Novinar in pisatelj Paolo Rumiz zelo kritičen do (ne)zaščite in pustošenja alpskega območja /2 Računsko sodišče: v javnih upravah preveč zunanjih izvedencev Primorski NEDELJA, 15. FEBRUARJA 2009 Št. 39 (19.438) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Fasadni optimizem je brez podlage Dušan Udovič Kot vedno so se ministri sedmih najbolj razvitih držav ob koncu zasedanja G7 razšli s podpisom sklepnega dokumenta o dobrih namerah. Glavna pozornost je namenjena nujnim spremembam finančnega sistema in apelu, naj države pri ukrepih za reševanje lastnih gospodarstev ne uvajajo protekcionizma, ki vodi v zapiranje trgov. To pa je tudi vse, kar je zmogel rimski vrh, saj je vsem pred očmi dejstvo, da razen milijardnih stabilizacijskih posegov iz državnih blagajn nihče nima recepta, kako reševati gospodarsko krizo tolikšnih razsežnosti. Najbolj realistične ocene govorijo o tem, da recesija sploh ni dosegla najnižje točke. Najhujše, kar zadeva nazadovanje industrijske proizvodnje in množično izgubo delovnih mest mora še priti v naslednjih mesecih. Zato bo res ključnega pomena, kakšni bodo nadaljnji ukrepi posameznih vlad in kolikšna bo usklajenost med državami, glede na to, da je kriza globalna. Dosedanje izkušnje niso najboljše, drugače ne bi govorili o nevarnosti protekcionizma, saj bo vsakdo prej mislil nase kot na druge. Povsem neumesten pa je skoraj evforični optimizem italijanskega finančnega ministra Tremontija, ki govori o »ofenzivi, ki se začenja v Rimu«. Italija je namreč po splošnih ocenah v svetu med najmanj pripravljenimi na krizo, njen gospodarski sistem je strukturno opešan, socialni blažilci so daleč izpod ravni drugih evropskih držav. Samo inertnosti bank je pripisati dokaj srečno okoliščino, da so se manj od drugih zapletle v tvegane finančne transakcije s propadlimi finančnimi kolosi Wall streeta. RIM - Na zasedanju finančnih ministrov najbolj razvitih držav G7 Stabilizacija svetovnega gospodarstva ima prednost Nujne so korenite spremembe mednarodnega finančnega sistema gorica - Predpremiera filma Borisa Palčiča Množičen in navdušen sprejem za Leteča brata Rusjan GORICA - Predpremierna projekcija filma o Letečih bratih Rusjan je naletela na množičen in navdušen sprejem. Ker je za vse zmanjkalo prostora, so projekcijo še isti večer ponovili. V dvorani so bili filmarji z režiserjem Borisom Palčičem na čelu, ob njih pa še številni krajani, ki so v filmu sodelovali kot igralci in statisti ali pa so ljubljanski ekipi nudili strokovno pomoč in nasvete med sne- manjem na različnih goriških prizoriščih. S filmom se je obenem začel niz letošnjih pobud v počastitev stoletnice prvega poleta Edvarda Rusjana v Gorici. Na 11. strani RIM - Na včerajšnjem sklepnem zasedanju finančnih ministrov skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7 so poudarili, da je prednostna naloga stabilizacija svetovnega gospodarstva. Ministri so v sklepni izjavi zapisali, da se bodo države članice G7 izogibale protekcionističnih ukrepov in ne bodo postavljale ovir v trgovanju. Največ kritik na račun protekcionizma so bile v preteklih tednih deležne Združene države Amerike in Francija. Predvsem članice EU je zmotila klavzula »kupuj ameriško« v predlogu zakona o gospodarski stimulaciji, ki jo je pravkar sprejel ameriški kongres. Na 30. strani Stališče SKGZ o odnosih v manjšini Na 3. strani Slovenci v DS pozdravljajo Napolitanova stališča Na 3. strani Prešernove proslave po društvih in šolah Na 5. strani Na goriškem shodu Demokratske stranke o vladi, ustavi in krizi Na 10. strani Trinkov koledar predstavili v Gorici Na 10. strani Župani zahtevajo urad za čezmejno zdravstvo Na 10. strani RIJAD - Zgodovinska novost V savdski vladi prvič tudi ženska RIJAD - Savdski kralj Abdulah je včeraj izpeljal več sprememb v vladi, v okviru katerih je mesto v njej prvič zasedla ženska. Poleg zamenjave štirih ministrov bodo sicer novi ljudje zasedli tudi nekatera vodilna mesta v sodstvu ter v centralni banki, je včeraj poročala državna televizija, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.V sprememb, ki so prve, odkar se je Abdulah leta 2005 povzpel na prestol, bodo novi ministri odslej na čelu ministrstva za šolstvo, pravosodje, informiranje in zdravje. Pri tem bo mesto namestnice ministra za šolstvo pripadlo ženski, Nuri al Fajez. S tem bo ženska prvič zasedla mesto v vladi Savdske Arabije - konzervativne monarhije, kjer ženske ne smejo delati, potovati, se poročati ali imeti dostopa do zdravstvenih storitev brez dovoljenja moškega člana družine, piše francoska tiskovna agencija AFP. Kralj Abdulah je poleg tega med drugim odslovil prvega moža vplivne verske policije šejka Ibrahima al Gajtija, ki je septembra lani izdal odločbo, da je dovoljeno ubiti lastnike postaj satelitske televizije, ki prikazujejo nemoralne vsebine, poroča ameriška tiskovna agencija AP. 2 Nedelja, 15. februarja 2009 ALPE-JADRAN / trst - Posvet planinskega društva CAI - XXX ottobre Gore še vedno povezujejo različne ljudi in države Pomenljive kritične besede Paola Rumiza - Na srečanju tudi predsednik PZS Franci Ekar Novinar in pisatelj Paolo Rumiz TRST - Tržaško alpinistično združenje XXX. Ottobre, ki je član osrednje italijanske planinske zveze CAI, je včeraj priredilo zanimiv posvet o vlogi planinskih združenj in organizacij v Evropski uniji. Tema zelo dobro obiskanega srečanja, ki se je odvijalo na Prefekturi, je bila zelo obširna in tudi govornikov je bilo kar precej, na koncu pa je izstopalo povezovanje planinskih društev in planincev v alpskem loku. Planinsko zvezo Slovenije je zastopal njen predsednik Franci Ekar. Zanimiv je bil poseg tržaškega novinarja, pisatelja in velikega ljubitelja gora Paola Rumiza. Alpe so po njegovem podvržene okoljskemu opustošenju, kateremu bi se morali planinci in njihova društva odločno upreti, da ne bo jutri prepozno. Pristojni pogostoma pozabljajo na ljudi, ki živijo v gorskih predelih, zato smo priča pojavu izseljevanja. To gotovo ni dobro. Rumiz je kot paradoks omenil primere nekaterih gorskih predelov, kjer izkoriščajo vodna bogastva za proizvodnjo mineralne vode, tisti, ki tam živijo pa imajo velike težave z vodno oskrbo. Na tržaškem srečanju so govorili tudi o organizacijskih problemih, ki pestijo državne in mednarodne planinske zveze. Iz osrednje dejansko svetovne zveze sta prav zaradi neurejenih razmer v organizaciji pred kratkim izstopili Nemčija in Avstrija, ki imata zelo močni državni planinski organizaciji. Italijanski CAI ima 300 tisoč članov, kar ni ravno majhna številka. Gore in planine v vsakem primeru povezujejo ljudi, narode in države. V Teheranu so pred kratkim v azijsko planinsko organizacijo sprejeli Izrael, kar predstavlja nedvomno pozitivno dejanje glede na znane napetosti med Iranom in judovsko državo. Poleg Rumiza in Ekarja so na tržaškem posvetu sodelovali nekdanji tržaški prefekt Goffredo Sottile, generalni tajnik konvencije za Alpe Marco Onida in državni predsednik CAI Annibale Salsa. V Trst je prišel tudi Josef Klenner, predsednik združenja Arc Alpin, ki povezuje planinske organizacije iz Italije, Slovenije, Avstrije, Švice, Lichtensteina in Francije. Posveta na Prefekturi v Trstu se je udeležilo veliko število ljudi kroma stavka Piccolo: sindikat solidaren z novinarji TRST - Novinarski sindikat Furlanije-Julijske stavke izraža popolno solidarnost s stavkajočimi novinarji tržaškega Piccola. Časnik tudi danes ne bo izšel in bo spet med bralci jutri. Novinarji Piccola - meni sindikat - so zelo navezani na časopis in na njegovo poslanstvo, v zameno pa jim lastnik in odgovorni uredniki, ki se pogostoma zamenjujejo, odgovarjajo z »rezi« in krčenjem osebja. To se dogaja v momentu, ko novi odgovorni urednik Paolo Possamai napoveduje razvojne načrte. Solidarnost Piccolu so izrekli tudi novinarji furlanskega dnevnika Messaggero Veneto, ki tudi sodijo v »založniško družino« koncerna Repubblica-Espresso. Novinarji Piccola formalno stavkajo zaradi neurejenih notranjih razmer, dejansko pa odklanjajo načrtovani preustroj časopisa. tolmin - Meseca maja po večjih italijanskih mestih V pripravi odmevna turistična promocija Posočja v Italiji, kot je doslej še ni bilo Lokalna turistična organizacija Sotočje Tolmin skupaj s Slovensko turistično organizacijo pripravlja doslej najbolj odmevno oglaševalsko akcijo. V Milanu in drugih večjih italijanskih mestih bodo namreč meseca maja na plakatih predstavili reko Sočo. Akcija sodi v krog največjih promocijskih akcij Slovenske turistične organizacije, hkrati pa je to tudi največja oglaševalska akcija v kateri se predstavlja Posočje. Gre za sodelovanje s svetovno znanim proizvajalcem fotoaparatov in fotografske opreme Nik on, ki je tudi izbral najboljše mojstre fotografije, ki so del promocijskih fotografij v Posočju posneli lansko jesen, drugi del fotografij pa bo nastal v pomladanskih mesecih. Izbrali bodo tri najbolj atraktivne in kvalitetne fotografije Soče ( fotografije so nastajale tudi s pomočjo helikopterskih preletov), ki jih bodo natisnili na plakate. Več kot 400 plakatov bo italijanske turiste nagovarjalo na postajah podzemne železnice in na stranicah mestnih avtobusov v Milanu in še dugih desetih največjih italijanskih mestih. Rdeča nit zgodbe bo Soča, poleg fotografije pa se bosta na plakatu pojavljala le še napisa Isonzo (kar je italijansko ime za Sočo ) in Nikon, oziroma usmeritev na internetno povezavo LTO - Sotočje, kjer bodo na voljo vse informacije, obogatene z boga- BARILLA, vodilna italijanska multinacionalka s področja blaga za široko potrošnjo, išče za svoj sedež v Parmi (Ita), RAČUNOVODSKEGA/O DELAVCA/KO. Pogoji: ■ Starost: največ 35 let; ■ Diploma višje srednje šole v knjigovodstvu/računovodstvu ("ragioneria") ali univerzitetna diploma višje/visoke stopnje s področja ekonomije/podjetništva/financ; - Izkušnje s področja računovodstva/knjigovodstva; - Odlično znanje italijanskega in slovenskega jezika, dobro znanje angleščine; ■ Dobro znanje osnovnega račulnanlškega paketa MS Office, zaželjeno poznavanje programa SAP; ■ Pripravljenost na krajša službena potovanja v Slovenijo. Nudimo: ■ Priložnost za delo v mednarodnem okolju; ■ Zaposlitev za določen čas (18 mesecev); ■ Kategorizacija in plača v skladu s pridobljenimi veščinami in spretnostmi. Glavne delovne naloge: knjiženje faktur dobaviteljev, analiza dobaviteljev in blagovnih skupin, kontrola podporne dokumentacije prejetih faktur, stiki z dobavitelji in sodelavci tuje podružnice, koordinacija računovodskih storitev za tujo podružnico, plačila. Profil dopolnjujejo natančnost, spretnost pri reševanju problemov, proaktivnost, spretno komuniciranje In nagnjenost k medosebnim odnosom. Življenjepis pošljite na: inforecruiting@barilla.it tako, da v "oggetto" jasno označite vezo na "RIF. CFSL/09". Širokopotezno promocijsko akcijo reke Soče bo tolminska turistična organizacija opravila skupaj s svetovno znanim proizvajalcem fotografske opreme Nikon bumbaca tim fotografskim gradivom. Direktor LTO Sotočje Janko Humar je prepričan, da si tako velikega finančnega zalogaja - akcija bo namreč veljala kar 300 tisoč evrov - sami ne bi mogli privoščiti. Dve tretjini stroškov promocijske akcije bo pokrila družba Nikon, tretjino pa Slovenska turistična organizacija skupaj s pred kratkim ustanovljenim regionalnim turističnim združenjem, ki povezuje 13 občin na severnoprimorskem. V oglaševalski akciji, katere idejni vodja je predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu Gorazd Skrt, nameravajo posoški turistični delavci in Slovenska turistična organizacija Italijanom predstaviti svežino reke Soče, neokrnjeno naravo, predvsem pa jih informirati, da je Milan od Posočja oddaljen le pet ur vožnje, druga večja italijanska mesta pa dobrih osem ur. Oglaševalci si nadejajo, da bodo pridobili del italijanskih gostov, ki se odločajo za dopustovanje v čezmorskih krajih. Italijanski gostje imajo v Posočju 10 odstotni delež, ki se utegne v prihodnje močno povečati. Lokalni turistični organizaciji Sotočje pa bo družba Nikon dala v nadaljnjo uporabo tudi ves fotografski material, ki ga bodo posneli v Posočju. Carmen Leban reka - Obisk rimskega župana Alemanno: Manjšine so povezovalni element REKA - Rimski župan Gianni Alemanno je med včerajšnjem obiskom v Istri in Reki podčrtal povezovalno vlogo narodnih manjšin. Slednje po njegovem povezujejo države in narode, zato jih je treba ovrednotiti, je dejal Alemanno, ki je izpostavil dragoceno vlogo italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. Na Reki se je srečal z domačim županom Vojkom Obersnelom in tudi z njegovim zagrebškim kolegom Milanom Pandičem. Obersnel se je Alemannu zahvalil za obisk na Reki, »ki je mesto strpnosti, sožitja in večjezično-sti.