mm
CELOVEC TOREK 20. JUN!J 1989
Letnik XLIV. Štev.44 (2467)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Vertagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 7 šil.
1000 din
P. b. b.


ZSO in NSKS pn Markoviču^
Predsednik Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije dipi. inž. Ante Markovič je v četrtek -pred srečanjem z avstrijskim kanclerjem dr. Franzom Vranitzkim na Brdu pri Kranju - v Beogradu sprejel delegacijo koroških Slovencev na čelu s predsednikoma dipl. inž. Feliksom Wieserjem in dr. Matevžem Grilcem. Markovič je zastopnikom obeh osrednjih organizacij zagotovil, da se bo Jugoslavija kot sopodpisnica 7. člena ADP tudi nadalje zavzemala za izpolnitev obveznosti Avstrije iz te mednarodne pogodbe.
Jože Smote: Potožaj Slovencev nesprejemljiv!
Ostro kritiko avstrijske manjšinske politike je v nedeljo na slavnostni akademiji ob 40-letnici NSKS in 10-letnici smrti dr. Joška Tischlerja izrekel predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole. V svojem govoru je poudaril, da je položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem nesprejemljiv", pravtako sistematično oženje njihovih pravic v avstrijski manjšinski zakonodaji od sklenitve Avstrijske državne pogodbe leta 1955 dalje ter stopnjevanje pritiskov s strani protislovenskih organizacij."
Nadalje je poudaril, da je nerazumljivo", da so vprašanja kot uresničitev Avstrijske državne pogodbe, še posebej 7. člena, v času in prostoru, ko se velik del Evrope zaveda, da imajo manjšine pomembno vlogo pri povezovanju kultur in narodov in da bistveno prispevajo k razumevanju in sodelovanju med članicami in nečlanicami Evropskega mesta, tako v okviru meddržavnega kot tudi preko regionalnega in drugih oblik sodelovanja, še vedno odprta."
Očitno na račun novega deželnega glavarja Haiderja pa je nadaljeval, da je „prav (<7a/je na 2. strani)
V ospredju gospodarstvo
Jugoslovansko reformo - tako politično kot tudi gospodarsko - je treba ne le podpreti, marveč tudi zaupati vanjo, kajti njen uspeh bo odvisen tudi od zaupanja Avstrije in drugih evropskih držav, je v petek po razgovoru s predsednikom jugoslovanske vlade Markovičem na Brdu pri Kranju izjavil avstrijski kancler Vranit-zky. O manjšinah šefa vlad tokrat nista razpravljala.
Spomenica kot platforma za nadaljnje skupno de!o
Novo skupno, toda aktualizirano spomenico koroških Slovencev, ki naj bi zajela trenutni narodnostnopolitični položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem pa tudi jasno postavljene skupne zahteve za doseg pravic koroških Slovencev, kot novo osnovo za nadaljnje skupno delo obeh osrednjih slovenskih političnih organizacij, je v nedeljo po občnem zboru NSKS na slavnostni akademiji ob 40. obletnici ustanovitve Narodnega sveta
koroških Slovencev in ob 10. obletnici smrti prvega predsednika dr. Joška Tischlerja v svojem govoru predlagal predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser.
Wieser je pri tem poudaril, da je ZSO v interesu narodne skupnosti v naslednjem obdobju z Narodnim svetom resnično pripravljena iskati skupno platformo in izdelati spomenico, ki naj bi bila odgovor na Haiderjevo deželno politiko, na 70. obletnico koroškega plebiscita v na-
slednjem letu, in ki bi ne nazadnje vključevala tudi 35. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe. Vendar pa pričakujemo, tako je dejal Wieser, da bo tudi NSKS pokazal več pripravljenosti pri iskanju skupnega dogovora v teh vprašanjih ter tudi v zadevi manjšinskega sosveta.
Obstajajo različna gledanja na nekatera pomembna vprašanja našega nadaljnjega razvoja (vrtci, šola, dvojezičnost, demokratični tabor,
matična domovina in matični narod), ki pa vendar ne bi smela biti prepreka za iskreno in poglobljeno iskanje skupnega nastopanja v odnosu do koroških, avstrijskih in jugoslovanskih oblasti", je s tem v zvezi dejal predsednik Wieser in pri tem poudaril, da ZSO ne misli barantati za narodne pravice in si tudi ne želi slogaštva. „Že!imo enakopraven dialog s koroškimi in avstrijskimi oblastmi ter resnično enot-(<fa//'e na 2. strani)
1000. matura na ZG za S!ovence
Letos je na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu opravljalo maturo 38 dijakov, od tega jo je uspešno zaključilo 32 dijakov, med njimi kar štirje z odličnim, šest pa z dobrim uspehom. Letos pa je zrelostni izpit na naši gimnaziji opravila 1000. maturan-
tka. To je bila Martina Gressl iz Šentjakoba v Rožu, ki je bila pravtako kot 999. Verena Gallob in 1001. maturantka Kristina Hrobath deležna še posebnega slavja.
V znamenju 1000. mature
na Zvezni gimnaziji za Slovence pa je bil tudi sprejem maturantov (na sliki), ki sta ga v Modestovem domu priredili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev.
SMar Mohar
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na tradicionalno
tovariško srečanje
vseh demokratov in antifašistov v nedeljo, dne 25. junija 1989 ob 14. uri pri
Peršmanu v Podpeci
Srečali se bomo vsi bivši partizani, aktivisti in demokrati treh dežel, Slovenije, Italije in Avstrije.
Ker je letošnja proslava posebnega pomena, seje bodo udeležili tudi visoki predstavniki borčevskih organizacij s področja Alpe-Jadran ter predstavnik Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora na Dunaju.
Poleg govorov bo tudi kulturni spored. Za popestritev bo igrala godba na pihala iz Šmihela.
Prosimo, da se tega tradicionalnega srečanja udeležite vsi koroški Slovenci, ki ste trpeli pod nacifašizmom in doprinesli svoj delež v borbi proti fašizmu in za osvoboditev Avstrije.
Prav tako vabimo vse borce, ki so se v času nacizma borili na Koroškem. Pripeljite s seboj tudi vaše sosede in prijatelje. Posebno vabimo mladino, da bomo skupno demonstrirali našo življenjsko voljo za skupni boj proti spet porajajočemu se fašizmu in za obstoj dvojezične šole.
Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
Spomenica kot platforma
Ponosno /zs/o//en/ predsednik NSKS dr. Matevž Gr/7c /n nov/ fajn/k mag. Magan P/pp.
Občni zbor NSKS v znamenju obletnic
IVAN LUKAN
V	znamenju dveh obletnic - 40. obletnice ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev ter 10. obletnice smrti prvega predsednika dr. Joška Tischlerja - je v nedeljo v Slomškovem domu v Celovcu potekal redni občni zbor te osrednje politične organizacije koroških Slovencev. Delegati iz vseh občin dvojezične Koroške so dr. Matevža Grilca ponovno potrdili za predsednika organizacije (6 vzdržanih glasov), novi tajnik pa je postal mag. Marjan Pipp, doslej vodja centra za narodnostne skupine na Dunaju.
Pri volitvah za novo predsedstvo so bili izvoljeni še naslednji funkcionarji: dv. sv. dr. Pavle Apovnik, Franci Kelih, mag. Janko Kulmesch, Valentina Kušej, Hubert Mikel, Gabrijela Partl, drž. posl. Karel Smolle, Mirko Smrečnik, Franz-Jožef Smrtnik, dipl. trg. Janko Urank, Andrej Wakounig, mag. Filip Warasch in dr. Franc Wutti. Za podpredsednike bodo na prvi seji novega predsedstva predvidoma izvoljeni Karel Smolle, Valentina Kušej, Janko Urank in Filip Warasch.
V	dveh soglasno sprejetih resolucijah je med drugim zapisano, da kljub novim političnim razmeram v deželi NSKS ne bo prekinil dialoga med deželno vlado oz. političnimi strankami in zastopstvom koroških Slovencev. „Ostro zavračamo izjave deželnega glavarja Haiderja, s katerimi skuša cepiti slovensko narodno skupnost. Narodni svet koroških Slovencev ne bo dopustil, da bi kdorkoli izigraval eno politično strukturo koroških Slovencev proti drugi", je rečeno v prvi resoluciji.
V	drugi resoluciji pa je občni zbor NSKS zahteval med drugim spremembo
volilnega reda za volitve v državni in deželni zbor, hitrejši razvoj gospodarstva na dvojezičnem ozemlju, ustrezno podporo organizacijskim strukturam slovenske narodne skupnosti, stalno preverjanje novega manjšin-skošolskega zakona, čimprejšnjo razširitev slovenskih radijskih in televizijskih oddaj, takojšnje formiranje sosveta za Slovence na Dunaju.
Krajša pasaža te resolucije pa govori tudi o tem, da se delegati občnega zbora NSKS „zavzemajo za organizacijsko poenotenje osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki bi znotraj slovenske narodnostne skupnosti zagotovilo demokratično odločanje." V diskusiji se k tej točki resolucije ni javil nihče!
/. .s /ra/z/')
nost z Narodnim svetom in to izključno v intersu slovenske narodnosti na Koroškem".
