S turisti, ki že potujejo na sončni Jadran, so »prišle« tudi avtomobilske kolone. . Foto F. Perdan Leto XXX. - Številka 45 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka >n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z NEG L J U D Kranj, petek, 10. 6. 1977 Cena: 3 din Liwt izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO mmmmmmmmmmmmmmmm Otvoritev kamnoloma pri Kamni gorici v radovljiški občini je vse bolj terjala tudi rekonstrukcijo ceste. Tako je Cestno podjetje iz Kranja pred nedavnim začelo z rekonstrukcijo v Podnartu. Napovedujejo, da bodo z deli pohiteli. — Foto: F. Perdan Pred združitvijo gorenjskega zdravstva Reorganizacija naj odseva v boljši poslovnosti Na Gorenjskem bodo konec junija končane priprave na združitev gorenjskega zdravstva. Akcijo za združitev, pobudnik je bil sindikat, bodo sklenili konec, junija ali prve dni julija z referendumom, na katerem se bo 2400 zdravstvenih delavcev odločalo za ali proti predlagani objiki združevanja svojih delovnih organizacij. Če bo referendum uspel, naj bi reorganizirano zdravstvo začelo delati po novem 1. januarja prihodnje leto. Združevanje zdravstva na Gorenjskem je pravzaprav organizacijski ukrep, ki naj zagotovi učinkovitejše poslovanje zdravstvenih organizacij. Da sodobno zdravstvo potrebuje drugačno organizacijo, se pravi višjo obliko organiziranosti, je bilo na Gorenjskem že večkrat poudarjeno. Intenzivneje pa so priprave stekle konec leta 1975, ko je bila za pripravo predloga za združitev ustanovljena komisija. Ta je pripravila predlog, po katerem naj bi se gorenjsko zdravstvo združilo v tri organizacije združenega dela, in sicer OZD zdravstveni domovi, OZD gorenjske bolnice in OZD gorenjske lekarne, lete pa v sestavljeno organizacijo združenega dela kot to predvideva zakon o združenem delu. Predlog o združitvi je skupaj z ostalim gradivom bil od začetka maja v javni razpravi. Po pripombah, ki se zbirajo pri centralni komisiji za izvedbo združitve, je bilo razbrati, da so vse zdravstvene organizacije resno in zavzeto razpravljale o statusnih spremembah že formiranih delovnih organizacij; za to pri integraciji tudi v bistvu gre. Ponekod (npr. v ZD Jesenice) je bila javna razprava organizirana prav vzorno, medtem ko so v ZD Kranj objektivne težave — pred kratkim so se šele na referendumu delavci odločali o formiranju tozdov — razpravo o tej pomembni zadevi seveda zavlekle. »Javna razprava bo kmalu končana, treba bo le še uskladiti samoupravne sporazume o združitvi,« pravi dr. Andrej Robič, predsednik centralne komisije za izvedbo združitve v zdravstvu m Gorenjskem. »Dokončnih odločitev o vseh statusnih spremembah za zdaj še ni: pri lekarnah je bilo sprva razvidno, da bodo vse lekarne enovita organizacija združenega dela, zdaj pa se delavci jeseniške lekarne odločajo za svoj tozd. Prav tako še ni razjasnjen bodoči status Zavoda za socialno medicino in higieno. Za zdaj še ni znano, koliko tozd bo v bodoče v zdravstvu, saj je odločanje o tem izključna pravica delavcev samih: če sedaj še niso formirani, bodo imeli vso pravico do tozda ali tudi za njegovo ukinitev kasneje-v že združenem zdravstvu. Temeljna organizacija združenega dela v zdravstvu bo kar najbolj samostojna, saj sklepa pogodbo o izmenjavi dela z občinsko in regijsko zdravstveno skupnostjo, odgovarja za izvedbo programa, ima svoj pravilnik o delitvi OD; združujejo se le sredstva amortizacije in rezerv in to po določenem programu na kreditni osnovi. Skupno pa je seveda tudi strokovno povezovanje, investiranje in podobno.« Reorganizacija zdravstva na Gorenjskem verjetno prinaša tako velike spremembe, da se jih izvajalci in uporabniki niti ne zavedajo v celoti. Vsekakor pa bo novo organiziranje proces, v katerem nova kvaliteta ne bo dana s 1.1. 1978, pač pa bo nastajala postopoma. Združevanje prinaša v gorenjsko zdravstvo povsem »nov veter« poslovanja, ki do sedaj nikakor ni bilo na ustrezni ravni, saj nemalo zdravstvenih organizacij posluje z izgubo: ta se sedaj solidarnostno pokriva, česar pa v bodoče verjetno ne bo. Najvažnejše pri tem je, da nova organizacija nudi zdravstvu možnosti za boljše gospodarjenje s sredstvi, ki so mu namenjena, stvar zdravstva pa je, kako bo s temi denarji gospodarilo. L. M. Vodno-gospodarski problemi Območna vodna skupnost Gorenjske razpolaga s premalo sredstvi, da bi lahko odpravila vrsto problemov in težav gorenjskih vodotokov — Krediti za čistilne naprave Jesenice — V torek, 7. junija, Je bila redna seja skupščine gorenjske območne vodne skupnosti, na kateri so delegati ocenili delo minulega leta in obenem razpravljali o programu letošnjih del. Lani niso mogli opraviti vseh vodnogospodarskih del, ker zaradi težkega položaja gorenjskega gospodarstva območna vodna skupnost ni imela zadosti denarja. Iz programa so izpadle vse investicije, kanalizacije in čistilne naprave, težave so bile celo z nujnimi vzdrževalnimi deli. Za letos predvidevajo povečanje dohodka zaradi povišanja tarif za 15 odstotkov, v programu del pa upoštevajo vse začete investicije in druga dela, ki so bila lani neuresničena. Tudi letos pa bodo prednostno razreševali predvsem probleme rednega vzdrževanja objektov in vodotokov, saj so ponekod v izredno slabem stanju in celo ogrožajo okolico. Lani niso zaradi težkega položaja nudili niti kreditov, ki jih sicer območna vodna skupnost namenja pod ugodnimi pogoji za urejanje čistilnih naprav zato, da bi se problemi kar najhitreje in najbolj učinkovito rešili. ŠKODA ZARADI NARASLIH VODA Po programu gorenjske območne vodne skupnosti bodo med drugim predvsem preprečevali poplavljanje naselij ali posameznih objektov. Zadnja narasla voda je preplavila del stanovanjskih hiš v Srednji vasi pri Šenčurju, zato bodo nujno morali popraviti vodnogospodarske objekte, da ne bo več nevarnosti poplav. Nad spodnjo Lipnico je zemeljski plaz začel zapirali strugo potoka Lipnišča, zato naj bi strugo delno prestavili. Spomladanska visoka voda je narušila tudi leseni jez na Sori nad Selcami, tako da je ogrožena regionalna cesta, pri Erlahovi žagi na Mlinem pa je porušen ves vodni sistem ob žagi in ob stanovanjskem objektu. Več pozornosti naj bi namenili tudi vzdrževanju regulacijskih sistemov, namenili pa so tudi že sredstva za čiščenje naplavin in drevja v potoku Suha v Bohinju, da visoke vode ne bodo več poplavljale kmetijskih zemljišč. Predvsem s hitrimi in cenenimi posegi naj bi preprečevali erozijsko delovanje voda in zaščitili obrežja in kmetijske površine pred odnašanjem tako, da bi brez večje škode počakala na dolgoročnejše rešitve. POMANJKANJE GRADBENEGA MATERIALA Delegati skupščine so želeli odgovore na številna delegatska vprašanja, kajti vodno-gospodarskih problemov je na Gorenjskem očitno izredno veliko. Tako kot je pereče področje Ukanca v Bohinju ali Blat-nice v Begunjah, tako imajo številne j m »ji x b j i* & Udi 4& & $4 XX & €5 "T" Kranj - V torek, 7. junija, sta obiskala kranjsko vojašnico Staneta Žagarja komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok in znani revolucionar Ivan Maček-Matija. Z velikim zanimanjem sta si ogledala prostore vojašnice ter se zanimala za življenje in delo vojakov ter starešin. V spremstvu komandanta najboljše enote na področju ljubljanskega armadnega območja v preteklem letu Momčila Marjanca sta obiskala tudi spominski muzej Prešernove brigade, (josta sta z velikim zadovoljstvom ugotovila, da so fantje Momčila Marjanca lani zasluženo osrojili prvo mesto, da pa bodo ob takem delu tudiletos lahko dosegli odlične rezultate. (D. H.) — Foto: Drago Hoiynski probleme v Tržiču, kjer Bistrica spodjeda že desni breg ali v Mojstrani kjer naj obrambni nasip varuje prec poplavami. Vsekakor hitra urbani zacija sili in zajeda prostor: večkral zasebniki računajo na hitro in poceni gradnjo na vodno ogroženih območjih, ne pomislijo pa, da jt takšna gradnja ob koncu še najdraž ja. Praviloma so skoraj vsi vikend, zgrajeni ob vodi in na poplavljenih področjih. Vsi vodni problemi ps niso le problemi območne vodne skupnosti, temveč čestokrat tudi in teresnih komunalnih skupnosti pc občinah. Območna vodna skupnost, za katero dela opravlja Vodnogospodarsko podjetje Kranj, ki je tudi predložilo program svojih del, bo tudi leto* v precejšnji denarni stiski. V težavah pa so že zdaj izvajalci del, kajti hudo primanjkuje gradbenega materiala, predvsem cementa. Realizacija pa zaostaja tudi zaradi tega, ker so pri dohodku vodne skupnosti stalne težave, kajti vodni interesni skupnosti se dohodek oblikuje tudi iz ostanka dohodka gospodarskih organizacij. D. Sedej r Nova cena vode v Kranju Kranj — Izvršni svet Skupščine občine Kranj je na svojem zasedanju v sredo, 1. junija, že drugič obravnaval predlog Vodovoda Kranj za povišanje cene vode in sprejel sklep, da se da soglasje za povišanje cene od sedanjih 1,50 dinarja za kubični meter na 2,00 dinarja. Nova cena vode naj bi veljala od prvega odčitan ja vodnega števca dalje. Seveda pa ta nova cena ne izključuje plačevanja vodnega prispevka, ki ga potrošniki plačujejo še posebej v višini 0,35 din od kubičnega metra porabljene vode. Vodovod Kranj predvideva, da bo letos znašala potrošnja vode približno 4 milijone kubičnih metrov, pridobljena sredstva pa namerava uporabiti: za redno vzdrževanje 2,5 milijona dinarjev, za pokrivanje stroškov upravljanja z vodovodnim orrrfežjem 650.000 din, amortizacija bo znašala 3,3 milijona, obresti od kreditov 400.000 din, stroški vodenja katastra in službe za inkaso 820.000 ter obveznosti iz dohodka 400.000 din. I. S. Naročnik: Duh Helsinkov in Osima Kardelj na Kosovu Član predsedstva SFRJ in predsedstva C K ZKJ Edvard Kardelj je v sredo obiskal Prištino. Udeležil se je sestanka političnega aktiva pokrajine. Člani pokrajinskega komiteja ZK Kosova so ga seznanili s političnimi vprašanji Kosova in delovanjem Z K v okviru priprav na 11. kongres ZKJ. Potem je Edvard Kardelj obiskal tovarno šivnih vezi v Uroševcu. Še je čas za dvojna leta Udeleženci NOV, ki so aktivno in organizirano delali za NOB, a niso do 31. 12. 1966. leta uveljavili posebne dobe v dvojnem štetju, to še lahko store. Tako določa dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter sprejeta navodila za dokazovanje posebne dobe s pričami. Zakon ne določa roka, do katerega veljajo ta določila, -vendar je dodano priporočilo, naj bi upravičenci to uredili v tem ali v prihodnjem letu. Posebna komisija, ki jo je imenovalo predsedstvo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, je ob koncu februarja in v prvih marčnih dneh pripravila področna posvetovanja s predstavniki občinskih komisij ZZB NOV in predstavniki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato, da bi postopek povsod potekal enotno. Po podatkih, ki jih je posredovala komisija, je veliko primerov, da osebe, ki vlagajo prošnjo za priznanje dvojnega štetja, izpolnjujejo pogoje za enojna leta. Ker pa tega po dopolnitvi zakona ni mogoče uveljavljati, so ponekod izdali potrdila o priznanju dvojnega štetja. To pa seveda ni prav. Zahtevke vlagajo tudi osebe, ki so delale, v odporniških gibanjih v tujini, in želijo svojo udeležbo izenačiti z udeležbo v NOB. Po sedaj veljavnih predpisih to ni mogoče. Z zahtevki za priznanje dvojne dobe kmetov do sedaj ni bilo težav, vendar pa večina zahtevkov kmetov-borcev sodi v obravnavo in reševanje na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Komisija predsedstva RO ZZB NOV Slovenije pa meni, da bi morali rešiti tudi vprašanje tistih kmetov-borcev, ki imajo odločbe o priznani posebni dobi, na podlagi katere pa lahko uveljavljajo le pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Hkrati z omenjeno dopolnitvijo zakona pa je bil sprejet tudi sklep, da je treba doseči, da bo delo na priznavanju posebne dobe v dvojnem štetju opravljeno brez lažnega humanizma in, da je treba preprečiti, da bi nekvalificirane priče vplivale pri presoji posameznih zahtevkov. To je še toliko bolj pomembno, ker že prihaja do pojavov, da posamezniki skušajo doseči priznanje dvojne dobe, čeprav do nje niso upravičeni. Nov šef kabineta predsednika republike Predsednik republike Josip Broz-Tito je imenoval dosedanjega veleposlanika SFR Jugoslavije v Tuniziji Berisla-va Badurino za šefa kabineta predsednika republike. Dosedanji šef kabineta Mirko Milutinovič odhaja na novo službeno dolžnost. Občni zbor GTZ Bled - V hotelu Park na Bledu bo danes dopoldne enajsti redni letni občni zbor Gorenjske turistične zveze Kranj. Po poročilu predsednika upravnega odbora Cirila Anker-sta bodo razpravljali in sklepali o programski zasnovi Gorenjske turistične zveze, statutu, samoupravnem sporazumu o združitvi v Gorenjsko turistično zvezo in o programu dela za letos. Nazadnje bodo izvolili novega predsednika, podpredsednika, upravni in nadzorni odbor, disciplinsko sodišče in imenovali glavnega tajnika. Podelili pa bodo tudi priznanja ob 20-letnici Gorenjske turistične zveze. ŠKOFJA LOKA V torek, 14. junija, bo v mali skupščinski sejni dvorani sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev informativnih skupin v krajevnih skupnostih pri občinski konferenci SZDL. Na sestanku se bodo pogovorili o predlogu programa dela informativnih skupin ter o uresničevanju nalog iz programa dela in o sodelovanju vodij informativnih skupin z loškim INDOK centrom. D. S. TRŽIČ V tržiški občini se pripravljajo na zbore delovnih ljudi in občanov ter na sestanke po krajevnih skupnostih, kjer bodo razpravljali o letošnjih in srednjeročnih programih družbenih dejavnosti. Organizatorja javnih razprav sta občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL. Po krajevnih skupnostih tržiške občine bodo o programih družbenih dejavnosti še posebno pozorno razpravljali na sestankih, na katere bodo vabljeni predstavniki krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter delegacij. Sicer pa je v tržiški občini največ pomislekov, kako bo združeno delo zmoglo višje dajatve. Na pobudo občinske konference SZDL so se v Tržiču sešli predstavniki vseh invalidskih organizacij in dejavnosti, ki dokaj razdrobljeno in nepovezano delujejo v tržiški občini. V organizirano akcijo SZDL in invalidov se je vključil tudi občinski svet Zveze sindikatov. Ker je v tržiški občini skoraj 300 najrazličnejših invalidov, je akcija za boljše in organiziranejše delo na tem področju brez dvoma pomembna. -jk 35-letnica ustanovitve Kokrškega odreda V soboto, 18. junija, bo na Kalisču pod Storžičem, kjer je bil ustanovljen Kokrski odred, srečanje borcev odreda s tabornim ognjem in kresovi v Storžičevi skupini. Naslednji dan, v nedeljo, pa se ob ob 6. uri začel četrti tradicionalni množični pohod na Kališče. Pohodniki bodo krenili iz Mač, Bašlja, Gozda, Doma pod Storžičem in od Kanonirja. * Spominska svečanost bo potem pri obeležju Kokrškega odreda na Kališču ob 10.30 dopoldne. Ob 14.30 pa bo v Preddvoru pri hotelu Bor osrednja proslava ob 35. obletnici ustanovitve Kokrškega odreda s kulturnim programom in družabnim srečanjem. Vabimo vse borce, aktiviste in prijatelje planin, da se udeleže pohoda na Kališče in osrednje proslave v Preddvoru. Vsa druga pojasnila daje odbor Kokrškega odreda v Kranju, Trg revolucije 1, soba 192, telefon 25-661, interna 453 vsak dan od 9. do 12. ure. Odbor Kokrškega odreda Še množičnejša srečanja Kranj — Gorenjski aktivisti OF so se zbrali na svojem prvem zboru leta 1969 v Železnikih. Po tem letu pa so srečanja postala tradicionalna. Zvrstila so se že po vseh gorenjskih občinah. Le leto po prvem zboru pa je bil podeljen že tudi domicil pokrajinskemu odboru OF in istočasno tudi celotnemu pokrajinskemu družbenopolitičnemu aktivu. Na predlog odbora Cankarjevega bataljona in Gorenjskega odreda pa so se člani pokrajinskega odbora aktivistov OF na seji, ki je bila pred dnevi, odločili, da se bodo vsakoletnih srečanj gorenjskih aktivistov odslej udeleževali tudi borci Gorenjskega odreda in s tem obujali skupno spomine na zadnjo vojno vihro. Ta skupna srečanja naj bi v prihodnje postala tradicionalna. Zakaj taka odločitev? Obrazložitev ni težka! Gorenjski odred je bil namreč od svoje ustanovitve spomladi leta 1942 in vse do konca poletja 1944 tista enota, ki je na gorenjskem področju opravljala pomembne politične naloge, stalno pomembne vojaške akcije, njeni pripadniki pa so skrbeli tudi za vključevanje Gorenjcev v partizanske enote. Iz njega so potem »vzklili« tudi Prešernova brigada, Škofjeloški, Kokrški in Jeseniško-bohinjski odred. V Gorenjskem odredu so bili že sami prekaljeni borci z velikimi izkušnjami. Zato so najboljši odhajali tudi daleč naokrog z namenom, da po posameznih področjih izvajajo politično delo, kasneje pa so se še bolj prekaljeni vračali nazaj v vojaške enote. Prav zato, ker sta bila ves čas v zadnji vojni vihri delo na političnem in vojaškem področju praktično neločljiva, je padla odločitev, da se aktivisti in borci Gorenjskega odreda vsako leto zbirajo na skupnih srečanjih, ki bodo zagotovo že zgolj zaradi še večje množičnosti, skupnega obujanja spominov in prenašanja tradicij na mlado generacijo, še bolj privlačna in zanimiva. J. Govekar OBVESTILO Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Skupščine občine Kranj, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji za leto 1978 po naslednjem razporedu: JEZERSKO — v pisarni proiz. okoliša KOKRA - pri Arnežu PREDDVOR - v pisarni Gozdarstva Preddvor GORICE — v gasilskem domu NAKLO — v pisarni skladišča KRANJ — v pisarni GG Kranj za gozdne okoliše: Nemilje, Besnita, Zabnica, K ran i ŠENČUR - pri Dolencu ŠENTURŠKA GORA - pri Grilcu OLŠEVEK - pri M ubiju CERKLJE — območna pisarna 12. 6. 1977 od 7. do 12. ure 29. 6. 1977 od 8. do 10. ure 20. 6. 1977 od 7. do 12. ure 21.6. 1977 od 7. do 12. ure 21.6. 1977 od 7. do 12. ure ZALOG - pri Recku Q dne 13., 20. in 27.6. 1977 od 7. do 12. ure 16. in 23. 6. 1977 od 7. do 12. ure 29. 6. 1977 od 7. do 12. ure 17. 6. 1977 od 7. do 12. ure 14., 21. in 28. 6. 1977 od 7. do 12. ure 16. 6. 1977 od 7. do 12. ure GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ OBRAT ZA KOOPERACIJO GOZDARSTVA ORGANIZACIJSKA ENOTA PREDDVOR Delovna skupnost Sodišča združenega dela v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strojepiske za nedoločen čas Pogoj: srednja šolska izobrazba in znanje strojepisja Kandidatke naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Sodišče združenega dela v Kranju, Moše Pijadeja 2. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Nastop službe s 1. 7.1977 ali po dogovoru. Beograd — V sredo so se v Beogradu sklenili jugoslovanski-italijanski pogovori. Italijanski zunanji minister Arnaldo Forlani se je med uradnim in prijateljskim obiskom v naši državi pogovarjal s predsednikom ZIS Veselinom Djuranovićem in s svojim gostiteljem, podpredsednikom ZIS in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Minićem. Sprejel ga je tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Pogovori med zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Minićem in italijanskim zunanjim ministrom so potekali v delovnem in odkritem ozračju in so se nanašali na vprašanja dvostranskega sodelovanja, kakor tudi na nekatere aktualne mednarodne probleme. Ministra sta ugotovila, da se odnosi med državama uspešno in intenzivno razvijajo na vseh področjih. Izrazila sta načelno soglasje obeh vlad za uresničevanje osimskih sporazumov v celoti in to čimprej. Posebej sta opozorila na ugodne možnosti za nadaljnje zboljšanje in razvoj ekonomskega sodelovanja na obmejnih območjih in na Jadranu. Ko sta govorila o mednarodnih problemih, sta izrazila zaskrbljenost zaradi sedanjih kriz in napetosti na Bližnjem vzhodu, Cipru in jugu Afrike. Poudarila sta, da je potrebno vse te probleme reševati na miroljuben način s pogajanji in dogovarjanjem. Kar zadeva razorožitev, sta izrazila veliko upanje obeh vlad, da bo izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi rodilo konkretne rezultate. Poudarila sta tudi pomen, ki ga ima celovita uresničitev sklepne listine iz Helsinkov in v tej zvezi posvetila veliko pozornost bližnjemu sestanku v Beogradu. Obe državi bosta na tem zasedanju konstruktivno prispevali k uresničevanju ciljev zastavljenih v Helsinkih. Govorila sta tudi o položaju v Sredozemlju in poudarila, da je razvoj sodelovanja med sredozemskimi državami velikega pomena za popuščanje napetosti in varnosti v Evropi. . Ob koncu obiska je italijanski zunanji minister Forlani povabil Miloša Miniča naj uradno obišče Italijo. Minić je povabilo z zadovoljstvom sprejel. ECEVITOVA ZMAGA Istanbul — Desettisoči Turkov so s plesom in pesmijo do zgodnjih jutranjih ur od ponedeljka na torek proslavljali po ulicah Istanbula, Ankare in drugih turških mest volilno zmago ljudske republikanske stranke in Bulenta Ecevita. Po še neuradnih podatkih je ljudska republikanska stranka dobila 250 od 450 mest v skupščini. Stranka pravice dosedanjega premiera Sulejmana Demirela je dobila 188 mest, stranka nacionalne rešitve Nec-metina Erbakana 26 mest itd. Volitve so spremljali nemiri in sabotaže. VSE VEČJI PREPAD LONDON — Britanski premier James Callaghan je v sredo v Londonu začel konferenco držav članic CommonweaItha, tako da je pozval k akciji za zmanjšanje prepada med bogatimi in revnimi državami, ki je po njegovih besedah »najresnejši izziv naše dobe«. Callaghan je poudaril, da se gospodarske razlike med bogatimi in revnimi deželami večajo in so ogromne. To tragično stvarnost izražajo tudi podatki, da 650 milijonov ljudi na svetu živi v najhujši revščini z dohodkom 50 dolarjev na prebivalca. Pristavil je, da bi morali predstavniki držav članic CommonweaItha, zbrani v Londonu, poiskati rešitve, ki bi olajšale življenje najrevnejšemu delu človeštva. ŠE NEKAJ DNI DO ŠPANSKIH VOLITEV MADRID — Najnovejša anketa, ki so jo objavili teden dni pred volitvami v Španiji, kaže, da se vse več volivcev opredeljuje za leve stranke, manj pa za center in desnico. Druga novica, ki je prišla v teh dneh iz Španije, je vest, da bo tudi vojska pomagala vzdrževati red na volitvah, če bo to potrebno. Pomagala bo jamčiti državljanom, da se bodo na volitvah lahko svobodno odločali. GOST IZ SIRIJE BEOGRAD - Na povabilo predsednika ZIS Veselina Djuranoviča je prispel v sredo na večdnevni obisk v Jugoslavijo predsednik vlade Sirske arabske republike Abdul Rahman Hleifavi. Z našimi predstavniki se pogovarja o možnostih za sklenitev več sporazumov na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Izmenjali pa so tudi mnenja o političnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, še posebno pa o vprašanjih Bližnjega vzhoda, Srednjega vzhoda in aktivnosti neuvrščenih držav. TITO SPREJEL COREO Beograd — Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo sprejel generalnega sekretarja konference OZN za trgovino in razvoj — UNCTAD — Gamanija Coreo, ki ga je obvestil o dejavnosti UNCTAD še posebej pa o udeležbi na pogajanjih, ki naj bi postopno omogočila vzpostavitev novega mednarodnega gospodarskega reda. L. Bogataj POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANEGA osebnega avtomobila ZASTAVA 101, leto izdelave 1976 s prevoženimi 23.000 km ZAČETNA CENA 20.000.