« Župan Rima je predlagal srečanje šol iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Glede sodelovanja z Zagrebom pa je napovedal bližnji podpis listine o sodelovanju med Rimom in hrvaškim glavnim mestom. Alemanno, ki pripada Nacionalnemu zavezništvu, je na Reki go- voril tudi o odprtih problemih istrskih beguncev. »Če bi Italija dvignila odškodninski denar, ki ga je Slovenija že izplačala Italiji, Hrvaška pa še ni, bi to pomenilo, da se Rim dokončno odpoveduje ezu-lom,« je priznal Alemanno, ki je bil glede tega zelo iskren. Priznal je dejansko to, kar italijanske vlade dejansko zanikajo oziroma nočejo priznati. Alemanno je izrazil upanje, da bo nedavno odprtje hrvaškega nepremičninskega trga državljanom Evropske unije sledilo tudi vračanje nepremičnin, ki so jih ezuli pustili v Istri. Rimski župan je tudi povedal, da ni prišel na Hrvaško (popoldne je obiskal tudi Pulj), da bi postavil na zatožno klop komunizma, temveč, da bi odkril vse plati tragične polpretekle zgodovine teh krajev. Izrazil je upanje, da bo rimska Občina tudi prihodnje leto priredila podobno pot spomina. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 15. februarja 2009 3 gorica - Stališče deželnega vodstva SKGZ V manjšini odpraviti prevelika razhajanja in tekmovalnost » Ob spoštovanju razlik moramo biti sposobni konkretnega dogovarjanja « GORICA - Deželno vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je sestalo konec tedna na goriškem sedežu v KB centru, želi javno in jasno poudariti, da je sodelovanje dragocena vrednota, ki jo moramo v manjšini stalno gojiti. »Ob tem izhodišču računamo na iskreno in dosledno sodelovanje v okviru celovite manjšinske stvarnosti, prioritetno med krovnima organizacijama,« piše v izjavi predsednik Rudi Pavšič. SKGZ in SSO nosita glavno breme reševanja manjšinskih problematik in predvsem odgovornost zarisovanja razvojnih smernic naše skupnosti. Ob tej ugotovitvi SKGZ podpira redno in sistematično delo, ki naj se konkretizira v dogovoru za redna mesečna srečanja dveh deželnih vodstev. Ta naj bodo priložnost za poglobljeno analizo odprtih vprašanj, predvsem pa priložnost za izostritev konkretnih predlogov v prid reševanja odprtih problemov. Ob reprezentativnem sodelovanju, ki se kaže pretežno v skupnem nastopanju in zunanjih pobudah, si želimo skupno naprezanje, da posodobimo manjšinsko organiziranost in jo tako ustrezno prilagodimo današnjim in bodočim potrebam naše skupnosti. Ne smemo torej še naprej zanemarjati razvojne politike, ki mora upoštevati nove geopolitične okvire in v perspektivi dokaj spremenjeni profil manjšinske populacije, ki se še najbolj izraža v učenkah in učencih naših šol v Špetru, Gorici, Rom-janu in Trstu. Zavedamo se, da so to veliki izzivi, meni Pavšič, ki zahtevajo izreden napor vseh, predvsem pa krovnih organizacij. »Želimo si torej, da bi sodelovanje med SKGZ in SSO delovalo propulzivno in propozitivno, v smislu sprejemanja tudi težkih odločitev in ne samo neobvezujočih analiz. V tem smislu smatramo, da smo bili do takšnih pristopov do danes v določeni meri pomanjkljivi in prav na to smo tudi javno opozorili.« Deželno vodstvo SKGZ brez vsakih Predsednik SKGZ Rudi Pavšič zadržkov podpira nadgradnjo dosedanjega sodelovanja, kjer ob obojestranskem spoštovanju, bi morala prevladovati dejanja, ki se kažejo v sprejemanju in udejanjanju strateških izbir za našo organizirano skupnost, kar menimo si ljudje tudi od nas pričakujejo. Potrebno bo čimprej odpraviti prevelika razhajanja in tekmovalnost v manjšini, ki v bistvu ne prispevajo k iskanju skupnih potez in potrebnih sintez. Pluralna manj- šinska organiziranost je bogastvo samo če je v njeni različnosti sposobna tudi skupnih vizij in odločitev. SKGZ in SSO bosta morali premisliti dosedanje izkušnje medsebojnega sodelovanja ter določiti področja, kjer sta lahko skupaj in kako. Takšen pristop je po oceni SKGZ koristen in ne želi biti zaviralen v dosedanjem pozitivnem sodelovanju med krovnima. Ravno obratno. Zavedamo se, da ob takšnem sodelovanju in sporazumevanju lahko imamo različne vsebine, ideje, pristope in strategije. To pa ne sme postati razlog za določeno statičnost ob ugotovitvi, da ni še pravi čas za nov korak naprej na poti, ki sta jo krovni začeli pred dvanajstimi leti. V spoštovanju teh razlik moramo biti sposobni konkretnega pogovarjanja, racionalnih pobud ob ugotovitvi, kje je sodelovanje možno in kje ni. Takšen pristop bo za manjšino manj škodljiv, kot je nedorečenost, ki sproža polemike, napetosti in se prenaša tudi v druge vsemanj-šinske povezave, piše v izjavi Pavšič. polpretekla zgodovina - Stališče Slovencev v Demokratski stranki Podpora Napolitanovim besedam »Predsednik republike je jasno izpostavil odgovornosti fašizma in trpljenje slovenske manjšine« TRST - Koordinacija Slovencev Demokratske stranke izraža zadovoljstvo za besede, ki jih je izrekel predsednik republike Giorgio Napolitano ob dnevu spomina na žrtve povojnih pobojev, na eksodus Italijanov iz Istre in Dalmacije, na dogajanje ob vzhodni italijanski meji ter ob dodelitvi priznanj sorodnikom žrtev povojnih pobojev. »S svojimi besedami je predsednik republike zaobjel črko in duh zakona in se ogradil od njegovega žal še vedno prevladujočega izbirčnega tolmačenja in zlorabljanja v pristranske namene,« piše v sporočilu koordinator Slovencev v DS Štefan Čok. Predsednik republike Giorgio Napolitano Predsednikov govor je večkrat poudaril nujnost, da se predvsem mlajše generacije, tako v Italiji kot tudi v Sloveniji in Hrvaški, trudijo za ohranjanje spomina v Koordinator Slovencev v DS Štefan Čok duhu miru in evropske integracije in s pogledom uprtim v prihodnost. Napolitanove besede o zgodovinskih odgovornosti fašizma, o trpljenju slovenske manjšine v fa- celovec - Razmetavanje denarja davkoplačevalcev Drage koroške volitve Slovenska Enotna lista zelo kritična do tako zasnovane volilne kampanje CELOVEC - Kampanja za de-želnozborske volitve 1. marca močno obremenjuje davkoplačevalce na Koroškem. To je pokazala analiza objavljenih oglasov vseh treh v koroški deželni vladni zastopanih strank, katere rezultat je, da so le-te od začetka leta uporabile več kot dva milijona evrov. Pri tem pa ne gre za vsoto, ki jo stranke plačale iz lastnega žepa, namreč oglase, v katerih se v najrazličnejših medijih pojavljajo člani deželne vlade in ki jo zato plača iz svojega proračuna dežela Koroška, torej davkoplačevalci! Deželni govornik koroških Zelenih Rolf Holub je s tem v zvezi sporočil javnosti, da samo BZO, torej gibanje, ki ga je ustanovil rajni deželni glavar Jorg Haider, za takšne oglase v lokalnih medijih dnevno porabi približno 20.000 evrov iz deželnih sredstev. Približno četrtino tega pa socialdemokrati (SPO), skoraj enako vsoto pa tudi ljudska stranka (OVP). Dejal je, da gre za »razmetavanje sredstev koroških davkoplačevalcev brez primera» in vladne stranke obtožil „jasne zlorabe javnega denarja«. Opozoril je tudi, da že nekaj časa čaka na odgovor deželnega glavarja Ger-harda Dorflerja, katerega je že večkrat javno pozval, naj zavrača omenjene številke, če ne držijo. Dejstvo, da deželni glavar še vedno molči, je »zgovoren dokaz za pravilnost moje trdi-tve», je včeraj dejal Holub. Ostro kritizira volilno kampanjo z deželnim denarjem tudi slovenska Enotna lista. Njen predsednik Vladimir Smrtnik je v izjavi za javnost prav tako opozoril na doslej najdražji volilni boj na Koroškem, največji delež pa da morajo poravnati koroški davkoplačevalci. EL nadalje opozarja tudi na stotine plakatnih stojal in transparentov, ki da močno obremenijo okolje, v večjih mestih pa takšen masiven pojav pla- katov in letakov negativno vpliva na varnost v prometu. Malo bolje da je na podeželju. Tako na južnem Koroškem oz. na dvojezičnem ozemlju ni zaznati toliko plakatov in transparentov BZÖ-ja kot pri zadnjih volitvah, ko je bil glavni kandidat Jörg Haider. Morda dober znak, da desničarske stranke tokrat na južnem Koroškem ne bodo uspele! Ivan Lukan šističnem dvajsetletju in med vojno tako kot spomin vseh tistih, ki so izgubili življenje v fojbah in trpeli zaradi eksodusa, ki so močno odjeknile tudi v vsedržavnih medijih, pomenijo po mnenju Slovencev v DS pomemben korak naprej k razumevanju in poznavanju celotne polpretekle zgodovine naših krajev v širši italijanski javnosti. Dialog in želja po medsebojnem razumevanju, ki sta ga v zadnjih tednih pokazala tako italijanski predsednik, kot predsednik Republike Slovenije Danilo Türk predstavljata spodbudno dejstvo za vse tiste, ki se v naših krajih zavzemajo za mirno in plodno sožitje tu živečih narodov. Koordinacija Slovencev Demokratske stranke želi torej potrditi vso svojo podporo predsedniku Napolitanu, ki je še enkrat potrdil v teh dneh svojo vlogo neomajnega zagovornika ustave ter najvišjega predstavnika vseh državljanov italijanske republike, beremo na koncu sporočila, ki ga je podpisal Štefan Čok. trst Sodstvo preiskuje mazaške akcije Senatorka Tamara Blažina TRST - Z mazaškimi akcijami v mestu in na Krasu, ki imajo za tarčo predvsem Slovence, se, poleg policije in ka-rabinjerjev, ukvarjajo tudi sodniki. Tako sporoča notranje ministrstvo senatorki Demokratske stranke Tamari Blažina, ki je v parlamentu in tudi pri pristojnih organih pregona večkrat posegla z namenom, da bi pristojni izsledili krivce tega početja. Podtajnik na notranjem ministrstvu Nitto Francesco Palma v dopisu slovenski senatorki pravi, da za mazaškimi akcijami odkrito stojijo skrajnodes-ničarske organizacije. Tržaški prefekt Giovanni Balsamo je sporazumno s policijo in kara-binjerji odredil večji nadzor območja, kjer živi slovenska narodna skupnost in kjer so ma-zaške akcije bolj pogoste, kot drugod. Nadzor naj bi poostrili zlasti ponoči, ko so mazači dejansko »na delu«. Očitno gre za načrtovane vandalske