K resoluciji, sprejeti na občnem zboru, v kateri so delegati NSKS „zavzeli za organizacijsko poenotenje osrednjih organizacij koroških Slovencev, kar bi zagotovilo demokratično odločanje znotraj slovenske narodne skupnosti," pa je predsednik Wieser dejal, da ZSO odločno odklanja samovoljno ravnanje posameznih predstavnikov narodne skupnosti in se resnično zavzema za to, da v najbistvenejših vprašanjih soodloča najširši krog koroških Slovencev in Slovenk. „Take plebiscitarne odločitve morajo biti obvezujoče za vse naše predstavnike, ki želijo delovati v prid narodni skupnosti", je izjavil Wieser in poudaril, da si ZSO na tak način predstavlja postopno organizacijsko zbliževanje obeh osrednjih organizacij. Pri tem pa je še dodal, da ZSO odklanja vsako preprečevanje pluralističnega izražanja mnenj in stališč pripadnikov narodne skupnosti ne glede na idejnopolitično opredelitev, „saj je tako na Vzhodu kot tudi na Zahodu razvoj usmerjen v to, da se
posamezne skupine državljanov lahko izražajo v smislu svojih specifičnih pogledov."
V zvezi s Haiderjevo vladno izjavo, v kateri je le-ta oživil teorijo o t.i. „vindišar-jih" in s tem napadel slovensko narodno skupnost na Koroškem, pa je Wieser
dejal, daje koroške Slovence prizadelo, da vse do jasnega stališča predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta na občnem zboru v nedeljo, onstran Karavank nihče ni smatral za potrebno, da se oglasi v podporo narodni skupnosti."
V ranitzkv: Trgovska akademija kot pilotski poskus že jeseni!
Zvezni kancler dr. Franz Vranitzky je v intervjuju za RTV-Ljubljana pred obiskom v Jugoslaviji napovedal, da bo dvojezična trgovska akademija začela delovati že jeseni letos. Kanclerje termin začetka trgovske akademije potrdil v petek v razgovoru z glavnim urednikom Slovenskega vestnika Ivanom Lukanom ob uradnem prebitju Karavanškega predora in dodal, da bo prvo leto delovala poskusno.
Kot je Slovenski vestnik poročal v svoji prejšnji številki, sta se obe osrednji organizaciji koroških Slovencev na
Prijava zavrnjena
Državno tožilstvo je v soglasu z ministrstvom za pravosodje zavrnilo kazensko prijavo zoper koroškega deželnega glavarja, vrsto svobodnjaških politikov ter dva avtorja prispevkov v knjigi FPO „Grenzlandjahrbuch". Le v dveh primerih, tako izhaja iz uradnega sporočila državnega tožilstva, (namreč v primeru avtorja Bertla Betreija in Inge Danninger), pa bodo začeli s predpreiska-
vami. Člani „Iniciative koroških umetnikov in intelektualcev", v imenu katerih je prijavo vložil odvetnik dr. Sepp Brugger, zdaj razmišljajo o tem, ali ne bi vložili subsidiarno zahtevo, da proti nekaterim osebam državno tožilstvo začne vsaj s pred-preiskavami, da bi preverilo, v koliko določene osebe v smislu zakonov le niso soodgovorne za „Grenzlandjahr-buch".
Predsednik ZSZ M/ha Anfon/č (/evo) /n Josef Ka/mbacber (desno) v pogovoru z zadružn/kom V/ad/m/gem Prušn/kom
Zadružno srečanje na Kondju
Kljub slabemu vremenu se je preteklo soboto pri Šti-barju na Komlju zbralo mnogo zadružnikov in drugih, ki se čutijo z njimi povezani. Srečanje je organizirala Zveza slovenskih zadrug z vključenimi posojilnicami in
zadrugam/. Pokrovitelji srečanja so bili predsednik ZSZ Miha Antonič, predsednik zbornice zaposlenih v kmetijstvu Josef Kaimbacher in predsednik živinorejske zadruge Alojz Možina; za veselo razpoloženje je skrbel
ansambel „Vese!i slavčki", domači zbori in kmečka mladina pa so prispevali kratek kulturni spored. Gostom in sodelujočim je dobrodošlico izrekel ptiberški podžupan Fric Kumer.
seji Koordinacijskega odbora izrekli za predlog ministrstvu za pouk, umetnost in šport o lokaciji trgovske akademije na Zvezni gimnaziji za Slovencev v Celovcu.
Javna dvojezična trgovska akademija je del memoranduma med avstrijsko zvezno vlado in obema osrednjima slovenskima organizacijama iz februarja 1988. Ustanovitev pa je tudi pogoj za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem za vstop v narodnostni sosvet, kot je to napovedal njen predsednik dipl.-inž. Feliks Wieser.
Položaj Slovencev
(Nada(/cvnn/e .s 7. .s/rr/nz)
zaradi vseh teh pozitivnih trendov v Evropi absurdno, da lahko v demokratični Avstriji še vedno dobivajo prostor delovanja tiste ekstremne nacionalistične skupine, ki izvajajo stalen pritisk na slovensko narodno skupnost na Koroškem in spet oživljajo davno preživele teorije o t.i. vindišarjih, teorije, ki skušajo zmanjševati, cepiti in asimilirati slovensko narodnostno skupnost, teorije, katere je znanost že zdavnaj ovrgla".
K deseti obletnici smrti dr. Joška Tischlerja pa je Smole med drugim kritično priznal, da so bile v Sloveniji in v Jugoslaviji po vojni oz. osvoboditvi, storjene določene napake - včasih tudi v odnosu do zamejstva in da so ravnali po pravilu: kdor ni z nami, je proti nam.
ZSO in NSKS proti ukinitvi tovarne Obir
„Zaprtje tovarne Obir je treba preprečiti", pravita ZSO in NSKS v skupni izjavi za tisk. „Obir je podjetje, ki deluje pozitivno, ki je že izvedlo prve ukrepe za sanacijo okolja in vložilo razvojni koncept obrata, ki je usmerjen v bodočnost.
Zaprtje Obirja bi imelo katastrofalne posledice za vso regijo, tako za delovna mesta kot tudi za splošno gospodarstvo. Zaprtje pa bi imelo hude posledice tudi za slovensko narodno skupnost, saj je prav v tej regiji delež slovensko govorečih prebivalcev visok.
Bo/ra Traud/ IVagner, soproga b/vsega koroškega deže/nega g/avaga, s predsednikom Z/S Jugos/av/je d/p/, /nž. Markov/čem (v sred/n/ prevaja/ka).
T Tradna slovesnost ob vJ predrtju predora skozi Karavanke (delavci iz Slovenije in Avstrije so si segli v roke že 28. maja) se je na obeh straneh državne meje začela že zgodaj popoldne z zabavnim programom in nagovori deželnih oz. republiških predsednikov. Znak za skupno slovesnost pa sta s simboličnim sproženjem zadnje detonacije dali botri predora Traudl Wagner in Maruša Drolc.
Tako avstrijski kancler Vranitzky kot tudi jugoslovanski ministrski predsednik Markovič sta v svojih nagovorih poudarila poseben pomen tega cestnega predora za prometne, gospodarske in ne nazadnje tudi za človeške tokove znotraj Evrope. Inž. Mikuž pa je več kot 700 gostom iz obeh držav predstavil meddržavni projekt, ki sta ga realizirala na avstrijski strani Tauernautobahn AG, na jugoslovanski pa podjetja Slovenija ceste-Tehnika.
Medtem ko je predsednik !S Slovenije Dušan Šinigoj na slovesnosti na slovenski strani predora poudaril pomembnost Karavanškega preodra za Slovenijo, Jugoslavijo ter za vzhodno in jugovzhodno Evropo iz vidika Evrope 1992, je na avstrijski strani novi koroški deželni glavar Haider že zagrozil, da bo nasprotoval odprtju predora leta 1991, če do tokrat ne bo obstajal jasen koncept o reševanju problematike za tranzitni promet v
Prebit je predor, M naj bi še boij zbliževal sosede!
Karavanke so prek/fe — tokrat freij/č. PreZ</? predor pa na) Z?/ .še Z?oZ/ zZd/zeva/ so.sede z oZ<e/i .stran/ državne meje, še Z?oZ/ poveza/ za/todno, .srednjo /n vzhodno Evropo. .S7ove.stno.sd o/? preboju v pete/c ob 77. ur/ sta se ade/ež/Za tud/ av^tr/j.sk/ zvezn/ kanc/er dr. Eranz Vran/tz/cy /n pred.sedn/Z; Z/.S jago.s/av/je dtp/, /nž. Ante Markov/č. 5 .st/.sknrn ro/c na .sand ntej/, ttsor metrov pod vrbov/ Karavank, .sta .s/mbo//čno označ/Za bone; vrtanja 7664 metrov do/gega cestnega predora, /c/ ga bodo za promet odprZ/ Zeta 7997.
Z otvor/tvene s/ove.sno.st/ poroča 7van Enkan
Avstriji. K sreči je imel Hai- Markoviča in Vranitzkega na der svoj govor pred prihodom „koroški slovesnosti!"
l/ese//e ob zgodovinskem Zrenufku.' ŠenZ/akobsk/ župan dobannn Gre/J/ (v sredin/) /n deže/ni s ve/n/k Scbii/er /z Božeka.
7.564 metrov do/g predor med Podrošč/co (Koroška) /n Bruš/co (S/oven/ja) so de/avc/ k//db tež k/m geo/šktm razmeram zvrta// v 702/ dneb.	vse ,M,e. w. rnu
HEUTE
SLOVENSKI
VESTNIK
„Shake-hand" an der Staatsgrenze: Durchschlag-Feier im Karavvankentunne!
Mit einem symbolischen SprengschuB, ausgelost durch die beiden Tunnelpa-tinnen Traudl Wagner und Maruša Drolc erfolgte am 16. Juni 1989 der offizielle Durchschlag des 7.864 m lan-gen Karawankentunnels zwi-schen Rosenbach/Podroščica (Osterreich) und Hrušica (Slowenien).
