Posamezna številka 20 vf narte v,
Štev, 42.
V Ljubljani w torek dne 4. marca 1919.
Leto I.
VEČERNI LIST
Con* celoletno	po	pošti	K	41“—, za	tiuS»'jan# S	36-—
• polletna	«	«	„	20'—. „	„	„	18—
• taltUetao	.	«	„	10'—, .	„	9'—
• oitSBitio	.	„	„	3 50, „	3 —
Br*dniitw in uprava: Kopitafjjia ulica	S,	«—	Taiefon 58.
MEODVISEN DNEVNIK
lusarati: feojtolpn« peilt vrsta (53mat Siroto ta lok »isofea ali nl» prostor} o enkrat po SO (ta. n M* En večkrat po 43 »In. — 04 sobotah dvojni tarif. — Poslano; Enostolpno pctStsrste K V—» — biti)« (Uk
Pan, teoierašl nedelje In praznike, oi 1 ort popoMu,
Najmlajša ameriška vojna žrtev — Slovenec.
Hmerika in ameriški Siovemi za svobodo Jugoslavije.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Pismo iz Amerike, poslano dne 14, jan. 1919, je dobila te dni gospodična A, S, v Ljubljani kot odgovor na pismo, poslano v Ameriko dne 25. novembra 1918. Piše |i brat iz Brooklyna {Novi York): Po več
ko dveh letih, pravi, je bilo sestrino pismo prvo iz Evrope. Razen nekaterih rodbinskih zadev čitamo v pismu tudi stvari, ki so splošno zanimive. Naj jih tu obfavimo
dobesedno, kakor stoji v pismu:
jugoslovanska propaganda v Ameriki.
»Tu v Ameriki imamo že dosti stare obleke zbrane, tudi denarja za nakup živeža; samo prilike še čakamo, da bomo Oiogli odposlati. Tu se je zdaj ustanovil tudi Amerikan Jugoslav Relief Commitee, ki ,IQa nalogo, med Amerikanci zbirati pri-
spevke za Jugoslovane; predsednica komiteja je gospa Harrison, večkratna milijonarka, pa tudi druge odlične osebe so v njem, tako da pričakujemo velikega uspeha.
Jugoslovani Itisonu.
Res, živela Jugoslavija! Samo vprašujemo sc, kako velika bo. V čašo veselja ®o vam Italijani prilili kapljo strupa; no, morda pa ne bo učinkoval. Italijani sicer tukaj delajo veliko propagando, in skoro se jim je posrečilo amerikanski javnosti dokazati, da je cela Dalmacija italijanska itd., ampak tudi mi smo stopili na nege in ustanovili po velikih mestih Jugoslav Information Bureau, ki pobijajo italijanske *aži Ni je jugoslovanske naselbine v Ame-r>ki, ki ne bi bila poslala protesta Wilso-nui dalje angleškemu, francoskemu in ita-
lijanskemu poslaništvu tukaj zoper italijansko zasedenje naših krajev. Edini človek, ki se ;ianj zanesemo, je naš predsednik; bodite uverjeni, da bo zmagala pravica.
Da se ni vojska končala jeseni, bi bil vpoklican to pomjad; najprej so prišli na vrsto neocenjeni, potem oženjeni brez otrok. Amerika je imela nad 4 milijone vojakov, pa bi jih še enkrat toliko lahko na noge postavila. Zdaj so tudi v Evropi imeli priliko videti, kaj Amerika žtnore in da ji ne manjka za nobeno reč eneržije.
15 letni Slovenec Dolar — padei kot ameriški vojak.
Zanimivo je za naš mali slovenski na-r * je bil najmlajši vojak, ki je na Francoskem pal v t,0ju za čast Združenih držav Amerike —. Slovenec, Dolar iz Chl-rfj#c» star šele 15 let in pol. Izposodil si je bil od brata dolge hlače in potem je šel in javil, da ima 18 let; stariši bi ga bili seveda lahko vun vzeli, pa jih je preprosil, ker ob prijavi ni bil niti 15 let star.
.Tudi tukaj razsaja itiiiuenca; umrlo 5“ je že nad 200.600, samih at* a dih, od 15.