akcije, ki so bile pred nekaj meseci osredotočene na zahodnem Krasu, potem pa so se razširile na preostali del Krasa, Milj in tudi mestnega središča. V Miljah so pred nekaj tedni pomazali skoraj vse slovenske napise na tamkajšnjih cestnih tablah in smerokazih, središče obalnega mesteca pa so iznakazili s protislovenskimi in protižidovskimi napisi. Podobno akcijo so morda isti skrajneži pred nekaj dnevi ponovili v središču Trsta, kjer so med drugim pomazali tudi stavko dijaškega doma Srečko Kosovel. Notranje ministrstvo obljublja sedaj večji nadzor in več policijskih kontrol na teritoriju. Upajmo, da bo to kaj zaleglo. www.immobiliarepuntocasa.it Ul. Cicerone št. 8 TRST IMMOBIUARI Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 piptefi I L Mira Bole cenitve • nasveti za nepremičnine • kupoprodaja 4 Nedelja, 15. februarja 2009 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it računsko sodišče - Poročilo predsednika Enrica Marotte Javne uprave se preveč poslužujejo zunanjih izvedencev Sodišče priznano milijon 900 tisoč odškodnin javnim upravam - Lani 39 razsodb, 23 obsodb Milijon 900 tisoč evrov, toliko znaša odškodnina, ki jo je javnim upravam v letu 2008 priznalo računsko sodišče. Lani je sodišče izreklo skupno 39 razsodb: 23 se jih je zaključilo z obsodbo, devet jih je bilo oprostilnih, prav toliko pa se jih je končalo z drugačnimi razsodbami. Tako izhaja iz poročila o letnem delovanju, ki jo je včeraj na slovesnosti v dvorani tržaške trgovinske zbornice predstavil predsednik računskega sodišča Furlanije-Ju-lijske krajine Enrico Marotta. Tožilstvo računskega sodišča je uvedlo lani 16 novih sodnih postopkov proti domnevnim kršitvam delovanja javnih uprav, 29 preiskav pa je še v teku. Predsednik Marotta je poudaril, da se je v lanskem letu za več kot polovico znižalo število prizivov, ki so zadevali pokojnine. Leta 2007 jih je bilo 587, konec lanskega leta pa le še 291, to je 269 manj kot leto prej. Predsednik računskega sodišča je omenil eno od senčnih plati javnega upravljanja: krajevne uprave se zelo rade poslužujejo uslug zunanjih izvedencev in strokovnjakov, ki jih je treba, seveda, tudi primerno plačati. Marotta je pozval javne upravitelje, naj se le v izrednih primerih obrnejo na zunanje izvedence, in to le če je doprinos zunanjega strokovnjaka nujno potreben. Tudi deželni javni tožilec računskega sodišča Maurizio Zappatori je uvodoma namignil, da »dežela Furlanija-Julijska krajina ni prav zgledna pri »uporabi« zunanjih strokovnjakov. Sporočil je, da se je število preiskav povečalo od 398 iz leta 2007 na 440 v lanskem letu. Število tako imenovanih »zaostalih postopkov« pa se je znižalo od 1.286 v letu 2007 na 1.248 v lanskem letu. Tudi prijave so se znižale (od 758 na 568), povečalo pa se je število postopkov, ki so bili arhivirani (od 675 na 696). 108 oseb je prejelo obvestilo o uvedbi preiskave, da bi ugotovili, ali so povzročile škodo javnim upravam. Med javnimi upravami in ustanovami, ki so se zelo »ležerno« poslužile zunanjih strokovnjakov, je Zappatori omenil občine Lignano Sabbiadoro, Čedad in Videm, ustanova Arpa pa se jih je množično poslužila v letih od 2000 do 2004. Med posameznimi primeri oškodovanja javnih uprav je Zappatori izpostavil zadevo tako imenovanih mlečnih kvot (povzročena škoda naj bi znašala kar 35 milijonov evrov), tri milijone škode pa je povzročila družba Autovie Venete. Na slovesnosti je posegel tudi predsednik dežele Renzo Tondo, ki se je zavzel »za znižanje stroškov politike«, ter poudaril, da je njegova uprava znižala zadolženost dežele. Fotostudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 noriš rrincic fotograf Letno poročilo o delovanju računskega sodišča Furlanije-Julijske krajine je prebral Enrico Marotta (drugi z desne) kroma cerkev - Na Pomorski postaji dvodnevna pobuda Agora z mladimi Dialog z mlado generacijo Včeraj prva okrogla miza s škofom Domenicom Sigalinijem, glasbenikom Adamom Selijem in psihoanalistko Ambro Cusin Z vprašanjem odnosa z mladimi se tržaška škofija specifično ukvarja že dve leti, saj je ena prednostnih nalog, ki so izšle iz drugega škofijskega zborovanja izpred nekaj let, prav pozornost do sveta mladih oz. do njihove vernosti. Raziskava, ki jo je med mladimi tržaške škofije izvedel druž-beno-verski observatorij Triveneta, je pokazala na padec tradicionalne vernosti, po drugi strani pa na močno prisotnost notranje vernosti in osebnega iskanja Boga. Zdaj pa je napočil trenutek za iskanje možnih novih poti, da se odpravi komunikacijska blokada, ki Cerkev ločuje od mladih. Tako je nastala dvodnevna pobuda Agora z mladimi, ki poteka na Pomorski postaji. Pobuda se je začela včeraj popoldne z nagovorom tržaškega škofa Evgena Ra-vignanija in predsednika škofijske komisije za mladinsko pastoralo Valeria Muschi-ja ter z okroglo mizo na temo Odnosi in čustvenost, ki so se je poleg moderatorke, urednice škofijskega tednika Vita nuova Fabiane Martini udeležili škof Domenico Si-galini, glasbenik Adam Seli in psihoana-listka Ambra Cusin. Medtem ko je Sigali-ni, ki je duhovni asistent Katoliške akcije, po ugotovitvi o vzporednih svetovih mla- POKRAJINA TRST POVZETEK OBVESTILA 0 JAVNI DRAŽBI ZA PRODAJO POKRAJINSKIH NEPREMIČNIN Tržaška pokrajina namerava prodati, na osnovi javne dražbe stanovanje, ki se nahaja v 7. nadstropju stavbe v ulici Galilei, 6, v Trstu za osnovno ceno dražbe 220.000,00.-€. Dodelitev bo potekala z edino in dokončno dražbo. Celotno besedilo razpisa, ki vsebuje identifikacijske podatke o stanovanju in načine udeležbe na dražbi, je na voljo na spletni strani pokrajinske uprave www.provincia.trieste.it ali v uradu "Funzione Contratti e Gare" vulici S. Anastasio, 3-3. nadstropje, vTrstu. Za informacije so na razpolago telefonske številke 040/3798-458-549-457, 040/3798-435-220 v urnikih urada (9.00-13.00, razen ob sobotah in 15.00-17.00 ob ponedeljkih in četrtkih). Ponudbe s priloženo potrebno dokumentacijo morajo dospeti na Pokrajino Trst neodložljivo do 18. marca 2009. Dražba bo potekala dne 19. marca 2009. Prot. št. 00005112.07.04/2009 Trst, 11 .februarja2009 ODGOVORNA ZA FUNKCIJO POGODBE IN DFtAŽBE (Dr. Concetta Dimasi) Srečanja s pričevalci se je udeležilo veliko ljudi kroma dih in odraslih poudaril pomen zaupanja v mlade ter postavitve na kocko lastnega prepričanja in vere, je Cusinova poudarila važnost spremljanja mladih pri njihovih odločitvah, pri tem pa opozorila tudi na strahove, ki se pojavljajo pri izbirah. Seli, ki je tudi psihosocialni asistent pri tržaški Karitas, pa je opozoril predvsem na pomen ponovnega odkritja lastne notranjosti, otroka, ki se nahaja v slehernem človeku. Udeleženci so se lahko tudi udeležili delavnic o ljubezni in družini, izobraževanju in kulturi, solidarnosti in svetovnosti, svobodi in poklicanosti, delu ter notranjosti in molitvi, razna tržaška mladinska katoliška gibanja pa so postavila svoje stojnice. Med temi so tudi skavtska združenja, ki vabijo tudi z dvojezičnimi italijansko-slovenskimi lepaki (pri pobudi sodeluje tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija). Slovenščina je odmevala tudi na zborovanju na Pomorski postaji med nagovorom škofa Ravignanija in posegom Adama Selija. Pobuda se bo nadaljevala danes popoldne ob 17. uri, srečanje pa bo posvečeno svobodi, ritmu časa in iskanju smisla. Gostje okrogle mize bodo vzgojitelj in misijonar Benito Fusco, kinematografski izvedenec Marco Tibaldi in Liviana Zanc-hettin, ki se ukvarja z usposabljanjem mladih vzgojiteljev. Zaključke bo podal škof Ra-vignani. (iž) Na liceju Slomšek danes dan odprtih vrat Profesorji, ki učijo na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška, želijo posredovati dijakom tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihovim družinam informacijo, da je za šolsko leto 2009/10 možen vpis na obe smeri tega liceja. Dijaki se lahko vpišejo do 28. februarja tako na pedagoški kot na družboslovni licej. Vse informacije o predmetnikih, oraga-nizaciji pouka in o dodatnih pobudah je mogoče dobiti na spletni strani www. slomsek.it. Danes pa je šola odprta od 10. do 12. ure, ob tej priložnosti pa se bodo zainteresirani lahko individualno pogovorili s posameznimi profesorji. Slednji želijo tudi pojasniti, da so informacije glede ukinitve pedagoške in družboslovne smeri v naslednjem šolskem letu zgrešene in neutemeljene. Nabrežina: SKD Gruden pisalo Retu o knjižnici Predsednica SKD Igo Gruden Ma-riza Škerk je pisala devinsko-na-brežinskemu županu Giorgiu Retu v zvezi z občinsko knjižnico v Na-brežini, ki je že dalj časa zaprta. To pomeni veliko škodo za vpeljane kulturne navade domačinov, tako posameznih uporabnikov kakor tudi tukajšnjih šol. Društvo obžaluje, da Občina ni pravočasno poskrbela za namestitev osebja, in upa, da bo postopek za izvedbo selekcije, ki je v teku, čim hitrejši, tako da bo knjižnica čim prej dobila svojega stalnega knjižničarja. Škerkova opozarja Reta tudi na vprašanje poimenovanja knjižnice. Že pred časom je društvo pismeno predlagalo, da bi se ta institucija poimenovala po pomembni nabrežinski kulturni delavki, ki ima velike zasluge tudi pri ustanavljanju slovenskih šol v Trstu, profesorici Nadi Pertot. Letos v avgustu bo poteklo 10 let od njene smrti in bi bilo primerno, da se ob tej priložnosti opravi to poimenovanje v njen spomin, piše Škerkova. Jutri na Opčinah lutkovna predstava Zveza slovenskih kulturnih društev in SKD Tabor prirejata ob dnevu slovenske kulture 2009 lutkovno predstavo »Travnik čarobne lepote«. Predstavi v izvedbi Otroškega gledališča Potujoča hišica iz Ptuja se bosta odvijali jutri ob 9.30 in s ponovitvijo ob 11.15 v Prosvetnem domu na Opčinah. Udeležili se ju bodo otroci didaktičnega ravnateljstva na Opčinah. Namen sodelovanja je krepiti in pospeševati stike med ZSKD in izobraževalnimi institucijami v okviru lutkovne in drugih dejavnosti in s tem približati najmlajšim boljše poznavanje delovanja na ljubiteljskem področju. »Travnik čarobne lepote« je zgodba o prijateljstvu, plemenitosti srca, o talentih in naravnih darovih, ki jih imamo, in o tem, kako zelo pomembno je zaupati vase. Predstava pripoveduje o deklici, ki je zelo rada plesala, a jo je posmehovanje otrok tako potrlo, da je povsem izgubila zaupanje vase. Njen prijatelj medvedek jo povabi v čarobni svet, kjer se ji s pomočjo pravljičnih bitij in njenega poguma razkrije skrivnost. Jutri javno srečanje nove levice V Novinarskem krožku v Trstu (Korzo Italia 13) se bo jutri ob 17.30 predstavilo javnosti levičarsko gibanje, ki snuje novo stranko. Sodelovala bosta Fulvia Bandoli in Gennaro Migliore. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, IS. februarja 2009 5 vzhodni kras - Zaključuje se niz pobud ob dnevu slovenske kulture Prešerno skupaj Po Gropadi, Trebčah in Bazovici danes sklepno srečanje na Opčinah V Gropadi predstava, v Trebčah razstava, v Bazovici pa dolinski večer Peta izvedba niza kulturnih prireditev vzhodnokraških društev ob dnevu slovenske kulture pod skupnim imenom Prešerno skupaj se bliža koncu, saj bo osrednja proslava danes popoldne v Prosvetnem domu na Opčinah. Sklop pobud, ki ga vzhodnokra-ška slovenska kulturna društva prirejajo ob podpori Zveze slovenskih kulturnih društev, Zadružne kraške banke in Društvene gostilne na Opčinah, je tudi letos v društvene dvorane privabil veliko število krajanov in ljubiteljev slovenske pesmi in besede ter umetniške ustvarjalnosti. Po uspešnih večerih na Colu in v Gročani so bila v prejšnjih dneh na sporedu še druga tri dobro obiskana srečanja: tako so v četrtek zvečer v Gropadi na povabilo domačega društva Skala in SKD Slovan s Padrič gostovali dramski igralci društva Slovenec iz Boršta z veseloigro v domačem narečju Ku je pršla Alma ... in spravili v dobro voljo številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano Doma Skala. Naslednji dan, v petek, pa so v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah v organizaciji SKD Primomrec odprli razstavo domačih ustvarjalcev, medtem ko je bil sinoči v Bazovskem domu v Bazovici v organizaciji SKD Lipa napovedan dolinski večer z nastopom Moškega pevskega zbora Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič in pesnika Borisa Pangerca ter z nagovorom predsednice SKD Tabor Zivke Persič in nastopom glasbenice Anje Križ-mančič. Kot že rečeno, se bo niz Prešerno skupaj zaključil danes popoldne ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Tradicija je, da je zaključna prireditev vedno drugačna, letos pa jo bo prvič oblikovala gledališka skupina iz Slovenije: na openske odrske deske bodo namreč stopili člani Družinskega gledališča Kolenc iz Vač, ki bodo vzhodnokraški publiki ponudili v ogled predstavo S Prešernom prešerni, katere vezna nit so Prešernove poezije, ob katerih se spoznata mlada zaljubljenca. V Domu Skala v Gropadi je v četrtek nastopila dramska skupina SKD Slovenec iz Boršta (desno), v petek pa so v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah odprli razstavo domačih umetnikov (spodaj) kroma jutri Zakladi otočja Salomonov v DSI Gost jutrišnjega večera Društva slovenskih izobražencev bo prof. Drago Ocvirk, ki bo s sliko in besedo predstavil značilnosti verige otokov v Južnem Pacifiku, ki so jih Španci odkrili leta 1568. Otočje so poimenovali po Salomonu, ker so tam našli zlato. Vendar so otočje morali kmalu zapustiti zaradi pomanjkanja hrane in sporov z domačini ... ki so kljub svoji gostoljubnosti bili tudi bojeviti, saj so bili lovci na glave in po potrebi ljudožerci. Evropejci, tokrat Angleži, so tja prišli v 19. stoletju in ostali do neodvisnosti. Na osrednjem otoku Guadalca-nalu je med drugo svetovno vojno divjala bitka za Pacifik med Američani in Japonci. Ta otok je bil za Japonce pravi »Stalingrad«, ko so se morali z njega umakniti februarja 1943. Severozahodni del Salomonovega otočja je danes v državi Papua Nova Gvineja, večji del otočja pa v državi Salomonovi otoki, ki je bila ustanovljena leta 1978. Poleg zlata in zanimive zgodovine so danes v tej otočni deželi še večji zakladi, in sicer: neokrnjena narava, ljudje polni veselja do življenja in cvetoče krščanstvo s številnimi ženskimi in moškimi duhovnimi poklici tako pri katoličanih kot anglikancih. Te tri zaklade bo s slikovnim gradivom predstavil prof. Drago Ocvirk predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in urednik revije Misijonska obzorja. Deželo namreč dobro pozna in mu je prirasla k srcu. Pozno poleti lani je bil tam že tretjič, ker poučuje v bogoslovju Seminary of the Holy Name of Mary v Tenaru, ki ga vodijo njegovi sobratje misijonarji lazaristi. Srečanje z Dragom Ocvirkom bo jutri zvečer ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ulica Doni-zetti,3. devin - Predstava na lutkovnem odru Dan slovenske kulture • v ■ • ■ v • v na osnovni soli Josipa Jurčiča »Pridi v Devin, morje se blešči...« tako se glasijo začetni verzi naše šolske himne, tako se je glasilo vabilo, ki smo ga posredovali našim gostom, ob praznovanju dneva slovenske kulture. In prišli so! Oziroma prišle so! Kdo pa? Dijakinje III. razreda pedagoškega li-ceja A.M. Slomšek iz Trsta v spremstvu profesoric Martine Legiša in Alje Strgonšek. V besedah Anje, Tine, Na- de, Lorene in Tanje so zaživele zgodbe in pesmi škrata Tipitapija. Na lutkovnem odru so radoživo pripovedovale, pele in se vrtele najrazličnejše lutke: od pikapolonice do metuljčka, žabe in... tudi čarovnica je bila zraven. Škrat Tipitap nas je naučil tudi svojo pesem. Prepevali smo jo tudi kasneje, ko smo pod vodstvom dijakinj izdelovali maske. Čeprav nas je bilo čez šest- deset, smo lepo sodelovali in mirno delali. Zahvaljujemo se dijakinjam in profesoricama za obisk. Pohvalili bi vse, kar so nam prikazale, saj je bilo vse skrbno pripravljeno, do potankosti izdelano in naštudirano. Pravi gledališki užitek! Upamo, da so tudi one od nas odhajale z zadovoljstvom. Učenke in učenci OŠ Josip Jurčič danes - Gledališki vrtiljak Pripeljala se bosta Pipi in Melkijad Pri nas sta Pipi in njegov starejši brat Melkijad bolj malo znana. Bolj ju poznajo v Sloveniji, kjer so zabavne in domiselne zgodbe o dveh pujskih (Pipi in Melkijad sta namreč pujska) predvajali tudi po televiziji. V ljubljanskem Mini-teatru pa so nastale povsem nove zgodbe o pujsjem življenju. Zamislil si jih je znani igralec Jurij Souček, ki si je skupaj z Matjažem Briškim zamislil, kaj počneta pujsa potem, ko se odločita, da skočita ven iz televizijskega ekrana in odpujsata v svet. Vsi vemo, kako ljudje gledamo na pujske in poznamo nešteto rekov na račun prašičkov in prašičjega življenja. Na odru pa bosta Pipi in Meldijad na hudomušen način pokazala pujsje življenje skozi oči prašičev. Mini-teater iz Ljubljane je bil že večkrat gost Gledališkega vrtiljaka in vsakokrat nas je presenetil z zelo zanimivimi predstavami (v lanski sezoni je bil to Osel nazarenski), zato bo gotovo tudi zgodbica o Pipiju in Melkijadu zabavna in polna domislic. Režiser predstave je Robert Waltl, scenografijo si je zamislil Vasja Semolič, avtor glasbe je Uroš Rakovec, kostumografinja je Ana Savič Gecan, koreografinja pa Rosana Hribar. V vlogi pujsov nastopata Andrej Murenc in legendarni Jurij Souček, dobitnik Borštnikovega prstana, Viktorja za življenjsko delo in številnih drugih nagrad. Kot vedno bosta na sporedu v Marijinem domu pri Svetem Ivanu dve predstavi: prva ob 16. uri za red Sonček in druga ob 17,30 za red Zvezda. Če je kdo od otrok pozabil, katero predstavo si je ogledal pred enim mesecem, in zato ne ve, kaj naj bi narisal, ga spomnimo, da je bila to igrica o hudobni mačehi in dobri pastorki. Pa še eno opozorilo: današnja predstava je predzadnja, to pomeni, da je v abonmaju samo še Mary Poppins, ki bo na sporedu točno čez mesec dni. Zato je pametno, da otroci hitro narišejo še zadnje risbice, ker bojo tako imeli več možnosti, da dobijo kakšno nagrado. Lučka Susič 6 Nedelja, 15. februarja 2009 TRST / slori - projekt v sodelovanju s skupino izobraževalnih ustanov Za ves čezmejni prostor je bistvena vzgoja k različnosti Spodbuda k uveljavljanju vrednot sožitja, medsebojenga poznavana in integracije Slovenski raziskovalni inštitut SLORI je v sodelovanju z skupino raziskovalnih in izobraževalnih ustanov na obmejnem območju med Italijo in Slovenijo pripravil projekt »Vzgajati k različnosti«, s katerim bo v prihodnjih mesecih sodeloval na razpisu programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo 2007 -2013. Namen projekta je izboljšati komunikacijske in izobraževalne sisteme na obmejnem območju med Italijo in Slovenijo prek promocije sodelovanja in izvajanja skupnih pobud med šolami, raziskovalnimi centri in izobraževalnimi središči na mejnem območju med Italijo in Slovenijo. V središču dejavnosti bo nadalje spodbujanje medkulturne vzgoje v šolskih okoljih. Širjenje poznavanja zgodovinskih manjšin in novih priseljeniških kulturnih skupin zlasti med mladimi na čezmejnem območju med Italijo in Slovenijo je tudi eden izmed osrednjih ciljev projekta. Pobudniki si bodo tudi prizadevali za promocijo vrednot sožitja, medsebojnega poznavanja, integracije in miru med večinskimi in manjšinskimi narodnimi skupnostmi ter priseljeniškimi skupnostmi na čezmejnem območju. O vsebinah projekta so se partnerske ustanove pogovarjale v torek, 10. februarja 2009, na sedežu SLORI v Trstu, kjer je potekalo srečanje za načrtovanje projekta. Pred tem so se ločeni spoznavni in pripravljalni sestanki s posameznimi ustanovami zvrstili že decembra 2007. Sestanka so se udeležili predstavniki partnerskih inštitucij Fakultete za humanistične študije v Kopru, Oddelka za vede o človeku Univerze v Trstu, Oddelka za vede o jeziku Univerze Ca Foscari iz Benetk, Italijanske unije in organizacije RUE-Risorse Umane Europa. Na sestanku so bili prisotni tudi sodelavci Euroservisa, ki skrbijo za tehnično asistenco. Projekt bodo sestavljale izobraževalne, raziskovalne in promocijske dejavnosti na področju medkulturnosti. Prvenstveno je namenjen večinskim in manjšinskim šolam na obeh straneh meje na vseh ravneh. Te so bile že soudeležene tudi pri pripravi projekta, imele pa bodo Srečanje za uresničitev projekta je potekalo minuli teden na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta aktivno vlogo tudi pri izvajanju dejavnosti. Za dijake višjih srednjih šol na obeh straneh meje so predvidene čezmejne raziskovalne delavnice na temo jezikovne in kulturne različnosti ter informativne dejavnosti o tradicionalnih in novih manjšinah na čezmejnem območju med Italijo in Slovenijo. Nadalje bodo delovale čezmejne skupine učiteljev osnovnih in nižjih srednjih šol, ki bodo razvijale učne enote in didaktično gradivo na temo tradicionalnih in novih manjšin. Čezmejna skupina raziskovalcev in strokovnjakov pa bo proučevala stanje in potrebe v šolah na obmejnem območju glede medkulturne vzgoje. Projekt bo predvideno izveden v letih 2010 in 2011. Projekt »Vzgajati k različnosti« so Slorijeve raziskovalke že predstavile decembra lani v Torviscosi na seminariju za šolnike in dijake višjih srednjih šol z naslovom »Evroregija: mladi, informacija in gospodarska identiteta nove Evrope«, ki ga je priredila organizacija RUE-Risorse Umane Europa. Zaira Vidali s. klub Mitja Volčič o »Praški jeseni« V torek ob 20.20 bo v Slovenskem klubu v Ul. Sv. Frančiška 20 znani novinar Mitja Volčič predstavil svojo najnovejšo knjigo »1968. L'autunno di Praga« (1968. Praška jesen). Avtor, ki je imel kot dolgoletni dopisnik RAI možnost pobliže spoznati države Vzhodnega bloka in njihove politike, opisuje v svojem zadnjem delu češkoslovaški poskus demokratizacije, ki ga je s svojimi tanki strla leta 1968 sovjetska vojska. Volčič spretno oriše predhodno dogajanje in širši zgodovinski kontekst Praške pomladi, pri tem pa vzpostavlja zanimive paralelizme po eni strani s sorodnim madžarskim poskusom 56. leta, po drugi strani pa z represijo demokratizacije, ki jo je Češkoslovaška že doživela leta 1948, ko je v sumljivih okoliščinah umrl minister za zunanje zadeve, demokrat Jan Ma-saryk. Knjigo bogatijo tudi avtorjevi osebni spomini na tedanje dogajanje. Z Volčičem se bo pogovarjal novinar Igor Devetak. fernetiči - Uspeh finančnih stražnikov Ukrajinec prevažal 2500 zabojev cigaret Ali je sploh kaj bolj svetega od tihotapstva? je izzivalno vprašal don Jaime de Mora y Aragon, starejši brat belgijske kraljice Fabiole, v intervjuju Oriani Fallaci daljnega aprila 1963. Tega »svetega poslanstva« se je lotil ukrajinski državljan, ki se je pripeljal pred dnevi iz sežanskega konca na Fernetiče in naletel na izvidnico finančnih