Značilna obsodba. Bolj in bolj se trgajo one predpotopne, okostnele vezi, ki ovirajo naše šolstvo, da se ne more pospeti na višek svoje popolnosti. Na Bledu se je zgodil slučaj, ki mora zbuditi veliko veselje med slovenskim učiteljstvom, zakaj ta slučaj je dal slovenskemu učiteljstvu v roke bič, s katerim bo lahko nagnalo vse one zahrbtne denuncijante, ki so do sedaj mislili, da so sankrosanktni, ker jih varuje — uradna imuniteta. Dogodek ima to-le zgodovino: Na Bledu je štirirazredniea. Med tamošnjim učiteljstvom vlada najboljša harmonija. In ta harmonija ni ugajala nekaterim ljudem, in skovali so velikansko anonimno ovadbo, ki jo je podpisal in odposlal — brez vednosti in potrdila drugih .lanov krajnega šol. sveta blejskega, predsednik tega krajnega šolskega sveta, ki je obenem slučajno tudi krajni šolski nadzornik. Jedro te ovadbe je, da je bilo imenovano učiteljsko osobje res v preveč prijaznem razmerju med seboj in do drugih oseb in da njegovo moralno življenje ni bilo zgledno. Posledica te ovadbe je bila disciplinarna preiskava, ki jo je vodil edino v to poklicana, prava oseba — c. kr. okraj. šol. nadzornik. Ker si je pa prizadeto učiteljstvo bilo v svesti, da živi v raoderni Avstriji v XX. stoletju, kjer več ne obešajo in ne mrcvarijo ljudi kakor v času svete inkvizicije brez vsakega zagovora, je kategorično zahtevalo to, na svoji časti tako obrekovano učiteljstvo, zvedeti ime dotičnega denuncijanta, da mu da najlepšo priliko dokazati resničnost ovadbe na pristojnem mestu, pred sodnijo. C. kr. okrajno sodišče v Eadovljici je bilo tako prepričano o istinitosti te ovadbe, da je obsodilo njenega pisca na globo 200 kron in povrnitev vseh kazenskih stroškov. S to razsodbo je dalo najlepše zadoščenje težko užaljenemu učiteljstvu na Bledu. Obsojeni pisec te ovadbe se ni zadovoljil z eno blamažo, poiskal si je še drugo. Nastopil je pot pritožbe. A tudi e. kr, deželno sodišče je bilo onega mnenja kakor okrajno sodišče; le s tem razločkom, da je znižalo prvotno kazen 200 kron na 100 kron, upoštevaje moment, da bodo tozadevni pravni stroški presegali prvotne stroške najmanj za 100 kron. Ta povsem umestna obsodba je dala povod gorečemu zagovorniku pičlega klerikalnega učiteljstva, .Slovencu", da je objavil v svojih predalih uvodnik (v št. 146. z dne 28. junija t. 1.) pod naslovom: _Krajni šolski nadzorniki v nevarnosti". Itnenovani uvodnik, pisan le v .Sloveneu" lastnem žanru, razklada v bombastičnih frazah, kako mora zbuditi ta slučaj veliko nevoljo po vsej deželi, ker zadeva v prvi vrsti krajne šolske nadzornike, potem pa mora razburiti tudi starše (?!), ki so dolžni svoje otroke pošiljati v šolo. Humbug, prazne fraze! Ta slučaj je razburil edino le pobožne prijatelje šolstva in učiteljstva, zakaj ta slučaj je dal slovenskemu učitelstvu najboljše sredstvo, tirati na edino pravo mesto — pred sodnijo — vse one zahrbtne denuncijante, ki so do sedaj živeli v veri, da se zabrbtnemu denuncijantu ne more nič žalega storiti. Ta slučaj je iztrgal našim -prijateljem" iž roke edino priljubljeno orožje, ki so ga do sedaj tako pogosto porabljali proti naprednemu učiteljstvu, hoteč ga ugonobiti. — To orožje je — zahrbtno denunciranje. In to peče, boli! Klerikalna stavba se ruši sicer polagoma, a dosledno. .Slovenčevce" peče dalje dejstvo, da nam je priborila to znamenito zraago slučajno učiteljska trojica, ki ne trobi v -Slovenčeve" piščali, temveč stoji čvrsto v taboru naprednega učiteljstva. Pekel in nebo pa je tista stranka klicala na pomoč tedaj, ko se je hotelo malce stopiti na prste človeku, ki sieer nosi naslov učitelja, a po krivem. Slednjic bodi omenjeno na naslov .razburjene javnosti" — ki tiči v ,,Slovenčevi" redakciji, da predpisuje ravno novi učni in šolski red, da vladaj med učiteljstvom prava harmonija, in § 120. tega reda naravnost zapoveduje učiteljstvu, da mora vladati prijazno razmerje med učiteljstvom in občani. — Tako razmerje pa utrja ugled učiteljstva, in tak ugled škoduje — naši prečastiti duhovščini. In tu tiči tisti zajec! Tu je izvor .Sloveučeve" jeze! Toda kazni, kakor se vidi iz imenovanega slučaja, so še vse premajhne, da bi olajšale posameznim slovenskim učiteljem težko stališče, ki jim ga napravljajo posamezni podpihovani krajni šolski nadzorniki. /\