Im Beisein prominenter Ehrengaste, allen voran der osterreichische Bundeskanz-ler Dr. Franz Vranitzky und der Ministerprasident der So-zialistischen Foderativen Republik Jugos!awien Dipl-Ing. Ante Markovič feierten die Vertreter der beiden Stra-Bengesellschaften, der Tauernautobahn AG und der slo-wenischen Slovenija ceste-Tehnika, die groBartige Leistung der Mineure: Den Durchschlag des Karawan-kentunnels nach nur zwei bzw. drei Jahren Bauzeit (im slowenischen Sudbaulos war der StartschuB ftir die Bauar-,*beiten bereits im Sommer <1986, ein Jahr fruher als in Osterreich, gefallen).
Tenor der Politikeranspra-
chen anlaBlich des Festaktes waren verkehrspolitische und wirtschaftliche Aspekte des Baues des Karawankentun-nels. Immerhin handelt es sich dabei um ein zwischen-staatliches Projekt, das nicht nur fiir die beiden Vertrag-spartner Osterreich und Ju-goslawien, sondern auch fiir den gesamten europaischen Raum von groBer Bedeutung ist.
So ermoglicht die Kara-wankenautobahn samt Tun-nelstrecke nach ihrer Fertig-stellung ab 1991 zum einen die unmittelbare Verbindung zu der im Ausbau befindli-chen „Transjugoslawischen Autobahn" und, in weiterer Folge, zum StraBennetz Stid-osteuropas; zum anderen schlieBt sie nahtlos (iiber die Route der Tauernautobahn) an das Autobahnnetz Nord-westeuropas. Die Karawan-kenautobahn und der dazu-gehorige Karawankentunnel werden somit kiinftig eine der wichtigsten Verkehrsverbin-dungen zwischen Nordwest-und Sudosteuropa - ein sym-bolischer Baustein europai-scher Integration.
Zweisprachige Handelsakademie schon ab dem Schu)jahr 1989/90!
Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky hat am Rande der Durchschlagsfeier des Ka-rawankentunnels in einem Gesprach mit dem „Slovenski vestnik" bestatigt, daB die of-fentliche zweisprachige Handelsakademie schon mit dem Schuljahr 1989/90 starten werde. Wie der Bundeskanzler in dem Gesprach bekannt-gab, sei das erste Jahr als Pi-lotversuch vorgesehen.
Vranitzky hatte die An-kiindigung des Startes der zweisprachigen Handelsakademie im Herbst dieses Jah-
res in einem Freitag abend von RTV-Ljubljana ausge-strahlten Exklusiv-Interview . gemacht.
- Die offentliche zweispra-chige Handelsakademie -I leiner der vigr vereinbarten ^Punkte des Memorandums %zwischen Bundesregierung t und Kiirntner Slowenen vom ^ Februar 1988-diirfte am BG fiir Slowenen in Klagenfurt eingerichtet werden, nach-' dem sich - der „Slovenski , vestnik" berichtete - beide s!owenischen Zentralorgani-sationen fiir diesen Standort ausgesprochen haben.
Mladinsko srečanje A!pc-Jadran v Trstu
V začetku meseca junija je bil na mladinski ravni organiziran seminar Alpe-Jadran. Udeležili so se ga predstavniki Zveze socialistične mladine Jugoslavije, Komunistične mladine Italije, Zvezne organizacije madžarske mladine in Socialistične mladine Avstrije, v kateri je bil kot član delegacije tudi Borut Schnabl.
Vsebina seminarja je obsegala teme iz naslednjih področij:
1.	Razorožitev in pomiritev sedanje situacije med blokoma.
2.	Politično, kulturno in ekonomsko sodelovanje v regiji Alpe-Jadran.
Skupščina seminarja se je
zavzela za odstranjevanje zidov med zahodno in vzhodno Evropo. Prisotnost Zvezne organizacije madžarske mladine je tem ciljem dala novo vsebino in značaj.
Na tiskovni konferenci, katere so se udeležili vsi pomembni dnevniki tržaške regije, je predsednik socialistične mladine Avstrije Alfred Gusenbauer med drugim dejal, da je med udeleženimi organizacijami potrebno še bolj poglobiti sodelovanje kot tudi ohraniti kulturno in jezikovno tradicijo. Dalje je dejal, da je konferenca na Jalti leta 1945 Evropo razdelila, danes pa je potrebna konferenca, ki bi Evropo spet zadružila.
1990: Em neues Memorandum der Karntner S!owenen
Der OhM!MMM Je.s ZeMfra/verhaMJes s/ovveM/scJer OrgMMMM-M?M!CM D/p/. -/Mg. DJ/k.s ff/eser .sz/Jug /M! Ru/tMreM Je/* /e/er//-cJeM A/caJeMr/e z MM! 4d-./M/!r-?Mb//JMM; Je.s /7a/e.s Jer A/JrM/Mer ^/o^eneM e/M Meue.s, Mk/MM//.s/er/e.s A/cMMorau JuM! Jer KJrMfMer .S/o^eneM MM/ e/Mer //e.s/MMJ.SMu/rM//:M;e Jer Jerze/JgeM .S7/MM-JoM Jer Vo/AsgrMppe MM J e/MCM; A/areM Opera JoM^^a/eM Jer/Jr J/e Vern/r/://e/;MMg Jer /?ec/Me Jer s/otveM/se/aa; VrJAr.sgrMppe /M Z/arMfeM vor.
Das Memorandum solite von beiden Zentralorganisa-tionen getragen werden und eine neue Plattform fur die weitere, gemeinsame Arbeit fur die Volksgruppe darstel-len. Hinsichtlich der von den Delegierten des Rates der Karntner Slowenen vorge-schlagen „organisatorischen Vereinigung der slovveni-schen Zentralorganisatio-nen" sagte Wieser, daB eine solche in einer stufenweisen Anniihcrung dann erfolgen konnte, wenn der Pluralis-mus in groBtmoglichstem AusmaB gewahrleistet wtirde und es in den wichtigsten Fra-gen erfolgen zu Urabstim-mungen, die frir die Vertreter der Volksgruppe auch ver-bindlich waren, kommen wiirde.
A!pe-Adria-Jugend ruckt zusammen!
Dieser Tage fand in Triest ein Seminar verschiedener Jugendorganisationen der Lander Osterreich, Italien, Ungarn und Yugoslawien statt. Als Vertreter Karntner Jugendorganisationen nah-men JG Landesvorsitzender LAbg. Peter l^aiser und SJ Landesvorsitzender Andreas Scherwitzl daran teil, ftir die Slowenische Jugend in Karn-ten Borut Schnabl.
Themenschwerpunkte wa-ren vor allem Friedensaktivi-taten im Alpe-Adria Raum und Formen der Zusammen-arbeit zwischen den Jugendorganisationen der Alpe-Adria Lander.
Von Karntner Seite wur-den vor allem vier Bereiche angesprochen:
1)	Fragen eines Kulturaus-tausches zwischen den Jugendorganisationen des Alpe-Adria Raumes
2)	Die Durchfuhrung der 01ympischen Spiete im Alpe-Adria Bereich
3)	Weitere Friedensaktivi-taten in den Alpe-Adria Lan-dern
4)	Die Stillegung des Atomkraftwerkes Krško
!m Herbst heurigen Jahres wird es, veranstaltet von den Slowenischen Jugendorganisationen in der Nahe von Bled eine Alpe-Adria-Ju-gendparlament geben, wo liber weitere Kooperations-moglichkeiten zwischen den Jugendorganisationen der Alpe-Adria beraten wird, mit dem Ziel, niiher zusammen-zurucken - fur ein friedliehes, gemeinsames „Haus Euro-pa."
Im Rahmen der Vollver-sammlung des Rates der Karntner Slowenen, der sei-nen 40-jahrigen Bestand fei-erte und gleichzeitig des 10.
Todestages seines Grunders und ersten Vorsitzenden Dr. Joško Tischler gedachte, wurde Dr. Matevž Grilc in seiner Funktion als Obmann erneut bestatigt. Es gab ledig-lich sechs Stimmenthaltun-gen. Neuer Zentralsekretar des Rates ist Mag. Marjan Pipp, der bisher das Volks-gruppenzentrum in Wien ge-leitet hatte. Neu im Vorstand auch Dr. Pavel Apovnik.
„Obir": Protest der s!owenischen Zentratorganisationen und des OGB zu SchMeBungs-Ankiindigung
„Die SchlieBung der Zell-stoffabrik Obir muB verhin-dert werden", heiBt es in einer Erklarung von Rat und Zentralverband der Karntner Slowenen.
Es handle sich dabei um ein Werk, das positive Bilanzen schreibt, bereits erste Schrit-te zur Umweltsanierung ein-geleitet hat, und ein Betriebs-konzept aufweist, das zu-kunftsweisend ist. Eine SchlieBung von „Obir" hatte katastrophale regionalpoliti-sche, arbeitspolitische und volkswirtschaftliche Folgen und wlirde in einer Region,in der der Anteil der slowe-nischsprechenden Menschen groB ist, auch fur die sloweni-sche Volksgruppe verheeren-de Folge haben.
Die Ankundigung Hai-ders, beide Fabriken zu sper-ren, komme einer Erpres-sung gleich. Es sei darauf ver-wiesen, daB Haider der nun-mehr einzige noch aktive Po-litiker ist (Wagner, Fruhbau-er und Knafl sind in Pension), der sich seinerzeit massiv fur die dilletantische und fachlich unqualifizierte Ubernahme von Magdalen durch Papst eingesetzt hatte, heiBt es in der Aussendung. Weiters wird angefuhrt, daB nunmehr offensichtlich die Gruppe um Slovenija papir gezwungen werden soli, den politischen Flop Haiders, Fruhbauers und Knafls zu sanieren.
„Eine ganze Region soli dafur bezahlen", heiBte es abschlieBend in der Presseer-klarung in der Zentralverband und Rat ankundigen, den Widerstand der Betroffe-nen massiv zu unterstutzen.