- din ugled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj, Oi> imska cesta 2. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 15. 6.1977, do 12. ure. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV r Gorenjska območna skupnost Kranj Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj objavlja prosto delovno mesto tajnice v splošnem sektorju Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnega mesta zahteva končana dvoletna administrativna dola. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk, Ulica MoSe Pijadeja 1, Kranj, 8 dni po objavi. Združena lesna industrija Tržič vabi k sodelovanju v vzdrževalnih službah 1. obratovnegaelektrikarja 2. strugarja — ključavničarja Za obe delovni mesti se zahteva uspešno dokončana poklicna šola, nekaj let prakse in odslužen vojaški rok. Osebni dohodki so določeni po sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Za delo je določena poskusna doba. Kandidate vabimo na predhoden razgovor o delu. Vloge za sklenitev delovnega razmerja pošljite do 25. 6. 1977. Delo inšpekcije še nepopolno Tržiški izvršni svet med drugim ugotavlja, da morajo inšpektorji posvetiti večjo pozornost nadzoru in da mora sodnik za prekrške prijave inšpektorjev jemati kot prednostne — Razmah obrti brez dovoljenj Tržič — Obširna poročila o lanskem delu so tržiški občinski skupščini in njenemu izvršnemu 8vetu predložile tržna, veterinarska, delovna, gozdarska, elektroenergetska, sanitarna, kmetijska, gradbena in urbanistična inšpekcija. Nekatere inšpekcije delujejo v tržaški občini samostojno, nekatere pa so organizirane skupaj s Kranjem. Tudi inšpekcije, ki v Tržiču so, kadrovsko niso popolnoma zasedene, zato je ena od nalog izvršnega sveta, da jih izpopolni in omogoči normalno delo.Prizadevati si je treba,da bo dobila tržiška občina čim prej večino svojih inšpekcij, saj mora inšpektor vsakodnevno živeti s terenom, razmišljati pa kaže o oblikovanju inšpekcije, ki bo bedela nad varstvom okolja in pogosteje ter učinkoviteje preprečevala onesnaževanje! Izvršni svet in občinska skupščina Tržič sta bila do dela inšpekcijskih služb kritična. Menila sta, da se inšpekcijske službe preveč nagibajo k lokacijskim in drugim ogledom, prepičel pa je njihov vpliv pri DO Megrad n. sol. o. TOZD ELMONT n. sub. o. BLED razpisuje po sklepu delavskega sveta prosto delovno mesto vodje računovodstva (ni reelekcija) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: višja šola — ekonomska smer ali srednja ekonomska šola, več let dela v stroki, od tega vsaj 2 leti na vodstvenih delovnih mestih samostojnega vodenja finančnih poslov. Ustrezne moralno politične kvalitete, sposobnost vodenja in organiziranja finančne službe. Pismene prijave pošljite razpisni komisiji v 15 dneh po objavi na naslov: DO Megrad TOZD ELMONT Bled, Cankarjeva 1. Nastop dela po dogovoru, stanovanja ni. Nova zobna ambulanta Starši otrok so prispevali 65.000 dinarjev za ureditev nove otroške in šolske zobne ambulante — Sistematični pregledi tudi za predšolske otroke Bohinjska Bistrica - Zdravstveni dom v Bistrici je začel delati 'eta 1959 in je od tedaj do danes Premagoval številne probleme in težave. Kolektiv temeljne organizacije združenega dela zdravstvene enote Bohinj je v okviru možnosti stalno skrbel tudi za nabavo nove opreme. Vse do marca letos je bil še Posebno pereč problem pomanjkanja prostorov za delo otroške in Občinska priznanja Jesenice - Od leta 1960 naprej podeljujejo v občini Čufarje-ve nagrade kot priznanje za aktivno delovanje na kulturno-prosvetnem in umetniškem področju. Z odlokom o podeljevanju Cufarjevih plaket skupščina občine vako leto podeli največ pet plaket kulturnim organizacijam in posameznikom. Zadnjih sedem let so podelili 35 Cufarjevih plaket. Občinska zveza za telesno kulturo pa je že v letu 1968 prvič podelila Gregorčičeve plakete kot priznanje posameznikom ali organizacijam za uspešno in aktivno delovanje na telesno-kultur-nem področju v občini. Z odlokom lahko vsako leto podelijo največ pet plaket, od leta 1969 do lani so podelili 37 Gregorčičevih plaket. V jeseniški Občini pa nimajo priznanja, ki bi ga podeljevali za prizadevanja in uspehe na vseh področjih delovanja, zato v občini razpravljajo o predlogu za uvedbo takšnega priznanja. Priznanje, ki naj bi nosilo naziv Občinsko priznanje 1. avgust, naj bi skupščina občine podelila za dolgoletna posebna prizadevanja in posebne uspehe, dosežene pri utrjevanju socialističnega samoupravnega sistema. Podeljevala naj bi dve priznanji in sicer delovnim ljudem in občanom ter organizacijam združenega dela, skupnostim, društvom in drugim organizacijam. D. S. šolske zobne ambulante. Starši so morali predšolske in šolske o'troke voziti na oddaljene Jesenice. Lani jeseni pa so na pobudo sveta staršev šole začeli z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za obnovo nekdanjih pisarniških prostorov. Akcija je bila zelo hitra in učinkovita, kajti starši so se zavedali pomena nove ambulante. Po širokem in vsestranskem odzivu med prebivalci so zbrali skupaj 05.-000 dinarjev in tako znatno pomagali, da je otroška in šolska ambulanta začela delati že marca letos. Prostori bo lepo opremljeni, funkcionalni, v njih pa nudijo kvalitetne usluge 450 učencem šole ali skupaj okoli 700 otrokom Bohinjske Bistrite, Bohinja in ostalih bližnjih krajev. Zdaj ugotavljajo, da so bili prostori vsekakor nujno potrebni, saj zdaj lahko opravljajo sistematične preglede ne le učencem, temveč tudi predšolski mladini. Razen tega pa zdaj ni več dolgih in zamudnih voženj v jeseniško zobno ambulanto. Obisk v otroški in šolski ambulanti v Bohinjski Bistrici je zadovoljiv, otroci radi zahajajo v novo ambulanto. Zadovoljni so straši, še posebno pa kolektiv zdravstvene enote Bohinj, ki lahko nudi ustreznejše in kvalitetnejše zdravstvene usluge prebivalcem Bohinja. Ambulanta je veljala 30.000 dinarjev, ob tem pa brez finačne podpore in pripravljenosti samih prebivalcev prav gotovo ne bi začela delati tako hitro in v tako sodobno opremljenih prostorih. D. S. »Bistra« na Hujah Kranj — V mestu je že nekaj kemičnih čistilnic in vse imajo veliko dela, ker se mesto neprestano širi. Da bi skrajšala čakalno dobo in nudila občanom še boljše storitve, se je kemična čistilnica in pralnica Bistra iz Škofje Loke odločila odpreti v Kranju še eno sprejemališče. Odprli ga bodo na Hujah, tako da jo bodo imeli prebivalci Planine, Klanca in Huj pri roki. Odprli jo bodo v ponedeljek, 13. junija. Odprta bo od 8. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa samo dopoldne. L. B. nadzoru. Inšpektorji so imeli lani opravka sicer s številnimi primeri, vendar je bilo premalo konkretnih ukrepov oziroma predlogov za postopek, kar je končni del inšpektorjevega nadzora. Skupščina in izvršni svet opozarjata na sodelovanje inšpekcij s sodnikom za prekrške. Slednji mora inšpekcijskim prijavam posvečati večjo pozornost in jih jemati kot prednostne. S tem bo učinkovitost inšpektorjevega dela porasla. Še posebno pomemben pa je sklep, da mora tržna inšpekcija tesneje sodelovati z davčno upravo in drugimi organi skupščine pri pregonu neprijavljenih obrti. Le-te so se namreč v tržiški občini zadnje čase razbohotile, kar v preteklosti ni bilo običaj. Kako je bila ta naloga uresničena, mora inšpekcijska služba v kratkem poročati izvršnemu svetu občinske skupščine Tržič. Razen tega morajo v tržiški občini pri inšpekcijah razrešiti še nekatera vprašanja. V prvi vrsti je to vodnogospodarska inšpekcija, ki prevzema iz dneva v dan večje naloge. Komunalni referent je sicer delno izpolnjeval vrzel na tem področju, vendar to ne more biti trajna rešitev. PraV tako zakon nalaga ustanovitev lovske in ribiške inšpekcije. V Tržiču razmišljajo, da bi ju oblikovali skupno z ostalimi gorenjskimi občinami. Prav tako pa Tržič še nima cestne in komunalne inšpekcije. Tudi oblikovanje slednjih je pomembna in neodložljiva naloga. J. Košnjek Marksistični oddelek knjižnice Škofja Loka — Knjižnica Ivana Tavčarja razpolaga z 28.000 knjigami, med njimi je 2000 knjig s področja družbenopolitičnih ved, kar predstavlja četrtino vsega knjižnega fonda. Jasno pa je, da je v ljudski knjižnici najmočneje zastopana beletrija. S precejšnjim številom knjig knjižnica lahko ustreže vsakemu bralcu, ki išče literaturo s področja političnih in ekonomskih ved ter marksističnih ved. Po številu izposojenih knjig aprila letos je bilo največ izposojenih knjig s področja zgodovine in družbenopolitične literature. Ne le da je ta literatura najmočneje zastopana med ostalimi strokami, je tudi med najbolj iskanimi in izposojenimi. Problem ni v tem, da ima knjižnica Ivana Tavčarja premalo literature s področja družbenopolitičnih ved, temveč v tem, da vsega knjižnega fonda na more na enem mestu reprezentirati bralcu. Vse knjige so v knjižnici vsaj na treh različnih mestih zaradi pomanjkanja prostora. Ideja o marksističnem oddelku zaradi prostorske stiske vsaj za zdaj ne more biti uresničljiva. Nekateri očitki, da knjižnica nima marksističnega oddelka, so popolnoma neumestni, res pa je, da knjižnica nima prostora, kjer bi ta oddelek lahko namestila. A. F. Zdravstvena skrb za borce Jesenice — Združeni zdravstveni dom Jesenice je v okviru temeljnih organizacij zdravstvenih enot organiziral dispanzerje za borce. V teh dispanzerjih opravljajo sistematične preglede, in sicer klinične preglede, laboratorijske preiskave, po potrebi pa tudi patronažne in zdravniške obiske na domu. V radovljiški občini ima status borca 1540 zavarovancev, v jeseniški občini pa 1387 zavarovancev. Tako so v radovljiški občini lani že opravili 1352 prvih in 703 ponovne preglede, v prvi polovici letošnjega leta pa 510 prvih in 390 ponovnih pregledov. V jeseniški občini pa je bilo lani 695 prvih in 53 ponovnih pregledov, letos pa 625 prvih in 70 ponovnih pregledov. Zdravniki v dispanzerjih ugotavljajo, da so borci nedvomno bolj zdravstveno ogroženi. Prevladujejo obolenja srca in ožilja, obolenja dihal, obolenja kosti, sklepov, revmatična obolenja in obolenja prebavil. Borci bi morali v večjem številu na termalna zdravljenja, za kar bi morale organizacije zbrati dovolj denarja. S sistematičnimi pregledi v nekaterih dispanzerjih obeh občin so zaključili, večina borcev bo tudi še v prihodnje pod stalnim -zdravniškim nadzorom. Organizacije Zveze borcev pa si bodo prizadevale za vključevanje borcev v družbene organizacije in za delno zaposlitev vseh tistih, ki so zdaj pasivno ob strani, vendar si aktivnega dela še želijo. D. S. /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA KRANJ POSLOVNA ENOTA KRANJ Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke podružnice Kranj, poslovne enote Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti 1. vodje — strokovnega svetovalca za pravne zadeve 2. snažilke Poleg splošnih pogojev se za zasedbo navedenih delovnih mest zahteva: pod 1 .: končana pravna fakulteta, zaželen pravosodni izpit, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, moralnopolitične kvalitete, nepopolna osemletka. pod 2. Kandidati naj vložijo prijave do 20. junija 1977. Prijavi naj prilože življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev. Prijave naj vlože na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Kranj, poslovna enota Kranj, direkcija skupnih služb, Kranj, Prešernova 6. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 45 dneh po izteku razpisanega roka. KOGP Kranj TOZD Opekarne Na Skali 5, Kranj objavlja po sklepu DS LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV izklicna cena 1. Prodamo poslovne prostore v izmeri 127 kv. m v središču mesta Na Skali 5, Kranj 560.270 din 2. Železna blagajna 1.500 din 3. Razmnoževalni stroj Gestender 800 din 4. Razmnoževalni stroj TOPS 500 din 5. Računski stroj Everest 200 din 6. Pisalni stroj 500 din 7. Stružnica 900 din 8. Vrtalni stroj 400 din 9. Vrtalni stroj ISKRA 150 din 10. Avtoprikolica 8 t 9.500 din 11. Buldožer TG 90 - nekomplet 25.000 din 12. Vodna črpalka 400 din 13. Vakuum črpalka z motorjem 1.500 din 14. Moped Colibri 300 din 15. Vibracijska miza — 2 kom a 400 din 16. Vitlo za vagončke 2.000 din 17. Dvoosovinski mešalec 15.000 din 18. Reduktor Ke 25 8.000 din 19. Elektromotorji 15 kom od 2-60 KW Licitacija bo v petek, 17.6.1977, ob 10. uri, za poslovno stavbo, pot tč. 1. Na Skali 5, Kranj. Za ostalo pa v soboto, 18. 6. 1977, ob 10. uri na obratu Stražišče. Izklicna cena je brez davka. Kupci morajo pred licitacijo položiti 10 % kavcije, družbeni sektor pa se mora izkazati s potrebnimi pooblastili. Ogled je možen 16. in 17. 6. 1977, ter na dan licitacije. Gospodarska komisija pri DO MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška c. 1, z n.sol.o. objavljajavno dražbo naslednjih osnovnin sredstev: - 2 transportna vozička dim. 5.000 x 1.500 x 750 po 40.951,70 din, - fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7151, letnik 1967, izklicna cena 5.000 din, - fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7428, letnik 1969, izklicna cena 5.000 din, - kamionet IMV 1500 D, nosilnost 1.000 kg, letnik 1972, izklicna cena 28.000 din, - kamionet IMV 1500 D, nosilnost 1.000 kg, letnik 1972, izklicna cena 28.000 din, - kamion OM Lupetto 25 L, nosilnost 3.000 kg, letnik 1969, izklicna cena 50.000 din, - kamion OM Lupetto 25 L, nosilnost 3.000 kg, letnik 1968, izklicna cena 35.000 din, - enoosna prikolica Tehnostroj, tip APL-3, nosilnost 4.500 kg, letnik 1969, izklicna cena 3.000,00 din, - dostavni avto ZASTAVA 750 T furgon, tip 750, leto izdelave 1972, izklicna cena 5.000 din. Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti 10 % polog od izklicne cene. Javna dražba za družbeni in privatni sektor bo v četrtek, dne 16. 6. 1977 ob 11. uri v sejni sobi DO MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška cesta l/I. nadstropje. Vsi interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete na dan javne dražbe od 9. do 11. ure na Gregorčičevi 8 v Kranju. V torkovi številki Glasa smo pomotoma objavili pri oglasu MERKURJA, da prodajajo tudi dostavni avto ZASTAVA 750 T furgon, tip 750, leto izdelave 1972,, izklicna cena 3000 din. Gorenjski rečni nadzor Ob gorenjskih vodotokih skrbi za nadzor in za preventivo posebna rečna nadzorna služba — Neurejeni prostori za odlaganje smeti JESENICE — V minulem letu je bila rečna nadzorna služba pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj bolje organizirana, kadrovsko okrepljena in bolj učinkovita. Delovala -je na območjih Save Bohinjke, Save Dolinke, Save od Kranja do Lancovega, tržiške Bistrice s potoki in na področju poljanske in selške doline. Rečni nadzorniki so opravljali redne terenske preglede ob rekah in potokih, nadzorovali odvzem gramoza, onesanženje, nedovoljene poseke, poškodbe na vodnih objektih ter poškodbe na obvodnih zemljiščih. Nadzorniki ob naših vodah ugotavljajo, da je izredno veliko in celo vedno več raznega materiala in smeti ob strugah in na rečnih obrežjih. Tja odlagajo material organizacije in zasebniki in se skorajda ne menijo za prijave pri sodnikih za prekrške. Lani so zabeležili 107 prekrškov in sicer 30 zaradi nedovoljnega onesnaževanja in 77 zaradi nedovoljenega odvzema gramoza. Pri sodnikih za prekrške pa je bilo kaznovanih le šest kršiteljev z minimalnimi denarnimi kaznimi, zato rečni nadzorniki menijo, da bi se takšna kaznovalna politika vsekakor morala poostriti. Beležijo primer neodgovornega zasebnega graditelja, ki je ves svoj izkop za hišo enostavno odpeljal kar v Kokro, pri sodniku za prekrške plačal dvesto dinarjev, medtem ko bi za sam odvoz materiala na ustreznejše odlagališče plačal znatno več. Prav tako je nedopusten primer, ko je gorenjsko podjetje naročilo iz Ljubljane cisterno za odvoz fekalnih voda, podjetje pa je vse skupaj zapeljalo na obrežje Save in vanjo izlilo vso vsebino cisterne. Tako so posebno pereč problem divja smetišča in odlagališča, ki onesnažujejo okolico in povzročajo nemalo skrbi samim krajevnim skupnostim. Doslej so le v škofjeloški občini skrbneje razreševali probleme, saj so prispevali izdatna sredstva za organizirana smetišča in odlagališča, deloma tudi v Kranju, medtem ko bodo v ostalih gorenjskih občinah morali več denarja nameniti urejenim prostorom za odlaganje smeti in odpadkov ter poskrbeti za organiziran odvoz smeti iz vseh naselij. ODVZEM GRAMOZA Služba tudi ugotavlja, da je zanimanje za odvzem gramoza precejšnje in da bi prav gotovo lahko nabavili nov strojni park za organiziran odvzem. Največ rečnega materiala se je lani črpalo na področju jeseniške občine, iz struge Save Dolinke v Mojstrani ter iz Save v Prašah in v sotočju tržiške Bistrice. Manjše količine so odvzeli s prodišč Save Bohinjke, Sore in Kokre. Tudi pri organiziranem odvzemu gramoza je več problemov. Opozarjajo predvsem na to, da bo zaradi različnih vzrokov treba nadzorovati odvzem in ga pametno načrtovati, saj viri niso neizčrpni. Potrebno pa bo tudi tesnejše sodelovanje službe s krajevnimi skupnostmi, tako pri izdaji dovoljenj za odvzem gramoza kot tudi pri vseh ostalih problemih, ki jih odkriva in poskuša kar najbolj ugodno razreševati nadzorna služba. Le-ta bi morala tudi svetovati, pravočasno preprečevati in biti prisotna povsod tam, kjer se težave pojavljajo. POŠKODBE OB VODAH Rečna nadzorna služba je zabeležila več poškodb ob gorenjskih vodotokih, ki jih bo potrebno nujno odpraviti. Tako opozarja na večjo zajedo, ki lahko spodkoplje cesto v Struževem, na poškodovano kamnito oblogo pod Majdičevim jezom, na poškodbe travnatih zemljišč pod vasjo Trboje, med Podnartom in Posavcem, med Ribnim in Bodeščam, kjer so poškodbe na levem in desnem bregu. Na Selškem mostu je spodkopana desna opornica, na Belci je ogrožena železniška proga, nad mostom na Hrušici so večje poškodbe na opornem zidu, v Mojstrani je na desnem bregu nujna regulacija struge. V nevarnosti je tudi leseni most prek Rupenščice in travnato zemljišče pod Ovčanom, zemljišče na Visokem nad mostom in pod mlinom, zemljišče ob strugi Belice in Golniščice, ob strugi tržiške Bistrice. Pri Godešiču-Dol je struga Sore zelo široka in večkrat spreminja tok na travnato zemljišče. D. Sedej » Dobri rezultati gozdarjev in lesarjev Bled — Lanski rezultati gospodarjenja gorenjskega .gozdnega in lesnega gospodarstva so zelo ugodni, saj je večina članic sestavljene organizacije beležila dobro prodajo in nemoteno proizvodnjo. Ves dohodek se je povečal kar za 25 odstotkov, zaloge so posebno v drugi polovici leta kopnele. Zaradi ugodnih tržnih razmer nobena od 28 temeljnih organizacij združenega dela ni zaključila poslovnega leta z izgubo. Če so bile posamezne temeljne organizacije na meji rentabilnosti, so njihov položaj reševali z že oblikovanimi dohodkovnimi odnosi. Tudi izvoz je zelo porasel, skupno s tovarno Celuloze iz Medvod, ki je članica sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva so lani izvozili za več kot 13 milijonov dolarjev in tako za skoraj 7 milijonov dolarjev več izvozili kot uvozili. Srednjeročni program predvideva za 863 milijonov dinarjev naložb, večinoma lastnih sredstev. Vendar pa kljub izredno ugodnim rezultatom posamezne organizacije ne bodo mogle toliko prispevati, zato se bodo morale opreti na bančna sredstva. D. S. iz glasil delovnili organizacij JELOVICA NOVI MONTAŽNI OBJEKTI ŠKOFJA LOKA - Čeprav je v letošnjih prvih mesecih proizvodnja daleč pod pričakovanji, dosega temeljna organizacija združenega dela Montažni objekti izredno dobre rezultate. Proizvodnja montažnih objektov je kar za 27 odstotkov večja od načrtovane. Popraševanje po njihovi proizvodnji je precejšnje, Se posebno v Posočju. V prvem četrtletju je bila realizacija 3 milijarde dinarjev ali skoraj milijarda več od načrtovane. Rezultati pa bodo verjetno se spodbudnejši, saj ima Jelovica za letošnje leto že precej naročil. GRADNJA VRTCA ŠKOFJA LOKA - Skupnost otroškega varstva načrtuje v Podlubniku nov vrtec za 250 otrok. V njem naj bi bil tudi oddelek za dojenčke, za otroke od dveh let naprej in oddelek za telesno in duševno prizadete otroke. Skupnost otroškega varstva se je odločila, da bo vrtec montažen in da ga bo gradila Jelovica. Vrednost vseh del bo okoli milijardo starih dinarjev. Gradnja montažnega vrtca bo cenejša kot klasična gradnja. LETOVANJE DELAVCEV BLED — Anketa, ki so jo napravili med delavci sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva, kaže, da si delavci želijo, da se izboljšajo počitniške zmogljivosti, da se poleg počitniških domov usposobijo rekreacijski objekti in da se nasploh bolje uredi letovanje delavcev. Zato si bodo prizadevali, da bi združili sredstva za gradnjo skupnega kampa s počitniškimi hišicami ter skupnimi napravami za vse članice sestavljene organizacije. Razen tega pa bodo več skrbi posvetili tudi letovanju delavcev v hribih. UGODNA PRODAJA BOHINJSKA BISTRICA.