50, leta,
Tukaj zdaj lakote nismo občutili; le podražile so se nekatere stvari. Pripravljeni smo tudi vam v domovini pomagati, čira bo mogoče.«
To iz pisma; gotovo marsikaj zanimivega za na« vse. — H koncu bodi pripomnjeno, da je za obe pismi posredovala pi-saraica gospoda Albina Kunca, Basel, Švica, Zentraloahnstr. 21., ki bo s tem vsem priporočen, ki hočejo v Ameriko pisati.
lajmlajši Slovenec.
Pismo ir, Ameriko nam poroča ® požrtvovalnem delu, Iti Ra ameriški Jugoslovani vrše tam za Jugoslavijo« — Italijani »o tudi tam razvili bogato plačano propagando, s katero ho-< čojo preslepiti ameriško javnost svojih’ zahtev. Jugoslovani v Ameriki so krepko na delu, da pojasnč resnico p naših' deželah, prepričani, da nam ne bo nihčo drugi kot VVilson pripomogel do pravic.
Pri tem pa se naši rojaki onstran Oceana lahko sklicujejo na velike žrtve, ki so jih radovoljno prevzeli in pretrpeli Slovenci v boju /.a osvoboditev svo* jega naroda. Mladi 151etni fantič D o -1 a r, ki sl je od brata izposodil dolg« hlače ter se šel vpisat v ameriško vojsko, češ da je že 18 let star, in ki je dal svoje mlado življenje na francoskih poljanah za svobodo malih narodov, za svobodo svojega malega slovenskega naroda, ta mali deček je simbol našega osvobodilnega boja, je memento vsem, ki M hotoli sedaj omalovaževati našo svobodo in nam nalagati novo robstvo. Najmlajši junak ameriške vojske, ki j« padel za osvoboditev pravice izpod jarma krivice in nasilja —• je bil Slovenec! Vsa ameriška javnost se mora pečati’ s tem junakom, ki sedaj po svoji smrti kliče Ameriki in vsemu svetu:
»Zakaj sem izkrvavel in Umrl, C« ne zato, da se uresniči sen mladega; mojega življenja, sen stotisočev mojih mladih tovarišev, sen stotisočev drugih bratov in rojakov, ki so morda umirali v tuji službi, a sanjali isto. kar ja« in vsi skupaj: Svobodna združena domo« vina? Zakaj sem umrl, če pa naj je moja mlada gorka kri pripomogla le, da bo rod mojih očetov poslej šo hujšo zasužnjen kot doslej? Kri moja in kri vseh, ki smo umrli za. svobodo ih pravico, bo klicala po maščevanju, in gorja onim, ki so lahkomiselno vadljali K našim življenjem!«
Rojaki, narod, ki rodi otroke Junake, ki še bori le za svojo pravico, ki zaupa vanjo in ne omahne, rojaki, no bojte se za tak narod!	,
Mladi lSlctni Dolar je simbol nai« zmage in njegova žrtev ni bila gaman* Bog mu povrni!
Ljubljana, 4. marca. Ugotovljena je, da so Italijani blizu Trbiža pripravili eno ce-
lo	divizijo v popolni vojaški opremi, ki je prpravljena priskočiti na pomoč koroškim Nemcem, v slučaju, da bi začeli Jugoslovani prodirati. S tem je vsa zavratnost Ita-
ItaSiianska pomoč m Koroško.
lijanov osvetljena v ncvi luii. V Izbiranju sredstev proti nam se ne sramujejo niti zveze z n&jkujšhni sovražniki civilizirane Evropke, z onimi Nemci, proti katerim je vstal ves kulturni svet. Pariz, pazi!
vobodna trgovina s iugostatfiji.
Posebno poročilo »Večernemu lislu«,
Belgrad, 4. marca. Svobodna trgovina Jo v ministrskem svetu sprejeta in se razteza na vso predmete prehrane. Vse na-
redbe, ki svobodno trgovino kakorkoli omejujejo, so s tem preklicane.
