele, iz katerih zemlja obstoji. Tako smo n. pr. že poprej rekli, da vsebuje hu-inus (črna prst) dušik, foSforovo kiseli-ino, kalij in’ apno, ker izvira iz rastlinskih odpadkov, kateri vsebujejo naravno vse Sinovi, ki so potrebne za hraao rastlin. V pesku, glini in apnencu pa ni dušika, ker g a pečine (sikale), iz katerih so to zemlje iriastale, ne zadrže; pač pa se v teh zemljah nahajajo v menjlivih količinah fosforna ki selina, kalij in apno. Lahko se reče, da ena zemlja povprečje plodovitosti, osušena, na vsaki kilogram! vsebuje: 1 gram skupnega dušika, 1 gram skupne fosforove kiSeline, 2 grama skupnega kalija, 10—50 gramov: apnenca. količine vode, ki So potrebne raznim1 Setvam za površino od 1 ha zemlje, razvidne iz sledeče tabelice: c g ° S % Izblipjaiu voda za čas rasti 'M 2 H 'fi c *•! S 's g -S cvi ca *— e ion na ba Odgovarja vBini padavin v mm Oves ..... 0 5.16 1.548 154 Pšenica .... 6 5.16 1.548 154 Ječmen .... 5.5 4.73 1.4-19 141 Živinska pesa . 55 6.00 1.9S0 198 Seno od detelje 6 5.04. 1.512 151 Seno od lucerne 8 6.72 2.01 G 201 Krompir . . . . 22 5.50 1-650 165 Količina vode, katero setve iziilape, znaša eno tretjino od one količine padavin, ki preko leta padejo na zemljo. A znati je treba, da skoro polovica dežja, ki pade preko leta, izhlapi in se zgubi v globejše plasti zemlje, a edeni zopet znaten del pade preko zime, kadar rastline ne rastejo; zaradi tega je količina vode, ki ostane rastlinam na razpolago, zlasti ako pade v času, ko je rastlinam najpotrebnejša, redko dovolj velika. Z oranjem, prašenjem irt kopanjem se hoče doseči z eno strani, da so vlaga obdrži v zemlji, a z druge strani, da r>3 omogoči rastlinam, da se čim bolje vkorene in da zamorejo črpati vodo iz globokcjih plasti zemlje. Z zalivanjem rastlin se zasigura voda umetnini potom, a z drenažo (osušenjem) so odvodi ia njivo odvišni voda, ki jo rastlinam škodljiva. 3. Toplota. Rastline dobivajo od solnoa toploto, ki jim jo potrebna za razvitje. Lahko sc reče, da se pod našim zmernim podnebjem in pri isti količini vlage rastlinje toliko hitreje razvija, čim topleje je, ker si pri tem osvaja toliko hitreje hra- To številke naj služijo kol merilo, po no iz zemlje in iz zraka, katerem so ima poljedelce ravnati pri j Vsaka rastlina, ki jo gojimo, zahteva gnojenju, upoštevajo analizo zemlje; eno gotovo količino toplote, da dozori in (množino v zemlji se nahajajočih redil- j dnese plod. Tako n. pr. uspeva vinska kih snovi) in količino raznih sestavin, id j trta samo tam, kjer znaša svata povprečje z žetvo odvedejo iz zemlje. j no dnevne toplote na leto skupaj 2S0<)“ C. Plodovita zemlja ima naslednje last- \ Pesa zahteva od setve do žetve 1800°, iiosfci: j krompir 1500° do 2500°; da se dobi ena 1. Po svoji fizični naravi se pribli-1 košnja lucerne je potrebno 8.)0° C. J5uje normalni zemlji tor je istočasno j Rastlina praktično prestane rasti če rahlja, propustljiva in sveža; pade temperatura izpod 5°. 2. ona je globoka, tako da korenine j 4. Gnojenje. Ena navadna žetev pš-mi-rastlin, katere na njej rastejo, lahko glo- j ce izvleče iz zemlje, kakor smo to že po->boko sežejo in' se ukoristijo na reservah prej videli, na ha površine povprečno 50 !vode in gnoja; 3. količina prodca in kamenja je v plodoviti zemlji zelo mala, ker od teh ni-taajo rastline nikake koristi; 4. ona je dovolj bogata na hranljivih 'snovih (na dušiku, fosforni kiselini, kaliju in apnu); 5. oHa jo aktivna, to se pravi, nitrifi-kacija ali pripravljanje dnšičnate hrane se vrši v njej v dovoljni meri. 2. Voda. Voda je za prehrano rastlin' Iz dveh vzrokov zelo velike