Die Liquidationsankundi-gung von Magdalen und Zell-stoff Obir in Rechberg wird von der Karntner Gewerk-schaftsorganisation abge-lehnt. Man werde sich dem Diktat Haiders nicht beugen.
Die „Junge KEL (Karntner Einheitsliste)" fordert ve-hement die Erhaltung des Zellstoffwerkes Obir in Rechberg mit allen Arbeits-pliitzen. Weiters soli das Zell-stoffwerk Obir in den GenuB einer Forderung kommen, um den Ausbau des Zellstoff-werkes auf okologisch ver-tretbarer Basis weiterfuhren zu konnen. Wenn LH Dr. Haider bei seiner Fristset-zung und SchlieBung des Zellstoffwerkes Obir bleiben solite, fordert die „Junge KEL" seinen sofortigen Rlicktritt als Landeshaupt-mann und die Streichung al-ler seiner Bezlige. „Auf diese Weise solite er an der eigenen Person erleben, was es be-deutet nach Ablauf einer gna-denlosen Frist vor dem finan-ziellen und familiaren Ruin zu stehen, heiBt es in der Presseaussendung.
Zentra!verband/Rat bei Markovič
Verteter der beiden Zen-tralorganisationen der Karntner S!owenen wurden Don-nerstag in Beograd vom ju-gos!awischen Ministerprasi-denten Ante Markovič emp-fangen.
Die Delegation unter der Leitung der Obmanner Dipl.-Ing. Feliks Wieser und Dr. Matevž Grilc, informierten den Ministerprasidenten liber die aktuelle Lage der slowenischen Volksgruppe in Karnten unter „besonderer Berucksichtigung des neuen Landeshauptmannes Haider."
Markovič sicherte den Karntner Slowenen zu, daB
Jugos!awien als Mitunter-zeichner des Staatsvertrages auch weiterhin flir die Erful-lung des Artikel 7 des Staatsvertrages eintreten werde." Die Lage der Volksgruppen stellte den Gradmesser flir die gutnachbarlichen Bezie-hungen dar", heiBt es in der gemeinsamen Aussendung vom Zentralverband und Rat der Karntner Slowenen zum Besuch der Vertreter der slo-wenischen Volksgruppe, der am Vorabend des Treffens zwischen Markovič und Vra-nitzky in Brdo bei Kranj bzw. bei der anschlieBenden offi-ziellen Durchschlagsfeier des Karawankentunnels.
Mrtvaški pies v izvedbi graši^
Da se gledališka skupina Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu uspešno vključuje v sodobno gledališko dogajanje naše narodne skupnosti, smo doživeli že lansko leto, ko se nam je predstavila z moderno interpretacijo Župančičeve Dume. Tedaj so presenetili z izredno modernim pristopom. K tej Župančičevi pesnitvi, ki so jo povrh tega še postavili v današnji čas, ko je še kako aktualna problematika zdomstva - iskanje vsakdanjega kruha v tujini.
Tokrat je skupina graških študentov predstavila dokaj zahtevno gledališko predstavo, ki so ji dali naslov Mrtvaški ples. Lotili so se teme, ki človeštvo od vselej postavlja pred neizprosno dejstvo konca, pred smrt in njeno moč in seveda pred vprašanje, ali je ta njen obred dejansko konec vsega živega. Tako se sprašujejo in razmišljajo: kaj je smrt? pika, vprašaj? popolnitev, skok v
Glasbena šota na Koroškem
vabi na
Zaktjučni
koncert
ob svetovnem dnevu glasbe, ki bo 21. junija ob 19. uri v ORF-teatru v Celovcu, in na
koncert
zborovodske šote
22. junija 1989, ob 19.30 uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu.
Vsi prijatelji glasbene šole prisrčno vabljeni!
prazno, meja, sprememba ali uganka?
S predstavo, ki se na izviren način ukvarja s tem večnim vprašanjem, so nas igralci kon-frontirali in vključili tudi v njihovo razmišljanje. To so storili na zelo impresiven način. Besedila so kot fragmente izluščili iz raznih znanih besedil pisateljev' in mislecev in jih spojili v harmonično celoto predstave. V sedmih slikah so prikazali smrt in njeno vlogo, pomembno in nepomembno, a vlogo pač, s katero se mora prej ali slej srečati vsak posameznik, skupina in narod. O slednjem so se v plesu smrti spraševali tudi naši študentje. Točnega odgovora seveda niso našli, a je vendarle prišlo do izraza, da narodu že smrt njegove besede pomeni tudi njegovo smrt, čeprav ob tem človek še ni umrl. To je le eno izmed vprašanj, ki pa je gotovo za nas zelo pomembno. A v Mrtvaškem plesu so razmišljali tudi z drugimi dejstvi,
KULTURNO PISMO
Nagrada za predstavo poe Tudi sicer bogato giedaiiš)
Na letošnjem republiškem gledališkem srečanju je Gledališka skupina Gorica za izvedbo poezije Andreja Kokota „Ka-men molka" prejela Linhartovo zlato značko, ki jo podeluje Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije, in sicer za „ku!turo govora". To je nedvomno veliko priznanje za mlado skupino, ki jo vodi Janez Povše in ki je Kokotovo poezijo aprila preteklega leta izvedla tudi na Radiu Trst A, kot je znano, pa je konec oktobra gostovala tudi na celovški gimnaziji.
Ob tej priložnosti velja tudi omeniti, da goriški prostor v tej sezoni beleži razmeroma bogato gledališko bero. Najprej velja omeniti dramski odsek PD Štandrež, ki se je s predstavo Branislava Nušiča „Kaj bodo rekli ljudje" v režiji Emila
kot je vprašanje, kaj je bolj pomembno - življenje ali smrt? Tudi pri tem misel ostaja odprta na obe strani. Gotovo pa je eno, da je najbrž prvo odvisno od tega, kako živimo, in drugo, kako sami dojemamo minljivost ali krog trajnosti obojega.
Predstava je bila vsekakor nevsakdanje doživetje. Idejo za predstavo, sceno, režijo in izvedbo so skupno ustvarili in realizirali Cilka Hudobnik, Rezika Kanzianin ŠtefMerkač, medtem ko je za tehniko odgovoren Franci Kernjak. Vsem lahko samo čestitamo. Predstava je bila iz vseh zornih kotov taka, da sodi med najboljše predstave, ki smo jih gledali v zadnjem času, kar zadeva pristopa k gledališki obdelavi take tematike, pa je bila brez dvoma inovativna. Zato želimo, da bi predstavo videlo še več ljudi; igralci in vsi, ki so prispevali k realizaciji te zamisli, si to zaslužijo.
A. K.
Šentjakobski zbor na gradu Bekštanj
Izredno odmeven in uspešen koncert šentjakobskega zbora s pesmimi zatiranih narodov „Ponižani in razžaljeni" v 22 jezikih bo predstavljen tudi v Grajski areni Bekštanj/Burg-arena Finkenstein. V tej areni v zadnjih letih v poletnih mesecih predstavljajo samo kvalitetne kulturne programe iz vse Evrope. Grajska arena Bekštanj je postala sinonim za dober kulturni spored. Zato je tembolj razveseljivo, da je v programu teh poletnih iger tudi koncert šentjakobskega zbora. Kdor koncerta še ni videl, naj ne zamudi te edinstvene priložnosti, saj poleg izredno kvalitetne koncertne predstave že narava in krasno okolje, ki obdajata areno, skrbita za izreden kulturni užitek.
Koncert bo v petek, 30. junija ob 21. uri in sicer ob vsakem vremenu (v primeru slabega vremena v grajskem šotoru). Vstopnice dobite v predprodaji pri vseh občinskih in mestnih turističnih poslovalnicah. Kot prireditelji nastopajo Kulturni urad mesta Beljak, Avstrijsko-jugoslovansko društvo, Slovenska prosvetna zveza, SPD „Jepa-Baško jezero" in SPD „Rož".
Koncert šentjakobskega zbora v Grajski areni Bekštanj-Burgarena Finkenstein bo brez dvoma velik kulturni dogodek, saj bo pevski zbor „Rož" nastopil z mednarodnim igral-sko-pevskim sporedom, ki je že ob krstnem nastopu zbudil široko zanimanje. Prepričani smo, da bo navdušil tudi v pomembnem prizorišču bekš-tanjskega gradu.
Dežela ob Dravi je
geslo prireditve SPD Srce, ki bo v četrtek. 22. 6. ob 20. uri v glavni šoli v Dob-rli vasi.
) Z GORIŠKE
ezije Andreja Kokota ;ko leto
Aberška skupaj z Gledališko skupino Gorica udeležil najprej občinske in kasneje območne revije v Novi Gorici, poleg tega pa je Božo Tabaj za osrednjo vlogo prejel tudi Linhartovo zlato značko. - Kvalitetna je tudi predstava „Osem žensk" avtorja Thomasa v izvedbi Gledališke skupine iz Sovodenj, spet v režiji Emila Aberška, ki pa je bila uprizorjena pozneje in se bo srečanj lahko udeležila v prihodnji sezoni. - Več kot razveseljiva je t.zv. otroška gledališka dejavnost, ki poteka bodisi v okoliških krajih, ali pa jo izvajajo osnovne šole. „Vrtiljak mladosti" je bil večer, ki je pod vodstvom Stena Vilarja združil okoliške predstavice, del tega pa je bilo pred kratkim mogoče videti tudi v celovškem Mladinskem domu. Osnovni šoli Oton Župančič in France
Bevk iz Gorice sta se povezali z italijansko osnovno šolo Largo Isonzo iz Tržiča in pripravili skupen gledališki program, ki ga je režijsko povezal Janez Povše. Prva je pripravila „Gori-ško šagro", splet ljudskih in vedrih pesmi, druga pa „Le-gendo o Kralju Matjažu". Gledališko delo na šolah je seveda izjemnega pomena, saj uvaja najmlajše v svet besedne in prostorske izraznosti.