V» •»	«
Grčija v Maii
Posebno poročilo »Večernemu listu*,
Pariz, 3. marca. Poverjeništvo za turške zadevo jo sklenilo, da konča turško gospodstvo v Evropi ter da so osnuje nova turška država v Mali Aziji. Carigrad in
Ufilson bo 13. marca na Fnneeskent,
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Lugano, 4. marca. New York Herald poroča, da prispe Wilson 13. t, m, v Brest.
V Parizu bo prisostvoval preliminarnemu
Oddala premoženja.
LDU. Dana), 3. marca. (DKU.) Glasom parlamentarične korespondenco bo državni tajnik dr. Steinwender najbrž v dragi seji narodne skupščine predložil načrt o oddaji premoženja. Oddaja premoženja začne pri premože-
Kako velika bo Poljska.
LDU Amsterdam, 3. marca, (Dun, KU) *Daily Telegraphu« se poroča iz Pariza: Komisija za poljske zadeve je sklenila pri
Preki sod v Petrogradu in Moskvi.
LDU. Berlin, 3. marca. (ČTU.) Kakor poročajo iz Rotterdama, piše »Dai-ly Telegrapli«, da je nad Petrogradom in Moskvo vsled protirevolucionarnih vstaj proglašeno poostreno obsedno stanje ter preki sod. Boljševiki so tzeli zelo mnogo talcev, ki jih bodo v prime-
V Berlinu stavka 200.000 mož.
LDU Berlin, 3. marca, (ČTU) Cestni železničarji so že danes zvečer ob 8. tiri ustavili delo, Ker so v teku današnjega dne pandauski delavci, delavci občnega električnega društva in delavci iz Sclmarz-
Dardanele bodi mednarodno. Grška dobi maloazijsko obal. Smirna z vsem zaledjem bo Grška.
pogaganji, ki se bodo vršila od 14. do 25, t, m, Nemčija bo imela dostop šele l.apr.
njih od 30.000 K naprej s oodstotno oddajo, ki so nadaljuje stopnjevaje do 30 odstotkov pri večjih imetjih. Premoženja inozemcev, ki prebivajo v deželi, se ne podvržejo glasom namerava,nega načrta premoženjski oddaji.
ugotovitvi poljskih mej, da se izroče Poljski meje izza leta 1772 in da se razen tega odškoduje z zgornjo Šlezijo,
ru obnovitve nemirov ustrelili. V zadnjem tednu je bilo ustreljenih preko 100 oseb, ki so bile nasprotnice boljše-vikov. Trockij jo opustil svoj načrt ofenzive, ker so v boljševiški armadi izbruhnili upox'i.
k op škili fovaren izstopili iz delavnic, je znašalo število stavkujočih zvečer že 200
tisoč mož. Meščanski večerni listi niso
izš^'.
m repi
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Lugr.uo, 4. marca. »Secolo« poroča iz Londona, da jo v Pariz prispel predsednik Irske republiko de Wallesa, ki hoče Irsko zadevo spravili pred mirovni posvet.
m «»	*•'"	0
Nasilni Italija??!.
LDU Korčula, 3. marca. (LDU) Položaj v tem mestu jo vsak dan bolj ne* znosen. Italijanska drhal vidi, da se ita.-lijanska vojska drži pasivno navzlic njenim izzivanjem. Italijanaši mažejo s črnilom vse javne napije in so ponoči med 26. in 27. februarjem zamazali tudi prag »Ilrvatskega doma«. Renegati izzivajo, p rele in ne prizanašajo v svoji besnosti niti gospem, in prepevajo ostudne pesmi, v katerih so preti Jugoslaviji z vojsko. Dne 27. februarja ic prispel podadmiral Notarbartolo. Mali-janašem je bil dovoljen poset na vojnill ladjah in je drhal pri prihodu in odhodu ob navzočnosti častnikov in vojakov popevala vsakojake pesmi, s katerimi se preti, da se hočejo s hrvatskimi gla-vami igrati, kakor z lesenimi kroj/lami* Popoldne se je izkrcala vojaška godba in korakala po mestu in igrala pri obešen ju italijanske državne zastave na občinskem stolpu. Skrajni čas je, da se uvede mednarodno redarstvo, ki ho za-prečilo nadaljnje nasilno postopanje Italijanov.