varnosti. Ona služi: 1. kot neposredna hrana rastlinam (kakor smo že omenili vsebuje rastlina med rastjo do 80% vode) 2. kot sred-jstvo za raztvaranjo rastlinske hrane v zomlji in za prenos te hrane potom korenin v rastlino samo. Ker si zamore rastlina osvojiti minc-iralnc Snovi iz zemlje le v zelo razredčenem stanu, je potrebno, da prejmejo rastline zelo veliko množine vode, da se za-Sigura njena prehrana. Ta voda ne ostane v rastlini, temveč kroži skozi vse nje-Wo organe, nakar največji del izhlapi »ko-' Ki pore (mikroskopično majhne luknjice) iia listju. Računi sc, da je potrebno za vsaki kg suhe materije, ki nastane v rastlini, da preide rastlino okoli 300 kg vode. Co vzamemo te številke za podlago, eo Njivska saditev krompirja. Ni vseeno, kako sadimo krompir. Po načinu saditve se ravna tudi večji ali manjši uspeh končnega pridelka. V splošnem velja načelo, da je pričakovati toliko več uspeha, kakor bolj fe bila zemlja pripravljena za saditev. Pri tem moramo delati razliko med saditvijo krompirja na malem prostoru in med saditvijo na večjih njivah. Na malem prostoru obdelujemo zemljo za saditev na rokah, in sicer s tem, da delamo jamice ali jarke. Na ta način se remija dobro zrahlja, kar ugaja krom-pir‘u. kg dušika, 25 kg kalija in 20 kg fosforove kisline. Se ena ubožna zemlja vsebuje na enem hektarju površine in 25 cm globi ne povprečno: 1.500 kg dušika, 1.500 kg fosforne kiseline in 2.400 kg kalija. Potem takem bi bilo tudi v siromašnih zemljah dovolj onih najvažnejših hranljivih snovi, da .se zašigurajo žetve za daljšo vrsto let. Med tem je pa v praks' znano, da žetveni donosi brzo padajo na zemlji, na kateri se samo nekaj let goje setve brez gnojenja. Hranljivo snovi se nahajajo v zemlji po največ v nerazkrojivi in nepriprav-Ijeni obliki ter si jih rastline kot take ne morejo kratkomalo osvojiti, dokler se pod vtisom raznih čini tel jev same ne razkroje in narede za prehrano sposobnim. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da se vrši to razkrojenje in pripravljanje v negno jenoj zemlji iz raznih vzrokov zelo počasi in težko, kakor se je to v praksi dognalo, in da se zamorejo žetve podvojiti, ja celo potrojiti, če se z gnojenjem spravi v zemljo dovolj redilnih snovi v taki obliki, da si jih rastlina zamore naglo osvojiti. Za večje žetveno prinose je tedaj neobhodno potrebno zemljo gnojiti. (Daljo prih.) -CH Drugače pa je, če je treba, cele njive posaditi s krompirjem. Tukaj moremo pomagati z živino, da se delo pospeši in poceni. Na njivah krompir radi pod-oravamo. Krompir potaknemo za vsako drugo brazdo in ga s prihodnj« brazdo zagrnemo. Ta saditev je hitra in »aj-cenejša. Najboljša pa ni, ker se v tem primeru (posebno na težki zemlji) brazda premslo zrahlja in krompir slabše zasuje. Tudi niso vrste tako enakomerno sejane za poznejše obdelovanje z okopalnikom in osipalnikom. Boljši način, njivske saditve je brez dvoma ta, da na-njivi, katero smo naj-Iprtj pognojili, preorali ia povlačili, vre-, žemo z osipalnikom Jarke, da posadimo v te jarke krompir in da jih na to zopet poravnamo in s tem zasujemo krompir. Na ta način pride krompir v bolj obdelano zemljo, kar vso njegovo rast izdatno pospešuje. Najbolje storimo v tem primeru, da krompir v teh jarkih na rokah zagrnemo. S tem imamo nekaj več dela zato pa boljše uspehe. Priporoča se pa še en način njivske saditve. Ce je zemlja dosti rahla, ga sadimo tudi na ta način, da na dobro pobranani zemlji potegnemo najprej vrste s pomočjo „markerja“ ali začrtal-nika. Te vrste naj so po dva Čevlja narazen. Na to sadijo delavke krompir »pod