- Ko so pred dvema letoma usposobili obrat v Bistrici za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa v srednje velikih serijah, prav gotovo niso pričakovali tako ugodne prodaje. Novi artikli so hitro našli pot na tržišče, povečalo se je popraševanje tujega tržišča za pohištvo iz masivnega mehkega lesa, obdelanega s transparentnimi premazi. Popraševanje se je povečalo celo za trikrat, zato so lani razširili in povečali proizvodnjo masivnega pohištva. Sanacija blejskega jezera Bled — Po intenzivnih prizadevanjih za sanacijo blejskega jezera, ki je bilo precej onesnaženo, so lani že dosegli prve spodbudne rezultate. Tako se zdravo jezero samo od sebe dvakrat letno že prečisti do dna. Posebno v turistični sezoni pa je jezero nekoliko bolj onesnaženo, ker so na primer lani morali Radovno zapreti, v jezeru pa je prihajalo do porasta ogljikovega sulfida. Blejsko jezero je tako bolj čisto, vsekakor pa bo v prihodnje potrebno ob sanaciji jezera poskrbeti za eno pomembnih težav: rešiti bo potrebno vprašanje odpadnih vod, problem kanalizacije. D. S. NA DELOVNEM MESTU Po srečnem naključju je bil frizerski salon na Zlatem polju v Kranju v sredo dopoldne skoraj prazen in smo se s Tončko Pavčevo lahko v miru pogovarjali. Če ne bi bilo tako, bi tega prispevka najbrž ne bilo. Tončka je namreč ena pstih frizerk s »čudežnimi« rokami, ki znajo iz še tako neubogljive »grive« narediti lepo in mladostno pričesko. Pa tudi sicer je fizerski salon na Zlatem polju znan kot eden najboljših. Zato je vedno poln. Pravijo, da je tam treba na novo pričesko počakati tudi tri, štiri ure. »Rojena sem bila 25. 5. 1936 na Jesenicah, kjer sem se tudi izučila za frizerko,« je pripovedovala. »Že kot deklico me je ta poklic zelo privlačil in tudi sedaj mi ni žal, da sem se odločila zanj. če bi se morala še enkrat odločati, bi najbrž izbrala isti poklic. Delo je dinamično, razgibano, vsak obraz je drugačen, vsakemu pristaja drugačna pričeska. Poleg tega se moda neprestano spreminja in se je treba vedno učiti. Zato frizerke vsako leto obiskujemo tečaj, ki ga prireja Narta studio, včasih, če prihaja izrazit »nov modni val«, pa gremo tudi v tujino. Jaz sem bila pred dvema letoma v Parizu, letos pa bom najbrž šla na Dunaj. Ni namreč dovolj videti le slik, nove pričeske je treba tudi videti in se jih naučiti narediti. Le tako potem lahko ustrežemo strankam, predvsem mladim ljudem, ki so radi počesani po modi in so v tem pogledu najbolj zahtevni.« Tončka dela na Zlatem polju že 13 let, frizerka pa je še pet let Halj. »Delo je napo' de če rad delaš, pozabiš na ven! I strani poklica,« pravi. »Delamo v ',th izmenah, kar ni prijetno: posebno Se / to ne, ker je popol- danska izmena navadno dolga in se včasih zavleče dolgo v noč. Če nekdo čaka dve, tri ure, mu pač ob osmih zvečer, ko zapiramo, FRIZERKA TONČKA PAVČEVA ne moreš reči naj pride drugič. Do pred kratkim smo delali tudi ob sobotah popoldne, sedaj pa smo takrat, ko delamo v popoldanski izmeni v soboto proste. Delo v dve izmeni je zlasti naporno za matere, ker popoldne ni varstva za otroke. Ko sta bili moji dekleti majhni, sem za tri leta morala ostati doma. Takrat tudi vrtcev še ni bilo toliko.« O tem, da so delovni pogoji v frizerskih salonih zelo slabi, ne pove veliko. Vendar v zraku plava sladkoben vonj po sprejih, pozimi, ko je vse zaprto, je zrak kar gost. Spreji se vsedajo na pohištvo, da se kar lepi in prav gotovo ga vdihavajo tudi zaposleni. Poleg tega je treba delati vedno stoje. »V zadnjih letih so bili skoraj vsi frizerski lokali v Kranju obnovljeni in tudi naš. Pred tem smo kurili z »lutzo-vo« pečjo in pozimi nas je dostikrat polteno zeblo. Salon smo le težko dobro segreli. Zdaj kaže, da bo salon še enkrat preurejen. Dobili bomo več prostora, več svetlobe in centralno ogrevanje, zato bomo tudi lažje delale.« Kaj pa zaslužek? Odtehta delo na slabem zraku, v tesnih prostorih?« »Ne morem reči, da bi zaslužili slabo. Toda, če bi upoštevali prav vse ure, ki jih prebijemo na delovnem mestu, se najbrž ne bi mogli preveč pohvaliti. Poleg tega, da friziramo, smo frizerke tudi čistilke, saj same čistimo salon, smo perice, ker moramo oprati perilo - brisače, in prodajalke. V zadnjem času namreč prodajamo tudi kozmetiko.« Velja mnenje, da mladi ljudje ne dajo dosti na urejenost. Kaj menite 0 tem? »Res so o tem marsikje prepričani. Pri nas pa imamo v glavnem mlade stranke. Tako fante kot dekleta. Res pa je, da mladi zahtevajo moderne pričeske in zelo so kritični. Če jim pričeska ne ugaja, ali se jim zdi, da se frizerka ni potrudila, jih ni več.« L. Bogataj ŠOLSKICENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ KRANJ, Savska loka 2 RAZPISUJE vpis učencev za šolsko leto 1977/78 Tehniška strojna in elektro šola v Kranju bo sprejela v I. letnik — 30 učencev v strojni odsek — 30 učencev v elektro odsek — šibki tok — 30 učencev v elektro odsek — jaki tok Dislocirana enota za odrasle pri Delavski univerzi »Tomo Brejc« v Kranju bo vpisovala kandidate v naslednje odseke tehniške šole: — strojni — elektro — šibki tok — elektro — jaki tok Vpišejo se lahko — zaposleni kandidati ali odrasle osebe (nad 18 let), ki so končali triletno poklicno Solo ustrezne smeri. Ob Vpisu morajo predložiti: — izpisek iz rojstne matične knjige — potrdilo o zaposlitvi — spričevalo 3. letnika poklicne šole — spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole. Vpisovala bo Delavska univerza »Tomo Brejc« v Kranju, in sicer: — v strojni odsek od 1. avgusta do 15. septembra 1977, — v elektro odsek od 1. avgusta do 31. avgusta 1977. Poklicna kovinarska in elektro šola v Kranju bo sprejela v I. letnik 86 učencev za naslednje TOZD: ISKRA - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromeha- niko, Kranj TOZD Tovarna števcev, stikal, ATC, TEA, ERO. SP, mehanizmi, TEL, obrat orodjarna, obrat vzdrževanja, merilne naprave, VEGA 12 učencev za poklic orodjarja 5 učencev za poklic strojnega mehanika 11 učencev za poklic finomehanika 10 učencev za poklic strugarja 8 učencev za poklic rezkalca 15 učencev za poklic elektromehanika 11 učencev za poklic TK mehanika TOZD Tovarna merilnih instrumentov, Otoče 1 učenca za poklic finomehanika 1 učenca za poklic strugarja 3 učence za poklic elektromehanika ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki 3 učence za poklic orodjarja 1 učenca za poklic strugarja 2 učenca za poklic rezkalca 3 učence za poklic elektromehanika V tehniško šolo bomo vpisovali do vključno 23. junija 1977, v poklicno šolo pa do vključno 24. junija 1977. Kandidati morajo ob vpisu predložiti osebno v tajništvu'šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z upravnim kolekom za 2.— din (v prijavi naj navedejo kandidati za vpis v poklicno šolo poklic, ki se ga želijo izučiti, in TOZD, za katero se želijo šolati, kandidati za vpis v tehniško šolo pa odsek), — izpisek iz rojstne matične knjige — originalno spričevalo o končani osemletki — mnenje osnovne šole — zdravniško potrdilo Vpišejo se lahko kandidati do 18. let starosti. Izbor kandidatov za poklicno šolo in razporeditev v poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnega uspeha v osemletki, mnenja službe poklicnega usmerjanja, mnenja osnovne šole in razgovora s kandidati. Izbor kandidatov za tehniško šolo bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnega uspeha v osemletki (slovenščina, matematika, fizika), mnenja službe poklicnega usmerjanja in mnenja osnovne šole. Učenci poklicne šole bodo prejemali štipendije na osnovi razpisa ISKRE — Združenega podjetja elektrokovinarske industrije. Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. egp Odbor za medsebojna razmerja Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka objavlja prosti delovni mesti 1. SALDAKONTISTA — za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu 2. ADMINISTRATORKE Pogoji: pod 1.: poleg splošnih pogojev se zahteva srednja ekonomska šola, tn leta delovnih izkušenj ter obvladanje .strojnega knjiženja, pod 2.: zahteva se dvoletna administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev do 20 junija 1977 na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofia Loka, Kidričeva cesta 82. V torek, 7. junija, je Osrednja knjižnica Kranj odprla v Delavskem domu svoj Prenovljeni oddelek za odrasle bralce oziroma izposojo na dom. V prvem nadstropju, kjer so bile prej telovadnice, je zdaj sodobno urejen oddelek s prostim pristopom do knjižnih polic, na katerih bo prostora za 60.000 knjižnih zvezkov. Sedanji knjižni fond so pomnožili tudi knjižni zvezki iz študijsko Čitalniškega oddelka, ki poslej ne bo več izposojal knjig na dom, pač pa bo celotno izposojo prevzel oddelek za odrasle v Delavskem domu. Na ta način knjižničarski delavci upajo, da bosta izposoja knjig in obisk, ki zadnja leta neprestano naraščata, vse večja tudi za naprej: samo oddelek za odrasle je v lanskem letu izposodil več kot 100.000 zvezkov, oddelek pa je obiskalo več kot 50.000 obiskovalcev, čeprav je bilo novih knjig zaradi visokih cen kupljenih dosti manj kot leto poprej. Denar za ureditev novih prostorov je prispevala kranjska kulturna skupnost, del potrebnega denarja pa so solidarnostno prispevale še nekatere delovne organizacije, skupnost za izobraževanje in otroško varstvo ter republiška kulturna skupnost. — L. M. — Foto: F ■ Perdan CELOVEČERNI KONCERT Podnart — V kulturnem domu v Podnartu v radovljiški občini bo v soboto, 11. junija, ob 20. uri celovečerni koncert komornega moškega pevskega zbora DPD Svoboda Podnart. Zbor vodi pevovodja Janez Foršak, koncert pa bodo pripravili v počastitev jubilejev partije in Tita. 4. julija pa bo zbor iz Podnarta nastopil na koncertu v Šentvidu pri Stični. Pred nedavnim pa je zbor imel tudi radijsko snemanje in posnel sedem pesmi. C.Rozman RAZSTAVA NA JESENICAH JESENICE — V mali dvorani delavskega doma pri Jelenu so po kratkem kulturnem programu odprli slikarsko razstavo idrijske slikarke Fanči Gostiševe. Razstavo je pripravil likovni klub DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice. Odprta bo do vključno 15. junija. D. S. /Z\ 1. natakar 2. pomožni delavec Y 8tebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava tapiserij Akovne oblikovalke Marjane Grošelj; izdelali so jih mladostniki v oddelku za delovno usposabljanje pri posebni osnovni šoli v Kranju. Razstava bo odprta *e do 20. junija, nato pa se bo preselila na Bled. — Foto: F. Perdan Koncert skupine Begnagrad Kranj — V soboto, 4. junija, je bil v dvorani Delavskega doma v Kranju v organizaciji Kluba ljubiteljev glasbe koncert ljubljanske skupine Begnagrad. Skupina se je predstavila v sestavi: Bogo Pečnikar — klarinet, oratko Bibič — harmonika, Vlado Spindler — bas kitara in Igor Mušo-viČ — bobni. Glasba skupine Begnagrad je mešanica vseh stilov od klasike, jazza, ročka, do narodne pesmi. Skupina si je v množici skupin utrla Pot, ki jim jo kaže njihov lasten zvok. Večini skladb je za osnovo tema, ki je značilna za določeno glasbeno obdobje ali stil. Tako se na koncertu za trenutek preselimo v barok, nato nas spet pripeljejo v domače kraje, kjer uživamo ob naši Narodni glasbi. Skupina je s svojo glasbo in sestavo dokazala, da je čas standardnih zasedb preživet in da se da tudi z drugačno zasedbo ustvariti dobro in kvalitetno glasbo. Značilnost njihovih skladb je ujemanje Harmonike in klarineta, bas pa prehaja iz ritma v solo. Ritem in melodijo namreč ustvarjajo vsi, zato so njihove skladbe polne, melodične in brez nepotrebnih dolgih soliranj. Koncert skupine Begnagrad bo ostal Zapisan kot eden najbolj uspelih koncertov, kar jih je lahko poslušalo kranjsko občinstvo. «Marko Jenšterle Jubilejni novci Jesenice — Člani izvršnega odbora kulturne skupnosti Jesenice so se na eni zadnjih sej odločili, da namenijo denar za izdelavo spominskih in jubilejnih novcev. Medaljer iz Radovljice Stane Dremelj, ki je izdelal že imenitne značke s Prešernovim in Finžgarjevim portretom, jih bo napravil v bakreni, srebrni in zlati izvedbi. Novci bodo posvečeni 40-letnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije z verzom iz Prešernove Zdravljice na eni strani in z reliefom pesnika Franceta Prešerna na drugi. Prva izdaja s Prešernovim likom bo obsegala štiri do pet zlatih novcev, dvajset srebrnih in petdeset bronastih, ki bodo na voljo numizmatikom in posameznim obiskovalcem v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Če bo serija uspela, bodo pripravili še drugo z likom Primičeve Julije in morda še tretjo z reliefom Prešernove rojstne hiše. Vzorci teh zanimivih novcev so izredno kvalitetni z visoko umetniško vrednostjo, medaljer Stane Dremelj pa jih bo izdelal do konca junija letos. D. S. Razstava Slovenj Gradec — V razstavnem paviljonu v Slovenj Gradcu bodo danes odprli I. slovensko razstavo domače in umetne obrti. Za obisko-, valce bo vsekakor v vseh pogledih izredno zanimiva, saj si bodo na njej lahko ogledali izdelke čipkaric iz Idrije jn nekaterih drugih slovenskih krajev, ljudske vezenine, izdelke iz keramike'in stekla, lesa, izdelke ple-tarjev, lončarjev, kroparskih kovačev ... Prav tako pa bodo gotovo vzbudile pozornost panjske končnice, narodne noše, vseh vrst umetnine, ki so izdelane iz slame in drugo. Ne nazadnje velja tudi omeniti, da bo na slovenjegraški razstavi predstavitev najbolj »obupnih« primerkov kiča. I. razstavo domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu je v sodelovanju s slovenjegraškim pripravljalnim odborom pripravil odbor za domačo in umetno obrt pri Gospodarski zbornici Slovenije, pokroviteljstvo nad njo pa je sprejel predsednik slovenske Gospodarske zbornice Andrej Verbič. Odprta bo do 26. junija. Že danes ob 18. uri pa bo v šolskem centru v Slovenj Gradcu tudi koncert ljudske glasbe. -jg Končan prvi del pevske revije Konec- prejšnjega tedna se je na osnovni šoli Lucijana Seljaka v Kranju končal spomladanski del revije pevskih zborov iz kranjske občine. Pevska revija v organizaciji kulturno prosvetnih organizacij Kranj in Glasbenega centra kulturne skupnosti Kranj je že dolgoletna tradicionalna prireditev, letos pa je bila posvečena partijskim jubilejem in jubilejem tovariša Tita. V pomladanskem delu pevske prireditve je tv Kranju, Stražišču in v Cerkljah sodelovalo 19 otroških in mladinskih pevskih zborov iz vseh kranjskih osnovnih šol. Vsakoleten pregled pevske ustvarjalnosti pa bodo v jeseni nadaljevali moški in ženski pevski zbori kranjske občine. L. M. Veletrgovina Živila Kranj TOZD Slaščičarna — kavarna Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: pomivalka posode Pogoji: pod 1. K V ali PK natakar pod 2. dokončana osnovna šola 3. učence v gospodarstvu: — za poklic natakar — za poklic slaščičar Pogoj je dokončana osnovna šola. Pismene prijave pošljite na naslov Veletrgovina Živila Kranj, TOZD Slaščičarna — kavarna Kranj, Tavčarjeva 17. Svet Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko Kranj razpisuje za šol. leto 1977/78 sprejem učencev v 1. razred: 1. Tehniške tekstilne šole, in sicer v: — predilski odsek — tkalski odsek — pletilski odsek — tekstilnokemijski odsek — konfekcijski odsek 2. Tehniške čevljarske šole 3. Šole za čevljarske delavce, in sicer za poklice — šivalec zg. delov — prikrojevalec zg. delov — navlačevalec zg. delov — dodelovalec 4. Poklicne tekstilne šole, in sicer za poklice — pletilja — šivilja ženskih oblek — krojač moških oblek — konfekcionar 5. Šole za tekstilne delavce, in sicer za poklice — konfekcijski šivalec — konfekcijski krojilec — konfekcijski likalec — 30 učencev, — 30 učencev, — 30 učencev, — 30 učencev, — 30 učencev; — 60 učencev; 70 učencev, 35 učencev, 17 učencev, 16 učencev; 30 učencev, 30 učencev, 30 učencev, 30 učencev; — 30 učencev, — 15 učencev, — 15 učencev. Pogoji za sprejem v Tehniško tekstilno in Tehniško čevljarsko šolo: 1. Uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika; 2. kandidat ne sme biti starejši od 18 let ter mora biti telesno in duševno sposoben za učenje izbrane stroke. Poleg prijave (kolkovane z 2,00 din) je treba poslati: — spričevalo o končani osnovni šoli (original), — izpisek iz rojstne matične knjige, — zdravniško potrdilo. Prijave za vpis sprejemamo do vključno 23. junija. Seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov bo objavljen 24. junija na oglasni deski. Ce bo prijav več, kot je razpisanih mest, bodo sprejeti kandidati z boljšim učnim uspehom. Ce bo prijav manj, bomo vpisovali še do vključno 29. junija. V Poklicno tekstilno šolo bomo vpisovali učence, ki so končali 8. razred osnovne šole in imajo sklenjeno učno pogodbo. V Šolo za čevljarske delavce in v Šolo za tekstilne delavce bomo vpisovali učence, ki so končali najmanj 6 razredov osnovne šole in imajo sklenjeno učno pogodbo. Učenci, ki nameravajo med šolanjem bivati v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2, se morajo prijaviti na ta naslov. Do 31. avgusta sprejemamo tudi prijave v oddelke za odrasle na Tehniški tekstilni šoli in 2-letno Delovodsko tekstilno šolo. Podrobnejše informacije za ta študij se dobe v tajništvu šole. Naš naslov je: Šoiski center za tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. GIMNAZIJA KRANJ 64000 KRANJ, Koroška cesta 13 bo v Šolskem letu 1977/78 vpisala v prvi letnik — 1 oddelek gimnazije pedagoške smeri — 5 oddelkov gimnazije splošne smeri 1. Med splošnimi oddelki bo en oddelek z nemščino kot prvim in ruščino kot drugim tujim jezikom, 2 oddelka z angleščino kot prvim in francoščino kot drugim tujim jezikom in 2 oddelka z angleščino kot prvim in nemščino kot drugim tujim jezikom. Kandidati naj se že ob prijavi opredelijo za drugi tuji jezik, čeprav vseh želja v celoti ne bo mogoče upoštevati. 2. Pogoji: a) uspešno dokončana osnovna šola b) kandidat ne sme biti starejši od 18 let Pri izbiri kandidatov bodo imeli ob enakih ostalih pogojih prednost tisti učenci, ki so se prijavili na gimnazijo že pri predhodnem vpisu in pri katerih je testiranje o poklicni usmerjenosti pokazalo, da so motivirani za študij na gimnaziji, da so sposobnejši in da imajo ustrezne delovne navade. Rok za prijavo: Uprava gimnazije bo sprejemala prijave 15., 16. in 17. junija vsak dan od 10. do 13. ure. Prijavi - obrazec 1,20 - kolkovani z 2,00 din, morajo kandidati priložiti: — originalno spričevalo 8. razreda osnovne šole — izkaz o uspehu in vedenju — mnenje osnovne šole o primernosti učenca za šolanje na gimnaziji. Nepopolnih in zapoznelih prijav ne bomo sprejemali. Seznam sprejetih oziroma odklonjenih kandidatov bo objavljen v sredo, 22. junija 1977 na oglasni deski v gimnaziji. Sch Nil m,...... * CENENI*** D0RLE lak za lase peneča kopel 1 I šampon za lase 1 I krila in hlače iz modrega in belega jeansa majice za tenis LACOSTA ženske, moške, otroške majice Sch 26,90 19,90 16,90 149,00 99,00 od 29,00 dalie TRGOVINA "Kometterl KAUFHAUS lliometterl FERIACH-NEBE* 0 E R KI R C H E BOROVLJE-PRI CERKVI Hotel Creina Kranj Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU. Igra bolgarski ansambel ORFEJUS Zlata jubileja na Primskovem in na Godešiču Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka vabi k sodelovanju več delavcev za delo v kožami Nudimo dobre osebne dohodke (poprečje 4.200.— din) in v prihodnosti možnost reševanja stanovanjskega problema. Delo je enoizmensko. Prijave sprejema tajništvo delovne organizacije. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Svet skupnih služb objavlja prosto delovno mesto kuharice Pogoji: KV kuharica s 3-letno prakso Odbor za medsebojna razmerja objavlja delovno mesto snažilke * Pogoj: dokončana osnovna šola Za obe delovni mesti je predviden 3-mesečni poskusni rok. Prijave pošljite na splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, Kranj v 14 dneh od dneva razpisa. Primskovo pri Kranju - Angela in Ivan Lokar s Primskovega pri Kranju sta te dni slavila. V krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov ter znancev in prijateljev sta namreč v zadnjih majskih dneh proslavila redek jubilej: 50-letnico skupnega življenja. »Malo prepozno, nekoliko prepozno sta prišla,« naju je kar malce pokaral oče Ivan, ki sva ga že v zgodnjih dopoldanskih urah srečala na dvorišču na eni od domačij ob Jezerski cesti v Kranju, ko je imel še ravno zadnje »opravke« pri krmljenju živine, »kajti .glavno' slavje je že minilo. In še žena je zbolela. Najbrž bo morala v bolnišnico. Saj veste, tile dnevi so bili naporni, pa se je nekoliko prehladila.« Zlatoporočenke zato seveda s Francetom nisva hotela motiti, zato pa je v lepem sončnem vremenu na klopci pred prijazno hišico na Primskovem začel obujati spomine na prehojeno svojo in skupno življenjsko pot kar Ivan, ki je še vedno trdna gorenjska korenina. Nihče mu jih ne bi prisodil petinsedemdeset, ampak vsaj deset let manj. »Prav tule sem bil rojen,« je dejal, »žena, sedem let je mlajša, pa je doma s Spodnjega Brnika, to pa je blizu. Zato ni bilo težko ,priti skupaj'. O, pa tudi dosti hudega je bilo treba prestati. Obe svetovni vojni sta za mano ... Prva je bila zame pravzaprav še bolj strašna. Kajti oče se je vojskoval v Rusiji. Po končani vojni je bilo kmalu nekoliko bolje. Precej komedij sem imel tudi z Nemci v zadnji vojni vihri. Hoteli so, da izdam neko skrivnost, a je nisem. Imel Sem že naperjeno pištolo v prsi, a ko so krvniki videli, da ne bodo dosegli cilja, so odnehali.« Na nedavnem »zlatem« slavju se je zbralo vseh pet otrok, le-ti živijo v bližini po lepih gorenjskih krajih, pa še 12 vnukov in 3 pravnuki. Zares veselo je bilo! Čestitkam ob zlati poroki pa so se pridružili tudi mnogi domačini, saj Ivana dobro poznajo. Možak namreč že lepo število let sodeluje v raznih organizacijah, kar 55 let v gasilskem društvu. Kranj-Primskovo, zato njegovo stanovanje krasi tudi posebna diploma, že KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL BLED Cankarjeva 2 objavlja po sklepu delavskega sveta javno ustno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev (sobna vrata, lesene stenske obloge, okna, školjke, recep-cijski pult, točilniški pult, razna svetlobna telesa, okvirjeno termopan steklo, vhodna vrata, mize, stoli, kuhinjski elementi itd.) Licitacija bo v Izletniškem domu Ribno pri Bledu, 14.6.1977, ob 9. uri. pred vojno pa je bil župan v Predos-ljah »Se vedno kmetujemo,« je povedal Ivan, »čeprav sva z ženo zdaj sama. Zemlje pa imava ved* no manj. Saj veste, tule okoli se veliko gradi. Zato uspemo žago* toviti krme le še za tri kravice« nekdaj pa smo jih imeli po osem« Ampak brez dela še vedno zarefl ne moreva ...« ... IN NA GODEŠIĆU Godešič - Tudi na Godešiču ni bilo nič manj slovesno in veselo ob zlatem jubileju Neže in Janeza Igličarja kot, denimo, na Primskovem. »Prvo ohcet, tisto pred petdesetimi leti, smo imeli natanko 6. junija,« se še dobro spominja vedno nasmejana Igličarjeva mama. Kako se je tudi ne bi, saj je bilo že takrat na svatovanju kar 19 parov. To pa je bilo za tiste čase veliko. »Spoznati se pa res ni bilo težko,« je nato pripomnil mož Janez. »Oba sva bila doma tule: jaz prav na Godešiču, žena pa v Rete-čah.« Ko Igličarjeva spregovorita o prehojeni poti, ne pozabita povedati, da je njihova družina, da sta tudi sama, predvsem med obema vojnama prestala mnogokaj hudega, da pa je bilo v njunem skupnem življenju tudi mnogo lepih trenutkov. Med njimi je bil prav gotovo najlepši tisti pred dnevi ob proslavljanju zlate poroke. Takrat se je v prijetni hišici, kjer živita jubilanta, zbralo kar več kot petdeset gostov. Med njimi so bili trije otroci, 13 vnukov in 5 pravnukov, bili so bratje in sestre zlatopo-ročencev, znanci in prijatelji. »Tudi zdaj še vedno ne moreva mirovati,« se je potlej oglasila mama. »Jaz že od mladih nog pleteni košare. Doma sem se naučila tega. Tudi po 15 sem jih izdelala na dan. Zdaj jih seveda toliko ne morem več, a brez tega dela še vedno ne morem. Hitreje mi mine čas. In tudi naročil je kar dosti. A tega dela se vedno lotim le še pozimi. Kajti sicer ga je dovolj na travniku in polju.« Še to je povedala in že je odhitela, da na eni od domačij na Godešiču speče kruh, kruh, ki ga še vedno peče tudi v domači krušni peči. Oče pa je pristavil, da se z ženo nikakor ne moreta pritoževati, saj zdaj prejema pokojnino. Janez je namreč izučen mizar. V mnogih stanovanjih je položil parkete, vrsto let pa je bil zaposlen tudi pri Hajnri-harju v Skorji Loki. »Le zdravja si želiva,« sta dejala zlatoporočenca, »pa bo šlo.« Iskrenim čestitkam ob zlatem jubileju zlatoporočencev s Primskovega in Godešiča se pridružuje tudi naše uredništvo. J. Govekar Gospodarska komisija pri DO MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška c. 1, z n. sol. o. objavlja javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev: — leseni skladiščni objekti v Merkurjevi jami Kranj, Kolodvorska c. objekt št. 1 v izmeri 11,70 x 58,50 m = 656,15 kv. m izkl. cena din 150,000,00 objekt št. 2 v izmeri 8 x 34 m = 272 kv. m izkl. cena din 50.000,00 objekt št. 3 v izmeri 45 x 4,50 m = 202,5 kv. m izklicna cena din 30.000,00 objekt št. 4 (montažni Jelovica) v izmeri 6,5 x 7 m 45,5 kv. m' izklicna cena din 7.000,00 Interesenti naj za navedene objekte pošljejo pismene ponudbe v zaprti kuverti z oznako: Ne odpiraj — javna dražba! Javno odpiranje ponudb bo dne 21.6. 1977, ob 11. uri na upravi podjetja v sejni sobi Merkur veleželeznina Kranj, Koroška cesta l/I. nadstropje. Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan. Pred pričetkom javnega odpiranja ponudb mora vsak interesent položiti 10 % polog od izklicne cene. Odstranitev objektov in pridobljenega materiala je od 10. 7. do 20. 7. 1977, sicer ponudnik izgubi pravico razpolaganja z objektom in materialom. Vsi interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete vsak dan od 6. do 14. ure. »Paličarji« so prizadevni člani PD Kranj »Ceh« paličarjev obstoja že nekaj tet in ima zelo strogi red. So sicer Člani Planinskega društva Kranj, vendar med paličarje ne prideš kar tako. Najmanj dve leti moraš vzorno prestati vse težave in opraviti naloge, ki jih pred kandidata Postavlja »ceh«, predno dobi svojo lastno drenovo palico v trajno last. S svečano podelitvijo lično oblikovane in okrašene palice ob priliki Pohoda paličarjev na slovenski vršac, kandidat šele postane enakopravni član ceha. Član ceha ne more postati nobena ženska (do tega ceha Se ni prispela ženska enakoprav-nost!) le trikrat na leto dovolijo zakonskim ženam, da spremljajo moške na manj zahtevne pohode. Paličarji najraje obiskujejo Škofjeloško hribovje, kamor odhajajo redno vsako soboto in le izjemoma pridejo v poštev še Kališče, Jakob, Krvavec, Velika planina ... Ker so paličarji tako pogost gost na škofejloških terenih, so* sklenili pobratimstvo s škofjeloškimi »po-hodniki« (ne pohotniki, kot jih je pomotoma imenoval slavnostni govornik na slavju lepe majniške sobote letos na Lubniku) in so Jožetu Čadežu v ta namen predali lično izdelano pohodno palico. Kdo so vrli možje — člani mogočnega ceha paličarjev — naj pa pove fotografija, ki smo jo ob tej priložnosti napravili na Lubniku 21. maja letos. I. S. Jubilej kvinteta Bratov Zupan Kovor — Avgusta leta 1967 so se tržiškemu občinstvu prvič predstavili pevci kvinteta Bratje Zupan. Nastopili so na komemoraciji ob spomeniku žrtvam na Ljubelju. Danes so Miro, Srečko, Drago in Danijel Zupan in Franci Križaj znani in priznani daleč naokrog. Za Petje sta Zupanove fante navdušila mama in oče, ki sta rada prepevala in ljubezen vcepila tudi otrokom. Pri tem ima mama še posebne zasluge. Njihov prvi pevovodja je bil Oto Zazvonil, sledili pa so mu Janko Golob iz Šenčurja, Franc Grando-vec, Ivan Pišler, Janez Močnik in Peter Lipar. Medtem so nastopili skupno z ansamblom Rudija Maron-dinija in se z njim predstavili tudi na ptujskem festivalu. Z Marondinijem so posneli veliko in malo ploščo. K pevskemu izpopolnjevanju kvinteta Bratje Zupan je veliko prispevala tudi profesorica petja na kranjski glasbeni šoli Sabira Hajdarovič. Zlitje in barvitost glasov pa sta zadnja leta najizrazitejša pod vodstvom profesorja Milka Škoberneta, ki je v kvintetu odkril še neizkoriščen glasbeni zaklad. Zupanovi so v desetih letih naštudirali prek 80 pesmi, od narodnih do črnskih duhovnih. Kvintet srečamo na večini proslav v tržiški občini in tudi izven nje. Zadnje čase pa sodeluje še z mešanim komornim zborom tovarne obutve Peko in folklorno skupino Karavanke. Za desetletni jubilej pripravljajo pevci kvinteta Bratje Zupan koncert,, na katerem bodo sodelovali tudi komorni zbor Tovarne obutve Peko, baritonist Miha Plajbes in pianistka Sabira Hajdarovič. J. Kepic Danes očiščevalna akcija v Cerkljah Cerklje — Krajevna skupnost Cerklje bo v sodelovanju s SZDL Cerklje in na pobudo turističnega društva organizirala danes (10. junija) s pričetkom ob 16. uri očiščevalno akcijo v Cerkljah. Ob tem naj omenimo, da je turistično društvo Cerklje razpisalo tekmovanje med sedmimi krajevnimi skupnostmi cerkljanskega območja za najbolj urejen kraj. Lani je prvo mesto osvojila KS Poženik. J. Kuhar Planinski tabor v Krnici Kranj — Mladinski odsek planinskega društva Kranj organizira letni planinski tabor za planince, ki so mladi, in za vse, ki se počutijo mladi. Tabor bo od 20. do 26. avgusta v Krnici. Krnica je ozka alpska dolina, oddaljena slabi dve uri hoda od Kranjske gore. Je izvrstno izhodišče za planinske ture na Mojstrovko, Prisojnik, Razor, Vršič, Kriške pode, Jalovec in druge vrhove. Planinci bodo v šestih dneh bivanja v Krnici opravili več vzponov pod vodstvom gorskih vodnikov, ki bodo poskrbeli za varnost udeležencev tabora. Prijave za tabor sprejema Planinsko društvo v Kranju, kjer lahko interesenti dobijo tudi Vse podatke o prehrani, opremi in organizaciji tabora. D. Maretič Kranj — Gobarska se&via se pravzaprav šele začenja, vendar se nekateri že lahko pohvalijo z izredno lepimi »gobarskimi trofejami«. V ponedeljek se je izredna sreča nasmehnila, čeprav nekateri najvne-tejši nabiralci gob trdijo, da gob praktično še skorajda ni in da bo letos tudi najbrž precej »slaba letina«, Zinki Polajnar iz Kranja. Nekje v Poljanski dolini je namreč našla jurčka z lepim črnim klobukom, ki je tehtal nekaj dekagramov prek kilograma. Približno tako težkega pa je letos približno na istem področju našla že tudi 28. maja. »Nabiram v glavnem samo jurčke in lisičke,« je še pristavila najditeljica lepe trofeje. »Lani v tem času sem jih že precej več. Nisem v nikakršnem društvu, nabiram jih le iz čistega veselja. Pri hiši pa smo tudi ljubitelji gobarskih jedi, zato mnogo gob posušim, jih dam v skrinjo ali konzerviram. Zato upam, da bo sezona za nabiranje gob v prihodnje boljša, (-jg) - Foto: F. Perdan Priljubljenost športnikov v razredu Športno treniranje, tekmovanje in načini vedenja nas navajajo na skupinsko delo, oblikujejo osebnostno in moralno podobo, razvijajo občutek skupinske pripadnosti; športniki so velika opora pedagogom na šolah, netijo športni duh razreda in športni ugled šole. Ali so znani športniki priljubljeni v razredni skupnosti? Izkušnje in odgovori na vprašalnike v zadnjih letih kažejo, da so športniki med priljubljenimi učenci; podobno kot mladi aktivisti, gledališki igralci, pevci, glasbeniki, posebneži in razni šaljivci. Kako učenci utemeljujejo priljubljenost njihov sošolce v-športni-kov? Našo atletinjo občudujemo zaradi njene dobrote, njene razumnosti do sočloveka in pripravljenosti pomagati v stiskah. Je tova-riška, inteligentna, odkrita in šaljiva. Kadar razred začne razjedati malodušje, skrb ali dolgočasje, hitro s svojim humorjem spremeni naše razpoloženje. Je dovolj pogumna, da se spusti v besedni boj s pedagogi. Je vedno vedra, pripravljena sodelovati v interesu razreda. Zaradi doseženih športnih rezultatov ji dekleta niso nevoščljiva, kar je večkrat značilno, če sošolka dobi za poprečno znanje previsoko oceno. Čeprav je prišel iz druge šole, je kmalu postal priljubljen zaradi skromnosti, odkritosti in prijaznosti. Rad mi razloži snov, rad mi da prepisati nalogo, in tudi on jo rad prepiše od mene, kadar je v časovni stiski. Je dober tovariš tako v šolskih klopeh, kot na smučiščih ali atletskih stezah, kadar sva si tekmeca. Spela rada drsa, igra v gledališču, poje v zboru, je recitatorka in tekmuje v gimnastiki. Ostala je preprosto dekle, pri njej ni čutiti nobene domišljavosti, je prikupne zunanjosti, hodi elegantno in ne kadi. Lahko bi bila vzor vsem ostalim sošolkam. Športniki našega razreda so se pokazali, ko smo bili na daljšem izletu. Če je bilo potrebno prijeti za to ali ono delo, ko je bilo celo potrebno potiskati avtobus, so se tudi tega takoj lotili. Razvit posluh za delo, medsebojno pomoč in energičnost so odlike športnikov, po katerih so se ločili od mehkužnih »maminih sinčkov«, ki so se največkrat vedli, kakor bogati kupci. V razredu ali športnem moštvu so priljubljeni skromni, tovariški, požrtvovalni in aktivni posamezniki. Manj pa oni, ki pretežno streme za lasten uspeh in se z znanjem, zvijačami in značilno šolsko taktiko bore za boljše ocene, jih odlikuje pretirana in za naš čas neprimerna sebičnost. Humanistično socialistična športna vzgoja je šola za življenje. Uči nas družabnosti, komunikativnosti, vceplja nam smisel za organizacijo, razvija duh pravičnosti, smisel za medsebojno tvorno pomoč in tiste vrline, ki že mladega človeka izkazujejo za priljubljenega člana v manjših ali večjih družbenih skupinah. Jože Ažman 450 planincev na Veliki Poljani KRANJ — Vsi, ki obiskujemo prireditve, ki jih organizira športno druStvo Kokrica, moramo priznati, da so Kokričani dobri organizatorji. Da je to res, se lahko razbere tudi iz knjige vtisov z nedeljskega TRIM pohoda od Trstenika do Vel. Poljane pod Storžičem, ki se ga je udeležilo kar 450 planincev. Tako številna udeležba pove, da so delovni ljudje in občani zelo zainteresirani za taksno obliko rekreacije. Zato so se organizatorji odločili, da bo pohod odslej tradicionalen. Udeleženci so bili iz 76 delovnih organizacij, zelo veliko pa je bilo tudi upokojencev. Najstarejša med njimi sta bila Milan Koprive (75) in Vanda Mikič (68). Organizator se zahvaljuje vsem, ki so materialno podprli prireditev, posebno pa Se PD Kranj, GG Kranj in KS Trstenik. B. V h i no Kranj CENTER 10. junija revija erotičnih filmov: ital.-franc. barv. AMAZONKE (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 11. junija jug. barv. film REŠITELJ ob 16., 18. in 20. uri, premiera nem. barv. vesterna KRALJ PETROLEJA ob 22. uri 12. junija Šved. barv. PIKA NOGAVIČKA ob 10. uri, jug. barv. REŠITELJ (ni primeren za otroke) ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. zgod. ROBIN HOOD IN MARIAN ob 21. uri 13. junija nem. barv. vestern KRAU PETROLEJA ob 16., 18. in 20. uri 14. junija nem. barv. vestem KRALJ PETROLEJA ob 16, 18. in 20. uri 15. junija nem. barv. vestern KKAU PETROLEJA ob 16., 18. in 20. uri 16. junija premiera amer. filma ZADNJA PREDSTAVA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 10. junija amer.' barv. ISKALA JE SREČO ob 16., 18. in 20. uri 11. junija amer. pust. TARZAN IN SIRENE ob 10. uri, amer. barv. ISKALA JE SREČO ob 16., 18. in 20. uri 12. junija ital. barv. krim. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA ob 14. in 18. uri, amer. barv. ISKALA JE SREČO ob 16. uri, premiera Šved. barv. DEKLE IN NJEN FANT ob 20. uri 13. junija Šved. barv. DEKLE IN NJEN FANT ob 16,18. in20. uri 14. junija Sved. barv. DEKLE IN NJEN FANT ob 16., 18. in 20. uri 15. junija angl. barv. komed. KAJ POLE-ZUJES - RECI KAJ ob 16., 18. in 20. uri 16. junija amer. pust. TARZAN IN SIRENE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 11. junija revija erotičnih filmov: ital. barv. CVET 1001 NOCl ob 18. in 20. uri 12. junija amer. komed. LUCl VELEMESTA ob 15. uri, amer. barv. vestem PREGON ob 17. in 19. uri 13. junija amer. barv. vestem PREGON ob 18. in 20. uri 14. junija angl. barv. komed. KAJ POLEZU-JES - RECI KAJ ob 18. in 20. uri 15. junija amer. pust. TARZAN IN SIRENE ob 18. in 20. uri 16. junija franc. barv. biogr. PIAF ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 11. junija revija erotičnih filmov: franc. barv. SEX SHOP (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 12. junija Sved. barv. PIKA NOGAVIČKA ob 15. uri, angl.-amer. barv. CS komed. LJUBIMEC VELIKEGA STILA ob 17. in 19. uri 13. junija angl. barv. komed. KAJ POLEZU-JES - RECI KAJ ob 18. in 20. uri 14. junija franc. barv. biogr. PIAF ob 18. in 20. uri 15. junija franc. barv. biogr. PIAF ob 18. in 20. uri 16. junija amer. barv. vestern PREGON ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 10. junija amer. barv. voj. DVANAJST ŽIGOSANIH ob 17. in 20. uri 11. junija amer. barv. akcij. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 18. in 20. uri 12. junija amer. barv. akcij. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 18. in 20. uri 14. junija ital. barv. pust. NISMO VSI ANGELI ob 20. uri 15. junija ital. barv. pust. NISMO VSI ANGELI ob 18. in 20. uri 16. junija amer. barv. drama MANDINGO ob 20. uri Železniki OBZORJE 10. junija amer. barv. akcij. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 20. uri 11. junija franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 20. uri 12. junija amer. barv. voj. DVANAJST ŽIGOSANIH ob 17. in 20. uri 15. junija ital. barv. voj. HEROJI V PEKLU ob 20. uri Radovljica 10. junija ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 20. uri 11. junija amer. barv. vestem JEZDEC NA STRANPOTI ob 18. uri, amer. film ABOT IN KASTELO IŠČETA FRANKENSTEINA ob 20. uri 12. junija amer. film ABOT IN KASTELO ISCETA FRANKENSTEINA ob 16. uri, ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 18. uri. amer. barv. vestern JEZDEC NA STRANPOTI ob 20. uri 13. junija ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 20. uri 14. junija amer. barv. vestem JEZDEC NA STRANPOTI ob 20. uri 15. junija amer. film ABOT IN KASTELO ISCETA FRANKENSTEINA ob 20. uri 16. junija ital. barv. MOČNEJŠI OD MAFIJE ob 20. uri Bled 10. junija ital. barv. KARAMBOLA ob 20.30 11. junija amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 18. uri, amer. barv. TAKSIST ob 20.30 12. junija ital. barv. pust. GNEČA V HONG KONGU ob 16. uri. amer. barv. TAKSIST ob 18. uri, amer. zgod. VETER IN LEV ob 20. uri 13. junija amer. film ABOT IN KASTELO ISCETA FRANKENSTEINA ob 20.30 14. junija ital. barv. krim. RIM. MESTO NASILJA ob 20.30 15. junija amer. barv. vestem JEZDEC NA STRANPOTI ob 20.30 16. junija amer. film ABOT IN KASTELO ISCETA FRANKENSTEINA ob 20.30 Jesenice RADIO 10. junija ital. barv. drama NEZVESTA NEVESTA ob 17. in 19. uri 11. junija japon. barv. risanka MALA MORSKA DEKLICA ob 15. uri. amer barv Egod. FALVVORTHOVCRNI SClT ob 17 in 19 uri 12. junija amer. barv. zgod. FALVVORTHOV CRNI SCIT ob 17. in 19. uri 13. junija franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 17. in 19. uri 14. junija franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 17. in 19. uri 15. junija amer. barv. pust. KAPETAN SLAUGHTER ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 10. junija ital. barv. vestern NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 18. in 20. uri 11. junija franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 18. in 20. uri 12. junija franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 18. in 20. uri 13. junija amer. barv. zgod. FALVVORTHOV CRNIŠClT ob 18. in 20. uri 14. junija amer. barv. zgod. FALVVORTHOV CRNI SCIT ob 18. in 20. uri 16. junija ital. barv. drama NEZVESTA NEVESTA ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 11. junija amer. barv. CS sat. NASHVILLE ob 19. uri 12. junija amer. barv. pust. 10 SEKUND DO POBEGA ob 19. uri Kranjska gora 11. junija amer. barv. pust. 10 SEKUND DO POBEGA ob 20. uri 12. junija ital. barv. pust. POGON ZA PLENOM ob 20. uri 15. junija franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 20. uri POROČILI SO SE V KRANJU Gomivnik Tomislav in Kolman Ana, Marko-vič Stanko in Česen Štefka, Kusturič Svetislav in Gros Zvonka, Miličevič Tomislav in Dolenc Sonja UMRLI SO V KRANJU Sifrer Franc, roj. 1902, Janežič Janez, roj 1906, Ažman Vinko, roj. 1908, Erzin Ana, roj 1887, Pernuš Jožef, roj. 1898, Ma.stnak Ana, roj. 1899, Breceljnik Ana, roj. 1908, Kapidžič Femin, roj. 1929 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 18,70 din, Spinača 10.50 din, cvetača 19 do 24 din, korenček 19,20 din, česen 21,60 din, čebula 9,90 din, fižol 19,30 din, pesa 10,50 din. kumare 18,50 din, paradižnik 36,80 din, paprika 50 din, jabolka 11,40 din, pomaranče 14,55 din. limone 23,90 din, ajdova moka 18,56 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 7,20 din, kislo zelje 5,50 din, orehi 143,70 din, krompir 3,50 din, novi 10,50 dinarjev KRANJ Solata 20 din, Spinača 18 do 28 din, cvetača 14 do 16 din, korenček 15 do 18 din, česen 40 din, čebula 10 do 12 din, fižol 21 do 30 din. pesa 8 do 10 din, kumare 14 din, paradižnik 32 din, paprika 58 do 60 din, slive 30 din, jabolka 7 do 8 din, jagode 30 do 40 din, med 50 din, pomaranče 12 din, limone 18,50 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 60 din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, orehi 130 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 4 do 5 din, češnje 26 do 30 din, žganje 55 do 60 din TRŽlC Solata 20 din, spinača 10 do 15 din, cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 30 din, čebula 16 din, fižol 35 din, kumare 15 din, paradižnik 36 din, paprika 50 din, jabolka 8 do 12 din, češnje 26 din, pomaranče 13 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din I, korizna moka 8 din 1, kaša 20 din I, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 24 din, sladko zelje 10 do 12 din, jajčka 1,70 do 2 din, krompir 6 din, novi 15 din loterija i I I T »Z "S j* TJ * Si t O 0 0 0 "O 80 830 920 8840 6040 67650 88840 98180 65250 420680 432660 41 51 46261 42 67742 43272 598192 3 50313 184 6814 8804 96674 280714 330094 360584 380274 492724 5 07685 59575 86135 40 80 80 400 500 1000 1000 1000 2000 10.000 10.000 30 30 1000 50 2000 5000 10.000 20 1000 200 500 400 1000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 20 1000 1000 ionu I J t. o 025065 46 26 316 598376 07 27 47 77 817 13287 78117 035267 212877 463247 557837 354207 161617 38 78 68 548 04568 25988 117828 483178 323878 29 77939 79409 31779 40329 03719 »7569 045969 0i Ž "Z j* T3 * N jo 10.000 40 50 100 50.000 30 30 30 30 80 1000 1000 10.000 10.000 10.000 10.000 100.000 400.000 40 40 50 100 1000 1000 10.000 10.000 10.000 70 K K) 1000 2S JO 2000 S000 500" 10.000 marta odgovarja Mojca iz Kranja — Rada bi imela kratek športen jopič. Košček blaga prilagam v pismu. Stara sem lf> let, visoka H>4 cm, težka pa 54 kg. Marta — Jopič /a vas je kratek, krojen poloprijeto, ima tri žepe na grobo zadrgo, tudi zapenja se z zadrgo. Ovratnik in spodnji rob sta i/, pletiva. Rokava so dolga z manšeto. Partizani v preboju iz rudnika Sovražnik že davno je sklenil obroč, vse sile prihajajo njim v pomoč. Z vseh front se vojaki pomikajo k nam, saj partizan ni niti malo zaspan. V gozdu stal je stari rov, stražar Varuh, je bil njegov. V njem pa mladi partizani pred ofenzivo vsi so zbrani. Komisar Mirko na stolu sedi, komandant Rajko pa zraven stoji. Poleg še trije kurirji čepe, ogenj kure, saj mrzlo je že. Vsi skupaj imajo sestanek o bojih in stalno misleči o akcijah novih. »Vse čete gredo že zjutraj v boj, mora uspeti naš preboj!