LDU Dana;, 3. marca. (Dun. KU) Danes je bilo zborovanje komunistov, ki so protestirali proti temu, da se sestane narodna skupščina, ker narodna skupščina ni pravo zastopstvo proletarijata.
I1
LDU Berlio, 3. marca. (Dun. KU.) D« se obvaruje delaželjno večino prebivalstva Berlina pred terorističnimi ižgredi manjšine in pred lakoto, je prusko državno ministrstvo odredilo obsedno stanje za policijske okraje Berlin, Spandau, Detlovv fa Niederbarmin,
LDU Halle, 3, marca, (Dun, KU), Nad Hallejem je bilo danes proglašeno obsedno stanje.
LDU Berlin, (DUN. KU) »Deutsche ali« gemeine Zeitung« poroča iz Weimarja: Ob
11.	uri 30 min. dopoldne so zbrani vsi v Weimarju navzoči državni ministri in pruski ministri nemške komisije za premirji pri zelo nujni seji, na kateri se je razpravljalo o brzojavki maršala Focha, s katero zahteva takojšnjo izročitev vsega oslalega nemškega trgovskega b rodov ja, ne oziraj® se na preskrbitev Nemčije s prehranjevalnimi sredstvi.
Kal b govori! regent!
Posebno poročilo »Večernemu listu*.
Pariz, 4, marca. V tukajšnjih diplom, krogih razpravljajo o govoru, ki ga bo govoril regent Aleksander v pozdrav narodnemu predstavništvu. Regentov govor bo jzvor veselja, da smo doživeli dan, ko se |e sestalo zasloostvo uicdinienega naroda
žrtvah. Apeliral bo na zaveznike, da se ob urejevanju evropskih zadev drže načela pravičnosti. Mi ne zahtevamo ničesar kar ni naše. K sklepu bo prestolni govor navedel glavne naloge, ki čakajo delegate ter našteval zakone, ki jih bodo morali v naj-
krajšem času urediti/
prvič v lastnem parlamentu v delu za našo bodočnost po stoletnih borbah in hudih
Agrarna reforma — slepila v veljavo.
i
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Belgrad, 25. februarja 1919.
Ministrski svet v Belgradu je sklenil Predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme, ki so danes proglašene in so s tem stopile v veljavo. Na podlagi teh odredb se:
1. Razmerje kmetov do ag v Bosni in Hercegovini, v novih krajih Srbije in Črne-gore, dalje kolensko razmerje in podobni odnosu med obdelovalci in lastniki zemlje y_ Istri, Dalmaciji in ostalih pokrajinah Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev — se takoj razveljavijo in obdelovalci zemlje za lastnike zemljišč. Vse tožbe,
« potekajo iz teh razmerij, se ustavijo in razsodbe, ki so bile tekom vojne izrečene rta korist lastnikov zemlje, razveljavijo.
2, Vsi fidejkomisi in posestva, ki obsegajo 100—500 oralov odbelane zemlje, Se razdele poljedelcem, ki nimajo lastne
zemlje ali pa premalo. Prednost pri tem imajo invalidi, vdove in sirote v vojni padlih, dalje vojaki in prostovoljci, ki so se borili za osvoboditev in zedinjenje Jugoslovanov. Dosedanji lastniki zemljišč dobe odškodnino, izvzemši člane habsburške hiše in sovražnih dinastij ter tistih, katerim so te dinastije darovale posestva za izkazane jim zasluge.
3. Oddajanje zemlje v podnajem je prepovedano, izvzemši zadružno obdelovanje zemlje.
4. Vsi večji kompleksi gozdov prehajajo v last države; kmetje bodo imeli pravico do paše in lesa za kurjavo in gradbo,
5. Za izvršbo agrarne reforme se ustanovi poseben državni urad, ki bo podrejen ministrstvu za socialno politiko in v čegar delokrog bo spadalo tudi našel-ništvo.