motiko* s tem, da gredo po vrstah, mahnejo z motiko v zemljo, ki jo privzdigujejo za toliko, da se lahko notri pometava krompir od delavk, ki gredo ritensko s košarami semenskega krompirja. Ena taka delavka lahko nametava krompir hkrati v dve vrsti. Ta način saditve je dosti uspešen, treba je pa imeti začrtalnik, da zaznamujemo vrste. Pri enem in drugem načinu njivske sadove je predvsem važno in potrebno, da je zemlja res dobro obdelana in zrahljana, ker se le v taki zemlji krompir dobro počuti. (»Kmetovalec"). Pobranajte ozimno pšenico! Zemljo, ki smo jo jeseni posejali s pšenico, sta tekom zime dež in sneg lahko precej zbila, vsled česar se mlade rastline pomladi ne morejo povoljno razvijati. Treba je torej tako zemljo primerno zrahljati, da pridejo zrak, toplota in vlaga vanjo. Mnogokrat se tudi plevel močno razrnse, ki ga je pravočasno uničiti, da ne bo oviral pšenice pri razvoju. Za tako rahljanje zemlje in uničevanje plevela dobro služi njivska brana, s katero je pobranati ozimno pšenico. Brananje ozimne pšenice vršimo le ob suhem vremenu in ko je zemlja že primerno osušena. Najbolje učinkuje tako brananje pred dežjem, ker se tedaj manj izruvanih rastlin posu?i. Brani mora na vsak način slediti valjar, kajli z brano smo izruvali marsikatero rastlino, ki jo je treba zopet pritisniti k zemlji, da se ne posuši. Tudi marsikatero kepo ali grudo moramo zdrobiti, če hočemo, da se bo dala pšenica pozneje dobro žeti ali kositi. Po brananju ozimne pšenice izgleda njiva pravzaprav zelo žalostno in marsikateri kmet se je že norčeval iz tistega „napredneža*, ki je svojo njivo napravil tako razdrapano in povaljeno, češ „ta bo pa lahko žel“. Toda čez mesec dni se mu ni več rogal, kajti na pobranani in povaljaui n da sta skušali predvsem izenačiti raz* i lično zakone, ki so bili v veljavi v posa-- 1 meznih državnih delih, ki so prej pripa- > dali različnim državam. Tudi v gospo- : darskem oziru vladajo v obeh državah slične razmere. Obe državi sta pretežno i agrarni in se lahko sami prehranjujeta« Zato skušata to aktivno positojanko čini bolj izrabiti za tem popolnejšo osamo« > svojitev in’ dosego neodvisnosti od inozemstva. Obe državi izkazujeta stalnti naraščanje izvoza, kar znači stalno napredovanje trgovinsko bilance, in obo M ,J borita s finančnimi in valutamimi težko* Na teh Sorodnih' pojavih temelji wwi narodno gospodarstvo obeh držav, poljska kakor Jugoslavija imata temeljen značaj agrarne države, posedujeta a^"e Premogokope in lastne ali vsaj pri sosedili zasigurane mineralije (Rumu-®i3al). Tudi trgovsko-politično sta si obe avi precej podobni: obe uvažata in. izdelke večinoma iz Nemčije, vstrije in Češkoslovaške, katerim prodajata svoje agrarne pridelke in druge urovine, v glavnem pa žito, jajca, les ln cement. , V enem pa se Poljska razlikuje od goslavije. Poljska je Industrijsko boJj ma kakor Jugoslavija, četudi ne sme- jefPOfCen^evat*’ 8e cene nova P°d- v •!,S0 m ustanovila v Jugoslaviji iarH na poldrugo mili- jo °v. inariev. .Tugoslovenska industrija j? VCt^T^a P°^"edeljskega značaja. Tu Aiu+i ?, ^° °dprt še bogat trg. Za iri-J.ializaeijo Jugoslavije bo potrebno Z*0 surovin', polfabrikatov, strojev jji v. ’ Pa tudi za sladkor, tekstilno ij krojna olja bo odprt širok trg. doct S °Von*ki trg je postal pravzaprav za Poljsko še le po sklepu pro- tobrtM«)^ 0V*nSke poffo^e v mesecu ok-Poljska uživa na jugosloven-. rsu vse prednosti, ki jih lahko bo poe(>db&* ^ar j® Povolj- V^omet1 r ° 71 a mcf^eb°jni trgovinski hloven "v ^anov^a se je poljsko-jugo-**stano ? kovinska družba, nadaljne ^ehoiti C’ hodo pripomoarle k med $e V te^U 2bližanju obeh držav, pa so L?.. .. * pr.t ;; fitavbenet!, novni občni zbor kreditne in iai 0(j^ e *adruge »Mojmir«. Pripravljalne] v zadnji seji potrdil in spre- 5>rj nSfV k* 86 končnoveljavno odobre idiie 2] ail0vncm občnem zboru, ki se vrši Prihod apri*a; ^as id kraj se določita na iKa eeji> ko se sestavi dnevni red. fcaiMo “fnovn^ občni zbor imnjo pristop *®ed te a0- *a^ra*niti, ki so ozir. ki bodo lej, m. časom uplačali vpisnino in deda r)i.