Ob vsem tem prerezu, ki mu moramo seveda dodati poklicno abonmajsko gledališko sezono predvsem s Stalnim slovenskim gledališčem iz Trsta, lahko nedvomno govorimo o široko razvejanosti tovrstne kulturne dejavnosti. Vse to je gotovo priložnost in osnova za razvijanje ambicioznejših načrtov, med katerimi so intenzivnejše izmenjave s sorodnimi prostori - v prvi vrsti z rojaki na Koroškem - še posebno pomembne in perspektivne.
J.P.
10.284 Korošcev se /e udeležilo nagradnega kviza Koroške e/ektriške družbe KFLAG. Ta teden pa je 8-/efna Mco/e izžrebata zmago va/ce. Pri žrebanju so sode/o va/i tudi predstavniki KELAG. Prvo nagrado bo preje/ že/ezničar iz Šent/uri/a ob Langseeju, ena izmed nagrad pa gre tudi v Miklavčevo.* dobitnica je gospa Manja Pobe/ /ž Ma/čap.
Slovenski vestnik dvakrat tedensko
Občina podražita otroški vrtec
BOROVLJE. - Na zadnji občinski seji je župan Krainer poročal, da so se zastopniki občine pogovarjali z občino Tržič, da bi na novo poživili prijateljske stike. Pravtako je Krainer namignil, da bi bilo v smislu ideje Alpe-Jadran pametno navezati prijateljske stike tudi s kako občino v Fur-laniji-Julijski krajini. Toda jasnejšega predloga za to še ni bilo. Gotovo pa bi bilo že ob pogovoru med Borovljami in Tržičem prav, če bi bili nanj povabili tudi predstavnika Volilne skupnosti.
Do nasprotovanj je privedla razprava o zahtevi za zvišanje prispevka za otroški vrtec. Odbornik Volilne skupnosti Peter Wa!dhauser je ostro kritiziral, da občina podraži vrtec za 10 odstotkov (na 550 šilingov), ko pa je prav otroško varstvo ena najvažnejših nalog občine. Tako so zvišanje sprejeli proti glasovom VS in FBI.
Visoka podpora
ŽELEZNA KAPLA. -Deželna vlada je na svoji zadnji seji sklenila, da bo projekt „Jame v Obirju" podprla s 16,4 milijona šil. S to podporo in s prispevki okoliških občin namerava društvo urediti jame do leta 1990.
Razpravo o zvišanju tarife za odvažanje smeti so morah črtati z dnevnega reda, sklenili pa so višjo parkirnino za avtomobile ob občinskem kopališču, za odstavljanje koles pa odslej dalje ne bodo več pobirali posebnega prispevka. Waldhauser pa je tudi v tej zvezi opozoril na to, da s samim zvišanjem parkirnine še ni mogoče prispevati k varstvu okolja.
Nova pogodba za pitno vodo
CELOVEC. - Koroški deželni referent Schiller je najavil, da bo končno prišlo do podpisa posebne meddržavne pogodbe" med Avstrijo in Jugoslavijo v zvezi z zaščito vodnih rezerv v Karavankah. To pogodbo so pripravljali že več let, a s podpisom se je vedno zataknilo. Avstrijsko-jugoslovanski meddržavni dogovor pa naj bi bil le prva stopnja širšega zaščitnega sporazuma, saj bodo tudi vladni predsedniki dežel-članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran razpravljali o tozadevnem skupnem dokumentu.
Kar dvojne skrbi s tihotapstvom
CELOVEC. - Predsednik Avstrijske tobačne zveze Beppo Mauhart je dejal, da znaša škoda zaradi tihotapstva cigaret letno skoraj milijardo šilingov. Največjo izgubo ima seveda država, ki tako ne dobi svojega deleža iz davkov na tobak, pa tudi trafikanti so bili lani prikrajšani za 136 milijonov.
Poleg Štajerske in Gradiščanske utrpi največ škode predvsem Koroška. In to kljub temu, da je carina letos v raznih skrivališčih našla kar za 15,7 milijona šilingov vrednosti pretihotapljenih cigaret. Mauhart pa tudi opozarja, da razne vrste cigaret, ki prihajajo v Avstrijo pod istim imenom kot ga imajo na domačem trgu, vsebujejo mnogo več škodljivih snovi. Tako so npr. dokazali, da vsebujejo jugoslovanske „HB" v primerjavi z avstrijskimi dvojno količino nikotina.
Te dni spet ve/e ..posebni duh" cirkusa skozi celovške ulice.* od danes dal/e gosfu/e Avstrijski nacionalni cirkus v celovški Sterneckstra8e. 1/ njem lahko vidite vrhunske artistične točke, nastope z dresiranimi živalmi, seveda pa ne manjkajo tudi k/ovni. l/se do 2. julija bo torej mogoče videt; najboljši program, kar ga je avstrijski cirkus sploh kdaj ime/. Predstave se pričnejo vsak dan ob 15.30 in 19.30 uri, ob nedeljah pa ob 14. in 17.45 uri.
Iščemo
sodetavko / sodelavca
za našo banko od 1. jubja 1989 datje
Pogoji: znanje slovenščine in nemščine
Interesentke/interesenti naj se javijo do 26. junija t. 1. na naslov Posojilnica-Bank Hodiše-Škofiče, 9535 Škofiče 31 Priložijo naj kratek življenjepis!
OGLASA
Oddajamo luksuzno opremljen apartma (4 do 5 oseb) v Barbarigi, nasproti Brionov, 200 m od morja. Cena: 100 DEM na dan. Telefon: 03 061/267-518, Mager.
Ugodno prodam avtomobil Citroen Visa, letnik 1983. Ponudbe na telefon 0 463/ 249503.
LESERBFMEF
Offener Brief an Haider
Wir ersuchen Sie, dafur Sor-ge zu tragen, daB das Thema „Arbeitslosigkeit" innerhalb der Freiheitlichen Partei Oster-reichs in Zukunft moglichst sachlich abgehandelt wird und nicht in der Art und Weise, wie das die Zeitung der FPO Karn-ten, die Karntner Nachrichten in ihrer Ausgabe vom 8. Juni 1989tut.
Langzeitarbeitslose, die durch ihre Lebenssituation in der Regel mit psychischen und sozialen Problemen zu kamp-fen haben, werden im genann-ten Artikel ats „Fremden!egio-nare" bzw. „Strawanzer" be-zeichnet. Das seien „Typen", we!che ..nureinigeTage" imje-weiligen Betrieb verbleiben vvurden.
Als daruber hinaus bedenk-lich empfinden wir die Tatsa-che, daB im bezeichneten Artikel die Meinung vertreten wird, es sei „ratione)ler", „sie erst nirgends hinzuschicken". Wir konnen einfach nicht glauben, daB ihre Partei langzeitarbeits-losen Menschen den VVieder-einstieg in den Arbeitsmarkt unmoglich machen will, weil das sozusagen „unrationell" ware.
Dies angesichts der Tatsa-che, daB die Arbeitsmarktver-waltung vor allem der Gruppe der Langzeitarbeitslosen groB-tes Augenmerk schenkt und Programme entwicke!t hat, die sich dieser Personengruppe annehmen. VVahrend die Ge-samt-Zahl der Arbeitslosen leicht abnimmt, ist die Zahl der Langzeitarbeitslosen namlich im Steigen begriffen.
Es kann woh! kaum im Inter-esse einer Partei sein, die im-merhin einen Landeshaupt-mann stellt, der alle Bewohne-rinnen vertreten solite, Perso-nen die Probleme haben, am Arbeitsmarkt unterzukommen, auf Dauer aus der Gesellschaft auszugrenzen.
Mag. Heimo Strempf!, St. Veit/Glan Mag. Marlene Diethart, Ossiach
Gerlinde Muller-Grohotols-Villach
Skupna žetja za mejni prehod na Luži -prihodnje srečanje pianincev v Gorici
	A	B	C	D	E	F		H	i
1									
2									
3					*				
A					*				
5				*	*	*			
6				+	*	+			
Na 18. tradicionalnem planinskem srečanju pri Replnu v Podpeci je okrog tisoč planincev navdušeno manifestiralo medsebojno prijateljstvo in sodelovanje ter se v prijetni družabnosti poveselilo med seboj (glej poročilo v prejšnji številki). V okviru teh tradicionalnih planinskih srečanj sodelujejo štiri zamejska planinska društva - SPD Trst, Gorica, Celovec in beneško planinsko društvo s sedežem
v	Čedadu ter Planinsko društvo Jesenice, ki je dalo pred dvemi desetletji pobudo za prirejanja teh planinskih srečanj.
Številno planinsko publiko je na zbirnem mestu pri 1250 metrov visoko ležeči Replno-
vi	gostilni z veselimi in prešernimi zvoki pozdravila jeseniška godba, od tam pa so se planinci nato podali na 400 metrov višjo goro Topico. Pot je bila odlično označena s posebnimi smerokazi, na katerih je bila narisana zeleno-rdeče-bela markacija. Tudi govorniško tribuno je krasila njena podoba. Ta posebnost pomeni, da se naši planinci z območja Železne Kaple in Globasnice ter z njimi vsi, ki jim je za dobre sosedske odnose, resno in zavzeto prizadevajo, da bi se končno uresničila dolgoletna želja, da bi na planini Luži
odprli mejni prehod. Te markacije namreč služijo za poti proti gorskim mejnim prehodom, kot jih najdemo na Stolu, Peci, Jepi itd. Vroča želja prebivalstva na obeh straneh meje je, da se med te mejne prehode uvrsti tudi Luža. Ko je domačin Miha Travnik razlagal pomen podobe te markacije (Knafeljčeva markacija obkrožena z zeleno barvo) in smisel tega znaka, je požel navdušen aplavz, kar je bil hkrati prepričljiv dokaz, kako si ljudje želijo odprtje tega mejnega prehoda.