stražnikov, ki se je tam nahajala z drugim, mnogo bolj posvetnim, službenim poslom: preprečevanjem tihotapstva. Ukrajinec je privozil v Italijo s furgonom fiat vivaro italijanske registrske tablice. Ko so ga ustavili, je sprva kazalo, da gre za povsem rutinski pregled, kakršnih opravijo na nekdanjem mejnem prehodu nič koliko. Za ukrajinskega državljana pa so se zadeve začele zapletati, ko so finančni stražniki v prometni knjižici ugotovili, da vozilo ni opravilo v roku predvidenega tehničnega pregleda. Takrat so postali bolj pozorni na furgon, ga nekajkrat obšli in njihovo vešče oko je opazilo, da je vozilo, v prtljažniku katerega je bilo le nekaj osebne prtljage, s preveliko silo pritiskalo na kolesje. Odločili so se zato za temeljitejši pregled, da bi odkrili morebitno dvojno dno, v katerem naj bi se skrivalo tihotapljeno blago. Najprej so iz notranjosti odstranili zadnja sedeža. Ko so nato dvignili prevleko, so pod njo odkrili leseno desko, pod katero so ugotovili, da je bilo dno avtomobila na treh krajih preluknjano, luknje pa prekrite s kovinskimi ploščami, pritrjenimi z vijaki. Finančni stražniki so odkrili vhod v dvojno dno vozila. Komaj so z izvijačem odstranili kovinske plošče, so ugotovili, za kaj gre: cigarete. Bile so ukrajinske proizvodnje, vsaj tako je bilo mogoče ugotoviti iz monopolnega znaka na zavojčkih. Tihotapec (ali tihotapci) so v tri dvojna dna skrbno zložili kar 250 velikih zabojev po 10 zavojčkov cigaret. Skupna teža je znašala več kot 50 kilogramov. V primeru ko tihotapec pretihotapi v državo več kot 10 kilogramov cigaret, ga lahko organi pregona po zakonu aretirajo, in prav to so finančni stražniki tudi storili. Ukrajinec bi v Italiji kar precej zaslužil, saj stane zavojček cigaret svetovnih znamk v Ukrajini približno evro, v Italiji pa trikrat toliko. Iz tiskovnega sporočila finančnih stražnikov izhaja, da je bil to že drugi pomemben zaseg cigaret na Fernetičih v dobrem tednu, kar kaže na učinkovitost enot za boj proti tihotapljenju. Ukrajinski državljan se bo moral pred italijanskimi sodnimi organi zagovarjati tudi zaradi drugega prekrška, saj je za prevoz cigaret spremenil strukturo vozila, kar je po zakonu prepovedano. Iz tiskovnega sporočila ni dano izvedeti, koliko tvega in koliko bo moral presedeti v zaporu. Že nekaj dni pa mu bo verjetno dovolj, da si bo lahko na podlagi lastne izkušnje odgovoril na vprašanje o »svetosti tihotapstva« španskega dan-dyja don Jaimeja de Mora y Aragona. šoli a. gradnik in f. milčinski - Na reviji Cantabimbo Pesem za sožitje Učenci Osnovne šole Alojza Gradnika kroma Učenci osnovne šole Frana Milčinskega Učenci OŠ A.Gradnik in OŠ F. Milčinski so v ponedeljek, 2.februar-ja nastopili na pevski reviji Canta-bimbo v gledališču O.Bobbio v Trstu. Učenci šole Gradnik so pod vodstvom zborovodkinje Mire Fabjan so zapeli dve slovenski in eno italijansko pesem. Najprej so se podali v Deže- lo branja, nato pa so zapeli pesem o Pikiju Jakobu. Zadnjo pesem Quan-do sei felice so izvedli ob spremljavi na kitaro in povabili k sodelovanju vso publiko. Učenci 3. razreda osnovne šole Milčinski pa so pod mentorstvom učiteljice Ljube Leghissa prebrali pesmice o lastni zgodovini. kroma Vsak učenec je sestavil svojo pesem, ki je korajžno podal številni publiki. Pobudo prireja vsako leto organizacija Centro aiuto alla vita. Nastopajo pa otroci raznih otroških vrtcev in osnovnih šol, med katerimi že nekaj let tudi repentabrski in ka-tinarski učenci. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, IS. februarja 2009 7 trst - Številna publika na koncertu v gledališču Rossetti Franco Battiato izviren in nekonvencionalen kot vselej Izviren in nekonvencionalen kot vselej se je Franco Battiato v petek zvečer predstavil občinstvu, ki ga je v zelo velikem številu prišlo poslušat v tržaško gledališče Rossetti. Sicilski kantavtor je tako, v okviru svoje turneje po Italiji, tudi v naši deželi (koncert so ponovili včeraj) predstavil skladbe iz zadnje zgoščenke Fleurs 2, s katero je vsekakor na originalen način v glavnem glasbeno pregledal uspešnice drugih avtorjev. Poslušalcem je najprej ponudil v poslušanje komade, ki govorijo o rojstni Siciliji, sončnih zatonih in kopalcih na samotnih obalah. Sledila je »Era d'estate« Sergia Endriga in pa skladbe, v katerih Battiato spregovori o zemlji, ljubezni in o minevanju letnih časov. Znan je namreč pomen, ki ga avtor pripisuje povezavi med preteklostjo (gradivo črpa iz spominov, ki ga vežejo na čas otroštva) in sedanjostjo. Fleurs 2 vsebuje priredbe »Sitting on the dock of the bay« (Otis Redding), »It's five o'clock« (Aphrodite's Child), »Bridge over troubled water« (Si-mon&Garfunkel) in druge. Predstavitvi teh in drugih skladb iz zadnje zgoščenke je Battiato v drugem delu svojega izvajanja dodal »Non mi ab-bandonare mai« in »E ti vengo a cer-care,« v kateri spregovori o svojem iskanju Boga. Na vrsto je kakopak v končnici prišla tudi »La cura,« ki občinstvo vselej vžge in pa »L'era del cinghiale bianco,« pri kateri se kan-tavtor na določenem mestu simpati- čno ni več spomnil besedila. Battiato je z nastopom potrdil svojo vrhunsko umetniško raven. Občinstvo je z navdušenjem sledilo njegovemu dodelanemu izvajanju, ki ga je od časa do časa začinil s pripovedjo kakega domiselnega prizora s potovanj-raziskovanj v oddaljene dežele. Skupino glasbenikov, ki so ga spremljali, so sestavljali Carlo Guai-toli (klavir), Angelo Privitera (klaviature), Davide Ferrario (kitara) in kvartet Nuovo Quartetto Italiano (Alessandro Simoncini-violina, Luigi Mazza-violina, Demetrio Comuzzi-viola in Luca Simoncini-violončelo). Na odru se tokrat ni prikazal filozof Manlio Sgalambro, s katerim kan-tavtor že vrsto let redno sodeluje. Po rednem zaključku koncerta je občinstvu z bučnim ploskanjem uspelo dvakrat vnovično priklicati na oder tenkočutnega sicilskega poeta. Matej Caharija Včeraj danes Danes, NEDELJA, 15. februarja 2009 JORDAN Sonce vzide ob 7.07 zatone ob 17.32 -Dolžina dneva 10.25 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 9.17 Jutri, PONEDELJEK, 16. februarja 2009 JULIJANA vreme včeraj: temperatura zraka 8 stopinj C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 5 km na uro sever, vlaga 40-odstotna, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. OKLICI: Andrea Crozzoli in Nicole Zi-gante, Massimo Carrara in Elena Mau-geri, Marino Ruzzier in Elisabetta Martini, Fulvio Gorani in Elisa Belluto, Daniele Foppa in Martina Giustina, Claudio Benussi in Maria Antonietta Pinzan, Gianfranco Codiglia in Angela Serafino, Luigi Visconti in Loredana Ricciardi, Amirmohsen Bahtiari in Arianna Bruni. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.10, 20.10, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 11.00, 14.30, 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ex«; 11.00, 14.30 »Madagascar 2«. SUPER - 15.30, 18.00 »Australia«; 20.30 »Italians«; 22.20 »The Horsemen«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.50, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 2: 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »Ex«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Operazione Valchiria«; Dvorana 5: 18.00 »Valzer con Bashir«; 18.00 Venerdi 13«; 16.00 »Space Chimps«. U Kino ¿i Čestitke CI3 Lekarne Nedelja, 15. februarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 28124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228134) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. februarja 2009 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - 15.30, 17.15, 21.00 »Vuoti a rendere«; 19.00 »Milk«. CINECITY - 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 11.00, 13.00, 16.45, 20.30, 22.20 »Venerdi 13«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Questo piccolo grande amore«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ex«; 11.00, 13.15, 15.00 »Space Chimps«; 15.20, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; 17.40, 22.00 »Revolutionary road«; 10.45, 12.50, 15.00, 17.30, 20.00 »Viaggio al centro della Terra«; 10.45 »Beverly Hills Chihuahua«. FELLINI - 11.00, 14.30, 15.40 »Space Chimps - Missione spaziale«; 17.00 »Yes man«; 20.30 »Il primo respiro«; 18.45, 22.15 »Religiolus«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«; 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 18.10, 20.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.00, 18.50 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 »Povest o Despereauxu«; 15.30, 17.20, 19.10, 21.00 »Rožnati panter«; 21.20 »Gomora«; 15.50, 17.40, 19.30 »Za vedno«. šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dan in urnik odprtih vrat OŠ A. Černigoj (Prosek) v ponedeljek, 16. februarja, od 16. do 17. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA v Na-brežini bo v torek, 17. februarja, ob 17. uri informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v sredo, 18. februarja, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA SREDNJI ŠOLI SREČKA KOSOVELA bosta dve informativni srečanji s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred in sicer 18. februarja na proseškem oddelku ter 20. februarja na sedežu na Opčinah, v obeh dneh ob 17. uri. VRTEC JAKOB UKMAR vabi na delavnice otroke (in njihove starše), ki bi se radi vpisali in obiskali naš vrtec prihodnje šolsko leto. V ponedeljek, 16. februarja bo glasbena delavnica od 11. do 12. ure; v sredo, 18. februarja bo »pravljična delavnica« od 11. do 12. ure; v ponedeljek, 23. februarja bo plastično likovna delavnica od 11. do 12. ure. Delavnice vodita vzgojiteljici v vrtcu Jakob Ukmar pri Sv. Ani, Sta-roistrska cesta, št.78 (tel.: 040-810520). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. M Izleti Pred 40. leti sta se RINA in SIL-VESTRO v Boljuncuporočila in si na »Prvjl'ce« dom uredila. Še veliko zdravih in veselih dni vama želijo domači vsi. Poljubčke pa pošiljajo vnukinje Mateja, Katja in Noemi. Draga BERNARDA! Prejmi naša srčna voščila za 40 tvojih let, ki si jih te dni dopolnila. Da bi bila vedno srečna in vesela ti želi družina cela. Dario, Veronika in Valentina. Danes naša draga mama in nona ALBINA GUŠTIN (ZORA) praznuje častitljivih 90 let. Še veliko lepih dni v naši sredi ji iz srca želimo: sin Paolo z Vilmo in vnukinja Tatjana z Davidom. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat danes, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Polda-novec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. KD DOM BRIŠČIKI, v sodelovanju s Socialno službo, organizira štiridnevno letovanje v toplice Olimia za občane nad 70. letom starosti, bivajoče v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor. Letovanje se bo odvijalo od četrtka, 26. marca do nedelje, 29. marca (poln penzion). Za dodatne informacije in vpise, kličite v večernih urah na telefonček 346/5913119 (Norma). Mesta so omejena. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Ko-balu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča,SNG Maribor, Cankarjevega doma in SsgTrst. William Shakespeare Režiser Vito Täufer iSt^iA- Še posebno pa se zdi Vihar v režiji Vita Tauferja idealna paradigma današnjega sveta. Ne gre zgolj za iluzijo, za virtualno, temveč za simulacijo iluzije, za simulacijo virtualnega, in to v veliki f0rml' Peter Rak, Delo,23.9.2008 DANES, 15. FEBRUARJA OB 16.00 združeni abonmaji (reda C, K), italijanski nadnapisi Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Petronio 4 - Trst iliHe info@teaterssg.it - www.teaterssg.it SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 -STiST KONCERT Iztoka Mlakarja Večer z domiselnim in hudomušnim slovenskim šansonjejem. Četrtek, 19. februarja ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču INFO IN PREDPRODAJA 0D PONEDELJKA 16. FEBRUARJA: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Wm¥ Ulica Petronio 4 - Trst slov»*» stalno gledaliííe lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.it H Kam po bencin Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 8 Nedelja, 15. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 sasr", Gost večera bo prof. Drago Ocvirk, urednik revije Misijonska obzorja. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 sklicuje REDNI OBČNI ZBOR JUTRI - ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju Dnevni red: 1. izvolitev predsednika in tajnika občnega zbora; 2. predsedniško, tajniško, blagajniško poročilo; 3. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 4. diskusija; 5. izvolitev novega odbora; 6. razno. 0 Prireditve ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, organizira danes, 15. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljun-cu proslavo ob dnevu slovenske kulture. Slavnostni govor bo imel prof. Boris Pangerc. Toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 15. februarja, predstava Gledališkega vrtiljaka »Pipi in Meldiad« v izvedbi Mini KD Fran Venturini vabi na Pustovanje 2009 v centru A. Ukmar Miro pri Domju i V soboto, 21. februarja Ji od 20.00 do 24.00 ' * Ples za srednješolce /j z DJ-em ^ Vv . V nedeljo, 22. P ,n torek, 24. februarja ^ _od 15.00 do 20.00 V otrosko Pustno rajanje z ansamblom Eta Beta SKD Valentin Vodnik iz Doline vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la veritá: contro il revisionismo storico" (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem). Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizionizem in amnezije Republike) Pobuda bo v torek, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk ŠPORTNA SOLA TRST Š.Z. BOR SKD ŠKAMPERLE vabijo na Otiroiko-(MM|wo,rfSai||e . j0i-.n 22. februarja 5J5» *>«»ure i v ) t Igral bo ansambel i POPUSTI Pi PROST VSTOP ZA OTROKE V SPREMSTVU STARŠEV v Borovem Športnem centru v Trstu - Vrdelska cesta 7 (Sv. Ivan) 0p2V JU/T BHII1M ilri°rM Fantje J Di m . ^ \ (^tV^0^ 1 ■M Jllh rm ^ fr. š '__; i V drugi polovici aprila se bo skupina naših bralcev podala na izlet v Iran, državo, ki je že od leta 1979 dejansko vsakodnevno prisotna v medijih. Naj bo zaradi teokratske vlade, črpanja nafte, podpore pravim ali namišljenim teroristom, splošnega vpliva na dogodke Bližnjega vzhoda in nazadnje zaradi svojega jedrskega programa, ki nerazumljivo in enostransko buri duhove v zahodnem svetu. Iranska revolucija - njena formalna zmaga se je udejanila 11. februarja pred 30 leti - je pomenila izreden udarec miselnosti zahoda, ki je tisti del sveta imel samo za neizmeren rezervoar nafte. Da je šlo za upor brezobzirnemu izkoriščanju in neomejeni kraji, so mediji na zahodu pretežno zamolčali. Najlažje je bilo stvar prebarvati z verskim fanatizmom. Med vrsticami smo lahko razbirali, da zahodnemu (krščanskemu) svetu grozi katastrofa. Popolnoma drži, da so upor, ki je postajal ljudski, vodili verski voditelji. Izbiri se je bilo težko izogniti, ker bi vsaka druga varianta, na primer izrazito komunistična in vsaj nekoč močna stranka Tudeh, priklicala odkrit poseg ZDA, ki so v prvih 50. letih zamenjale Veliko Britanijo na šahovnici Bližnjega in Srednjega vzhoda. Iranska revolucija, ki jo iz slabšal-nega oportunizma imenujejo islamsko, je dozorevala dolgo vrsto let. Prvo dejanje bi lahko bil kar prvi beg mladega šaha Mohameda Reze Pahlavija (1953) in vlada Mohameda Mosadeqa, ki na koncu ni imela dovolj poguma, da bi po nacionalizaciji nafte in britanski blokadi izvoza le- te, sprožila splošno vstajo in morda tudi tvegala vojaški poseg iz tujine. Analiza vseh dogodkov bi terjala več poglavij. Starejša generacija se verjetno spominja razkošnih fotografij šaha med zimovanji v St. Mortizu ali Cortini in njegove nesrečne prve žene Soraje in druge Farah Dibe. Vse okoli cesarske družine je obdajal neverjeten »glamour«. Vse je moralo biti moderno. Običajna narodna oblačila so pomenila zaostalost. Verska čustva so istovetili s temačnostjo. Podtalno je izredno dobro delovala tajna policija Savak, ki je pospravila na tisoče nasprotnikov vladavine. Šahov dvor si je la-komno prisvajal najbolj rodovitna polja in z velikim pompom razglašal »belo« revolucijo, ki je kmetom delila pustinjske površine. Šahovi računi v Švici in ZDA so se strahovito polnili. Da se nekaj le dogaja je priznal sam šah Muhamad Reza Pahlavi, ki je med tiskovno konferenco 13. januarja 1977 omenil, da »...je velik del energentov pod iranskim nadzorom....svobodni svet ne more dopustiti izgube Irana....ni je moči na svetu, ki bi lahko nekaj vsilila Iranu... « Besedno vojno je še naprej vodil šah: »Tiste, ki zahtevajo samo svobodo, sprašujem, kaj bodo z njo počeli«, je izjavil 27.5.77 med obiskom v ZDA, ki so ga spremljale velike sovražne demonstracije. Pred koncem leta 1977 je prišlo v Teheranu do prvega nasilnega dejanja. Bomba je eksplodirala v iransko-ameri-škem kulturnem središču. Škoda je bila samo gmotna, odgovornost pa so nase prevzeli levičarski gverilci. V prvih dneh leta 1978 je bil na obisku v Teheranu ameriški predsedik Carter. Univerzitetni študenti so tri dni demonstrirali, kar je dnevnik »Ettelaat« označil kot izražanje rdečega in črnega skrajništva in prikazal Homeinija kot prevratnika. Imam Homeini je zadnja leta izgnanstva preživel v Parizu, še prej pa se je dalj časa mudil v Iraku, kjer pa je bil lažje dosegljiv za morilce tajne policije. Blatenje Homeinija je sprožilo jezo širokih množic, ki so vedno glasneje zahtevale, da šah zapusti Iran in se se- veda odpove vsem privilegijem in imetju. Nenehni nemiri so predstavljali velik pritisk. Kljub temu, da je vlada kazala samozavest, je postajalo vse bolj jasno, da se razmerje realne moči nagiba na stran Homeinija. Šah je končno spredvi-del, da bo odhod iz Irana najboljša rešitev. Iran je zapustil 16.1.79. Uradno je odhajal na zdravljenje. Doma je oblast prepustil zvestemu Šahpurju Bahtiarju, ki je imel nalogo, da z zavlačevanjem in zakonskimi ugovori zajezi ljudski val, pomiri ljudstvo in pripravi pogoje za nov prevzem stare oblasti. Njegove prve poteze pa niso kazale znakov kesanja ali volje do kompromisov. »...tisti, ki netijo državljansko vojno bodo končali pred ekse-kucijskim vodov in na molotovke bomo odgovorili z molotovkami....« je povedal Bahtiar je tudi dodal, da Homeiniju ne bo dovolil oblikovanja nobene vlade. I. februarja je iz izgnanstva v Parizu v Teheran priletel Homeini. Odziv množice je bil izreden. Vodja teheranske postaje CIA je 4.2.79 priznal, da niso predvideli, da bo 78-letnik, ki je 13 let preživel v izgnanstu lahko sprožil tak plaz. Kljub grožnjam Bahtiarja je Ho-meini 5. februarja poveril Mehdiju Ba-zarganu nalogo, da sestavi začasno vlado. Še isti dan je skupina vojaških oficirjev demonstrirala pred sedežem revolucije v njeno podporo, policija pa je po nalogu revolucionarnih oblasti aretirala 200 politikov, industrijcev in visokih bančnih funkcionarjev. Jata bojnih letal je dalj časa demonstrativno švigala nad Teheranom in glavnemu štabu vojske dopovedovala, da z letalstvom ne more računati. Generali so se prepričali, da za aktiven poseg nimajo moči. Osebje enajstih ministrstev je izjavilo, da bo navodila za delo sprejemalo samo od Bazarganove vlade. V popolnem obupu je Bahtiar 9. februarja ukazal cesarski gardi naj napade središča revolucije. Žrtev je bilo sicer precej, poskus elitnih čet, ki so bile v starejših časih nedotakljive, pa je v spodletel. Vojska je v glavnem ostala nevtralna. Z zadnjimi branitelji šahovega režima so pretežno obračunali priložnostni gverilci. Na njihovi strani je bilo okolje, ki je bojno delovanje elitne garde povsod zaviralo. Ob spoznanju neizbežnega poraza se je Bahtiar potuhnil in zbežal. Z zajetimi šahovimi telesnimi stražarji in s tistimi, ki so se upirali do konca, je nova oblast hitro obračunala. II. februarja 1979 je v Iranu obstajala samo ena vlada. Pod okriljem Ho-meinija jo je vodil Mehdi Bazargan. Iransko revolucijo označujejo trije datumi. 16. januarja je zbežal šah, 1. februarja se je vrnil Homeini, 11. februarja pa je tudi de facto obstajala ena sama vlada. Ta datum je tisti s katerim začenjajo novo obdobje. Ozračje pa je bilo skrajno negotovo, kajti vojska je bila v popolnem organizacijskem razsulu in njeni, čeprav potuhnjeni vrhovi, nezanesljivi. Na političnem polju je bil že 1. aprila izveden referendum. Naj bo Iran republika ali ne. Plaz republikanskih glasov je zasul volišča. Novo oblast so začeli obdelovati od zunaj. V iranskem Kurdistanu je izbruhnil upor, ki so ga varuhi revolucije zatrli s trdo roko. Homeini je zahteval izročitev šaha, da bi mu sodili za vse njegove grehe in kraje. Vlada je terjala tudi vrači- lo ogromnih vsot, ki jih je šah v letih spravil v tuje banke. Premaknilo se ni nič. Na muhi so bile vedno ZDA, ki so dotlej z vsemi sredstvi podpirale šaha. 4. novembra 1979 je prišlo do izrednega dogodka. Trume študentov, med katerimi je bil tudi sedanji predsednik Ah-madinedžad, so naskočile veleposlaništvo ZDA v Teheranu in ob kakih 80 uslužbencih, zajele tudi tajne dokumente obveščevalne službe CIA, ki jih agenti niso utegnili pravočasno uničiti. S politiko Carterja, ki je bil golobica v primerjavi z običajnimi jastrebi iz Bele hiše, so se pogajanja vlekla v nedogled. Nekaj talcev so Iranci le izpustili. Nikoli ni bilo razkrito, če so od poteze iztržili del v tujini naloženega denarja, bližale pa so se ameriške volitve, na katerih je delno tudi zaradi veleposlaništva v Teheranu, zmagal Reagan. Njegovega nastopa so se v Iranu bali. S posredovanjem Alžirije je bil dosežen sporazum in talci so 20. januarja 1981 zapustili Teheran. Medtem je Iran doživel mogočen napad iz Iraka. 22. septembra 1980 je Sa-dam Husein, v tej priložnosti v službi ZDA, ukazal invazijo s formalnim ciljem v osvoboditvi pokrajine Kuzistan na jugozahodu Irana, ki je pretežno naseljena z Arabci, ima pa tudi večino iranskih naftnih polj. Irak je izvedel pravo »blitzkrieg«, njegov nalet pa se je moral kmalu sprijazniti z močnim odporom in Iran je znova pridobil izgubljena ozemlja. Vojna se je nato vlekla vse do leta 1988, ko je bila dosežena prekinitev ognja, ki je v resnici veljala že prej in tudi za dolga obdobja. Na domačem prizorišču je bil predsednik pošten politik in laik Bani Sadr, ki pa se ni strinjal z revolucionarnimi metodami in bil nasprotnik nekaterih najbolj zagrizenih verskih voditeljev. Počutil se je osebno ogroženega. Junija 1981 je naskrivaj zapustil Iran in se zatekel v Pariz, kjer živi še danes pod strogim varstvom francoske policije. Manj sreče je imel Bah-tiar, ki je vodil zadnjo šahovo vlado in tudi sprožil oborožen upor elitne garde. Leta 1991 so ga v Parizu neznanci ubili. Šlo je za zakasnelo izvedbo smrtne obsodbe, ki jo je verjetno izvedla libanonska organizacija Hizbullah. KULTURNI Št. 143 KRD Dom Briščiki - dom vseh vaščanov Kulturno rekreacijsko društvo Dom Briščiki je nastalo leta 1995 na osnovi predhodnega Odbora za postavitev doma-spo-menika. Na pobudo VZPI- A.N.P.I. in občinske uprave je namreč prišlo leta 1975 do zamisli, da bi na vaškem trgu postavili spomenik padlim v NOB; kmalu pa so sogovorniki prišli do ugotovitve, da bi vaški skupnosti bolj kot spomenik služila stavba, zgrajena v spomin padlim. 