Pred pdtetn tiemšl
LDU Berlin, 3. marca. (ČTu) Tu vlada veliko vznemirjenje in nervoznost. Pričakujejo že za prihodnje dni strmoglavljenje beheidemannove vlade, ker je kabinet izgubil prj večini strankinih sodrugov svoje Privržence. Pričakovati je, da nride sedaj »a površje kabinet Haase z na levo orijen-tlranimi večinskimi socialisti, ki so zgolj radi oportunitete ostali pri stranki. K tem
pripadata predvsem vodja delavcev Iloch in Hue. V prihodnjem kabinetu bodo pač najštevilnejše zastopani neodvisni. Haase najbrže ne bo prevzel preustroja kabineta, ne da bi si poprej zagotovil pomoči komunistov. Od komunistov bo v prvi kabinet poklican dr. Ledy, odvetnik v Frankfurtu ob Meni. Ni dvoma, da bo tudi državni predsednik Ebert izginil iz površja.
I«p v škripcih.
; LI)U Nanen, 4. marca. (Brezžično.)
‘ reko Haaga, iz Washingtona došla vest, a ie VVilson izjavil pri dineju voditeljev ®h velikih ameriških strank v Beli hiši, a SG Nemčija ne more prej sprejeti v zve-® narodov, dokler ne doprinese dokaza tc-e*jitih reform, je vzbudila pri vodilnih davkih krogih presenečenje. Državna vla-g.	kljub zunanjim in notranjim te-
A? arn neprenehoma na pol. in gospodar-v 1 obnovitvi Nemčije, a jo pri pospeše-Np - obnovitve ovira politika entente. tjamf ki državniki Vidijo v tem protislovje, {jy0*a	j° &lth'anci reforme, ki jih vslcd
Čilir>G^a Postopanja zavlačujejo in pvepre-iri J°' Razširjenje stavbarskega gibanja mngiT^Poselnosti v Nemčiji, je tudi po vaico!U novtralnih, celo aliiranih opazo-sjjroA'.' Pripisati le pomanjkanju živil in *-Uie n*’ lci H11 entcnta namenoma zadr-• Obupno razpoloženje množice množi ,
tudi razočaranje vsega nemškega naroda, ker izvajajo kljub odstranitvi cesarstva in militarizma aliiranci svoje imperialistično metode napram nemški demokraciji brez ozira na to, da mora privesti poslabšanje nemške notranje krize do svetovne krize.
k pokrajine.
kr »Bitmje«. Hvalevredno je, da je prometna oblast otvorila med postajama Kranj in Škofja Loka postajališče »Bili-nje« ter š tem ustregla obsežnim vasem Bitnu in Žabnici, Kot Bitenčan, rojen v Bitnu, pa nikakor ne morem mirno preko izraza »Bilinje«, ki pač ne eksistira od Loke do Kranja in menda tudi ne bo, čeravno si je nadel uradno lastnost. Najdaljša vas na Kranjskem, ležeča ob cesti med Kranjem in Loko, se imenuje: Zgornji, j Srednjiin Spodnji Biten, oziroma
zg., sr., in sp. Bitno, Vsak človek, doma iz Bitna, če ga vprašašaš, kam da gre, ti bo odgovoril: v Biten, oziroma v Bitno. Nasproti hudomušnim jezikom, ki razlagajo Biten (Bitno) iz biti (pretepati), češ, da so se stari Bitenci radi bili, bo pač edino primerna razlaga zgodovinarja Pokorna, ki izvaja Biten (Bitno) iz nemškega F e i c h t i n g , okrajšan po dialektu v Biten, Bitno, Tedaj postajališče: Biten ali pa B i t n o.
kr Iz Adlešlč, 28. febr. Tudi pri nas ! smo slišali minulo sredo, 26. t. m., po-! poldne med 3. in 4. uro gromenje ali detonacije, in sicer od iste smeri sem, kakor za časa italijansikh ofenziv. — Ker l>o letos v mescu marcu dvakrat mlaj, ali se ne bo izpolnilo potem ravno letos Donboskovo prerokovanje glede razpada Italije? Vsi znaki kažejo, da se tam nekaj pripravlja in da bo, upamo, potem Italija delila usodo Nemčije in Avstrije. In takrat bodo rešeni naši rojaki, ki ječe v zasedenih krajih.