Ob tej priložnosti v imenu Slovenskega planinskega društva Celovec izrekamo nastopajočim skupinam, gostilničarju Floriju Sadovniku pd. Replnu za gostoljubnost v njegovi hiši ter žandar-meriji in gasilcem za vzorno
SLOVENSK)
VESTNIK
2x
TEDENSKO!
vzdrževanje reda, iskreno zahvalo.
Na koncu naj še opozorimo, da bo naslednje planinsko srečanje organiziralo SPD Gorica.
L.U.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1 pri
mat, prvo mesto; 2. kraj ob istoimenskem avstrijskem jezeru, v bližini katerega so odkrili številne izkopanine stare železne dobe/ta doba se imenuje po tem mestu/; 3. moški, ki je v raju delal družbo Evi - eden od Sokratovih tožnikov; 4. levi pritok Odre na Poljskem - ljudsko ime za frnikolo; 5. jugoslovansko letalsko podjetje; tudi staro-cerkvenoslovanska črka - britanski konservativni politik z začetka stoletje/Andrew Bonar, 1858 - 1923/; 6. najslabša šolska ocena - kmečki očanec
NAVPfČNO: A. odstranjevanje tršega ovoja žit s tolčenjem v stopah ali v možnar-ju; B. kotna mera v matematiki: središčni kot v krogu pod lokom, ki je enak dolžini polmera; C. južnoslovansko žensko ime; tudi ime češkoslovaškega karikaturista Zabran-skega; D. tuje žensko ime; tudi mesto v zahodnem delu države Washington v ZDA; tudi 1855 metrov visoka gora v Turčiji jugovzhodno od Ankare; E. soglasnika v besedi NOS; F. družbeni položaj; G. orodje za tanjenje materiala; H. del električne napeljave, ki ga vtaknemo v vtičnico; I. glavno mesto Kanade sestavil Jože Petelin
/i/an Do/er?c
Za doiar čtovečnosti
, ,-,)STAT!
c'


Ml) ?5 ff:\ :
Našla sta mi pravega in se mi smejala, ker nisem vedel, kako najsigazapnem. Debeti kožuhovinasti ovratnik je bil visok, da mi je zakrival glavo.
„Zdaj si opremljen za delo na železnici," je zaklical Rade, Madžar pa se je še kar nadalje samo smehljal, zadovoljen je bil z mojo novo zunanjostjo.
Dobil sem še veliko škatlo za svojo prtljago in vsi štirje smo sedli v kot k vroči kavi. Pogovor se je naglo razpletel. Moj dobrotnik je pripovedoval o svojem življenju na
farmi. Tudi njegov stari oče je bil priseljenec.
„Še danes hranim njegov potni list iz stare Avstro-Ogr-ske," je pripomnil. O svojem evropskem predniku je govoril kot o velikem človeku. „Bi! je zelo pogumen in zelo močan, tudi njegova žena."
Znal je nekaj besed madžarščine in je bit zelo razočaran, ko smo morali priznati, da nobeden od nas ne govori jezika njegovih prednikov. Pričakoval je, da v Evropi vsi govorijo vse jezike, tudi madžarskega. Po poklicu je bil
kemični inženir, študiral je bil v VVinnipegu. Manitobe pa še nikoli ni zapustil, tudi za en sam dan ne, pri vseh svojih petintridesetih letih. To je bilo za naju s Francko presenečenje, Rade pa je bil tudi takih posebnosti že vajen, saj ni kazal nobenega začudenja.
„Kanada je prostrana dežela," nama je preprosto pojasnil kanadski Madžar. „Vse je zelo daleč, kamorkoli se obrneš."
„Ali sem vama že rekel, da tudi sam še nisem zapustil Manitobe, odkar sem prišel?" se je oglasil Rade. „Z avtom bi še videl vsaj mejo Saskatchevvana, tudi Edmonton ali Regino, toda nimam avta."
„Bodi srečen, da ga nimaš," je rekel na to Madžar. „Ne vidiš, kako se vsak čas ustavlja - v tem našem mrazu? Skrbeti moraš zanj bolje kot za otroka, če ga hočeš voziti vsak dan."
„Vozim se samo z avtobusi," se je zarežal Rade. „Sem si že od nekdaj mislil, da je to bolj varno."
Oba sta bušila v smeh, midva s Francko pa nisva vedela, zakaj se smejita.
Naš gostitelj je bil dober človek. Ko smo vstali, da bi odšli, se je še vedno oziral naokrog po dolgi mizi ob steni, kot da je nekaj pozabil. Zdajci je našel, kar je iskal. V nekaj skokih mi je prinesel dva para težkih rokavic brez prstov.
„Za delo," je rekel in jih zložil v škatlo.
Ob našem odhodu smo se pozdravili kot stari prijatelji. Rekel nam je, naj še kar spet pridemo, če bi kaj potrebovati. Hvaležno sem mu stisnil roko.
Na poti nazaj smo se ustavili pri „Tarasu". Rade je rekel, da morda še koga srečamo, ki ve za delo. „Za vsak primer," seje zresnil.
V restavraciji je bilo bolj malo ljudi ob tej tretji popoldanski uri, bila pa je tam Mica, sedela je za mizo z mladeničem bledega obraza. Oba sta bila močno pijana. Plavolaska je bila vsa zgnetena, kot da je pravkar vstala iz postelje. Objemala sta se in poljubljala, fant ji je z razširjeno dlanjo segal pod vratom v obleko. Še vsa sreča, da nikogar nista videla okrog sebe.
„Gremo," se je obrnil Rade, brž ko smo vstopili. „Še malo pa bosta legla pod mizo. Tukaj danes ne prideva do resnega človeka."
Francka je kar strmela v ta prizor. Vsa je pordela. Oči pa ni odmaknila od popoldanskih ljubimcev.
Na prvi avtobusni postaji sem se poslovil. Mislil sem si, da hočeta morda sama ostati še dalje v mestu. Izgovorit sem se s tovorom obleke in perila.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
13.6.
9.05 Raj živali; 10.30 Daddy, Daddy; 14.00 Bill Cosbyjeva družinska zveza; 14.25 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 ..Univerzum"; 21.15 Dallas; 22.00 Pogledi s strani; 22.05 Igra s smrtjo; 23.35 Miami vice; 0.20 Aktualno.
9.05 Raj živali; 10.30 Old Shatter-hand; 14.00 Bill Cosbyjeva družinska zveza; 14.25 Otroški spored;
15.30	Spored za najmlajše; 18.00 Mi;
18.30	Knight Rider; 19.17 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Natakar, plačati; 21.50 Pogledi s strani; 21.55 Dva znana potepuha; 0.25 Miami vice; 1.10 Poročila.
9.05 Raj živali; 10.30 Natakar, plačati; 14.00 Bill Cosbyjeva družinska zveza; 14.25 Otroški spored; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Peklenski strah; 0.20 Aktualno; 0.25 Miami vice; 1.10 Poročila.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00
Torek, 20. 6.
Halo, prijatelji!
Sreda, 21.6.
Glasbena sreda Večerna 21-22
..Prihaja poletje" - Pesniki in glasba za poletni čas
Četrtek, 22.6.
Rož-Podjuna-Zilja
16.55 Tedaj; 17.00 Šolska tv; 17.30 Orientacija; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Saper-lot; 21.05 Poglej in zmagaj; 21.10 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
16.55 Tedaj; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Wur-litzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Kruti časi; 21.35 Diskusija o predstavi Kruti časi; 22.40 Čas v sliki; 23.05 Pomnenje; 0.05 Aktualno.
17.10 Tedaj; 17.15 Srečanje med človekom in živaljo; 18.00 Pustolovščina v Vancouverju; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 50 let po tem; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.40 Klub 2; Poročila.
16.35 C. D. Heymann: Uboga mala bogatašinja; Alo, alo; 18.00 Dnevnik; 18.10 Da ne bi bolelo; 18.25 Spored za otroke: M. Čanak: Čirule-čarule: čarobna pobarvanka; Pisani svet: otroci pri delu; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 H. Robbins: Trgovci s sanjami; 21.00 Omizje; 22.40 Dnevnik; 23.00 Poletna noč; 2.00 Videostrani.
16.35 Poletna noč; C. D. Heymann: Uboga mala bogatašinja; Nenavadne zgodbe; 18.00 Dnevnik; 18.05 Poslovne informacije; 18.10 Slovenci v zamejstvu; 18.40 Spored za otroke: Tri predice; Robin in Rozi: puščice; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik;
20.05	Premetenka - kanad. film;
22.05	Dnevnik; 22.25 Poletna noč.
16.40 Poletna noč; C. D. Heymann: Uboga mala bogatašinja; Hooper-man; 18.00 Dnevnik; 18.10 Po sledeh napredka; 18.40 Spored za otroke: Bendji; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 E. Zola: Denar; 21.30 Tednik; Dnevnik; 22.40 Poletna noč; C. D. Heymann: Uboga mala bogatašinja; Leteči cirkus Montyja Pythona.
Tri nove dvojezične šoie?
Medtem ko so sredi Celovca že začeli z gradbenimi deli za privatno konfesionalno ljudsko šolo Mohorjeve, v kateri nameravajo poučevati en dan v slovenščini in drugi dan v nemščini, in razprava o ustanovitvi dvojezične trgovske akademije prehaja že v odločilno fazo, je doslej malo znano, da bodo šolske sestre v Šentpetru pri Šentjakobu začele s petletno strokovno gospodarsko šolo z možnostjo mature. V enem letu torej popolnoma nova izobraževalna možnost, ki bo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem dala nove spodbude za razvoj. Slovenski radijski spored v ponedeljek, 26. junija, bo predstavil novo ponudbo in nakazal razvoj, ki se obeta. Oddajo je pripravil Mirko Bogataj.