26. novembra 1975 so se vaščani z glasovanjem opredelili za stavbo. Težav seveda ni manjkalo, vendar so se pravočasno rešile. Problem zemljišča so vaščani uredili tako, da so jusarski teren na Rouni zamenjali z zasebnim. Skupaj z domačinom, geometrom Paolom Miličem so zasnovali načrt kulturnega doma. Prva delovna akcija je ob prisotnosti številnih vaščanov stekla septembra 1983. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so se vaščani prostovoljno zbirali in z velikim navdušenjem gradili dom-spomenik. Briškovci so bili znani kot vestni zidarji in to se je tudi izkazalo pri gradbenih delih. V teku dveh let je bila stavba osebna izkaznica IME DRUŠTVA: Kulturno rekreacijsko društvo »DOM BRIŠČIKI« KRAJ IN DATUM ROJSTVA: Briščiki, 7. junija 1995 NASLOV: Briščiki, 77 KONTAKTI: tel. št. 040 327105 ali 346 5913119 DEJAVNOSTI: kulturno rekreacijskega značaja ODBOR: Norma Versa (predsednik), Andrea Pahor (podpredsednik), Nadia Skabar (tajnik), Marino Kralj (blagajnik), Mario Germek (gospodar), Sta-nislao Savi (gospodar), Mario Briščik (častni predsednik), Corrado Bresciani, Milan Briščik, Monica Hrovatin, Rado Jagodic, Ivan Sardo, Žarko Šuc (odborniki) pod streho, seveda tudi s finančno pomočjo, ki so jo nudile zgoniška občinska uprava, Kraška gorska skupnost, Sklad za Trst, openska hranilnica, razne tvrdke, s prostovoljnimi prispevki vaščanov ter z izkupičkom dobrodelnih koncertov. Slavnostna otvoritev je bila 2. julija 1995. Za razliko od drugih društev, ki so nastala okrog pevskega zbora, nekdanje čitalnice ali dramske skupine, je razmeroma Pohod na Volnik Razstava vezenin mlado društvo začelo delovati z namenom, da bi v novih prostorih predvsem z rekreacijsko dejavnostjo združevalo vaščane in spodbujalo medsebojno spoznavanje in socializacijo. Glavna dejavnost društva je prirejanje raznovrstnih tečajev redne in izredne narave, ki ustrezajo povpraševanju po športnih, kulturnih, umetniško in socialno naravnanih tečajih in pobudah. TEČAJA VEZENJA IN KLEKLJANJA (od ustanovitve) Tečaja vezenja in klekljanja sta uvedla v redno dejavnost društva in se z velikim uspehom nadaljujeta od prvega leta obstoja. Prva skupina deluje pod mentorstvom gospe Marice Pahor. Druga skupina deluje pod okriljem Deželne čipkarske šole iz Gorice in se prav tako odvija enkrat tedensko od oktobra do junija. Obrt, ki so jo nekoč gojile vse ženske je postala skoraj redkost, zato se je odbornikom zdelo prav, da skušajo ohraniti ta zaklad svojih dedov. Iz dela spretnih rok nastajajo prti, zavese ali rute za narodne noše, ki jih občasno razstavljajo. Tečaj se odvija enkrat tedensko od oktobra do maja in je vedno lepa priložnost, da si udeleženke ob učenju in delu privoščijo še sprostilno kramljanje. IZDELOVANJE SVETOIVANSKIH VENČKOV (redna dejavnost) Pobuda je vezana na star običaj, ki ni bil zelo razširjen v Briščikih. Po uvedbi tečaja pa si vaščanke ne bi predstavljale več tega praznika brez venčkov. Pred praznikom svetega Ivana skupaj nabirajo cvetje, ki ga vsaka v obliki venčka obesi na domača, vhodna vrata. Prvo leto je tečaj vodila Viviana Kljun, zdaj pa so vaščanke postale samostojne in izdelovanje svotoivanskih venčkov je postalo prijetna, vsakoletna tradicija. REKREACIJSKA TELOVADBA OZ. PILATES (redna dejavnost) Pred uvedbo vaj za krepitev telesnih mišic "pilates" je društvo prirejalo tečaje splošne telovadbe oz. aerobike. agenda- agenda - agenda - agenda 15. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Tržič - Občinsko gledališče, 28.2.2009 ob 20. uri Kraška pihalna godba Sežana Pihalni orkester Kras - Doberdob Pihalni orkester Ricmanje ZANIMIVO ZA SKLADATELJE 4. Natečaj za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. Natečaj za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota. Razpis je na razpolago na sedežih ZSKD ali na spletni strani www.zskd.eu. ZA MALE PIHALNE ORKESTRE/GODBE Izšel je razpis za srečanje malih orkestrov - državno predtekmovanje najboljšega malega orkestra Slovenije (z maksimalno 12 nastopajočimi člani) za Guco 2009. Srečanje bo 4. julija 2009 v Dravogradu. Rok prijave zapade 15. maja 2009. Ostale informacije nudi ZSKD. Spored Prešernovih proslav kulturnih društev včlanjenih v ZSKD na Goriškem 28.2.2009 ob 20. uri v Občinskem gledališču v Tržiču organizirajo SKRD »Jadro«, društvo »Tržič«, Združenje staršev in ZSKD 1.3.2009 ob 17. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu organizira SKRD »Jezero« 6.3.2009 ob 20.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah organizira KD »Skala« 15.3. 2009 ob 18. uri v Kulturnem domu A. Budala v Štandrežu organizirata KD »O. Župančič« in vokalna skupina »Sraka« ALPE ADRIA CANTAT, mednarodni teden zborovskega petja se bo odvijal od 30. avgusta do 6. septembra 2009. Vršile se bodo delavnice za pevce in dirigente. Rok prijave zapade 31.5.2009. COROVIVO Združenje pevskih zborov FJK U.S.C.I. vabi pevske zbore, da se prijavijo na 12. revijo Corovivo, ki se bo odvijala 25. oktobra 2009 v Pordenonu. Rok prijave zapade 15. junija 2009. Razpis in ostale informacije nudi ZSKD. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Š.Z. DOM, KULTURNI DOM GORICA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in ČARODEJ ALEX Torek, 24. februarja 2009 od 15. do 18. ure. Ples, animacija, šminkanje, žrebanje vstopnic. Vabljeni otroci in starši v Kulturni dom, ul. Brass 20, Gorica. Vstopnina 1,00 €. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.ora Prireditev pri štirni Zaradi velikega povpraševanja je nato ponudilo članom to zelo uspešno zvrst mirne telovadbe, ki ima zelo koristne učinke. Dvakrat tedensko udeleženci razgibajo in sproščajo mišice s trenerko Matejo Šajn. OBMOČNI SOCIALNI NAČRT ZA OKRAJ 1.1 (izredna dejavnost) V okviru območnega socialnega načrta za okraj 1.1. je društvo priredilo več pobud za starejše in mlajše občane. Upokojenci so leta 2007 imeli izlet v Ribnico in družabni glasbeni večer, maja 2008 so se udeležili tridnevnega letovanja v termah Dobrna, marca letos pa se bo pobuda nadaljevala s štiridnevnim letovanjem v termah Olimia. Za mladostnike je društvo že izvedlo tečaj petja z Zu-lejko Devetak, tečaj mandala painting s Tanjo Kralj in tečaj računalništva z Aleksandrom Danieli; v letošnji sezoni pa bo na vrsti tečaj angleščine. POBUDE ZA STAREJŠE OBČANE (redna dejavnost) Starejši občani imajo na voljo zanimivo ponudbo, ki jo društvo realizira v sodelovanju z Občino Zgonik in ostalimi organizacijami v občini. Vsako leto januarja meseca se občani nad 70. letom starosti zbirajo na večerji z razvedrilnim sporedom. Občina je letos obdarila vse navzoče s posebnim, priložnostnim kozarcem, društvo pa s šalom. Udeležba je vedno polnoštevilna. IZLETI IN POHODI (redna dejavnost) Izleti so del redne dejavnosti. Ob Martinovem društvo prireja izlet po vinskih poteh, v pomladanskih mesecih pa razne, večdnevne izlete. Oktobra so odborniki priredili pohod na Volnik, ki naj bi postal tradicionalno srečanje. PUSTOVANJE (redna dejavnost) Na pustni torek se vaščani podajo na sprehod po vasi in zbirajo prispevke za društvo. Zvečer imajo večerjo z glasbo v društvenih prostorih. Praznik združuje družine v celoti, saj se ga udeležujejo tako odrasli kot otroci in mladi.ž KUHARSKI TEČAJ (novost) Zaradi precejšnjega povpraševanja je društvo prvič priredilo kuharski tečaj, ki se je pričel v petek in obsega tri srečanja z Vesno Guštin in s skrivnostmi tipičnih kraških jedi. Tudi ta dejavnost se odvija v društvenih prostorih. DAN ŽENA (redna dejavnost) Vsako leto društvo praznuje Dan žena z družabno večerjo in glasbo, predvsem pa je 8.marec priložnost, da zaživi premiera veseloigre, ki jo vsako leto pripravlja krajevna, priložnostna dramska skupina. KULTURNO-GLASBENI VEČERI (priložnostna dejavnost) Ob prenovitvi vaške štirne je nastala zamisel, da bi prostor ovrednotili še s kulturno ponudbo. Nastali so tako priložnostni, kulturno-glasbeni večeri, ki v poletnih mesecih privabljajo veliko poslušalcev. Na sporedu so navadno koncerti ali nastopi domače dramske skupine. Izdelovanje svetoivanskih venčkov • v • v • iz oči v oči Ime in priimek: Zala Gruden, prak-tikantka na ZSKD Kraj in datum rojstva: Trst, 10.01.1992 Zodiakalno znamenje: kozorog Kraj bivanja: Vižovlje E-mail: zala.g@hotmail.it Stan: samska Poklic: študentka Najboljša in najslabša lastnost: ustrajnost in natančnost, najslabša pa preobčutljivost Nikoli ne bom pozabila: dobrih prijateljev Hobiji: ples, fotografija, glasba, filmi Knjiga na nočni omarici: Apologija Najljubša risanka: L'era glaciale Najljubši filmski igralec/ igralka: Audrey Tautou, Johnny Depp Najljubši glasbenik: poslušam vsega malo Kulturnik/ osebnost stoletja: Barack Obama Ko bom velika, bom... fotograf Moj življenjski moto: živi in pusti živeti Moje sporočilo svetu: spoštovanje in ljubezen sta temeljnega pomena za dobro življenje glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 3/III V Čedadu Ob Dnevu slovenske kulture. ...BENEŠKI POGLED Čedad, 8. februarja 2009. Stoletnica Glasbene matice je bila protagonistka letošnje, osrednje prireditve ob Dnevu slovenske kulture, ki so jo organizirali Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Glasbena matica, Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji in druge slovenske organizacije. Dan slovenske kulture v Čedadu je znal povezati vse ljudi, ki enako mislijo in čutijo. Tako so se zbrali Slovenci iz Trsta, Nediških Dolin, Karnajskih in Terskih Dolin, Rezije in Kanalske Doline, da skupaj in enotno izpričajo in izkažejo svojo istovetnost, da sosedom povedo, da beseda srca ni proti nikomur. V glasbi so ustvarjalci želeli tudi izraziti podporo našim ljudem, ki že stoletja bivajo v teh krajih, kjer želijo nadaljno biti in ostati. Slovenci teh dolin so preživeli mračna leta globokega zapostavljanja, danes pa se zavzemamo za svobodo in prijateljstvo. Naše doline so vedno ponujale roko in pošteno besedo vsem sosedom, Furlanom in Italijanom, in končno smo dosegli, da smo deležni večjega spoštovanja ter da so slovenske ustanove priznane tudi na Videmskem. Poleg tega se mladi vedno več udeležujejo kulturnih projektov društev. Trudimo se za korak naprej in pogled v prijaznejšo prihodnost. Udejstvujemo se pri mnogih dejavnostih, ustvarjamo po vzgledu prednikov v gledališču in na koncertih, da utrdimo temelje dobrega in poštenega dela. V letošnjem šolskem letu je Glasbena Matica ustanovila podružnico tudi v Bardu. Dijaki jo z veseljem obiskujejo. Glasba je tako postala sredstvo dialoga in povezovanja ljudi in društev. Igor Černo ...TRŽAŠKI POGLED Letošnjo osrednjo prireditev ob dnevu slovenske kulture sem doživljal z mešanimi občutki. Najprej me je razveselilo dejstvo, da je bilo gledališče Risto-ri v Čedadu nabito polno. Tega marsikdo ni