kr Nekatere izpremembe glede oddaje privatnih brzojaviš. Vsled odloka ministrstva za pošto in brzojav se uvedejc počenši od 5. marca 1919 glede oddaj« privatnih brzojavk sledeče izpremembe; 1. Ob delavnikih od devete ure zvečer do sedme ure zjutraj ter ob nedeljah in praznikih ves dan se smejo oddajati samo nujne privatne brzojavke. Ta omejitev velja za privatne brzojavke v tuzemstvo in inozemstvo, ne nanaša pa se na časopisne brzojavke. Glede časopisnih brzojavk veljajo torej dosedanji predpisi. 2. Za privatne brzojavke, oddane ob delavnikih od četrte ure dopoldne do devete ure zvečer, se mora doplačati k navadni taksi še dodatna pristojbina od 1 krone za brzojavko, kr Znova upostavljen postni promet z balkanskimi deželami. Amerikanska poštna uprava je naznanila srbski vladi, da je znova upostavljen ves promet pošte med Ameriko in Srbijo,, Bosno, Bolgarsko in da je mogoče pošiljati v Ameriko pisma in zavitke. V kratkem se otvori tudi blagovni promet.
kr Čevljarski In krojaški mojstri na Kranjskem se naprošajo, da sporoče Uradu za pospeševanje obrti državo SIIS v Ljubljani, če so pripravljeni sprejeti kakega inva’ida v obrtno iz-učitev. Invalida vzdržuje za časa pouka Komisija za vračajoče se vojake. Najboljše uspehe v obrtnem pouku pa dosežejo pri invalidih v takih slučajih, v katerih vzame mojster invalida v popolno lasi no oskrbo. Takim mojstrom plačuje Deželna komisija nekaj prispevka za vzdrževanje. Natančnejša pojasnila daje Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22.
kr Za tujski promet v Zagrebu. Za prevažanje potniške prtlajge s kolodvorov in na kolodvore se je v Zagrebu ustanovilo društvo* Viator«, ki je že začelo poslovati.
kr Roparski umor v Zagrebu. Na Savski cesti v Zagrebu so 28. t. m. našli 45-letno vdovo Julijano Sušin umorjeno in oropano. Vdova je stanovala v svoji lastni hišici s hčerko, ki je manipulantinja v bolnišnici. Umor se je izvršil med 11. in
12. uro dopoldne, ko je bila vdova sama doma. Zločin sta izvršila po vsej priliki dva vojaka, ki so ju ob usodni uri videli priti iz hiše. Razen 1000 K gotovine sta odnesla mnogo dragocenosti; hran, knjižico sta pustila na mestu.
kr »Hasanaginiea« na Češkem odru. Dne 16, februarja so v Brnu prvikrat predstavljali Ogrizevičevo »Hasanaginico« v prevodu Jana Hudeca.
kr 10.000 vagonov hrvatskega lesa Jiupuje neki francoski konzorcij. Kupčija se pa še ni sklenila, ker hoče konzorcij plačati les v kronah, a hrvatski trgovci zahtevajo plačilo v frankih.
kr Pegavi legar se v Bosni čimdalje bolj širi. Omejili so potniški promet na Železnicah in zaprli šole,
kr Lov na mast je vprizorila te dni sarajevska policija in našla po mesnicah, trgovinah in restavracijah velike zaloge, ki jih jc zaplenili?..
Iz Ljubljane. '
1 Sprememba imena. Deželna vlada je iovolila tukajšnjemu trgovcu in posestniku g. Francu HirschmanntJ, da se on, soproga in otroci odslej pišejo Svetel.
1 Občni zbor »Društva mestnih nižjih uslužbencev« se vrši v nedeljo, dne 8. suš c a, v mestni dvorani ob 9. uri zjutraj, kamor se vabijo vsi društveni SSlani. V slučaju, da bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure potem dru-fri občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem Mevilu elanov.
1 Nožni strel. Nocojšnjo noč je vojačka Straža, ki je prideljena policiji, v bližini 'dvorca slišala, kako je neki neznanec udaril po oknu neke hiše. Ko se je straža približala, jo neznanec pobegnil. Ker se na klic ni hotel ustaviti, je vojak za njim ustrelil in mu prestrelil obe nogi. Neznanec se piše Satler in jo doma iz Spodnje Šiške.