« Tiho je rano zjutraj bilo, le straža pred vhodom bdi skrbno. Naenkrat se v grapi začuje strel, sovražnik je zgodaj z ognjem začel. Vsi partizani, ves odred, takoj je bilo vse nared. Najprej je Boško, star partizan, z bombaši planil na dan. Prvi je on prebil obroč, za njim se slišal je glas vriskajoč. Zatem pa ostale čete v boj, konec bo kmalu borbe nocoj. Sovražnih vojakov je vse več, toda rešitve jim ni več. Še zadnji vojaki v boj hite, partizanske sile se ne boje. Končno boj že šel je preč, sovražnika tu ni bilo več. Spet partizani ob ognju čepe, in si ogrevajo mrzle roke. Miran Frlic, 8. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Skofja Loka Zrezek malo drugače Vsaka kuharica ima nekatere skrivnosti: kako je potica najbolj rahla, kako je pečenka najbolj okusna in kako je zrezek najboljši. Od različnih načinov pripravljanja zrezkov preizkusimo še takšnega. Zrezek natremo z oljem in ga za nekaj ur ali kar čez noč pokritega ali zavitega v alu folijo pustimo v hladilniku. Ponev zelo segrejemo. tako da se kapljica vode, ki jo kanemo, razprši v hipu. Zdaj položimo na segreto ponev, ki je brez maščobe, zrezke. Meso se bo takoj skrčilo, pore se bodo na spodnji strani zaprle. Čez minuto meso obrnemo z lopatico, ne z vilicami, da ne izteče mesni sok in spet pečemo eno minuto na drugi strani. Nato zrezek dvignemo in vlijemo podenj jušno žlico olja, nato plamen zmanjšamo in počakamo, da na gornji strani zrezka izstopijo krvave kapljice. Takrat zrezek spet obrnemo in počakamo, da izstopi rjavkast mesni sok. Tako pečen zrezek je v notranjosti še nekoliko rožnat. Pečenega položimo na krožnik, solimo in položimo nanj košček masla, da se od toplega mesa stopi. Češnjev zavitek Potrebujemo: pol kg testa za zavitek (prodajajo ga zmrznjenega, 1 kg očiščenih češenj, 4 žlice sladkorja, 2 jajci, lupina ene limone, 2 žlici drobtin, malo maraskina, malo masla in kisle smetane. Vsak list testa pokapamo z raztopljenim maslom. Češnje odcedimo, dodamo 2 žlici sladkorja in malo pokukamo. Z ostankom sladkorja zmešamo rumenjake in nastrgamo vanje limonino lupino. Iz beljakov stepemo trd sneg. Liste testa do polovice prekrijemo drugega z drugim in jih premažemo s kislo smetano. Nato jih do polovice obložimo z rumenjakovo zmesjo in češnjami, potresemo z drobtinicami namočenimi v maraskino ter vse prekrijemo s snegom. Testo začnemo zavijati pri obloženi polovici in ga denemo v pomaščen pekač. Potisnemo v ogreto pečico za pol ure, potem ko smo zavitek premazali še z razredčeno smetano. ^aSvet* Higiena — pol zdravja — Čas kuhanja je seveda odvisen od kvalitete živila in od velikosti kosov, vendar vseeno nekaj številk: goveje meso kuhamo 120 do 150 minut, svinjsko meso in teletino 90 minut, krompir do 37 minut, olupljen krompir 25 minut, testo 12 minut in fižol v navadnem loncu eno uro. — Neprijeten vonj v dolgo zaprtih omarah odpravimo z vinskim kisom: segrejemo kovinsko posodo, vlijemo vanjo nekaj vinskega kisa, postavimo v omaro in dobro zapremo ža eno uro. Kis bo nevtraliziral neprijeten postan vonj, ko pa bomo omaro prezračili, bo vonj po kisu hitro izhlapel in spet bomo lahko v omaro obešali oblačila. — Če naj bo zrezek res dober, mora biti velik. Raje specimo večji zrezek in ga potem razrežimo za dva družinska člana, kot pa da bi pekli dva majhna zrezka. Zrezek naj tehta okoli 20dkg. Ljudje smo različni: nekdo ne more zaspati, če si ne umije zvečer zobe, drugega to spet popolnoma nič ne moti, vendar pa ne more v posteljo, če si ni prej umil noge. Stvar navade — pravimo. Resnično je tako, če otroka ne navajamo že od vsega začetka na redno umivanje, Če smo že v bazenu, si poleg plavanja privoščimo še nekaj podvodne telovadbe. Vaje si lahko izmislimo sami, predlagamo pa vam takole: z rameni se naslonimo ob steno bazena in se iztegnemo na gladino vode. Eno nogo potopimo kolikor moremo globoko, nato pa jo v širokem zunanjem loku spet dvignemo do gladine. Ponovimo še z drugo, z vsako pa vsaj desetkrat. Letošnje poletje je v znamenju kril: največ je takšnih iz mehkega bombažnega krepa, ki se lepo pere in dobro nosi. Večinoma so taka krila nabrana v pasu, ob robu pa imajo nabrano volano ali pa so vsaj še dvakrat prerezana počez in nabrana. Če so boki preširoki, naj prvi pas blaga pod boki ne bi bil nabran. mu kot odraslemu ne bo veliko do vode. Najbrž vemo zakaj se umivamo: ne le zato, da operemo vidno umazanijo s sebe in odstranimo neprijeten vonj kože, pač pa predvsem zaradi zdravja in potem šele zaradi lepšega videza. Koža je namreč organ, ki brezhibno deluje le, če je čist, vemo pa, da ima pomembne naloge, od dihanja, reguliranja telesne toplote do obrambe organizma. Mimo so časi, ko je bilo pranje ob sobotah povsem zadosti. Naše okolje in zrak, ki nas obdaja, so tako umazani, da čistoča telesa ne traja več kot 12 ur ali še manj. Vsakodnevno umivanje je zato že pravilo. Da pa ne bi kože načeli z močno alkalnimi mili, jih ne izbirajmo po prijetno dišečem vonju, pač pa raje kupimo blaga mila, kot so na primer otroška. Če pa je koža mastna, polna ogrcev, bo prenesla tudi močnejša mila. Z miljenjem ne pretiravamo, milnico pa speremo s curki tople ali mrzle vode, kakor smo pač navajeni. Za vsakodnevno umivanje je najprimernejša prha. Enkrat na teden pa se sprostimo v topli kopeli v kadi: dodajmo ji nekaj pomarančnih lupin ali vrečke s kameličnim čajem in počivajmo v dišeči vodi petnajst minut. Kopanje zaključimo z mlačno prho. Če nato popijemo še skodelico kameličnega čaja z medom, bodo napori delovnega dne pozabljeni, spanec pa trden. Oh, to pospravljanje! Na svetu ni bil j zoprnega dela kot je pospravljanje. Ko bi starši to vedeli, nas otrok s tem delom ne bi silili. Vsak dan poslušam isto pesem: »Postelji posteljo, pospravi mizo, pospravi knjige v aktovko, deni čevlje v omaro!« Vse to sem slišala že tolikokrat, da si včasih kar zatisnem ušesa. V našem stanovanju je malo prostora. Z bratom Tomažem imava skupno sobo, pregrajeno z veliko omaro. Če Tomaž zjutraj še spi, zgrabim copato in jo vržem čez omaro, da se prebudi. Kadar se zbudi pred menoj, pa on začne s copatino budnico. Tako letijo čez omaro včasih tudi blazine. Po takem kozolec Na spomlad se je zemlja začela prebujati. Rože so popestrile travnike. V zraku je polno ptičjih glasov. Trava se v jutranjem soncu blešči in s svojimi rosnimi kapljicami je travnik podoben bisernemu polju. Kot ogromen stražar na polju stoji velik in star kozolec. Njegovo streho je že načel zob časa. V oblasti mraza in vode so njegovi stebri začeli trohneti. Ze dolgo ni občutil prijetnega vonja osušene trave. V luknjah, ki so nastale, so se naselile najrazličnejše žuželke. Tako je kozolec postal prijaznejši. Tudi ptice so v nevihtah rade sedale pod streho, kar jo je še bilo. Čez dan je bil kozolec kraj za igranje. Otroci iz bližnjih vasi so se podili okrog njega. Mirno je stari mogočnež vse to prenašal. Poleti so začeli poleg starega kozolca graditi novega. Stebri niso bili več leseni. Beton se je preselil tudi na travnike, ni več samo v mestih. Novi kozolec je večji in trdnejši. Stari je postal odveč. Ob podiranju so v luknji enega od strebrov našli ptičje gnezdo, zato so ta steber pustili. Človeku se je zdel kot nekakšen spomenik. Če ne bi bilo v ozadju novega kozolca, bi steber izgledal večji, mogočnejši. Tako pa je bil videti nepotreben. Bojan Bajželj, 8. a r. osn. šole Josipa Broza-Tita, Predoslje obračunu sva vesela, da sta starša na delu. Odkrila sva, kako se soba hitro pospravi. Zabavnike, nogavice in podobno navlako stlačiva pod posteljo. Hudo pa je v soboto dopoldne, ko mami to odkrije. Huda je, da je kaj. Včasih tudi katera prileti po zadnji plati. Sobota dopoldne je za naju najslabši čas v celem tednu. »Pospravljaj, posesaj sobo, odnesi smeti, pomij stopnice!« poslušava vse dopoldne. Taka je skoraj vsaka sobota. Pospravljanja ne maram in sobote tudi ne. Nataša Marridovšek, 4. a r. osn. šo.e F S. Finž^arji., Lesce Srečala sem sinico Nekoč smo se otroci skrivali. S sestro sva se skrili na hruško. V rogovili sem zagledala gnezdo. V njem je sedela sinica. Valila je mladiče. Ko naju je opazila, je odletela. Zlezli sva na tla. Sinica se je takoj vrnila. To sva povedali prijateljem. Drugi dan sva spet pogledali v gnezdo. Mladiči so se že izvalili. Sinica jim je nosila črve. Od takrat sva še večkrat pogledali v gnezdo, vendar se mladičev nisva dotikali. Marjetka Šolar,r. osn. šole Staneta Žagarja, Dražgoše Srečanje z njim Kateri pionir ne bi rad videl maršala Tita? Ali celo govoril z njim? Nekateri so imeli srečo, da so to doživeli. Vsak pionir nima prilike, da bi ga videl in pozdravil. A želja; da bi spoznali tovariša Tita, ni tako nemogoča, saj pogosto zahaja med nas, da bi videl, kako živimo. Zdaj je med Srbi, zdaj med Makedonci, Bosanci ali Slovenci. Povsod se ustavlja, pogovarja se z ljudmi, ki ga navdušeno pozdravljajo. Srečuje se tudi s pionirji, ki radi pridejo celo od daleč, samo da bi ga videli. Vlasta Triplat, 6. c r. osn. šole A. T. Linharta, Radovljica Gasilsko društvo Dovje ima v svojih vrstah tudi desetino pionirjev A skupine. Marko Guzelj, Uroš Smolej, Boštjan Janša, Leona Rabič ter Cene Legat imajo šele po šest let, Martin Pavlovčič in Franci Legat sta stara sedem let, medtem ko ima Janez Črnko osem let. Najmlajše gasilce vodi Franci Legat, gasilskih veščin pa jih uči poveljnik Vinko Legat. - B. B. mladi sporočajo PRAZNOVANJE V TRŽIČU Kot vsako leto, so bili tudi letos v okviru praznovanj dneva mladosti učenci sedmih razredov trž.iških osnovnih Sol sprejeti v mladinsko organizacijo. Tokrat je bilo to Se posebej slovesno, saj so bili vsi učenci povabljeni na osnovno Solo Kokrškega odreda v Križe, kjer so po kratkem kulturnem programu prejeli izkaznice in spominske značke. Irena Aljančič, 8. a r. osn. šole heroja Hračiča, Tržič V .sredo, 25. maja, smo učenci osnovne šole heroja Bračiča proslavili dan mladosti s pohodom po okoliških planinah. Učenci 8. razreda smo odSli do koče na Kriški gori, (kI koder smo se čez Tolsti vrh in mimo koče Pod Storžičem vrnili v Tržič. Irena Aljančič, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Učenci sedmih razredov pa smo se namenili proti Bistriški planini. Ko smo se že oddaljili od nje, se je prej strnjena kolona začela deliti na manjše skupine. Skupina deklet, v kateri sva bili tudi medve, je prišla na Dohrčo ob 10..'10. Na vrhu smo se najprej odpočili in pomalicali, nato pa smo urejevali okolico okrog Se nedokončane koče na Dobiti. Vanja Hoblek in Veronika Valjavec, 7.cr. osn. Sole heroja Bračiča. Tržič PISAL NAM JE TITO Ob dnevu mladosti smo tovarišu Titu poslali brzojavno pismo a čestitkami in povabilom, naj nas obišče. Bili smo nemalo presenečeni, ko nam je učiteljica povedala, da je prišlo iz Beograda pismo tovariša Tita. V pismu se nam maršal Jugoslavije zahvaljuje za če-■tUko Jn povabilo. Mislim, da bo Tito že v kratkem, morda v začetku prihodnjega iolskega leta, nas gost. Težko ga čakamo. Lea Ferjan, 7. a r. osn. Aole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled OBRAMBNI DAN V soboto smo imeli obrambni dan. V Solo smo prišli ob osmih. Ob pol devetih je zatulila sirena. Stekli smo na hodnik, nataknili čevlje in hiteli, da bi čim prej prišli na dvorišče. Odpravili smo se proti gozdu. Tam so taborniki postavili šotore. Videli smo tudi pionirje-prometnike in stražarje. Učenci višjih razredov so metali bombe, mi pa smo se pomerili v tekmovanju Pokaži, kaj znaš. Iz vsakega razreda so tekmovali trije učenci. Zapeli smo tudi nekaj pesmi. Nato smo šli v vojašnico Staneta Žagarja, zatem pa nazaj v šolo. Marko Bukovšek, 2. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj IZLET V NEMILJE Za praznik mladine smo na naši doli organizirali izlet v Nemilje. S kolesi smo čakali v vrsti pred iolo. Končno smo le odrinili. Najprej je bilo prehitevanja, da je bilo joj. Potem pa je le nastal red. Kmalu smo se začeli vzpenjati po prvih klancih. Bilo mi je vroče. Od žeje se mi je lepil jezik. Naposled smo premagali vse ovire in prispeli v Nemilje. Tam smo se odžejali in najedli. Nazaj domov je bilo lažje, saj smo se spuščali po klancih. Ko smo prišli v StražiAče, je bil najprej na vrsti sladoled. V ' ".".*''*•> Alenka Velikanje, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj J) Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 4 5 6 7 8 i 9 10 11 12 13 14 ■ ,5 16 17 ■ 18 19 ■ 1 21 ■ 22 23 24 ■ * ■ 26 27 28 ■ 30 32 1 33 ■ _ ■ 35 ■ 36 37 38 g ■39 40 41 42 ■ " 44 ■ 45 46 47 48 ■ 49 50 ■ 5' 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. ena od pet hidrocentral na zgornjem toku Drave, zahodno od Maribora, 5. žensko ime, poosebljeno slovanstvo, 9. trpljenje, bolečina, mučenje, 13. brezbožci, bogotajci, 15. krajši naziv za enigmatika, ugankarja, 17. priprava, za reguliranje jakosti ali napetosti električnega toka, 18. nauk o ritmu in ritmičnih oblikah, ritmično gibanje, 19. Nikola Tesla, 20. reka v Južni Ameriki, pritiče iz Gvajanskega višavja. Rio O ..., 22. avtomobilska oznaka za Virovitieo, 23. družbeni sloj; prebivališče, 25. industrijsko mesto v jugozahodni Romuniji, 26. francoska luka na sotočju reke Orne in Odon, 28. veletok v Zahodni Kitajski, 30. ime znamenite ruske plesne umetnice Pavlove, •H. del lubja sestavljen iz mrtvih celic, ki se ga uporablja za vezanje, pletenje, 32. skrajni konec polotoka, 33. izrastek na glavi, 35. lučaj, 36. Anton Dermota, 37. kum, 39. maček, izdelek sidrarja, 41. predstojnik moškega samostana, opatije, 43. prekop, 45. muslimansko žensko ime, ime pevke Redžepove, 48. mednarodni avtomobilski oznaki za Luxemburg in republiko Libanon, 49. dan, ko se kaj praznuje, 51. vprašalnica ali, 52. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom, 54. ime več rimskih papežev, III. je bil najmogočnejši v srednjem veku, 56. eno izmed političnih gesel francoske revolucije, enakost, 57. nalahko, narahlo. Navpično: 1. zaničljiv izraz za duhovnika, 2. delo atentatorja, 3. gora nad Trebinjem v Hercegovini, nogometni klub, član II. zvezne lige, 4. kromatično zvišana nota a, 5. ptičja samica, 6. kovina, iz katere se ulivajo predmeti, 7. utrjeno mesto ob Adiži v severni Italiji, domnevni kraj Romea in Julije, 8. ime pesnice in aktivistke naprednega ženskega gibanja Černejeve, ki je umrla v nacističnem taborišču, 9. kratica ameriške filmske kompanije Metro Goldwyn Maver, 10. umivalec, 11. kaktus, 12. oče, 14. število z dvema ničlama, 16. japonski politik, imenovan »japonski Bismarck«, Hirobumi, kot guverner Koreje ubit v atentatu 1909, 21. narodno žensko ime Ninoslava, ime pevke lahke glasbe Spirove, 23. kratica za stran, 24. afriški prebivalec okrog zgornjega toka Nila, 26. brenkalo trapezaste oblike, ljudski instrumenti v alpskih deželah, 27. kratica za nedeljo, 29. zmaga pri šahu, 31. agregatno stanje vode, 34. v medicini izloček žlez, vulgarno stranišče, 35. lastnost milega človeka, .'17. lahek južnoameriški les, soroden bambusu, 38. nemški romanopisec in novelist, VVilbelm, 39. roman ruskega pisatelja, dekadenta, Arcibaševa, 40. posmeh, 41. tekoča maščoba, 42. nosilec železniških tračnic, stopnica pred vhodnimi vrati, 44. nekdanja kratica za Novo založbo, 46. nemški pisatelj, »Buddenbookovih«, nobelovce 1929 Thomas, 47. mesto v provinci Treno v severni Italiji, tudi oznaka pri godalih, naj se igra z lokom, 49. predlog ob, blizu, 50. debela palica, 53. kratica za tega leta, 55. kratica za circa, približno, okoli. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze )UŠmarski mat Matiranje z eno figuro v otvoritvi jo lahko .slučajno. Z dvoma figurama v napadu pa že lahko kombiniramo. Pri začetnikih je zato umestno pričeti razvijati element«' kombinatorike z igro na šušmarski mat. Igra na šušmarski mat temlji na dveh postavkah. Objektivno je v začetni poziciji' polje 12 oziroma 17 najšibkejša točka v kraljevi neposredni bližini. To je torej točka, primerna za napad. Subjektivno pa je poskus pogojen s tem, da začetnik se ne povezuje zadostno več elementov igre v celoto in nima pregleda nad Šahovnico. 1. e4 e5 2. I)h5 Napad na kmeta c5. Velikokrat se zgodi, da črni sedaj — kot bi trenil — igra 2. . . . g6. Sledi 3. I)c5! + in nato Dh8:. 2. .. . Sc6 S, Lc4 S«3?? Črnemu je dama neprijetna in jo želi odgnati. Marsikdo pa napade damo s preprostim namenom: osvojiti jot? 4. I)f7: mat □ □ □ ■ □ ■ □ D ■ □ ■ □ Možni so tudi drugi načini napada na polje f2 (f7), ki lahko pripeljejo do uspešnega šušmarskoga mata. Vendar pa takšnih poskusov ne vidimo pri močnejših igralcih. Ni težko uganiti, zakaj. Poglejmo primer. 1. o4 e5 / 2. DhS Se« S, Lc4 g« 4. I)« Sffi Iz ocene položaja lahko povzamemo predvsem dvoje: — Beli je razvil eno lahko figuro (lovca), črni dve (oba skakača). — Dama na polju 13 jo izpostavljen« napadu, hkrati pa zavzema naravni prostor svojega skakača. 5. c)! d« □n n - ■ _L-J_k^J_mm ■ □ ■ ■ - E3 -1 Diagram 3.1 Pozicija po 4. Df7: mat. Diagram 34 Položaj po 5. . . . dti Preti I.g4, z napadom na damo. Cv beli odkloni pretnjo s h3, še nadalje zapravlja čas za manj pomembne poteze in zaostane v razvoju. Izkušnja iz tega ! primera nas uči, da prezgodnji izpadi z damo niso primerni, v kolikor ne preskušamo pozornosti zarotnika. 0 stopinj, zanjo pa je potreboval eno uro. 21. maja sta Zeljko Perko in Elimir Zrini preplezala poleg Hunikine smeri v Vežici še Levo smer ,v Dedcu, naslednjega dne pa Desno smer v isti steni, (vsi AO Tržič). ŽIVAHNO V STENAH V soboto. 28. maja sta Slavko Frantar in Iztok Tomazin opravila verjetno tretjo ponovitev smeri Saše Kamen jeva med Dogim hrbtom in Strtim Za vzpon v dobrih razmerah (precej snega, mestoma požled) sta potrebovala pičle 3 ure. Isto smer sta dan kasneje ponovila še Dušan Srečnik in Vili Vogelnik v 5 urah, Frantar in Toniazin pa sta plezala v Severnem stebru Štruce (vsi AO Tržič). V nedeljo, 29. maja. sta Marjan Frantar in Stane H rova I v 5 urah preplezala Direktno smer V Mali Goličici. Igor Bele. Matjaž Dolenc Pavle Oman in Drago šegregur pa so v soboto preplezali Lukma-novo smer v Vršičih ( vsi AO K ran j). V soboto, 28. maja, sta navezi Bukovec-Jankovec in Bernik-Kekec preplezali Zupanovo smer v K oglu. v nedeljo pa sta Rumeno zajedo v isti steni ponovila Podobnik in Vidic. Tega dne je Tone Hiršenfelder z Mileno Sifrer ponovil Zeleno Zajedo v K oglu. (AO Skolja Loka). 