^n'i Povitim članom je dovoljeno, a delež tudi v mesečnih obro- S>laČan a Prvi obrok (65 D) mora biti prijavi;2 Vp|fnino vred. Na dosedaj samo JCne ^ane 8e ustanovni občni zbor Vod0 til oesjirati,* ako med tem ne JKer jn ^i pristopnine in deleža, temeljaj ,lls^avnovni občni zbor položi Ikrog . enm podjetju, katerega delo-^aje,V!°^ejen . torej tudi za zunanje Bujno priporoča, da med tem B^nO nT*’ ^ resno reflektnjejo na to te*°Fe opomoč stanovanjski bedi, ^e^anjs^° &vojo dolžnost. Na it*W ev zadruge se opozarjajo polog fetroy , f>v, zidarskih in tesarskih moj-t>ridejQ ^ obrtniki in podjetja, ki ^ lokali Poštev pri zgradbah stanovanj 3» hudi ^V" ve^a za vsa ta^a Podjet-*adrug0 27611 Maribora. Nadalje se na toiŠč v i/^zarjajo tudi lastniki stav laetrii^j i^**k°ru i!l drugih mestih, ?daptiTatj ki žele obstoječe stavbe lastniki^‘^'Prizidava ali naaidava). Zlasti 'Preje ^ore dobro, ako se čira ^ sluČaii,Ja\^° pri zadrugi in sicer tudi tvpis ^ *-j dotični ne reflektujejo na ,takoj po ”** Zadruga prične z delom najn* • DOvnem °bčnem zboru in bositi vse Za ^ane> ki 80 zmožni Solidno T,<5iaVitih ^anov' ki žele fta dobo ve? 1°* pogodi amortizacije zadrnca ^ ^ajveč 12 let) je odvisno, '■ Prične že letos z zgradbami 5®dl take 4'*wuo ze leros z zgradbami £*«a do žlan°v. ti so zmožni od prispevati z vlogami na loviti xi .a oodočega doma. Manj Nrtjo j*111 ®a-j tudi računajo z goto-**tti vsa//6 iim nudi prilika začasno ^*SSia. siS™rnega lastnega stano- -p ^iem^iikl lastnika hiše ali z2radbe za že ugotovljene an'e Se bodo natečajnim po-^*iiko i ^z^^u®n'o samo onim Stav-ustanovnega občne-*Fa P®8*®!! Člani zadruge. Isto velja oddajo bodočih zgradb. Naslov: W»w,, r,!i *n stavbena zadruga »Mojmir«, T^r* RotovSki trg 1. prHličje. Marega železa. Pri upravi Uri”rsJle,?a arzenala v Tivtu se bo vrSi-^ UT1 dopoludne • a 9® *on starega železa. 1111 obrtnial 0Sr f8 36 v pisarrii trgovske * «««**- - g Prodaja stare pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 20. aprila tl. ob' 11. uri do-poludne poPovna ustmena dražba okolu 50.000 kg stare pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava drv. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 21. aprila tl. oh 11. uri dopoludne ponovna ofertalna licitacija glede dobave 3000 vagonov bukovih drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in' obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. $?'■ ' 4,1 i TRŽNE CENE. Tržne cene v Mariboru • if: dne 1. aprila 1923. (Cene v dinnr ih). 1. Meso: Govedina I—III 20—17, sveži jezik 17-—, vampi 7’—, pljuža 6’—, ledvice 17‘—, gobce —•—, možgani 17'—, parklji 6‘—, vime 14-15, loj 15-17. — Teletina I—n 19—17. jetra 17'—, pljuča 17'—. ledvice —•—. — Svinjetina praičje meso 30—35. salo 40'—, črevna mast 30-—, pljuia lo-—, jetra la’—, ledvice SO-—, glava 20'—, noge 10'—, slanina sveža 35—39, papricirana 42'—, prekajena 42.—, mast 40 do 45-—, prckaieno meso 41-45, prekajene noge 12 —, prekajen jezik 45'—, prekajena glava 42'—, amerik. mast —•—. — Drobnica: Koštrunovo meso —, jagnetina —•—, kozje meso —, kozlički 75 —100. 