pričakoval in ni bilo samo po sebi umevno, saj je Prešernova proslava potekala v Čedadu prvič in sta bili predvideni še ponovitvi v Trstu in Gorici. Slovenci v Ita- liji smo na tak način izkazali solidarnost rojakom v videmski pokrajini, ki so v zadnjih časih predmet grobih in nezaslišanih napadov s strani nenaklonjenih političnih sil. V zvezi s trojno izvedbo proslave pa bi dodal, da osebno podpiram načrt, da bi se v prihodnosti uveljavila enkratna Prešernova proslava, saj je dvojna ponovitev posebno v tem trenutku zelo obremenjujoča iz finančnega, organizacijskega in tudi človeškega vidika. Menim, da bi bilo prirejanje edine, osrednje Prešernove proslave pokazatelj, da znamo stopiti skupaj. Obenem bi z velikim veseljem sprejel tudi možnost neposrednega prenašanja dogodka po slovenskem programu deželne Radiotelevi-zije. Glasbena matica, ki je bila organizator letošnje prireditve, je zelo nazorno prikazala svojo bogato stoletno zgodovi- no. Izredno zanimiv je bil izbor nastopajočih skupin in posameznikov, ki dokazuje ogromen potencial, ki ga premore naša skupnost. Režija, scenska postavitev, glasba in nenazadnje slavnostni govornik prof. Miran Košuta, so podčrtali predvsem delavnost in prizadevanja ljudi, ki so ustanovili in vodili šolo od njene ustanovitve vse do danes. V sami predstavi, ki je izpostavila predvsem spomine na težke čase, ki jih je doživela Glas- bena matica in celotna naša skupnost, od požiga Narodnega doma v Trstu do neizvajanja 15. člena zaščitnega zakona, sem nekoliko pogrešal izpostavitev svetlih trenutkov, ki jih je bilo ničkoliko. Tudi zato me je manjši občutek grenkobe prevzel ob koncu predstave, ko je postalo branje člena, ki predvideva ustanovitev slovenskega oddelka na tržaškem konzervato-riju, nerazčlenjeno in nerazumljivo. Mislim, da bi morali kljub vsemu gledati na Razstava o stoletni zgodovini Glasbene matice Ob vsaki obletnici se pogled usmerja v prehojeno pot in stoletna zgodovina Glasbene matice je prav gotovo posejana z dogodki in osebami, ki opozarjajo na skupno odgovornost do ponosnega in spoštljivega nadaljevanja in nadgrajevanja trdnih osnov. V stoletju, ki so ga zaznamovali dve svetovni vojni, zelo hiter razvoj na vseh področjih in posledične, velike družbene spremembe, je ustanova kljub stalnemu obnavljanju in posodabljanju ostala vztrajno zvesta svojemu umetniškemu in pedagoškemu poklicu kot postojanka slovenske prisotnosti v naši deželi in vedno bolj kot dokaz njenega profesionalnega nivoja in usmeritve. Dokumentov in zgodb o stoletnem razvoju je veliko in jubilejna razstava bo gotovo priložnost za odkrivanje in ovrednotenje nepoznanega in neizdanega gradiva, ki je do danes ležalo v zasebnih predalih. Odgovorna za prirejanje razstave ob stoletnici obstoja je bivša urednica radijskih glasbenih programov slovenske sekcije deželnega sedeža RAI in članica odbora za praznovanje stoletnice Glasbene matice Nadja Kralj, ki bo z ekipo sodelavcev poskrbela za čim bolj raznolik, izčrpen in zanimiv prikaz pomembne vloge, ki jo je ustanova odigrala v stoletju tržaške zgodovine: »Zaključuje se prva faza zbiranja raznovrstnega gradiva, pri kateri so sodelovali predvsem tisti, ki so v ustanovi imeli aktivno vlogo. Dolgoletni ravnatelj Gojmir Demšar je na primer poskrbel za dragocene, zgodovinske dokumente in fotografije kot je tista prvega ravnatelja šole v povojnem času Karla Sanci-na. Oskar Kjuder je prav tako črpal iz lastnega bogatega arhiva, kjer je bilo veliko gradiva o zgodovini orkestra šole, ki ga je vodil dobrih 25 let. Orkester je na začetku tesno sodeloval s slovenskim gledališčem z uprizoritvijo operet, potem pa je nadaljeval z bogato samostojno dejavnostjo in gostovanji po deželi in v državah bivše Jugoslavije. Nastopil je tudi na slovesni otvoritvi Kulturnega doma leta 1964 in je sodeloval z mladimi solisti, ki so se potem uveljavili v mednarodnem merilu kot sta na primer pianistka Dubravka Tomšič in violinist Igor Ozim. Na našo nabiralno akcijo so se odzvali tudi posamezniki, med katerimi operna pevca Eleonora Janko-vič in Gianni Sancin. Del gradiva izhaja seveda tudi iz arhiva šole, ki hrani na primer publikacije Glasbene matice in vsa letna poročila. Apel k sodelovanju je vsekakor še zmeraj aktualen, zato ponovno vabimo vse bivše učence, sorodnike in prijatelje, da sodelujejo, predvsem z morebitnimi predmeti, glasbili ali celo rokopisi.« našo prihodnost z večjim optimizmom, z glasbo v srcu seveda. Marino Marsič .IN GORIŠKI POGLED Predvsem posrečena se mi zdi izbira prirediteljev, da je bila letošnja prva izvedba osrednje prireditve ob Dnevu slovenske kulture v Čedadu in to prav na dan smrti našega velikega Prešerna. V občinskem gledališču Ristori v Čedadu je prišla krepko in odločno do izraza zahteva in želja po enaki dostojanstvenosti slovenskega kulturnega izročila in bogate kulturne in jezikovne dediščine. Zadnje čase je v videmski pokrajini slovenski jezik in torej slovenska kultura močno pod udarom italijanskih skrajnežev, ki bi radi utišali slovensko besedo in nočejo priznati slovenskemu jeziku pravice domovanja v krajih, kjer je od vedno prisoten, čeprav v narečni obliki. Slovenci in tudi Italijani iz beneških in terskih dolin ter Kanalske doline in Rezije so se množično odzvali na ta osrednji slovenski kulturni praznik in tako dokazali trdno navezanost na svojo bogato kulturno tradicijo. Po prireditvi sem v atriju gledališča pozdravil znanko, ki jo vsako leto srečujem na sv. Višarjah, kjer ima trgovino in gostilno. Rekla mi je, da je prišla na proslavo v Čedad, čeprav je na sv. Višarjah in tudi pod njimi več metrov snega. Bila je vesela in ponosna, da je prisostvovala tako lepi in pomembni slovenski kulturni prireditvi. Počastitev našega velikega pesnika je pripravila Glasbena Matica iz Trsta, ki letos praznuje 100 - letnico delovanja. Odločno je bila izpostavljena zahteva naše skupnosti, predvsem na področju glasbene vzgoje. Glede tega in tudi drugih zahtev je, žal, izvajanje zaščitnega zakona na mrtvi točki. Čestitam vsem, ki so sodelovali pri tem uspelem projektu, ki nas je kulturno obogatil in narodnostno ohrabril. Damjan Paulin NAPOVEDNIK trst V ponedeljek, 23. februarja ob 16.30 in ob 18.00 na sedežu šole v ulici Montorsino 2 Pustna nastopa učencev Glasbene matice V ponedeljek, 23. februarja ob 18.00 v Slomškovem domu v Križu Pustni nastop učencev Glasbene matice V petek, 27. februarja ob 18.00 v Veliki dvorani Narodnega doma Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture V nedeljo, 1. marca ob 17.00 v Marijinem domu v Trstu Skupna Prešernova proslava rojan-skega Marijinega doma, društva Ro-janski Krpan in Glasbene matice gorica V petek, 20.februarja ob 17.00 in ob 18.30 v dvorani društva Jezero v Doberdobu Pustni nastop učencev Glasbene matice Iz Benetk štipendija duu Zonta -Zuppin Pianistki Beatrice Zonta in Vesna Zuppin se ob pedagoškem delu pri Glasbeni matici aktivno posvečata tudi lastnemu izpopolnjevanju in koncertni dejavnosti z že dolgoletnim sodelovanjem v zasedbi klavirskega dua. Pred kratkim sta prejeli prestižno priznanje na konservatoriju "B. Marcello" v Benetkah, kjer sta dopolnili z odliko in pohvalo dvoletni akademski študij druge stopnje iz komornega izvajanja v razredu prof. Massima So-menzija. Ustanova jima je namreč podelila štipendijo kot najboljši absolventki v akademskem letu 2007/2008, saj sta edini diplomirali z najvišjo oceno, to je 110/110 s pohvalo. Nagrado je po- delil ravnatelj konservatorija v Benetkah, prof. Giovanni Umberto Battel v okviru slavnostne otvoritve Akademskega leta v koncertni dvorani Palače Pisani. Duo, ki deluje od leta 1990 in je ob koncertni dejavnosti že prejel veliko nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, bo kmalu nastopil na večeru, ki ga prireja Društvo Slovencev miljske občine; 28.februarja bosta pianistki izvedli celovečerni koncert v cerkvici sv.Frančiška v Miljah. V načrtu za prihodnje mesece je tudi izvedba novega projekta, to je koncertni program za dva klavirja in tolkala. glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST ŠOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 15. 2. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Trije večeri v znamenju Benečije v Kobaridu Dan spomina, dan strpnosti Kultura je znak ustvarjalnosti. Vsaka skupnost ustvarja - ne le samo zase in za svojo samopodobo, ampak tudi za druge in za potomce. Tega se morda ne zavedamo, a vseeno je vse prej omenjeno bistveni in sestavni del tistega procesa ustvarjanja, ki gre mnogo krat mimo nas in naše zavesti. Ustvarjalnost ni danost, ampak je nekaka sinteza osebnega in kolektivnega, je del človeka in časa, v katerem je človek ustvarjal. Človek pa se vedno znova sooča s podobnimi bivanjskimi vprašanji, vedno znova se sprašuje, kaj je pravzaprav bistvo. In ga venomer išče, mu daje neko svojo podobo in obliko. Zanimivo je dejstvo, da je sporočilo, ki se skriva v delih, ki so nastali tudi v sorazmerno oddaljenih obdobjih, še vedno sredstvo navdiha in razmišljanja tudi danes. Stari Grki so pustili za sabo pestro književnost in arhitekturo, ki jo skozi stoletja še vedno imamo za nekak vzor ali ideal. A kljub temu se naše življenje razvija naprej, v skladu s sedanjimi potrebami in izzivi časa. Vzori in dejstva sta na prvi pogled morda diametralno različna pojava, vendarle pa imata neko svojo stično točko, ki jo morda spregledamo. Bistveno za vse, kar nas obdaja, je zavest, da je treba svet, v katerem živimo, pustiti lepši za zanamce. To je tudi sporočilo skavtizma, vzgojne metode, ki je v sto letih navdušila nekaj sto milijonov mladih po celem svetu. Ljudje, ki se morda niso nikoli osebno srečali, pa vseeno delujejo za skupen cilj v različnih krajih in časovnih obdobjih. Skavti širom po svetu se bodo 22. februarja ponovno spomnili na svojega ustanovitelja, v prepričanju, da je lepši in boljši svet mogoč. Dejstvo, da je to praznik, ki ga praznujejo povsod, kjer deluje skavtska organizacija (trenutno je v mednarodno skavtsko organizacijo včlanjenih 28 milijonov skavtov iz 160 držav), pa je jamstvo, da se bo še naprej ohranila kultura sožitja in strpnosti. trst TOff i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Stiki med Benečijo in Posočjem postajajo vedno bolj tesni, še posebno od takrat, ko meje dejansko ni več in je torej prehod ljudi lažji. Počasno podiranje meje se je sicer dogajalo že dalj časa, in sicer po zaslugi kulturnikov, ki so skušali kljub težavam ustvariti zavest o novosti iz Benečije. Na večeru, ki se bo začel ob 18.00 uri, bodo sodelovale Beneške korenine, Društvo Naše Vasi, Dvojezična šola, Kulturno društvo Ivan Trinko, Kulturno društvo Rečan, Inštitut za slovensko kulturo, Rozajanski dum, Zadruga Most in Zadruga Novi Matajur. Medsosedske odnose med Benečijo in Posočjem se bodo nadaljevali tudi pri spremljevalnem programu, ki ga bodo oblikovali učenci glasbenih šol iz Kobarida in Špetra ter zbor Naše vasi iz Tipane. KAPLAN MAftTrU iiMUMAf. Radijski oder in Slovenska prosveta obveščata, da bo današnja predstava Gledališkega vrtiljaka »Pipi in Mel-diad«, v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane, za red Sonček ob 16.00 uri, za red Zvezda pa ob 17.30 uri, in sicer v dvorani Marijinega doma pri sv. Ivanu. ZCPZ v sodelovanju z ZSI