4. junija so Marija Perčič in Helena Sajcvic ter Barbara 1'erčič in Marko Stremiclj ponovili SZ raz Vežico (AO Kranj). ZAJEDA USMILJENJA 28. maja stsi Zeljko Perko (AO Tržič) in Marko Stremfeij (AO Kranj) preplezala prvenstveno Zajedo usmiljenja v Vežici. Smer. ki poteka desno od PerčičevegB stebra je visoka 200 m in nudi (razen 15 ni, A2) lepo prosto plezanje v trdni skali (IV, mestoma V). Zanjo sta potrebovala 11 ur. A. S. prodam Prodam 70 novih GAJBIC za shranjevanje krompirja in sadja. ReS, Vrbnje 23, Radovljica 4090 Prodam dirkalno kolo na 5 prestav. Stiska vas 13, Cerklje 4091 Prodam rotacijsko KOSILNICO znamke fahr. Sp. Brnik 56, Cerklje 4092 Prodam kosilnico za fergusona in vprežno motorno KOSILNICO. Grad 17, Cerklje 4093 Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 15, Cerklje 4094 Ugodno prodam KIMPEŽ z gumi kolesi. Vprašajte v trafiki Cerklje 4095 Prodam stoječo MRVO. Zg. Bela 9 4096 Prodam mlado KRAVO, tik pred telitvijo ali po izbiri. Zalog 62 4097 Prodam KRAVO pred telitvijo. Rovte 12, Podnart 4098 Prodam PRAŠIČKE, 8 tednov stare. Pretnar, Brezje pri Tržiču 43 Prodam GLISER elan GT 401 s prikolico, rabljen 14 dni ter popolnoma nov ŠOTOR za 5 oseb. Lesce, Alpska 24 4099 Poceni prodam več OMAR, POSTELJ in VITRIN. Telefon 24-723 popoldan 4100 Prodam rabljen ŠOTOR brioni. Naglic, M. Pijade 4, Kranj 4101 Prodam EPPLER. Pangerc, Sp. Otok 1, Radovljica 4102 Prodam KRAVO pred četrto telitvijo. Peračica 1, Brezje 4103 Gostinci: Prodam skoraj nov ŠANK — točilno mizo, primerno za planinske objekte. Zadnja cena je 900.- din. Prodam tudi GOSTINSKE MIZE in CERADO dolžina 15 X 4 m za 1500 din. Informacije dobite na Selu pri Žirovnici št. 15, zraven doma upokojencev, vsak dan. 4104 Prodam lahko KOSILNICO. Krničar Jože, Mevkuž 7, Zg. Gorje 4105 Prodam KOZE in MLADIČE. Mlinar, Moste 66, Žirovnica 4106 Prodam SENO na kranjskem polju. Ilovka 5 4107 Prodam dobro ohranjeno NIZKO OMARO za dnevno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 4108 Prodam KOMBINIRKE in PO-BIRALNE VILE za seno. Olševek 14, Preddvor 4109 Prodam KROMPIR cvetnik. Suha 14, Kranj 4110 Prodam BUKOVA DRVA in MIVKO. Naslov v oglasnem oddelku 4111 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Kokotec, Komenskega 1, Krani 4112 Prodam ELEKTROMOTOR 7,5 KW, 1400 obratov in kolo PONY. Zg. Brnik 81 4113 Prodam VPREŽNI OBRAČALNIK, možen kot traktorski priključek. Arih Janez, Dvorska vas 14, Begunje 4114 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJO z vložkom. Lisic, Planina 5, stan. 17, Kranj 4115 Prodam 4 lepe PRAŠIČKE, osem tednov stare. Križanci. Komenda 14 4116 Ugodno prodam ŠTEDILNIK, POSTELJICO, DIVAN. Frelih, Hafnarjeva 13, Šk. Loka 4116 Prodam 300 kg JEDILNEGA KROMPIRJA igor. Praše 8 4117 Prodam traktorske VILE za seno. Praprotnik, Brezje 52 4118 8 kubičnih metrov TRAMOV, 4 in 6 metrov dolžine, primernih za gradnjo brunarice, prodam. Kropa 66, telefon 70-053 4119 Poceni prodam 200 kom. opeke MONTA 12. Telefon 61-830 4120 Prodam mlado KRAVO po teletu. Smolej, Begunje 43 4121 Pevsko OZVOČENJE FBT 200 W, kompletno, dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Britof 240 — popoldan 4122 Prodam KOSILNICO pasquali, primerno za prevoz in 10 tednov starega BIKCA. Poljšica 17, Podnart 4123 Prodam BETONSKO ŽELEZO 8 mm. Češnjevek 58 4124 Ugodno prodam KAMERO san-kyo, projektor, montažno mizo,. 1000 W luč, projekcijsko platno in pribor. Informacije telefon 22-111 4125 Prodam štiritaktno avstrijsko VRTNO KOSILNICO, KAVČ, HLADILNIK, ŽLEBOVE in CEVI za hišo. Šuceva 9, Kranj 4126 Prodam POMIVALNO MIZO s predalom za drva in ELEKTRIČNI ŠTEVILNIK. Kranjska 9, Šenčur 4127 Prodam KRAVO s teletom. Pod-ljubelj 90 4128 KRAVO s tretjim teletom in s 15 litri mleka, prodam. KAŠTRUNC, Zg. Bela 19, Preddvor 4129 Hladilnik Zanussi Končar, 250-li-trski, z ločeno hladilno skrinjo prostornine 50 litrov, popolnoma nov. ugodno prodam. Ogled mogoč popoldan pri Greif. Janeza Puharja 9, Kranj 4130 Prodam 2 VIJAKA 0 4 cm za mizarsko mizo (ponk) in ORODJE za urezovanje lesenih navojev $ 5 cm ter 2 zastekleni okni 75 X 120 cm svetlobe in 2 VRAT s podboji. Šiško-vo naselje 42, Stražišče, Kranj 4131 Prodam 8 leta staro KOBILO, težko 550 kg, mirno, sposobno vseh kmečkih del in več PRAŠIČEV 60 do 80 kg težkih. Kapus Franc, Zago-riška 16, Bled 4132 Prodam KRAVO s teletom. Sr. Bitnje 25, Zabnica 4133 Prodam skoraj novo KOSILNICO Buhner — SIP. Naslov v oglasnem oddelku 4134 Prodam DNEVNO OMARO. Ogled ves dan. Jožica Žagar, Men-cingarjeva 5, Kranj 4135 Prodam TV (500 din) in dolgo roza OBLEKO št. 38 ( 600 din) primerno tudi za maturo. Ogled od 19. ure dalje. Rozman, Stošičeva 4, Kranj 4136 Prodam plastični KANU rdeče barve. Naslov:^ Dolinšek, Kamnik, Prešernova 9/a 4137 Prodam malo rabljen nerjaveč ŠTEDILNIK, levi. Repnje 42 pri Vodicah 4138 Prodam MARATON za traktor. Bbh. Bela 73 4139 Prodam 14 dni staro TELE simen-talko. Eržen, Okroglo 12 4141 Prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK. Tomšič Franc, Šorlijeva 18, Kranj 4142 Prodam ŠOTOR za pet oseb. Zg. Bitnje 168 pri gasilnem domu, v jami. 4143 SIAMSKE MUCKE, stare 10 tednov, prodam. Momčilovič, C. 1. maja 67, Kranj 4144 Prodam KOBILO, staro 8 let. Sp. Duplje 58 4933 Razprodajamo po 15 din PELAR-GONIJE (avstrijske bršlinke) in FUKSIJE, Šenčur, Kranjska 25 Prodam ŠKODO, letnik 1964. Kern, Jezerska c. 115 4196 Prodam en kubični meter DIPE-STER debeline 10 cm za predelne stene in BETONSKO ŽELEZO p 6 in 7 mm po 7,50 din/kg. Bogataj, C. JLA 40/a, Veliki hrib, Kranj 4197 Prodam PUJSKE stare 7 tednov. Miklavčič Jože, Grenc 1, Šk. Loka 4198 Prodam 800 kom. STREŠNE OPEKE, rdeče, italijanske. Ogled vsak dan od 19. ure dalje ali telefon (064)-61-397 od 7. do 9. ure. To-minc, Reteče nova hiša, Šk. Loka 4199 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Begunjska 4, Lesce 4200 Prodam 800 kvadratnih metrov veliko PARCELO na lepem sončnem kraju v Sp. Otoku št. 19, Kna-felj 4201 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo ultra. Voglje 66 Prodam KOMPRESOR za zrak bork rade končar, 87 litrov, kotno BRUSILKO iskra, vse še pod garancijo. Pištolo za brizganje lakov sata. Gašparič Štefan, Ilovka 3, Kranj 4203 Globok otroški voziček in stajico poceni prodam. Suha 34, Kranj 4204 Prodam 4 KW termoakumulacij-sko peč ali pa zamenjam za 2 KW. Miloševič Vojkan, Srednja vas 57, Šenčur 4205 Prodam mlado KRAVO za zakol in male PRAŠIČKE. Pušavec Anton, Hudo 3, Tržič 4206 Prodam 6 PUJSKOV (moškega spola), 6 tednov stare. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce 4207 Prodam GARAŽNA VRATA za 2 garaži po 700 din. Zvegelj, Prešernova 12, Bled 4208 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO, barva bež. Telefon 25-614. Prodam stoječo TRAVO ali MRVO in OTAVO. Zg. Bela 8, Preddvor 4209 Prašiča, 80 kg težkega, prodam. Podbrezje 49, Duplje 4210 Prodam 2 TERMOAKUMULA-CIJSKI PEČI 4 KW, TELEVIZOR črno-bel, skoraj nov, znamke iskra, avtomatik, ter veliko peč na odpadke za mizarske delavnice. Ovsenik Alojz, Jezerska c. 108/c, Kranj 4211 Prodam PRAŠIČKE 6 tednov stare. Jože Urh, Zasip 23, Bled 4212 Poceni prodam zelo dobro ohranjen 80-litrski HLADILNIK. Pevc Lenčka, C. talcev 6, Šk. Loka 4213 Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mode Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava Usta: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Teko«! račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 28-841, uredništvo 21-885, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 28-841. - NaroCnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kuharico za Pogačnikov dom na Kriških podih (2052 m) nujno iščemo. Zaposlitev sezonska. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na: Planinsko društvo Radovljica. Prodam KOSILNICO reform. Šenčur, Beleharjeva 49 4214 Prodam 3000 kom. strešne OPEKE špičaka ter KROMPIR igor drobni in jedilni. Podreča 11 4215 Prodam 800 kom. DIPESTER opeke (5 cm) in 1,75 kubičnega metra TERVOLA (5 cm). Zg. Duplje 20 4216 Prodam HRASTOVE PLOHE. Hotemaže 16, Preddvor 4217 kupim Kupim dobro"ohranjen GOKART, oziroma iščem svetovalca za pomoč pri izdelavi novega. Amater. Telefon 23-341 dopoldan 4178 Kupim OBRAČALNIK za kosilnico BČS 110. Naslov: Rihtaršič Vinko, Martinj vrh 1, Železniki 4179 Kupim športni otroški voziček — nizek za dvojčke. Velesovo 7, Cerklje 4223 Kupim MEŠALEC za BCS kosilnico. Rogelj Peter, Lenart 1, Cerklje vozila Prodam FIAT 850, letnik 1969. Telefon (064)-61-529 4145 Prodam tomosov MOPED na 3 prestave brez pedal, prevoženih 6000 km. Šiškovo naselje 42, Straži-šče, Kranj 4146 Prodam OPEL REKORD 1700 s plinsko napravo. Zalog 61, Cerklje Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 37, Cerklje 4148 Prodam ZASTAVO 101, letnik 72, ZASTAVO 750, letnik 74 in ema-nualne ORGLE. E. Kosenič, Glinje 8, Cerklje 4149 Prodam MOPED na 4 prestave v voznem stanju. Stiska vas 13, Cerklje 4150 Prodam TRAKTOR 25 KM s kosilnico. Srednja vas 55, Šenčur 4151 Ugodno prodam AUSTIN 1300, letnik 1972. Ogled od 15. do 18. ure. Sedej, Pot ilegalcev 10, Koroška Bela, Jesenice 4152 Prodam OPEL MANTO. Naslov v oglasnem oddelku 4153 Prodam AMI 8, letnik 1972, prevoženih 74.000 km. Jan Roman, Pen-sion letališče Brnik 4154 Prodam Z 101, letnik 1973 november. Strahinj 49 4155 Poceni prodam FIAT 600, registriran do konca leta in novo PLINSKO NAPRAVO za avto. Telefon 26-996 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Porenta Franc, Breg ob Savi 75, Kranj 4157 Prodam FIAT Z 843 ccm. Ogled v A vtomoto zvezi, Koroška 53 4158 Prodam ZASTAVO 750, registriran do aprila 1978, tudi na ček. Jesenko Janez, Žiganja vas 32, Tržič 4159 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, ravno registrirano. Telefon št. 24-891 4160 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1969. Grobin, Moše Pijade 3 4161 Prodam avto PRIKOLICO 200 X X 130, nosilnost 500 kg. Roblekovo naselje 19, Radovljica 4162 Prodam ZASTAVO 750. Šenčur, Pipanova 23 4163 HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA odpira v ponedeljek, 13. 6. vrtno restavracijo, ki bo odprta od 15. do 22. ure. Prodam FIAT 600, letnik 1962. Udir Marica, Sp. Besnica 25 4164 Prodam RENAULT R 8. Cena po dogovoru. Gril, Stara vas 7, Žiri 4165 Prodam dobro ohranjen AMI. Šmidova 13, Cirče 4166 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974. Jelenčeva 27, Kranj, pri tovarniIBI 4167 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 in OVCO. Zg. Bitnje 194, pri Puškami. Agnič Ivan 4168 Poceni prodam FIAT 1100, letnik 1962. Registriran do leta 1978. Naslov: Odlasek Ciril, Pot ilegalcev 9, Koroška Bela, Jesenice 4169 Prodam camping PRIKOLICO brako v dobrem stanju. Pančur, Cerklje 155 4170 Prodam MOPED tomos, letnik 1974, 14TLS. Ugodna cena. Vodnik Alojz, Trboje 80, Kranj 4171 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Ogled v nedeljo dopoldan, Jerič, Velesovo 41 4172 Prodam dobro ohranjen MOPED SL 15, letnik 1974. Naslov: Homar Marko, Cirilova 15, Kranj 4173 Ugodno prodam AVTO princ NUS - 110. Bogo Gruškonjak, Kropa 25 4174 Prodam Z 750, letnik 1969. Korek Franc, Šenčur, Mlakarjeva 46, telefon 41-020 4175 Prodam PRINCA 1200 C. Lahov-če 27 4176 Prodam PRIKOCIO za osebni avto. Snedičeva 2, Kokrica 4177 Prodam osebni fiat KOMBI zastava 750 de luxe, letnik 1976. Vrba 16, Žirovnica 4218 Prodam Z 750 lux, 1972. Šavs, Srednja vas 12, Šenčur 4219 Prodam osebni avto AMI 8, letnik 1970, po generalni, z novo glavno gredjo. Cena 5200 din. Galičič, Valja včeva 4, Kranj 4220 Ugodno prodam VW kombibus v zelo dobrem stanju. Likozar, Jesenice, C. talcev 7/b ali telefon do 15. ure 24-554 4221 Ugodno prodam AMI 8 break, letnik 1969, registriran do januarja. Ogled vsak dan popoldan od 15. do 19. ure. Jagrič, Valjavčeva 8, Kranj Prodam ŠKODO 1000 MB v nevoznem stanju, celo ali po delih. Jože Konc, Mošnje 37, Radovljica Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Ceranič Živ-ko, Stritarjeva 5/II, Kranj 4235 SPAČEK, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 22-853 interna. 12, Rauch. Od ponedeljka dalje popoldan. 4236 VALILNICA NAKLO prodaja 10 tednov stare jarčke v sredo, 15. junija od 8. do 12. ure v vzrejališču Podbrezje (poleg trgovine). GKZ - TZE Naklo stanovanja Nujno iščem eno- ali dvosobno STANOVANJE. Najboljšemu ponudniku dam 2000 din nagrade. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati pod Dober plačnik 4225 Opremljeno sobo oddam dekletu. Jezerska c. 6, Kranj 4226 Na Bledu nudim MANJŠE STANOVANJE za več let proti predplačilu najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 4227 Oddam SOBO v najem za 5 mesecev starejši ženski ali moškemu. Zaželen pošten, soliden Sloveijec za pomoč slabovidnemu. Zaplotnik Janez, Golnik 57 4228 Iščem SOBO v centru ali okolici Kranja. Oddati ponudbe pod Samski 4229 Mlad slovenski zakonski par išče SKROMNO STANOVANJE v Šk. Loki. Naslov v oglasnem oddelku 4237 4-članska družina nujno išče eno-sobno ali dvosobno STANOVANJE v bližnji okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4185 Zamenjamo dvoje STANOVANJ z odločbo na Koroški Beli pri Jesenicah za eno dvosobno v starejšem bloku v Kranju (Zlato polje ali Planina). Informacije na telefon 23-958, vsak dan po 18. uri 4186 Mlad zakonski par išče sobo v Kranju ali bližnji okolici ali Šk. Loki. Naslov v oglasnem oddelku 4187 Iščem STANOVANJE v bližini Kranja ali Šk. Loke; najrajši starejšo kmečko hišo še primerno za stanovanje. Manjše popravilo uredim sama. Oddati ponudbe pod Zelo nujno 4188 zaposlitve VAJENCA-KO za keramično stroko sprejmem. Konjedič Viktor, Šiškovo naselje 11, Kranj 4042 Primerno dekle za pomoč v kuhinji in strežbo iščem. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje zagotovljena. Gostišče ADERGAS, Velesovo 4043 Zaposlim in dobro plačam kvalificiranega SOBOSLIKARJA. Vzamem tudi vajenca za izučitev sobo-slikarske in pleskarske stroke. Sliko-pleskarstvo, Dežman Alojz, Kokrica, Betonova 2, Kranj, telefon 24-027 Honorarno zaposlimo natakarja — natakarico za strežbo ob nedeljah. Gostilna Lakner, C. na Brdo 33, Kokrica, Kranj 4190 posesti Hišo, enostanovanjsko z vrtom, na lepem kraju, možno za vikend ali stalno bivanje prodam. Oddati ponudbe pod Gorenjska — Žiri 4181 Prostor ca. 40 kvadratnih metrov v novozgrajeni hiši v Naklem oddam v najem. Primeren tudi za manjšo obrt. Interesenti naj oddajo ponudbe pod Naklo 4233 Vsako soboto ob 20. uri PLES v hotelu TRANSTURIST v Škofji Loki. IGRA SKUPINA MODRINA s pevcem STANETOM. VABLJENI! obvestila ODPRL SEM DELAVNICO za mizarske usluge, polaganje lesenih stenskih oblog in fasad. Cene zmerne. Se priporočam. Erjavec Viktor, Cankarjeva 17, Kranj 4230 EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, telefon 22-059, popoldan 3634 Hitro in poceni vam nudim vse OBRTNIŠKE USLUGE v stanovanju. Telefon 23-274, Kranj 4182 ŠIVILJA sprejme honorarno serijsko delo na domu. Šivam tudi za OW. Oddati ponudbe pod Hitro — solidno 4183 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801. Kržišnik Janez, Šk. Loka, Frankovo naselje 70 4184 Trgovsko podjetje NAMA LJUBLJANA Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta za TOZD Veleblagovnica ŠKOFJA LOKA 1. prodajalce tehnične stroke 2. natakarja 3. kuharja 4. snažilko Pogoji: pod tč. 1.: šola za prodajalce, poskusno delo en mesec pod tč. 2.: gostinska šola, poskusno delo en mesec pod tč. 3.: gostinska šola, poskusno delo tri mesece pod tč. 4.: nedokončana osemletka, poskusno delo en mesec Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva 2, osem dni po objavi. izgubljeno Izgubil sem 7-mesečnega NEMŠKEGA OVČJAKA. Najditelja prosim, naj sporoči na naslov: Juvan, Skokova 5, Stražišče 4231 prireditve OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako SOBOTO ples ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA 4232 Gasilsko društvo Cerklje proslavlja v nedeljo, 12. junija, ob 14. uri 85-letnico svojega obstoja. Parado bo spremljala mengeška godba. Po paradi vrtna veselica s srečelovom. Kegljanje za kolo. Zabavali vas bodo Veseli trgovci. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vabljeni 4191 Na JEZICI pri Ljubljani vsak petek, soboto in nedeljo PLES. Igra ansambel JEVŠEK 4192 Hotel ALPE ADRIA, Radovljica priredi v nedeljo, 12. junija, ob 18. uri VELIKI PLES. Igra in poje skupina AMARO. Gostja večera Sonja Gabršček 4193 Gasilsko društvo MEDNO priredi v SOBOTO ob 17. uri VELIKO VESELICO. Igra ansambel Jevšek. 4194 ŠD ŽABNICA priredi v nedeljo VELIKO VESELICO. Igra ansambel Jevšek 4195 ZAHVALA Ob smrti drage mame Helene Zupan roj. Rabič se iskreno zahvaljujemo za izkazano sočutje vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji poklonili toliko cvetja. Iskrena hvala g. župniku za obred. Sin Janko ZAHVALA Ob težki izgubi drage žene, sestre Marije Mihelač roj. Skumavec iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter za izrečena pismena in ustna sožalja. Hvala pevcem za žalostinke in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči mož Jože, brat z družino in ostali sorodniki. Jesenice, 2. junij 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, babice, sestre in tete Helene Saje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko lepega cvetja. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Miranu Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku in Mihelci Skuber za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem DU iz Kranja za žalostinke, cerkvenim pevcem, družinam Polajnar, Šavs, Parte, Karničar, ki so v najhujših trenutkih sočustvovali z nami in nam pomagali. Vsem še enkrat hvala! Sin Franci in Midica z družinama ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega sina, brata in strica Zvonimira Rozmana se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in za vse tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo NK Kokrica in g. Ribnikar za vso pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za žalostinke in organizacijam tovarne IBI. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči: mama, ata, brata Branko in Tine z družino, sestre Cvetka, Olga in Draga z družino. Kokrica, 7. junija 1977 nesreče Padel z motorjem Žiri — V nedeljo, 5. junija, ob 19.30 se je na regionalni cesti v Zireh pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Ludvik Sporiš (roj. 1939) iz Žirov je pri hiši št. 22 v Zireh zapeljal desno v kanal in padel: huje ranjenega so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Trčil v avto Žiri — V ponedeljek, 6. junija, se je na regionalni cesti v Stari vasi v Zireh pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marja Pečelin (roj. 1947) iz Brekovice pri Zireh je peljala proti Trebiji. V desnem nepreglednem ovinku pri hiši št. 22 ji je na cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem Jakob Cigale (roj. 1952) iz Jarčje doline, ne da bi se poprej prepričal, če je cesta prosta. Voznica na kratki razdalji nesreče ni mogla preprečiti, čeprav se je motoristu umikala v levo. Voznik Cigale je trčil v avtomobil, padel in si zlomil nogo. Otrok pred tovornjak Mlaka — Na lokalni cesti na Mlaki je v ponedeljek, 7. junija, dopoldne nenadoma z desne strani pripeljal na cesto na otroškem kolesu 5-letni Boštjan Ambrožič z Mlake; prav tedaj je privozil tovornjak, ki ga je vozil Mihael Tavčar z Dru-lovke. Čeprav je voznik odvil v desno, da bi se izgonil otroku, je tovor- njak dečka zadel, da je padel in se hudo ranil; v kritičnem stanju so ga prepeljali v Klinični center. Pripeljal pred avto Radovljica — V sredo, 8. junija, nekaj pred 17. uro se je v križišču Kranjske ceste in Šercerjeve ceste pripetila prometna nezgoda. Aleš Gašperšič, star 12 let iz Radovljice se je s kolesom peljal proti prednostni Kranjski cesti, na prtljažniku pa je sedel še 12-letni Matjaž Orožem. Aleš se ni dovolj prepričal, če je prednostna cesta prosta in je zapeljal nanjo prav tedaj, ko je mimo pripeljal v osebnem avtomobilu voznik Božo Ličar (roj. 1954) s Posavca. Čeprav je voznik zaviral in se kolesarju umikal, je prišlo do nesreče. Aleš si je pri padcu zlomil nogo, Matjaž pa je bil lažje ranjen. Oba se zdravita v jeseniški bolnišnici. Prehitro v ovinek Kranj — V sredo, 8. junija, ob 22. uri se je na Cesti 1. maja pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Svatovšek (roj. 1952) iz Kranja je peljal od Poštne ulice preko mostu; v ostrem desnem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, da je trčil v službeni avtomobil milice, ki je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju ni bil.nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 14.000 din. L. M. Podjetje za PTT promet Kranj Poštna ulica 4, n. sol. o. razglaša za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA MEDKRAJEVNA KABELSKA OMREŽJA 2. REFERENTA ZA SAMOUPRAVNE PREDPISE 3. REFERENTA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 4. REFERENTA ZA SISTEM NAGRAJEVANJA 5. FAKTURISTA Pogoji za sprejem so naslednji: pod tč. 1. elektro fakulteta — odd. za šibki tok; pod tč. 2.