2. Klobase: krakovske BO1—, debrecinske 27‘—, brunSviške 2o-—, pariške 2V—, posebne 23’—, fatalade 53'—, hrenovke 28’—, kranjske sveže 45‘—, prekajene 6'—, meseni sir 25'—, poljske salame 45'—, pretisniene klobase SO —. 3. Konjsko meso: I 9'—, II 8-—. 4. Kote: konjske, komad 150'—, gove e 15.—, telečje 17*50, svinjske 11.25, usnje gornje 105—160, podplati 140'—. 5. Perutnina: PiSJanee majhen —, vefji —*—, kokos 50—60 raca —.—, gos 80 do 9», golob —•—, zajec domač (majhen) 10 —. zajec domač (večji) 30'—. t/, D i vj a či n a: Zajec komad ——, srne kg 7. Ribe: Krapi 20’—, belice ——, ščuke —*—. labe (komad) —•—, raki 'komad) — —. 8. Mlečni izdelki: mleko (liter) 450 do S, surovo mfeslo (kg) 5S'—, smetane 15 do 16, čajno maslo —•—, maslo —•—, sir ementalski 150-—, polementalski 50—C0. tra-pistni 30—35, groyerski 40'—, tilsitski 40’—. parmezan 120'—. sirček (komad) 8—9. jajca komad) 1 S6—1'60. 9. Pijača: Vino novo 7—9. vino staro 12—14, pivo 5-50, stekL pive 2-75, žganji 50-25. 10. Kruh: Bel (kg) 7-50. črn fi-50. ržen ••—, žemlja (6'6 dkg) komad 0-75 mlečni kruh —. 11. Sadje: Jabolka I 6'—, II 4'—, slive suhe 8 —, marelice breskve —, kostanj surovi —•—, kostanj pečeni —*—, hruSke I —, II ——. limone (komad) 0*75—2’25, oranže 1—3'—, rožiče 7'—, fig9-—, dateljni—1—, mandeljni 60.—, orehi 7"—, orehi luščeni 30—. 12. Špecerijsko blago: Kava I 80*— II 45'—, kava pražena I 80-—, II 40—55, riž 9—14, sol 4‘—, poper cel 30—40, poper mlet —, paprika 50—90, testenine 18—20, sladkor v prahu 26‘—, sladkor v kristalu 24'—, sladkor v kockah 26-—, kvas 201—, Škrob pšeničen 15"—, rižev 24'—, kis navadni (liter) 5-—, vinski 3'—, olje namiinog 32-50, bučno 34— 38, špirit denat. 14*—, milo 19—22. 13. Žito* Plenica 4‘50, rž 4‘—•, jefmen 4'—, oves 3’50, koruza 4*—, proso 4*—, ajda 3-—, fižol navadni 4—6, fižol rajčni—*—, grah —, leča 16 —. 14. Mleveki izdelki: Pšenična moka ( 8'—, 1 7 50, 4 6 75 6 6'25, kaša . 7'50, ješprenj 6*50, otrobi 2*75, koruzna moka 4 50, koruzni tdrob 5 50—7*—, pšenični zdrob 8'50 ječmenova moka —*—, ajdova moka 110-— 2 8'—, ajdova kaša (liter) 7-8 ržena kava 10-15 cikorija 5S'—. 15. Krma: Seno sladko 200-237, seno kislo —, otava —detelja —, ovsena slama 150—ISA'—, pšenična slama —*—, ržena slama —*— (za 100 kg). 16. Kurivo: Drva trda 175*—, mehka 120*— (za m*), premog, trboveljski 40 50, ve lenjski 2*-50 (za 100 kg) oglje 2 —, koks 1'40 (Ia kg), liter petrolej 7-50. liter bencina 30 — kg karbida 510 kg sveč 17*—. 17. Zelenjava in podzemljice: salata glavnata (kg) —, motevilka 1*—, endivija kom. —, 2»iJe pozno karfijola (komad) 7—10, špargrljni flopek —, kupček špinače 1-, kumare kqmad —jedilne buče komad prah ,uSfen (Wer) Rjjal • u!ll°?*U.p4;k. 7 peterSil s°P*k 0-25< zeleni **> ek 0-3 ,;iebuJe4—7..CeSer« lOv, ™-a /komad ter 0'50, kerenje vrtno 0 25, korenja navadna 0 25 zelenjava za kuho (šopek) —*25. rdeča pesa (komad) 0 50, repa 0-25, koleraba podzemljica (komad) 0'50, krompir zgodnji (kilogr.) —•— krompir pozni (kg) 1-75—2*—, hren 5*—. zelje kislo 5*—, repa kisla 2*—. E Na svinjski sejem v Mariboru dne 6. aprila 1923, se jc pripeljalo 136 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi praišiči 5—8 tednov stari komad K 900—950, 7—9 tednov stari 1211—1400, 3—4 mesece stari 2500—3000, 5—7 mesecev stari 3500-—4000, 5—7 mesecev stari 3500—4000, 8—10 mesecev stari 4500—4800, 1 kg. žive teže 95— 100, 1 koza 1000. Zagrebški žitni trg 10. aprila. V Din Po 100 kg postavno baška odnosno vojvodinska postaja: pšenica 450—455, koruza suha 265—280, ječmen za pivovarne 215—220, oves 290—301, moka pšenična »0« 675—7C0, »2« 650—675, »6« 625—650, tendenca