Čustva domšč^jočega otroka
Sreda, 21. 6. 1989, TV LJ1, 20.05 - V seriji kanadskih fiimov si tokrat iahko ogledate film ..Premetenka" Francisy Mankiewicza, ki se spopada z izredno občutljivo tematiko: z miselnim svetom, čustvovanjem in odzivanjem otroka. V pripovedi o usodni povezanosti matere in dvanajstletne hčerke se dogajajo krute nevsakdanje reči, saj gre za otrokov egoizem, ki ne pozna meja in izbire sredstev, da bi svojo mamo popolnoma osvojil.
Z očmi živa!i
Torek, 20. 6. 1989, TV Al, 20.15 - Že od
nekdaj so ljudje hoteli vedeti, kako živali vidijo, kako tipajo,... Samo pomislite, da bi lahko spoznavali svet s čutili živali - lahko bi nastopili čudežno potovanje v svet živali. Dokumentacija BBC danes razkriva prve tajnosti o tem, kako živali dojemajo in spoznavajo svet.
Kruti obračun
Sreda, 21. 6. 1989, TV A2, 20.15 - Thomas Baum je napisal besedilo za gledališko predstavo o družinskem očetu Pepiju Hauserju, ki zgubi službo pri VOEST. Njegova situacija postane neznosna, tako da znori, in povzročitelja njegove odpovedi brutalno napada, dokler na „mestu dejanja" ne propade.
Da ne bi bo!e!o—mikrosporija
Torek, 20.6.1989, TV LJ1,18.10 - Mikrosporija je ena izmed manj nevarnih kožnih bolezni, ki jo na človeka prenašajo živali. Zunanji znaki: luščenje kože, srbenje, izpadanje las. Bolezen je dokaj nadležna, se dolgo zdravi in tudi zelo nalezljiva. V zadnjih letih se vse bolj širi predvsem med otroki. Toda, kako bolezen odkriti, kako jo zdraviti?
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditelj
Sreda	vetiki	LETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE	Društvo ..Ctasbena
21.6.	javni studio	v počastitev Svetovnega dneva glasbe.	šota"
19.00	radia, Ceiovec		
četrtek	Mtadinskidom	KONCERT SLUŠATELJEV ZBOROVODSKE	Društvo
22.6.	SŠD, Mikschattee	ŠOLE IN ANSAMBLOV GLASBENE ŠOLE	..Ctasbena šota"
19.30	4, Ceiovec		
četrtek	na Novem trgu,	ROJSTVO 2000 (nem.) Podijska diskusija:	Arbeitskreis Sanfte
22.6.	Ceiovec	o ..mehkem", naravnem oz. ..tehničnem" načinu	Geburt, EBZin
14.00		poroda. Sodeiujejo: prim. dr. Wotf Jaskutsky (Zgornja Putja), dr. Gerhard Bartussek (Ceiovec), Univ. as. dr. Karin Heitzethofer (Cetovec), univ. doc. dr. Thomas Macho (Cetovec), dipt. babica	univerza.
		Heidi Achter (Dunaj). (Ob stabem vremenu v iff, Stemeckstr. 15).	
Petek	Forum Stadtpark,	GUSTAV JANUŠ IN FABJAN HAFNER	Forum
23.6. 20.00	Gradec	BERETA IN INFORMIRATA	Stadtpartk
Sobota	gostitna Koren,	POLETNA VESELiCA	Enotna lista
24.6. 20.30	Biičovs	igra: ansambet „Metos"	Bitčovs
Nedetja	tjudska šota,	KONCERT Nastopajo: Skupina „4J", pevsko	Prosvetno društvo
25.6.	Djekše	instrumentatna skupina „Lipa".	Lipa v Vetikovcu
10.00			
Ponedetjek dvorana Mtadin-		ZAKLJUČNA PRIREDITEV ob koncu šolskega	Slovensko šolsko
26.6.	skegadoma,	teta. iz sporeda: pesmi, ptes, gtedatiška beseda,	društvo
20.00	Ceiovec	tetovadba...	
Petek	Grajska arena,	PONIŽANI IN RAZŽALJENI	Kutturni urad mesta
30.6.	Bekštanj	Pesmi zatiranih narodov, vodi: Lajko Milisavljevič, Beljak, Avstrijsko	
21.00		scena: Marjan Sticker. (Pri slabem vremenu	jugostovansko
		v grajskem šotoru).	.	društvo, SPZ.SPD Jepa-Baško jezero, SPDRož.
Petek	nad menzo	VESELICA S SKUPINO ..P.I.Man&Memre	UNIKUM
30.6.	univerze,	Buku" Skupina obstoja od leta 1980, vseh	
20.30	Ceiovec	10 čtanov prihaja iz Surinama oz. iz Karibike.	
Sobota	na Humu,	NOKTURNO S HARFO-Večer oblikuje harfistka Pavla Uršič-Kunej.	
1.7. 20.15 priRoieku			
Sobota	pri Šoštarju,	1. DEŽELNI KONGRES MLADE KEL	
1.7. 16.00 G!obasnica		Predavata: Miha Zabtatnik in Andreas Wabt.	
Sobota	pri šoštarju,	OPEN-AIR ZA GLASBENO ŠOLO	Mlada KEL
1.7. 20.30	Giobasnica	Nastopajo: Novi fosili, „4J".	
So. 1.7. in	šola v	SKLEPNA ŠOLSKA PRIREDITEV In ogled	Kmetijskjo gospodinj-
ne. 2.7.	Šentrupertu	šoiskih izdeikov	ska šota v Šentrupertu
	pri Veiikovcu	Kulturni spored. Pričetek: v soboto ob 14.00, v nedeljo ob 16.00	
Nedetja	farna cerkev,	SCHUBERTOVA MAŠA VG-OURUza zbor,	SPD Danica
2.7.	Šentprimoi	soiiste in orkester	
10.00			
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 16.6.1989
	dobite (šil.)		ptačate (šii.)
za 1 ameriški doiar	$	13,85	14,45
za 1 angieški funt	č	21,05	22,25
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 itai. !ir	Lit	0,95	1,00
za 100 dinarjev	DIN	0,07	0,11
za 100 švic. frankov	sfr	804,00	824,00
za 100 hoiand. guidnov	Hfl	618,00	634,00
za 100 nemških mark	DM	694,50	711,50
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
12 18 21 32 33 45 (9) 1XX XIX X21	111
Joker:	280337 b.j. Stava: 2:0, 0:0, 0:0, 0:0, b.j.
RAZSTAVE
Celovec
-	Kulturna taberna Pri Jokinu: Heinz Ortner, grafike, „Und
immer wieder die menschliche Figur". - Gaterie Carinthia: (do 24. 6.): Sebastjan Holzhuber, Neue Bilder. - Karntner Landesgalerie: (do 2. 7.): Gustav Januš, dela iz novejšega obdobja. - Prostori AUSTRiA TABAK, šentpeterska c. 7: (do 30.6.) Alois Kochi, Sedem scenskih zaves za Bert Brechtov „Die sieben Todsunden der Kleinburger". - Kunstier-haus Kiagenfurt, Kieine Gaterie: (do 24. 6.) Barbl Kopr, Reaktionen auBen innen - innen auBen. - Karntner Landes-gaierie: (do 9. 7.) Isabella Ban, Installationen: Blauer Domi-tian, Fruhmulier in der Disco, Bon voyage. - Gaierie 61 (R. u. G. Nitsch)(od21.6. do 12.7.): Inge Vavra, ..Ohnetrubung", 26 tiskanih grafik 1989.	- Ceiovški pianetarij (Villa-
cherstr. 239); Razstava ..Evropsko okno v univerzum". dokumentacija največjega in najvažnejšega astronomskega raziskovalnega centra na svetu ESO (European Southern Obser-vatory). Ta ima svojo opazovalnico na 2000 m visoki gori La SillavČilu.
Tinje
-	Gaierija Tinje: (od 19.6. do 5.9.) - Iška Rano. slike.
Pliberk
-	Faike-Gaierie (Libuče) - Hermann Falke, Smrt se ne spominja. Razstava bo odprta do 23.6.
SLOVENSKI
VESTNIK
2x tedensko
izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, te!efax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c.8/ll,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Sezona 1989/90 v mestnem gledališču Ceiovec
Celovško mestno gledališče praznuje v prihodnji gie-daiiški sezoni 1989/90 svojo 80-ietnico deiovanja. Že zdaj pa ijubiteije giedaiišča opozarja na vseh 6 abonmajev za sezono, ki se bo začeia 28. septembra s premiero opere „Oteiio" (Verdi). Na izbiro so:	„abonma premier",
„abonma sreda /petek", „ko-roški abonma", ..nedeljski družinski abonma", .^ladinski abonma" in „studio-abonma". Prijave za programe in abonmaje je treba nasioviti na „Stadttheater, Abonnementburo, Theater-piatz 4,9020 Ceiovec/Klagen-furt).
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Globasnica enajsta
Globasnica bo tudi nasled-nje ieto igraia v 1. D razredu. To razveseljivo vest smo iahko objavili že prejšnji teden, saj so Globašani tedaj doma premagali Metlovo in si tako že tekmo pred koncem prvenstva zagotovili obstoj. Zadnjo tekmo s KAC pa so vzeli preveč neresno, tako da so namesto zaželjenega krepkega konca morali priznati premoč Celovčanov: zgubili so z 0 : 2.