-4. pravna fakulteta; pod tč. 5. ekonomska srednja šola. Za delovno mesto pod 1. je na voljo družinsko kadrovsko stanovanje. Za vsa razglašena delovna mesta traja poskusno delo tri mesece. Prošnje sprejema splošna služba podjetja. SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta 'delovna mesta v: TOZD POTNIŠKI PROMET, KRANJ: 1. vodje rent a car 2. vodje poslovalnice na Brniku Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod 1.: višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v komerciali, aktivno znanje enega tujega jezika — nemško ali angleško, moralno politične kvalitete, poskusno delo 3 mesece; pod 2.: višja izobrazba ekonomske, komercialne ali prometne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali vodstvenem delovnem mestu, aktivno znanje enega tujega jezika, poskusno delo 3 mesece. OSP ZA SPLOŠNE IN GOSPODARSKE ZADEVE ŠKOFJA LOKA. samostojnega referenta za pravne zadeve Pogoji za zasedbo delovnega mesta: visoka izobrazba - pravna fakulteta ter 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Posebni pogoji: poznavanje delovnega, statusnega, gospodarskega, civilnega, upravnega, kazenskega, upravno-kazenskega prava ter njihovih postopkov ter vseh vrst zavarovanj. Poskusno delo 3 mesece. Delo na vseh delovnih mestih se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4 b, 7 dni po objavi. s sodišča Vzela sta harmoniko Na osem mesecev zapora in na plačilo odškodnine v višini 15.000 din je obsodilo okrožno sodišče v Kranju Ibrahima Veliča, avtoprevoznika iz Ljubljane in Tomaža Prezlja, prav tako avtoprevoznika iz Ljubljane. Oba sta se znašla pred sodiščem, oba tudi ne prvič, ker sta 11. februarja 1975 iz veže gostilne Berce v Nemiljah vzela harmoniko last Milana Ferliča. Oba sicer to zanikata; tudi to, da bi sploh bila v Nemiljah, vendar se je sodišče na podlagi pripovedovanja prič prepričalo o nasprotnem. Velič in Prezelj sta se na pustni torek pred dvema letoma vračala iz Avstrije s Prezljevim avtomobilom znamke peugeot caravan puljske registracije. V Kranju sta se ustavila pri Prezljevi sestri in* spraševala za njenega moža in za nekega znanca, vendar ju ni bilo doma. Sestra je qjja napotila proti Čepuljam. Vendar pa tako Velič kot Prezelj nista poznala poti Čepuljam in sta zato zašla v Nemilje. Ustavila sta se v gostilni Berce, kjer je bila pustna zabava, na kateri je igral s čisto novo hramoni-ko Milan Ferlič. Medtem ko sta spraševala za pot na Čepulje, so v gostilno prišle maškare, zato so jih gosti obkrožili, tudi harmonikar je odložil svoje glasbilo na mizo v veži ter skupaj z drugimi odšel v gostilniško sobo. Nekdo je tudi zaprl vrata v vežo. Tako sta v veži ostala le Velič in Prezelj ter harmonika. Ko so čez kakih deset minut gostje spet prišli v vežo in je harmonikar hotel spet raztegniti svoj »meh«, vreden več kot poldrugi milijon starih din, je bila miza prazna, obeh moških, ki sta spraševala za pot tudi ni bilo več, prav tako ne njunega avtomobila. Oškodovanec je tatvino prijavil na postajo milice. Oba obtoženca sta zanikala tudi na glavni obravnavi, da bi sploh bila v Nemiljah, kaj šele da bi vzela harmoniko. Vendar pa so ju priče podrobno opisale, tudi njun avtomobil. Čeprav harmonike niso našli, se je sodišče prepričalo, da nihče drug v gostilni ni mogel niti ni imel interesa vzeti harmonike. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da imata oba mladoletne otroke, ni pa moglo seveda mimo tega, da sta bila oba že kaznovana za podobna dejanja. L.M. Glasbena šola Kranj Sprejemni izpiti za šolsko leto 1977/78 bodo 20. junija ob 9. in 15. uri v Glasbeni šoli Kranj. Vpisovali ne bomo za klavir in harmoniko, ker sta oddelka prenapolnjena. Izpiti bodo za: oboo, klarinet, fagot, rog, pozavno, violino, violončelo, kontrabas, kitaro, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Svet šole Sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil ljubi mož, ata, stari ata, sin in brat Franc Kolar slikopleskarski mojster v pokoju Pogreb nepozabnega bo v soboto, 11. junija, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Danica, sinovi Marjan, Franc in Mirko z družinami, mama in ostalo sorodstvo Kranj, 8. 6. 1977 ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage žene in mame Vere Luštrek roj.Pečar se najlepše zahvaljujem za darovane vence, za cvetje. Moja prisrčna zahvala duhovščini, g. dekanu. Prav tako se zahvaljujem vsem duhovnikom, ki so brali in peli sv. mašo. V seniki so jo spremili na zadnji poti se iskreno zahvaljujem. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči: mož Franc, hčere Darinka, Milena, brat Joža in polsestra Zlata. Kranj, junija 1977 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega sina, moža, očeta, starega očeta in brata Bernarda Pagona iz Hobovš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, vence, izrekli sožalja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala govornikom za poslovilne besede, župniku Jakobu Kralju za pogrebni obred, pevcem za žalostinke, inštitutu Golnik in dr. Bojanu Gregorčiču za njegovo zdravljenje. Še prav posebno pa se zahvaljujemo članom GD Sovodenj za njihovo nesebično pomoč. Žalujoči: žena, otroci, mama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Hobovše, Žiri, Javorjev dol, Sovodenj, Škofja Loka, Kranj, Novo mesto, Ljubljana 30. maja 1977 ZAHVALA Ob nepopisno boleči, nenadni, tragični izgubi našega nenadomestljivega 29-letnega moža, sina, brata, strica in nečaka Franca Štiblja iz Sv. Duha pri Škof ji Loki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam lajšali nepopisno bolečino ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, vaščanom, sodelavcem iz podjetja Gradiš, prijateljem in znancem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi tako prerani zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za prelep obred, govorniku in pevcem za ganljive poslovilne besede in žalostinke ob odprtem grobu, dr. Ivici Marn za nesebično in moralno pomoč ob teh težkih dneh. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Marinka, mama, ata, brat Polde, sestre Milka, Marinka, Francka, Dragica z družinami, tašča s svojcj in ostalo sorodstvo Sv. Duh Petek - 10. jun\ja 1977 Glas — 15. stran Portret tedna Božo Crijevič: Cilj druga liga PREDDVOR — Končalo se je republiško prvenstvo v ženski rokometni ligi, kjer je velik uspeh poleg Krke dosegla tudi mlada ekipa Preddvora z uvrstitvijo na odlično tretje mesto. Ekipo je skozi prvenstvo uspešno vodil trener Božo Crijevič. Kako ocenjujete nastop v ženski republiški rokometni ligi? »Z doseženim uspehom amo več kot zadovoljni, saj smo v glavnem računali, da ostanemo v ligi. Doseženo tretje mesto je rezultat trdega in sistematičnega dela. Po osvojitvi naslova republiških pionirskih prvakinj lansko leto. ko so igralke še nastopale v LCRL, je tretje mesto dosedaj največji uspeh ženske vrste Preddvora. Pretekli teden pa so naše igralke sodelovale tudi na mladinskem festivalu »Bratstvo in edinstvo« v Nišu in zasedle tretje mesto v itredno močni konkurenci. Kako ste se pripravljali za nastope in ali je bilo dosti težav? »Posebnih priprav nismo imeli, ker je bilo premalo finančnih sredstev. Za vse telesno vzgojno društvo »Partizan« Preddvor smo dobili šest starih milijonov. Društvo pa ima tri nogometne ekipe, po dve ženski in dve moški rokometni vrsti ter kegljaško in šahovsko sekcijo. Kljub temu so dekleta redno trikrat tedensko prihajala na treninge, zato tudi uspehi niso izostali. Tudi v letošnjem letu financiranje še vedno ni urejeno, tekmuje pa se že po novem tekmovalnem sistemu.« Kakšni so po vašem mnenju novi tekmovalni sistemi? »V novih tekmovalnih sistemih ne vidim veliko dobrega, posebno za kolektivne športe ne. Za posameznike je to dosti v redu, kjer se rezultati laže izmerijo in tekmovalec ni čustveno vezan na klub in mu je važen le osebni dosežek. Pri kolektivnih športih nastanejo že pri prvem treningu določene težave, šola v dopoldanskem in popoldanskem času, dvoizmensko delo, slabe avtobusne zveze itd. Po novem se kažejo tudi zaprtosti v tekmovalnem sistemu. Centri so že določeni in ne vidim možnosti, da bi se lahko center selil v drug kraj kjer delajo boljše. S področja petih gorenjskih občin lahko nastopa po novem le ena ekipa v republiški ligi Primer Save in Preddvora. Sava bo morala ne glede na mesto na lestvici zapustiti republiško ligo, ker je slabše uvrščena. Ce izpade iz H ZRL — Sever tudi ekipa Alplesa, bosta eno leto obe ekipi igrali v republiški ligi, nato pa bo bolje uvrščeno moštvo ostalo v ligi, slabše pa izpadlo, čeprav bo slabše uvrščena ekipa na tretjem mestu. Združitev obeh klubov pa je po mojem mnenju nemogoča. Dokler se je v manjših društvih še delalo, se je še dalo dobiti igralca za selekcijo, v bodoče pa mislim, da se po teh klubih ne bo delalo več tako resno in za selekcijo ne bo več prirastka. Nekateri trenerji, ki so preje delali z veliko volje, veselja in vneme, ki jim denar ni bil važen, so opustili treniranje, ker pred sabo ne vidijo nobenega cilja. Mislim, da v tem novem tekmovalnem sistemu še zdaleč ni vse rešeno, zlasti pa se ustavi pri finansiranju pionirskih selekcij. Preje je večino stroškov za šolsko ekipo, ki se je uvrstila na področno prvenstvo, nosila šola, po novem pa nastopijo težave s financiranjem na področnem oziroma republiškem prvenstvu, financiranju trenerja, ki vodi selekcijo in nadomeščanje v njegovi odsotnosti«. Kakšni pa so vaši načrti za prihodnje? »Ker je naša ekipa še zelo mlada, mislim, da še ni dala vse od sebe. Zato v prihodnjih letih pričakujem še boljšo uvrstitev. Da bi se vse igralke lahko udeleževale treningov, bi morali treninge preložiti na večerni čas, kar pa v Preddvoru še ni mogoče, ker nimamo razsvetljave na rokometnem igrišču. Že lani smo dali prošnjo s predračunom in vso dokumentacijo, vendar še do danes nismo dobili odgovora. Mislim, da je razsvetljava za napredek rokometa nujno potrebna. Naša ekipa je v slovenski ligi edina, ki še nima razsvetljave na igrišču in si ne more privoščiti skupnih priprav za prihodnjo sezono«. Vaše želje? »V prvi vrsti bi si želel, da bi vse igralke tudi v bodoče še dolgo igrale skupaj in da ne bi bilo preveč poškodovanih, kot se nam je to pripetilo letos. Velika želja pa je tudi ureditev razsvetljave na rokometnem igrišču in rešitev financiranja, največja želja pa je seveda uvrstitev v drugo zvezno rokometno ligo. J. Kuhar Ali je že vse odločeno? Teniški gemi KRANJ - Za teniske »mušketirje« Triglava ni počitka. Čeprav jim večkrat pona-gaja vreme, se nezadržno pripravljajo za letošnje nastope. V preteklih dneh so gostovali v Beljaku, kjer so merili moči v prijateljskem dvoboju. Beljačani so bili le za odtenek boljši, saj so izid - 10:9 - zaključili v svojo korist. Kranjčan Sodnik je nastopil tudi na kvalifikaciji za vstop med šestnajsterico, ki se bo potegovala za članski posamični naslov SRS. V finalu je sicer Kamničan Bogataj premagal Sodnika, vendar bo le-ta skupaj z Znidarjem, J. Mulejem in Jezerskom zastopal barve Triglava na tem prvenstvu. Vsekakor lep uspeh. Kei i Mar.ooru še niso nared teniška igrišča, je bilo v njihovi organizaciji slovensko prvenstvo mladincev v Rogaški Slatini. Med to druščino - šestnajstih -ao nastopili tudi trije triglavani. Med osme-rico najboljših slovenskih mladincev sta se Prebila Kranjčana Gorenje in Aleš. med- Peteroboj '77 JESENICE - V soboto bodo v tem železarskem mestu športne igre gumarjev, kovinarjev, steklarjev, kemikov in železarjev pod naslovom Peteroboj '77. To bo obenem tudi osrednja športna manifestacija v jeseniški občini v počastitev letošnjih velikih jubilejev. Letošnji peteroboj je jubilejni« deseti po vrsti. Skoraj 300 športnikov iz Save Kranj, Ferralita Žalec, Steklarne Hrastnik, Donita Medvode in Železarne Jesenice se bo pomerilo v sedmih športnih panogah: v malem nogometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu, kegljanju na asfaltu, streljanju z zračno puško in rokometu. Posebnost peteroboja je predvsem v tem, da se na športnem področju srečajo delavci iz petih različnih gospodarskih panog. Pokrovitelj Peteroboja '77 je Železarna Jesenice, prireditelj koordinacijski svet ZSMS, organizacija pa je zaupana članom komisije za športno rekreacijo, ki bodo Posamezna tekmovanja izvedli s pomočjo in sodelovanjem jeseniških športnih društev in organizacij. J. R. Poprečni rezultati Kranj — V kvalifikacijah za Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke je v soboto nastopilo okoli 50 tekmovalcev Triglava. Doseženi so bili večinoma poprečni rezultati, omeniti pa velja pionirja Skazo in Kurijevo, ki sta se z 11,7 in 12,9 izkazala v prvem nastopu v teku na 100 m. Hitra sta bila tudi Bačar (100 m) in Križaj (400 m). Pavlinova pa je prvič preskočila 151 cm. REZULTATI: mladinci - 100 m: 1. Skaza 11,7, 2. Bačar 113, 3. Majer 12,4; 400 m: 1. Križaj 54,1, 2. Mihelič 60,5, 3. Stre« 65,4; 1000 m: 1. Frelih 2:55,6, 2. Grozdek 2:56,7, 3. Eržen 3:02,2; daljava: 1. Skaza 567, 2. Bačar 513, 3. Grašič 459; višina: 1. Bizjak 175,2. Siiar 125; palica: 1. K urnik 370, 2. K ura t 270. 3. Sajovic 260; krogla: 1. Gašpirc 1030, 2. Hudo-bivnik 10,20. 3. Dulič 8,60; dlak: 1. Bizjak 34,78, 2. Štros 19,16; kopje: 1. Kumik 4330, 2. Ziherl 35,48, 3. Dulič 32,74; 4X100 m: 1. AK Triglav 49,2; mladinke - 100 m: 1. Kuri 123, 2. Sturm 14,3, 3. Sajovic 14,6; 200 m: 1. Draksler 30,9, 2. Smid 313, 3. Bajželj 323; 800 m: 1. Beke 2:30,1. 2. Sušnik 2:33.4; daljava: 1. Premrou 465, 2. Teran 449. 3. Gogala 441; višina: 1. Pavlin 151. 2. Sušnik 145.3. Rant 145; disk: l.Skubic 23.44. I. K. tem ko je Čirič zaigral slabše kot so pričakovali. Tako kot člani, članice, mladinci in mladinke tudi najmlajši ne počivajo. Pionirji vsak dan pridno vadijo, saj je pred njimi prvi letošnji nastop. V Kranju bo 19. in 20. junija prvenstvo SR Slovenije za pionirje. Zato bodo že v nedeljo gostovah v Mariboru, kjer bodo merili svoje moči s pionirji ŽAK. Med tednom pa bodo na teniških igriščih v Kranju gostovah mladi igralci ljubljanske Ohmpije. -dh Množično strelsko tekmovanje ŽlKl — V osnovni šoli v Zireh je bilo množično tekmovanje z zračno puško, ki je bilo obenem v počastitev dneva mladosti in letošnjih velikih jubilejev. Ob organizaciji strelske družine Tabor Ziri so nastopile vse strelske sekcije in veliko posameznikov. Največja udeležba pa je bila v kategoriji pionirjev in pionirk. Rezultati - člani: ekipno: 1. SS Kladi var 410. 2. SS Mizarsko podjetje 382, 3. SS Kladi var II 349; mladinci: 1. SS Mladinci 453. 2. SS čevljarska šola 307, 3. CSlC II 304; pionirji: 1. OS Ziri 482; mladinke: 1. SS Mladinke 410, 2. SS ČSIC. 3. SS Kladi var; pionirke: 1. OS Ziri 430; posamezno — člani: 1. Bačar (Etiketa) 151. 2. Gladek 148. 3. Vehar (oba Kladi var) 147; mladinci: 1. Mrak (Mladinci) 165, 2. Mlakar (Poiiks) 152. 3. Jurjevčič (Mizarstvo) 149; pionirji: 1. Jereb 164. 2. Oblak 162, 3. Bač-nar 156; članice: 1. Podobnik (Kladivar); mladinke: 1. Dolenc 156,2. Kolen« (obe Mladinke) 154. 3. Pregelj (CSIC) 102; pionirke: 1. Primožič 160. 2. Smeh 136, 3. T reven (vse OS Ziri) 134. L. Mrak Nogometni turnir v Šk. Loki SKOPJA LOKA - Na nogometnem igrišču v Puštalu v Skofji Loki se bo jutri začel velik mednarodni nogometni turnir. Pripravlja ga komisija za prijateljsko sodelovanje s pobratenimi občinami pri skupščini občine Škofja Loka ter škofjeloški nogometni klub LTH. Tekmovanja se bodo udeležile ekipe Sel na Koroškem v Avstriji, Medicine in Sovodenj v Italiji, Smederevske Palanke iz SR Srbije ter Alplesa iz Železnikov in LTH iz škofje Loke. Slovesna otvoritev turnirja bo jutri ob 0.30 na igrišču v Puštalu, nato pa bo tekmovanje trajalo približno do 10. ure. Ob 20. uri pa bo v samopostrežni restavraciji na Trati sptejem za vse udeležence turnirja, udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki skupščine občine Škofja Loka in vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij. V nedeljo, 12. junija, ob 0. uri bo najprej nogometna tekma za 3. in 4. mesto, ob 10. uri pa za prvaka mednarodnega turnirja. Takoj po končani tekmi bo tudi podelitev duplom in pokalov najboljšim. Tekme bodo sodili izkušeni sodniki Vehar, Rupar, B en kič, Grošelj, Božnar in K rajnik. -jg ŠKOFJA LOKA - Ali je na drugem članskem košarkarskem turnirju že padla odločitev o novem nosilcu, ki bo v novi sezoni nastopil s članskim moštvom v republiški košarkarski ligi. Organizator turnirja je bil košarkarski klub LOKAINVEST, tekme pa so se odigrale v telovadnici osnovne šole Peter Kavčič v Skofji Loki. LOKAINVEST : JESENICE 94:93 (42:33) Sodnika: Poljšak, Hafnet (oba Kranj). Lokainvest: Cujevič 3 (1:2), Franko 14 (2:9), Habjan J. 8, Eržen 18 (2:3), Gantar (0:2), Hab-janP. 28 (10:15), Balderman 13 (3:5), Stre-kelj 10. Jesenice: Ažman 1 (1:2), Noč 6 (2:3), Pi-vač 2, Ličof 2. Pirih 21 (7:9), Božič 37 (13:18), Vauhnik 21 (7:7), Jančič 3 (1:3). Pod vodstvom trenerja Janeza Nastrana je nosilec škofjeloške reprezentance LOKAINVEST že drugič premagal svojega tekmeca z Jesenic. Ze na začetku tekme so škofjeloški igralci dali vedeti, da so se za srečanje pripravljali. Jeseničani so le enkrat uspeli izenačiti. Prvenstvo Elektromehanike v rokometu in streljanju KRANJ — Sindikalna konferenca Iskra Elektromehanika je priredila prvenstvo Elektromehanike v rokometu in streljanju z zračno puško. V rokometu je sodelovalo 6 ekip. Prvak Elektromehanike je tako postala ekipa TEA, ki je v finalni tekmi premagala ekipo Števcev z rezultatom 22:17, Stikala pa ATC 10:0 b. b., ker ekipa ATC (lanskoletni prvak) ni prišla na igrišče. Vrstni red: 1. TEA, 2. Števec, 3. Stikala, 4. ATC, 5. Vzdrževanje, 6. Orodjarna. V doslej najmnožičnejšem tekmovanju v streljanju z zračno puško pa je sodelovalo 15 štiričlanskih ekip v moški in 4 štiričlanske ekipe v ženski konkurenci. Obenem pa je bilo tudi izbirno tekmovanje in zadnje priprave pred XIII. letnimi športnimi igrami Iskre, ki bodo v času od 17. do 19. junija v Novi Gorici. Rezultati - moški: 1. ERO 699, 2. Orodjarna 684, 3. Števci 675, 4. ATC 672, 5. Vzdrževanje 641, 6. Stikala 632, 7. TEA 616, 8. Skupne službe 609; posamezno: 1. Naglic (ERO) 185, 2. Plestenjak (ERO) 182, 3. Zupančič (Števci) 180, 4. Rozman (Orodjarna) 177, 5. Šilar (ATC) 177, 6. Peternel (Stikala) 177; ženske: 1. TEA 440, 2. Števci 220, 3. ERO 206, 4. ATC 205; posamezno: 1. Malovrh (TEA) 164, 2. Oblak (Števci) 163, 3. Marn (TEA) 153, 4. Rozman (TEA) 127,5. Cegnar (TEA) 121. L. Glavač Borbeno kolo TRŽIČ - V 7. kolu v občinski TRIM rokometni ligi so bili doseženi naslednji izidi: Križe : Veterani (Tržič) 18:18 (11:9); Tiko : Peko 0:10 b. b.; Odred severne meje : Klub študentov 19:16 (8:8); Mercator : Križe (Veterani) 0:10 b. b.; Trio: BPT 20:23 (9:12). Lestvica: Križe 7 6 1 0 252:128 13 Veterani (Tržič) 6 5 1 0 169:118 11 Peko 7 5 0 2 155:125 10 Veterani (Križe) 7 4 1 2 118:107 9 Klub študentov 7 4 0 3 175:142 8 BPT 7 4 0 3 143:135 8 Odred sev. meje 7 2 1 4 151:179 5 Mercator 7 1 0 6 130:210 2 Tiko 7 1 0 6 50:110 2 Trio 6 0 0 6 116:178 0 J. K. Pomembni srečanji zveznih ligašev Škofja Loka — Jutri igrajo v II ZRL -Sever za ženske zadnje kolo. Rokometašice Alpiesa igrajo ob 17. uri na igrišču osnovne šole v Železnikih izredno pomembno rokometno srečanje z ekipo Partizana iz Raiča. Polde Nastran pravi o srečanju: »Zavedamo se pomembnosti tega srečanja. V poštev bi nam prišla le zmaga«. Rukometaši Jelovice bodo v predzadnjem kolu igrali jutri ob 17. uri na igrišču Puštala v Skofji Loki z Inlesom. Z malo več športne sreče in nepristranskim sojenjem bi v soboto lahko zmagali v Senju, saj so v finišu vodili celo s tremi goli prednosti. O srečanju Jelovica : In les je Igor Stupnišek, trener RK Jelovica dejal: »Jutri se obeta v Skofji Loki izredno pomembno in zanimivo drugoligaško srečanje. V goste nam prihaja zelo dobra in borbena ekipa. Vseeno ob podpori gledalcev računamo na zmago, saj bo srečanje zadnjega kola v Kutini z ekipo Industro-montaže še dosti težje.