mirna, za moko veliko povpraševanje. Živinski trg. Cene so v celi državi čvrste. Razlog temu je bil deloma slabši tečaj dinarja, deloma pa spomladi voči-gled zelenemu krmljenju kmetje minj ponujajo živino. Na Ilrvatskem šo se tržili povprečno za kg žive teže: voli I. 16.25, II. 11.50 do 13.50, III. okoli 10, krave, zelo slabe 8, s-vinje debele 27.50 do 28.75 ab Zagreb, 24 do 25 ab Srem in Vojvodina, svinje mesnate okoli 23 do 23.50. Svinjo se izvažajo v večjih količinah žive in zaklane v Češkoslovaško, Francijo, Nemčijo in Avstrijo. Govejo živino kupujejo Italijani, čeprav je draga. Vinski trg. Položaj na vinskem trgu vedno enak. Ne izvaža se skoro nič, a tudi domača kupčija miruje. Vlada mora čim prej priskočiti na pomoč s potrebnimi ukrepi, da naše vinogradništvo ne propade. Naše vino, ki je že itak drago, ne more vzdržali konkurence z drugimi inozemskimi vini, ker je vrh tega Še prevoznina visoka. Vlada bi morala znižati prevoznino za izvoz v Češkoslovaško in Avstrijo, kamor edino bi za enkrat moglo iti nase vino. Trg z jajci. Cene nazadujejo ha zunanjih trgih. Glavni vzrok nazadovanja je obilica blaga spričo spomladi. Kupci, ki nakupujejo jajca za konzerviranje, že nastopajo, kar je na domačem trgu nekoliko dvignilo cene. Koncem tedna se je tržil komad po 1.25 do 1.50 Din. HMELJ. Češkoslovaški trg. Iz Žatca poročajo: Prošli teden je bila na deželi precej živahna kupčija, vendar lastniki ne oddajajo radi blaga. Za srodnjefini hmelj se je plačevalo 750—800 Kč za 50 kg. V posameznih primerih se jc dosegla tudi višja cena. Prvovrstni hmelj ni prišel v promet. Zaloge v producentskih rokah so že zelo male. Ljudska knjižnica Narodni dom, i. nadstr. posluje ob nedeljah od 7,10.—% 11. ure in ob četrtkih od 18.—V220. ure mladin. oddelek ob sobotah od 18.—19. ure Obrtniki, na delo! Volilni boj je minul, volitve so za nami in vračamo se zopet k vsakdanjemu življenju, k — delu. Kakor so za 0-brtnike tudi volitve zelo važne, bi bilo naivno, pričakovati od njih bogve kakih dobičkov za obrtništvo. Spas, procvit, razvoj in napredek obrtništva leži edinole v njegovem lastnem delu, ,y njegovih rokah. Te, za vsakega zavednega obrtnika svete resnice se obrtniki tudi zavedajo in takoj, ko se je polegla volilna razburkanost, so se podali na delo. V torek, dne 10. t. m. so sklicali najagilnijži mariborski obrtniki sestanek, na katerem so sklepali o letošnji prireditvi obrtne razstave. Vzpodbudo za to je dal krasen 'lspeh dosedanjih obrtnih razstav, v Mariboru in lani tudi v Celju, pa tudi številna vprašanja obrtnikov, tako iz mest, kakor dežele,^ kar je najboljši ekv^az, da se jo obrtništvo edTamllo in da se zaveda velikanskega pomena razstav za obrt. Po vsestranskem rnzmotfivnnju se je §ogl_a$T fck,le.r|!1c, da ge Priredi let jg ludustrijsko-obrtna vzorčna izložba a ^ v Mariboru združena z vrtnarsko, vinarsko In umefr« niško razstavo v času od 15. do 26. avgusta 1923. . , J Konstituiral se je tudi glavni razstav* ; ni odbor, kateremu načeluje g. A. Križ* nič, ravnatelj »Drave« v Mariboru. Za predsednikovega namestnika je bil izvoljen g. dr. Pipuš, znan delavec na gospodarskem polju, I. podpredsednik g. Frati! Novak, predsednik Slov. obrt. društva Mariboru, II. podpredsednik g. Ivau K&i bek, ključavničar in predsednik Občeslov, obrt. društva v Celju, za blagajnika g, Franjo Bureš, urar v Mariboru, za tajni-i ka g. Fran Kenda, tajnik SMov. obrt. dru* štva v Mariboru. V odbor so bili izvoljeni zastopniki vseh panog obrti in industrije. Razstava je zamišljena še v širšena! obsegu, .kakor dosedanje, k čemur bo do. bro služil