Tekma je bila predvsem v prvem polčasu zelo napeta, saj so Globašani iz protinapadov imeli lepe priložnosti, ki pa jih na žalost niso znali izkoristiti. Gonilna sila igre je
bil kajpada Jože Gregorič v napadu, ki ga desni branilec KAC niti s prekrški ni mogel zaustaviti. Zgledalo je, da bo Globasnica hudo porazila KAC. Toda v drugem polčasu se je slika spremenila: kar naenkrat je KAC začel močno napadati in dotlej zanesljiva obramba Globasnice se je zamajala: ko pa je naposled postal še vratar Kaiser vse bolj nezanesljiv, so Celovčani dvakrat zadeli. Kljub temu pa velja Globaša-nom čestitati, saj so z borbenimi tekmami v vigrednem delu uresničili svoj cilj: ostali so v 1. razredu.
Andrej Mohar
Nogometno ogtedato
Šmihel - Dobria vas	3:1 (0:0)
Šmihel, 200 gledalcev, sodnik Hermann (dober); postava Šmihela: Pukel; W. Berchtold, Suler, K. Berchtold, H. Krausler; Pajenk, Močilnik, W. Krausler, Buchwald; St. Blažej, A. Blažej (68. Gros); postava Dobrle vasi: Novak; Sirnik, Appe, Karel, Par; Mišic, Sintschnig (83. Tschalov), Hribar, Vugrinec; Kostenko, Sadjak. Goli: Močilnik (48 ), Pajenk (74.), Buch-wa!d (84.) oz. Hribar (53.). Ostali rezultati: Sentandraž-ASV 1:0, Žitara vas - St. Leonhard 2:1, SCA Šentvid - Treibach 0:10, Liebenfels - Klopinj 2:2, Mostič - Ruda 2:1, ASK -Frantschach - prekinjeno.
Bilčovs - Irschen	2:2 (1:1)
Bilčovs, 250 gledalcev, sodnik Kuri (dober); postava Bilčovsa: Ulbing; Partl, Schlemitz, Schellander, J. Kuess; Stojilkovski, Hobel, Ogris, W. Kuess; Krainer, A. Quantschnig (50. Maier-hofer). Gola za Bilčovs: W. Kuess (18 ), Hobel (84.). Ostali rezultati: Rožek - Brnca 1:1, Dellach - Trebinje 2:2, Baško jezero - Šentjakob 1:1, Vernberk - Sachsenburg 4:1, Lendorf-WeiBenstein 3:2, Radenthein - ASV Lienz 2:1.
KAC - Globasnica	2:0 (0:0)
KAC-igrišče, 20 gledalcev, sodnik Joas (povprečen); postava Globasnice: Kaiser; Modrej (53. M. Wautsche), Kolman (46. F Maček), Vugrinec, Sadjak; Thonhofer, K. Micheu, Schatz, H. Micheu; Pajančič, Gregorič. Ostali rezultati: Žrelec-Sinča vas 2:4, Metlova - Sele 2:1, Šentpavel - Galicija 2:2, Tinje -Podkrnos 1:3, Železna Kapla - Velikovec 3:0, Reichenfels -Grebinj 0:0.
Spodn ja !iga-v/hod H Spodn ja !iga-xahod
]. Klopinj
2.	Treibach
3.	Liebenfels
4.	Dobria vas
5.	Žitara vas
6.	St. Leonhard
7.	Mostič S. Ruda
9. ASK Celovec H) Frantaschach ) L ASV Celovec ]2.Šentandrai
13.	Šmihel
14.	SCA Šentvid
26	17	6	3	43:24	40
26	17	3	6	83:36	37
26	14	7	5	53:36	35
26	13	7	6	43:32	33
26	12	5	9	41:26	29
26	10	8	8	47:38	28
26	10	7	9	43:29	27
26	10	4	12	37:36	24
26	9	6	11	39:39	24
26	8	6	12	40:39	22
26	9	4	13	28:32	22
26	8	6	12	34:43	22
26	8	4	14	40:50	20
26	0	1	25	14:125	1
L Irschen
2.	Roiek
3.	Brnca
4.	Lendorf
5.	Trebinje
6.Sachsenbug
7.	Vernberk
8.	Bilčovs
9.	Šentjakob
10.	Radenthein
11.	Baško jezero
12.	ASV Lienz
13.	Wei0cnstein
14.	Dellach
26 16 5 5 57:26 37 26 12 10 4 38:28 34 26 14 4 8 35:26 32 26 11 7 8 48:47 29 26 9 10 7 37:31 28 26 9 8 9 46:47 26 26 11 3 12 46:48 25 26 7 11 8 32:37 25 26 9 7 10 38:49 25 26 9 6 11 42:39 24 26 9 6 11 38:43 24 26 7 9 10 22:25 23 26 6 5 15 24:41 17 26 5 5 16 32:48 15
G/obasnica (na slik;) s/(e predvsem v zaključnem de/u zagofov/Va obstoj v 7. razredu.
SMe.' Mohar
Le Šmihelu ni več pomoči
Če ne bi mora) Šmihel prihodnje )eto spet igrati v 1. razredu, bi lahko z zadovoljstvom ocenili zaključek nogometnega prvenstva v posameznih ligah in razredih. Ne samo to, daje SAK postal koroški viceprvak, veselje med slovenskimi ljubitelji nogometa zbuja tudi dejstvo, da so se ostala moštva v zaključnem delu prvenstva zelo dobro odrezala.
Tako so npr. Bilčovščani v zadnjem kolu dosegli proti novemu prvaku spodnje lige-zahod sijajen remi: imeli pa so celo možnosti za zmago, saj so v drugem polčasu silovito napadali. Toda več kot izenačenje (2:2) jim ni uspelo. Pa tudi Šentjakob se je z neodločenim izidom rešil največje nevarnosti in tako za Bilčovsom zasedel deveto mesto.
Da bo Klopinj prvak spodnje lige-vzhod je bilo jasno že pred dvema koloma, prav-tako zagotovljeno je bilo tudi četrto mesto Dobrle vasi, Žitara vas pa si je z zmago (2:1) proti Bad St. Leon-hardu uvrstila na peto mesto. Na žalost pa v tej ligi Šmihel-čanom ni bilo več rešitve: čeprav so v zadnji tekmi še premagali Dobrlo vas kar s 3:1, pa jim je zmaga Šentan-draža proti ASV Celovec pomenila izpad iz lige: Šmihel je torej zasedel le predzadnje mesto in bo naslednje leto igral v 1. razredu.
V njem pa se bo srečal kar s celo vrsto moštev z dvojezičnega ozemlja: z Železno Kaplo, Sinčo vasjo, Metlovo, Velikovcem, Selami, Galicijo in seveda tudi z Globasnico, ki se je obdržala v tem razredu. Pravzaprav so prav te
ekipe v 1. D razredu mnogo prispevale k napetemu razvoju prvenstva, čeprav se je Žrelec že zgoraj oddaljil na samem vrhu lestvice in si tako z rekordno prednostjo 10 točk zagotovil naslov prvaka. Predvsem navdušeni po koncu prvenstva so bili Kapelčani, saj so z naslovom viceprvaka dosegli celo več, kot so pričakovali.
Manj zadovoljni z igrami v zadnjih kolih so bili Selani, ki so zadnjo tekmo zgubili v Metlovi (1:2) in tako zasedli le 9. mesto pred Galicijo in Globasnico. Toda Selani so letos vključili v moštvo tudi nekaj mladih igralcev, tako da mislijo naslednje leto spet igrati za mesto v vrhu lestvice. Pri tem pa jih bo najbrž mučil nov problem: dosedanji vratar Milan Oraže se bo namreč priključil SAK.
Edinstven turnir treh dežel
Slovenski športni klub Obir je izvedel doslej edinstveni karate-turnir na Koroškem:	tudi predstavniki
Koroške karate-zveze so bili polni hvale, saj je bil to prvi karate-turnir na Koroškem, na katerem so sodelovali športniki iz vseh treh sosednjih dežel. Koroški deželni trener Zarfl pa je izrekel največjo pohvalo: „Zmagovalci današnjega turnirja bi bili na avstrijskem vrhu!" Jn res je bilo v kapelški glavni šoli
!.razred D
I. Žrelec	26	16 8	2 68:29 40
2. Železna Kapla	26 12 6		8 44:34 30
3.Šentpavel	26	12 6	8 52:43 30
4. Grehinj	26	11 7	8 51:42 29
5.Sinča vas	26	10 8	8 43:37 28
6. Metlova	26	10 8	8 37:38 28
7. Reichenfels	26	9 8	9 38:29 26
8. Velikovec	26 10 6		10 34:39 26
9. Sele	26	10 4	12 38:47 24
!0. Galicija	26	9 5	12 32:40 23
IL Globasnica	26	8 7	11 36:45 23
12. Podkrnos	26	7 8	H 25:43 22
13. KAC Celovec	26	6 9	11 26:27 21
14.Tinje	26	5 4	17 32:63 14
videti odličen karate, pri katerem so prevladovali kajpada gostje iz Slovenije in Trsta. Toda tudi koroška moštva (udeležila so se z izjemo enega vsa) so se zelo prizadevala za dobre uspehe. Nekoliko spodletelo je domačim športnicam, ki očitno premalo trenirajo. Tako je
Sandra Kopasič zasedla 14. mesto, Jana Jelen in Renata Nikolič pa sta bili 18.
Zmagovalci:	v katah
Željko Pogačnik (Trst), Metoda Podpečan (Črnuče) in Roman Breznik (Ravne), ekipno Ravne, Peter Putzin-ger (Trg) pa je zmagal v kumite-borbi.
Domačinke Jana Je/en, Sandra Kopasič in Renate Nikolič.