« J. Kuhar Rokometne novice PRVO KOLO ZA JUGOSLOVANSKI POKAL Kranj — Jutri in v četrtek bodo na področju kranjske občine odigrali prvo kolo v rokometu za jugoslovanski pokal. Izredno zanimivi bosta predvsem tekmi Preddvor : Krvavec in Gor. sejem : Veterani. Pari prvega kola: Preddvor : Krvavec (jutri ob 17.30). Resnica . Duplje (jutri ob 17.30).'Gorenjski sejem : Veterani (jutri ob 19.30). v četrtek pa bosta odigrani srečanji Sava : Huje ob 18.30 in Zahnica : Sloržič ob 19. uri. Tekme drugega kola bodo na sporedu v soboto. ČETRTA SLOVENSKA ROKOMETNA ŠOLA Tudi letos organizira Rokometna zveza Slovenije tokrat že četrto šolo rokometa, ki bo od 29. junija do 4. julija v Seči pri Portorožu. Namenjena je predvsem strokovnemu izpopolnjevanju trenerjev in vaditeljev. Predsedstvo Rokometne zveze Slovenije pa je sprejelo sklep, da se bodo v letošnji šoli izdajale licence za Ire-nerje, zato je udeležba za trenerje moške it) ženske republiške rokometne lige v tej Soli obvezna. V SOBOTO SKUPŠČINA RZS V soboto bo v Ljubljani skupščina Kokomet-ne zveze Slovenije s trinjastimi točkami na dnevnem redu. Med pomembnimi točkami dnevnega reda so tudi počastitev partijskih iu Titovih jubilejev, poročilo o delu in razvoju rokometne organizacije v zadnjih štirih leiih in sprejem smernic in sklepov za bodoči razvoj rokometne organizacije in sprejem sistema tekmovanja za tekmovalno sezono 1977/7H. ki naj bi se delil na vzhodno in zahodno skupino, vsaka pa bi štela po osem ekip. J. Kuhar Posamezniki poražene ekipe poraza niso znali športno prenesti in so po končani tekmi grozili sodnikoma, ki sta svojo nalogo po oceni dobro opravila. RADOVLJICA : JESENICE 63:66 (29:32) Sodnika: Hafner, Poljšak (oba Kranj). Radovljica: Vidic 10 (4:6), Potočnik 4, Lah 5 (1:3), Novak 8 (2:6), Ster 15, Markelj 2, Gel-ter 2, Marš 8 (2:3), Pogačar 9(5:10). Jesenice: Ažman 17 (6:13), Grzetič 9 (3:11), Pivač 11 (1:1), Ličof 11 (3:5), Mihelič 7 (1:1), Božič 3 (1:2), Janjič 8 (2:3). V tekmi proti Jeseničanom so mladi košarkarji iz radovljiške občine dokazali, da je bilo dosedanje delo v vzgoji in vadbi pravilno zastavljeno. Na prihodnjem turnirju za nosilca druge članske selekcije bodo, če bodo tako nadaljevali s svojim delom, trd oreh za vse ostale. Nekajletno delo Janka Staneka, trenerja in vodje košarke v Radovljici se že obrestuje. LOKAINVEST : RADOVLJICA 92:49(48:22) Sodnika: Poljšak, Hafner (oba Kranj). Lokainvest: Cujevič 8 (0:1), Kopač 12, Franko 8, Habjan J. 4, Eržen 2, Vujič 2, Gantar 18 (4:4), Habjan P. (0:3), Balderman 6, Štre-kelj6,Šubic lO.Selak 16. Radovljica: Vidic 9 (3:5), Ster 12 (2:6), Novak 8 (4:5), Potočnik 6, Pogačar 14 (2:7). Trener škofjeloških košarkarjev je dal v tej tekmi možnost vsem reprezentantom, da pokažejo svoje znanje proti mladim neizkušenim košarkarjem iz Radovljice. Pri domačinih se je izkazal igralec Selak, katerega matični klub je Gorenja vas. Reprezentantje Škofje Loke so si s to zmago teoretično že zagotovili v letošnjem letu nastop v republiški košarkarski ligi. Vendar bo kljub temu potrebno počakati še teden dni, ko bo na Jesenicah zadnje srečanje članskih reprezentanc. Lestvica: Škofja Loka — Lokainvest 4 4 0 344:291 8 Jesenice 4 2 2 306:301 4 Radovljica 4 0 4 227:285 0 Razigravanje v Kranju in Rovinju KRANJ - Tako kot plavalci so tudi vaterpolisti domačega Triglava, oba kluba to poletno sezono vstopata v jubilejno tridesetletnico organiziranega plavanja in vaterpola v tej gorenjski občini, so že opravili prvi dve srečanji kot uvod v sezono. Prvi dve srečanji z dubrovniškim prvoligašem Jugom sta pokazali, da se tudi tu dela s polno paro. Zavedajo se, da bodo le dobro pripravljeni lahko uspešno začeli vaterpolsko sezono v drugi zvezni ligi. Zato bodo vaterpolisti članskega moštva 22. in 23. junija gostovali na Reki, kjer se bodo v štirih srečanjih pomerili z reškim prvoligašem Primorjem. Njihovi mlajši vrstniki pa bodo svoj prvi prijateljski nastop opravili v Kranju. Tu bodo 18. in 19. junija namreč mladi igralci Primorja. Razigravanje dvanajsterice za dve skupini, ki bosta nato dali po šest moštev za nadaljevanje v drugi zvezni ligi, bodo v Kranju in Rovinju. Tako bodo v Kranju od 8. do 10. julija nastopile ekipe zadarskega Jedinstva, beograjske Crvene zvezde, kikindiški ŽAK, Koper, Vojvodina in domači Triglav. V Rovinju pa se bodo za prva tri mesta, ki bodo nato s kranjsko trojko dala elitno šesterico, borila moštva Kumborja, djenovičke Riviere, GOČ. Student, Hvar in domači Delfin. Prva šesterica bo nato po liga sistemu igrala za uvrstitev od prvega do šestega mesta, prvak te skupine pa bo v prihodnji sezoni zaigral v prvi zvezni ligi. -dh Začetek plavalnega pokala KRANJ — V letnem bazenu bo jutri zvečer spet živahno, saj bodo mlajši pionirji A in B startali v prvo kolo plavalnega pokala PZ Slovenije. Začetek pa je napovedan ob 16.30. Kot že rečeno, bodo mlajši pionirji in pionirke A in B svoje moči merili v kranjskem letnem bazenu. Njihovi starejši vrstniki pa bodo svoj nastop opravili v Ljubljani. V kopališču Kolezije bodo na startu starejši pionirji, člani ter mladinci. Zadnji rezultati predstavnikov gorenj- ske metropole so pokazali, da so za to letno sezono dokaj dobro pripravljeni in da od njih lahko pričakujemo tudi v teh nastopih odlične uvrstitve. To se namreč kaže že po rezultatih, ki so jih dosegli na otvoritvenem mitingu jugoslovanskih plavalcev, ki je bil pred dobrim tednom dni v Krškem in tudi po zadnjih nastopih v domačem bazenu. Vsi od najmlajšega pa do starejših vrstnikov so pokazali dobro formo, saj so v poprečju vsi izboljševali svoje osebne rekorde. -dh Ljubljanske mlekarne delovna organizacija za kmetijstvo živilsko industrijo, trgovino, izvoz — uvoz, Ljubljana Tolstojeva 63, o. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20 objavlja prosto delovno mesto 1. SPLOŠNEGA KLJUČAVNIČARJA za obrat proizvodnja Pogoji: — KV ključavničar, 1-letna praksa, — PK ključavničar, 3-letna praksa. Delo je samostojno in raznovrstno, od kandidata pa se zahteva široka uposoblje-nost in iznajdljivost pri delu. Sprejeti kandidat bo delo združil za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki je določen v sistematizaciji delovnih mest. Osebni dohodek po samoupranvem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo vloge, s priloženim dokazilom o zahtevani kvalifikaciji. Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavljenem razpisu na naslov: TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20, splošna služba, kjer je možno dobiti tudi ostale informacije. O izboru bomo kandidate pismeno obvestili v 10 dneh od sklepa samoupravnega organa. KRANJ - PRIPRAVE KOŠARKARJEV - Člansko moštvo Triglava - od leve proti desni stojijo: trener K lavora, Omahen, Mavric, Fartek, Lipovac, čepe: Urlep, Potočnik, Zupan, Erlah, Strniša, na .posnetku! pa manjkajo poškodovani Hribernik ter Košir, Štefe in Strekelj - se že vse od začetka maja na stadionu Stanka Mlakarja trikrat tedensko vneto pripravljajo na novo sezono. Čeprav so v tej končani sezoni izpadli iz druge zvezni lige, ima moštvo ponovno možnost, da se uvrsti v drugoligaško druščino. V ligo se avtomaično uvrsti slovenski prvak Domžale, ker pa sta se ljubljanska drugoligaša Slovan in Ilirija združila, je tako za predstavnike SR Slovenije še eno prosto mesto. Tako naj bi se za izpraznjeno mesto v tretji tekmi na nevtralnem igrišču pomerila drugouvrščena ekipa slovenske lige selekcija Dolenjske in Triglav. To srečanje naj bi bilo konec septembra ali v začetku oktobra. Triglavani imajo torej ponovno priložnost za uvrstitev v višje tekmovanje. Vemo pa da so prav lani v tretjem srečanju v Novem mestu z zmago v podaljšku postali republiški prvaki in ta naslov jih je pripeljal v drugo ligo. (dh). Foto: F. Perdan Kje so meje obremenitev? Predsedstvo občinskega sveta ZSS Kranj ocenilo dosedanje javne razprave o srednjeročnih planih družbenih dejavnosti — Pripombe na nekatere plane — Preširoki plani in hitra rast obremenitve gospodarstva Kranj — Na torkovi seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so največ pozornosti posvetili javnim razpravam in sprejemanju srednjeročnih planov družbenih dejavnosti v kranjski občini. Ugotovili so, da so se javne razprave povsod že začele, ponekod pa so že končane. V večini delovnih organizacij, kjer so razprave že bile, oziroma so o srednjeročnih planih razpravljali na sejah političnih aktivov, je bilo največ pripomb na stalno rast obveznosti gospodarstva, ne samo v absolutnih zneskih, temveč tudi v odstotkih in postavilo se je celo vprašanje, kje so meje. Delegat konference osnovnih organizacij Save Mile Milivojević je povedal, da javno razpravo otežujejo stalne spremembe v programih, ki jih kljub temu, da so sporazumi tik pred sprejemanjem, še ni konec. Tako je v teh dneh nova sprememba, naj bi namesto predlaganih 7,51 odstotka od BOD plačevali za zdravstvo le 5,50 odstotka. V Savi se sprašujejo, kako je moglo priti do taksne spremembe in kaj prinaša. Ali slabše varstvo, ali nove dajatve na drugih koncih oziroma iz drugih virov. Prav tako imajo v Savi pripombe na predloge prispevnih stopenj. Ugotovili so namreč, da ie Dorast Dorabe družbenih dejavnosti predviden v višji stopnji kot bi lahko bil glede na porast družbenega proizvoda, čeprav naj bi omenjena poraba naraščala za približno desetino počasneje. Ne glede na to, da bruto osebni dohodki stalno naraščajo, se stopnje za posamezne dejavnosti dvigujejo, čeprav že rast osebnih dohodkov zagotavlja večji proračun. Poudaril je tudi, da delavci Save dobro vedo, da je treba več vlagati v šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo in zato na te programe nimajo pripomb. Pač pa ne morejo podpreti predlaganih prispevnih stopnj za nekatere druge SIS, posebno pa ne prispevkov za požarno varnost, ker imajo v okviru delovne organizacije organizirano zelo dobro požarnovarnostno službo, ki jih vsako leto stane nekaj milijonov. Po sedanjem predlogu naj bi za požarno varnost ne le svojih delavcev (doma), temveč tudi delovne organizacije, še enkrat prispevali in to v enakem odstotku od BOD kot tiste delovne organizacije, ki nimajo svojih gasilcev. Na seji so delegati tudi poudarili, da bi v družbenih dejavnostih morali poskrbeti tudi za bolj racionalno porabo sredstev. Marsikaj bi se dalo prihraniti z boljšo organizacijo zaposlenosti strokovnih delavcev in z združevanjem skupnih služb posameznih interesnih dejavnosti. Menili pa so tudi, da so programi narejeni silno optimistično, saj nekateri predvidevajo kar 25-odstotni letni porast dejavnosti. Ce bi bili vsi narejeni na realnih osnovah in z realnim porastom, bi jih delavci laže podprli. Javne razprave in sprejemanje srednjeročnih planov družbenih dejavnosti za obdobje 1976 — 80 mora biti sklenjeno do srede junija. Delavci o programih in svojih prispevkih za te programe odločajo na zborih delavcev. Zbori pa morajo biti tako pripravljeni, so poudarili na seji predsedstva ObSS, da delavci dobijo odgovore na vsa vprašanja in lahko resnično odločajo. Drugače so sprejemi le formalnost. L. Bogataj te dni po svetu Crne koze v somaliji Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije so sporočili, da so črne koze, ki se Sirijo v Somaliji, zelo nevarne, saj je nastala prava eksplozija novih primerov. Samo pretekli teden je v tej državi zbolelo za kozami približno 200 ljudi. Svetovna organizacija je tudi opozorila na možnost, da se bo bolezen zelo hitro sirila po afriški celini, ko bodo v začetku julija, to je ob koncu deževnega obdobja, nomadska plemena krenila na pot. Priznali pa so, da ne morejo pojasniti te epidemije. Prejšnje epidemije so se namreč pojavljale le na območjih, kjer prebivalstvo za to boleznijo se ni obolevalo, sedaj pa je ravno obratno. TERORISTI IZPUSTIM TALKI Za .r>7 talcev južnomoliiskih teroristov, ki jih Se Vedno zadržujejo v ugrabljenem vla- ku in v osnovni soli na Nizozemskem, se je začel že tretji teden mučne negotovosti. Teroristi pa so v ponedeljek brez posebnih nogoiev izpustili i/, vlaka dve noseči ženski. Niso pa dali nobenih znamenj, iz katerih bi bilo sklepati, da bodo preostali talci kmalu rešeni. Ostali so pri svojih zahtevah, da naj oblasti izpustijo iz nizozemskih zaporov 21 njihovih rojakov in naj jim dajo letalo, ki jih bo odpeljalo, kamor bodo hoteli. RAZISKOVANJE SREDIŠČA ZEMLJE V sibirskem inštitutu za geologijo in geofiziko sovjetske akademije znanosti so sestavili napravo, ki omogoča ustvarjanje termodinamičnih razmer, kakršne so globoko v zemlji. V napravi ustvarijo nekaj sto atmosfer pritiska in temperaturo 1000 stopinj Celzija. Na napravi lahko tako preučujejo nastajanje zemeljskih slojev. Gre za začetek tovrstnih geoloških raziskav. Nadaljnje izpopolnjevanje pa bo omogočilo znanstvenikom odgovore na vprašanja o sestavi Zemljinega jedra, ki je po dosedanjih ocenah sestavljeno iz silika-tov ali rud, podobnih železu. Ugodna ocena »Dogovorimo se . . .« je trenutno najprimernejša oblika delegatskega informiranja — Republiško gradivo o telesni kulturi v javni razpravi — Kranjski lutkarji v Stuttgartu, kjer bo tudi svečan sprejem naših učencev v pionirsko organizacijo Kranj — Na 18. redni seji preteklega četrtka je Izvršni odbor ObK SZDL Kranj med drugim obravnaval tudi prizade- vanja našega časopisa pri urejanju in izdajanju gradiva za seje občinske skupščine Kranj in njenih zborov pod skupnim naslovom »Dogovorimo se ...« in ocenil dosedaj izdane »delegatske« strani kot trenutno naj primernejšo obliko kratkega in preglednega informiranja delegatov, delegacij in občanov o dnevnem V nedeljo orientacijsko tekmovanje KRANJ - Trim klub Sava že tretje leto zapored prireja tekmovanje v športni orientaciji. Tako se bodo v nedeljo, 12. junija, ob 9. uri spet zbrale pred domom Partizana v Stražišču 3-članske ekipe članov, članic, mladincev, mladink in veteranov nad 40 let in preskusile svoje znanje ter telesno pripravljenost na 10 oziroma 5 km dolgi poti na pobočjih Šmarjetne gore. Ekipe se lahko prijavijo uro pred startom. Tekmovanje ni naporno, saj zahteva le osnovno znanje orientacije in hkrati pomeni prijetno rekreacijo, zato organizator pričakuje številno udeležbo. -hj redu in gradivu, ki ga obravnava skupščina. Na seji izvršnega odbora je bilo nadalje sklenjeno tudi, da se posreduje v javno razpravo gradivo o »uresničevanju stališč in sklepov o telesni kulturi v SRS«, ki naj bi trajala do vključno 31. avgusta letos. Izvršni odbor posebej zadolžuje vse telesnokulturne organizacije in TKS, da se v razpravo tvorno in aktivno vključijo že takoj na začetku, ker sta meseca julij in avgust za tako dejavnost nekoliko manj primerna in bi razprava lahko ne dosegla namena. Nadalje je predsednik OK SZDL Slavko M alga j obvestil vse navzoče člane IO, da so te dni na gostovanju pri naših zdomcih v Stuttgartu kranjski lutkarji, ki bodo gostovali kot izvajalci lutkovnih igric za naše najmlajše v tem daljnem mestu ZRN in kot mentorji prizadevnim članom kulturno umetniškega društva TRIGLAV. Triglavane bodo namreč naučili rokovati z lutkami oziroma igrati z lutkami in jim bodo zato pustili tako lutke kot tudi ostalo »opremo«, scenarije in zvočne zapise potrebnih efektov in spremljave igric. Saša Kump, ki vodi to našo malo odpravo v Nemčijo, je s seboj odnesel tudi pionirske kape in rutice ter izkaznice kot darilo pionirske organizacije za mlade zdomce, ki jih te dni nameravajo slovesno sprejeti v pionirsko organizacijo tudi v daljnem Stuttgartu. L S. Mojstrana - Po cesti skozi Mojstrano je posebno ob sobotah in nedeljah dovolj prometa, kajti vedno več je planincev in izletnikov, kijih vodi pot skozi Vrata do Aljaževega doma, ki ga temeljito obnavljajo. Mojstrana se turistom prikaže kot lepo urejen kraj, snažen in s številnimi klopicami ne le v parku, temveč tudi ob cesti. .. Foto: F. Perdan Kranj — Pred nekaj leti so uredili peš pot od Labor do cerkve v Stražišču. Sedaj pot ni le slabo vzdrževana, temveč je postala »parkirišče«. Pešci pa so na tem nevarnem odseku spet na cesti. (Ib) — Foto: F. Perdan Nasvet kmetovalcem in živinorejcem Cepljenje govedi pred izgonom na planinsko pašo Najkasneje prvi teden junija so bile odgnane goveje črede, predvsem mlada plemenska živina, na planinske pašnike. Ker je bilo urejenih s pomočjo družbenih sredstev že nekaj planin, druge pa pridejo na vrsto v prihodnjih treh letih, se kažejo tudi za planinsko pašo boljši časi. Na Rakovniku pod Radovljico, ki velja za predplanino, je 100 govedi, v Dragi 36 itd. Živina se pase na čredinkah, varuje pa jo električni pastir. Da bi bile živali zaščitene pred kužno boleznijo »šumeči prisad« ali »beli vovčič« kot. pravijo kmetje, veterinarji cepijo zaščitno vsa goveda na tistih planinah, kjer je bila v zadnjih treh desetletjih ugotovljena ta kužna bolezen. To določa 7. člen Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim. Živinorejcem bi radi pojasnili, zakaj takšna cepljenja. »Sumeči prisad« je kužna bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah in kozah v nekaterih planinskih predelih in stalnih okoliših (distriktih). Bolezen povzroča bacil, ki ustvarja zelo odporne trose, ki ostanejo do 30 let leglo »šumečega prisada«. Trose bi lahko primerjali s semenjem rastlin. Bolne živali zaostajajo za čredo, prenehajo jesti in prežvekovati in dobijo temperaturo do 42 stopinj. Na raznih delih telesa se pojavijo otekline. Če z roko potegnemo čeznje, najprej so vroče in boleče, potem pa postanejo neobčutljive, slišimo v njih značilno šumenje. Odtod ime »šumeči prisad«. Razvoj bolezni je hiter, saj živali poginejo že v osmih do dvanajstih urah, v najboljšem primeru pa od enega do treh dni. V takem primeru je treba žival s kožo vred neškodljivo uničiti. Ker imamo proti »šumečemu prisadu« zanesljivo zaščitno sredstvo, ki preprečuje okužbo in obolenje, se lotevamo načrtnega cepljenja. V radovljiški občini je obvezno cepljenje na planinah Krma, Selska planina, Prevala in Goška ravan ter na planini Pungart v tržiški občini. Zato naj živinorejci ne povzročajo težav cepiteljem, temveč naj jim pomagajo. Opozarjamo tudi, da pravica do odškodnine preneha, če pride do pogina na omenjenih planinah in žival pred tem ni bila cepljena. Marjan Benulič Z izgradnjo iso-span blokov v zahodnem delu Radovljice, je v tem delu zraslo moderno stanovanjsko naselje. V komunalno urejenem naselju pa so pred nedavnim začeli urejati tudi priključek na glavno cesto. — Foto: F. Perdan ZELENJAVNA SUŠA Moj dopisnik z Bleda: »Na Bledu je zelenjavna suša. Iz katere letine izvira, lahko dvakrat ugibamo. Malo kumar in zelene solate se še dobi, pa tudi 22-ka-ratnega paradižnika po 38 dinarjev je kar dosti. Kot potrošnik ti predlagam, da bi pri tvojem šefu izposloval dve dnevnici in vzel kilometre pod kolesa, da bi se zapeljal okrog naših grosistov pogledat po skladiščih in hladilnicah, če je že kaj ozelenelo. Morda grosisti niti sami ne vedo, če jim je že kaj zraslo, posebno če gredo v skladišče le enkrat na teden ali pa če imajo zelenjavo deponirano v sefu ...« Kakor mi je znano, jim tudi drugod ni kaj prida mar, da bi sanirali zelenjavno sušo. Če bi mi moj s stabilizacijo obremenjeni šef res podpisal eno dnevnico — dve sta zanj utopija — bi domnevno našel v skladiščih vse kaj drugega kot sveže ozelenele vitaminčke. Tam bi bila gnila solata in ostala nagnita povrt-nina, že odpisana, a po mojem odhodu porinjena v cekar prvega kupca. Da pa ne bova jamrala' nasploh in načelno, bom res vzel kilometre pod kolesa in v prvi priložnosti postregel z začinjeno zelenjavno in sadno analizo z naših prodajnih pultov ... KRANJSKI CESTNI TRIM Kranj — V mestu je tudi cela Tavčarjeva ulica ali vsaj naj bi bila. Tako pa je za nekaj kvadratnih metrov ni oziroma si jo svojevoljno lasti obrtnik, zasebnik, ki dnevno parkira svoje vozilo zelo na široko pred svojo delavnico. Kranjčani potem skačejo čez avto, mimo njega ali pod njim, kajti cesta je na vso žalost ozka, zasebnikov avto pa širokih dimenzij... Pred Prešernovim gajem ustavljajo avtobusi in druga vozila hočeš nočeš tudi v slabem vremenu. Tedaj pa je treba potnikom pošteno »trimati« kajti na prostoru je blata toliko, da jim drugega niti ne preostane... RAZSTAVA AVTOMOBILOV Kranj, Zapuže — J. P. iz Kranja me opozarja na novo kranjsko sramoto: na sejmišču v Kranju že pol leta ležijo okostja treh starih avtomobilov. Sprašuje, zakaj jih lastniki ne odpeljejo ali zakaj se jih ne odstrani na račun lastnikov? Pri nas le pišemo in govoričimo, ko pa so potrebni ukrepi, ni nikogar. Ali smo sploh pravični do naših šolarjev, ki po naših gozdovih pobirajo smeti, sredi mesta pa pustimo grešnike nekaznovane? Ta kranjska razstava je zares edinstvena, saj je na vpogled številnim občanom. Ponavadi se odpadki take vrste najraje odpeljejo v gmajno ali ob naše lepe rečice. Kranjčani pa kar na sejmišče; briga jih, če se mladina trudi in organizira očiščevalne akcije! Tudi v Zapužah pri Begunjah so pripravili podobno razstavo, ki bo odprta vse do nadaljnjega. Prebivalci že vedo, kje in koliko časa sameva ob cesti stari, okosteneli tovornjak, ki je sicer čistemu kraju v čisto sramoto. Kaj veš, kako je moral prirasti k srcu samemu lastniku, da se ne more in ne more ločiti od svoje lastnine! Treba je razumeti lastnika in njegova čustva, biti prizanesljiv in požreti slino ob pogledu na ljubljeni zarjaveli pleh . . . SMETIŠČE KOT SMUČIŠČE KRANJ — Na kranjskem Klancu je med stanovanjskimi hišami kar lepo smetišče, ki odla-galcev smeti niti najmanj ne moti, znatno pa gre na živce samim stanovalcem, še posebno poleti, ko tudi zaudarja in ko začno brenčati po oknih tudi muhe. Smetiščni kup je takšnih obsežnosti, da se pozimi, ko zapade sneg, otroci po njem celo smučajo ali sankajo. Stanovalci vedo za nevestne odlagalce smeti, ki tja zapeljejo svojo nesnago celo z avtomobilskimi prikolicami, a vendar, kako naj bi ukrepali? Več od ostrih besed si ne upajo, neodgovorni odlagalci smeti pa kar lepo po svoje, smeti na prostor, kije sicer namenjen otroškemu igrišču. Ker je »zasvinjani« prostor tak že sramotno dolgo, bi bil skrajni čas, da se tisti svinjak kaj kmalu odstrani...