že urejen vrt Dijaškega doma ter mesto Gotzove dvorane celo šolsko poslopje v Cankarjevi ulici, ki meji na lansko razstavišče, tako, da ni skrbi rad; pomanjkanja prostora. Začetek jo storjen; na obrtništvu pa je, da s svojim delom pripomore k morali nemu in gmotnemu uspehu. Odbor bo ne^ mudoma izvršil vse predpriprave ter v kratkem razposlal prijavnice. Zato kli« čemo vsem obrtnikom: Na delo! . □tDODDODOCIOCD □ □ TAJNIŠTVO- DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast, no organizacijo stranke in za Maribor je odslej stalno v Cankarjevi uL St. 1, pritlično. Tam so tudi klubski lokal! za seje strankinih organizacij in za scstnnko strankinih pristašev. Tam na] oddajejo člani stranke vse svoje želje, zadeve, prošnje itd. Tam so na vpogled volilni imeniki za Maribor. Uradne are so od 8.—12. nre dopold. ter od 16.—18. ure popoldne. Tajništvo demokratske stranke w Mariboru ima telefonsko štev. 337. 1 □ □ Izpred sodišča. Maribor, 7. aprila. * Tatvina in poneverba. V 20-letni želarski sin Ivan Klaneček it} Skorbi, okraj Ptuj, in 23-letni mesarski pomočnik Alojz Skalicki, sedaj v Šev« nici, sta bila pri mesarskem mojstru Antonu Vajdiču v Ptuju ušlužbena. V3 noči v mesecu oktobru 1921 sta ukradla svojemu delodajalcu kompletno konjsko oprsno opremo v vrednosti 1000 K. Ukradeno opremo sta prodala posestniku Jožefu Zupančiču v Skorbi za 660 X. Ska. lički je tudi osumljen, da je ponoveril svojemu službodajalcu Antonu Vajdiču mu zaupano srebrno uro v vrednosti 800 K. Tatvino konjske opreme valita drug na drugega. Sodišče je obsodilo Skalie-. k ega/na 4, Klanečeka pa na 2 mesec« težke ječe. , Z nožem in ročicami! 261etni delavec Frano Predikaka; 22-letni čevljar Simon Frangež, 22-letni dc-lavec Alojz Plečko in 231etni delavec Alojz Falcž, vsi iz Brezule, okraj Mari. bor, so se zagovarjali pred okrožnim sodiščem radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Na Štefanovo dne 26. decembra 1. l.eo se nahajali v gostilni Štefana Novačana v Orehovi vasi fantje iz Brezule in’ Po. dove. Že tukaj je prišlo do medsebojnei ga sovražnega gibanja, ki pa je ostalo brez hudih posledic za njihovo zdravje. Prvi so zapustili gostilno fantje iz Bre-zule. Ti so se dogovorili, da naklestijo-fante iz Podove, zlasti Franca Hergoma. sa in Franca Fingušta, ki sta bila najk« rajžnejša v gostilhi. Nato so *rvi ol*^; rožili z ročicami in čakali ^ Faležovi hiši v Brenti, ki sta jo morala pasirati nasprotnika. Prvi je prišel Hergonias, ki je, ničesar hudega sluteč vprašal, če čakajo nanj. V dosego svoje namere, gaje udaril Falež z roko po glavi, nakar se je postavil napadeni z nožem v bran. Sedaj je priskočil Frangež in udaril Hcreoma- 5TSB0K? T«NXft(OBNT EESBTA t>a z ročico po hrbtu. Nato sc jo obrnil /udarjeni z nožem proti temu in ga tiral do potoka ob cesti, kjor je padel. Iz tega položaja ga jo oprostil Falež, ki je potegnil Hergomasa od njega. Sedaj pa sc je naenkrat pojavil Plečko z ročico v roki. •Oproščeni Frangež je udaril nato par-•krat Hergomasa z ročico po roki in enkrat tudi Plečko. Eden teh udarcev, je imel prelom leve podlelitnice Hergomasa za posledico. Komaj sc je odigral ta prizor, je prišel mimo Faleževe hiše Franc -Fingušt. Kar na lepem ga je udaril Predikata z ročico po glavi in nato sta storila isto Plečko in Falež, tako, da se je Fingušt nezavesten zgrudil na tla. Zado-bil je pretres možganov- in je moral iskati pomoč v bolnici v Mariboru. — Sodba se glasi pri Pleokotu na 6 mesecev ječe, dočim so bili P.redikaka, Frangež in Falež vsak na 4 mesece ječe obsojeni. Razmerje glasov posameznih strank v Setu 1920 in 1923. j <Če primerjamo število oddanih glasov pri volitvah dne 28. novembra 1920 z onimi dne 18. marca 1923, vidimo, da je na-rastla število glasov od 1,607.265 na 2,088.000, to je za 29.91 odstotkov. Glasovi tso razdeljeni na posamezne stranko kakor sledi: 1920 1923 f Radikalci 284.575 548.100 ' Hadičevci 230.590 465.050 j Demokrat j e 319.448 384.800 Zemljoradniki, samo-' stojni kmetje ' 151.603 141.250 Klerikalci, Bunjevci’ k in Šokci 115.274 135.200 ‘i bosanski mokame-, • • danci ltO.895 106.900 džemi jet 30.029 73.000 Socijalni dčrnokratjo 46.792 50.600 Republikanci 18.136 18.250 komu n i stii 198.736 17.050 Trumbič 6.581 16.200 Hrvatska ljudska stranka 10.880 8.100 Narodni socijaiisti 38.400 4.050 Hrvatska zajednica 25.867 1.370 K temu pridejo letos še te-le nove stranke: Nemška stranka — 41.550 Srbska stranka — 13.050 Črnogorski federalisti —< 8.000 'kongresi sti — 7.850 Rumuni — 7.900 Invalidi in dobrovoljci — 4.050. Ostanek je razdeljen na male frakcije. Gledo absolutnega prirastka glasov stoji na prvem mestu radikalna stranka, ki je dobila pri letošnjih volitvah 263.525 glasov več, kakor leta 1920; drugo mesto zavzema Radič, ki je dobil 234.400 glasov več, nato slede demokratje z 64.352 glasov več, potem džemijet s prirastkom 42.971 glasov, klerikalci z 19.926, Trumbičevci z 8.719, socijalni demokratje z 3.808, ter republikanci z 114 glasovi več kot lota 1920. Največ glasov izza zadnjih volitev so izgubili komunisti, ki so padli za 181.686 glasov, njim slede narodni socijaiisti z 34.350 glasov izgube, hrvatska zajednica z 23.497 glasovi, zemljoradniki in samostojni kmetje z 10.353 glasovi, bosanski muslimani z 3.995 glasovi, in hrvatska stranka prava z 2.780 glasovi manj, ko 1. 1920. Če primerjamo odstotni prirastek glasov, dobimo sledečo sliko: največji relativni prirastek izkazuje Trumbičeva skupina z 147.26%, hato sledi džemijet z 143.24%,, Radič z 101.67%, radikalci zf 96.50%, demokratje z 20.15%, klerikalci z' 17.37%, socijalni demokratje z 8.13% in končno republikanci z 0.63% glasov več kakor leta 1920. J Komunisti' so' izgubili 6d leta 1920 dobljenih, glasov 9.4.44%, hrvatska zajednica 90.72%, narodni socijaiisti 89.46%, hrvatska stranka prava 25.50% , in bosanski muslimani 3.60%. Nič manj zanimiva je z ozirom' na to razdelitev oddanih glasov razdelitev mandatov. (Pod I, mandati leta 1920, ko je bilo 419 poslanskih mest; pod II., koliko bi jih morale stranke imeti letos v istem razmerju, reducirano na 313 poslanskih mest, in pod III. pri letošnjih; volitvah dobljeni mandati). I. II. III. Demokratje 92 69 52 radikalci 91 68 108 komunisti 58 44 Radič 50 38 70 Zemljoradniki 39 29 9 Klerikalci 27 21 24 bosanski muslimani 24 17 18 hrvatska zajednica 11 8 — soc. dem. 10 7 2 džemijet 8 6 14 republikanci 3 2 hrv. stranka prava 2 1 •— narodni socijaiisti 2 1 — Trumbičevci 112 liberalci 11 — Nemci — — 8(?) črnogorski federalisti — — 2 Radičevi disidenti — — 2 srbska stranka — 1 Rumuni — — 1 419 313 313 Več poslancev so torej dobili: radikalci 40, Radič 32, džemijet 8, klerikalci 3, muslimani 1 in Trumbič 1. j Izgubili pa so zemljoradniki (ih sa® stojni kmetje) 20, demokratje 17, soc. * mokratjo 5 poslančev, dočim so ostali ^ munisti, republikanci, hrvatska zajedne ca, .lirv, stranka prava ter narodih 8®* cijalisti sploh brez mandata. ^ . Relativno so pridobili džemijet 133.33%» Trumbič 100%, Radič 84.21%, radikalci 58.82%, klerikalci 14.29% in muslimani 5.87%. Izgubili pa so: soc. deniokra J 71.13%, zemljoradniki in samostojni 68.98%, demokratje 24.64%. Konečno še kratek, pregled glasov ki I