Politična kronika.
p Zavajanje francoskega javnega mnenja o Jugoslaviji. Sotrudnik pariškega »Tempsa« Rivet je bil nedavno obiskal 'Jugoslavijo in imel pogovore s Štefanom Radičem in frankovcem Prebegom. Mnenje teh dveh mož, s katerimi se ne strinja v Jugoslaviji niti tisoči del prebivalstva, objavlja sedaj Rivet v svojem glasilu. Proti temu zavajanju francoskega javnega mnenja se na uvodnem mestu pritožuje bel-ttrajska »Pravda« od dne 27, februarja t. 1. Pravi, da je to postopanje enako, kakor če bi kak ugleden jugoslovanski list prinašal mnenje Bolo-paše in njegovih drugov o Franciji in njeni politiki kot merodajno. A dočim Francija take ljudi zapira in strelja, se sinejo v Jugoslaviji svobodno šopiriti in govoričiti.
p Težave ministra Korača. Stališče ministra Korača je zelo otežkočeno, in to ne samo zato, ker vlada glede agrarne reforme in sooalne zakonodaje ni docela njegovih misli, marveč tudi zato, ker v lastni socialno-demokratični stranki nima večine za seboj. Socialisti v Bosni-Herce-govini in Srbiji stoje na programu inter-
nacionale in boljševizma, dočim zastopa Korač narodno stališče v zmislu nemških večinskih socialistov, A tudi socialistična stranka na Hrvatskem, ki jo vodi Korae, ni popolnoma edina ter so tudi v njej elementi, ki so nasprotni Koračevi politiki, Koračeva demisija za enkrat ni bila sprejeta, a njegovo stališče v vladi je vsekakor zelo težavno.
p O programu nove demokratske stranke v Vojvodini je izjavil njen predsednik, vseučiliški profesor v Belgradu dr. Bogdan Gavrilovič: Mi hočemo monarhijo z dinastijo Karadjordjevičev, ustavno in parlamentarno monarhijo z eno vlado in enim zakonodajnim telesom; monarhijo s splošno, neposredno, enako in tajno volivno pravico in s široko krajevno upravno avtonomijo, To samoupravo zahtevamo, da bodi v naši deželi vsak državljan, vsaka občina, vsak okraj, vsako okrožje ali županija zadovoljna in nihče v naši državi nc občuti, da bi se mu s katerekoli strani delalo nasilje; a istočasno hočemo in zahtevamo, da so vsi državljani naše dežele z nami en narod, z eno narodno zavestjo, z eno narodno voljo, z eno narodno dušo. Razen teh državnopravnih točk je pa seveda še mnogo vprašanj, ki jih mora upoštevali strankin program. Tu je agrarno vprašanje, mnoga socialna in kulturno socialna vprašanja, žensko vprašanje itd. Teh točk stranka še ni končnoveljavno formulirala, to pa zato, ker čaka razjasnitve strankarskih razmer in programov v Srbiji. Ob tej razjasnitvi bi moglo priti do končnega sporazuma med navidezno nasprotnimi si skupinami, med ostalimi pa bi nedvomno nastalo medsebojno spoštovanje; potem bi bilo zares lepo življenje med tistimi, ki so na vladi in med tistimi, ki so v opoziciji. Osebno je uverjen, ua more do tega priti.
p Nemški grehi. »Manchester Guardian* prinaša vsebino nekega HooversOve-ga govora, ki ga je govoril o priliki nekega svečanega obeda v Parizu, v katerem je dejal med ostalim: »Niobske solze 70 milijonov Nemcev ne morejo oprati vse one grozote, ki jo je Nemčija napravila na Francoskem in v Belgiji.
Po sveti?.
s ČeSki legijonarji obžalujejo plitev patrijotizem svojih sorojakov in pravijo: »Med tem, ko ee češki narod veseli in pleše, je ogromno število legijonariev v boju z Mažari v zasedenih delih ozemlja, v jarkih in okuženih taboriščih.«
s Ogrsko žigosanje bankovcev je naletelo na velike tehnične težkoče, ker ogrska nima v to potrebnih priprav, zato se širi misel, naj se z žigosanjem avstrijskih bankovcev malo počaka in naj se poveri ta posel avstrijsko-nemSkemu državnemu žigosanju. Tako mednarodni dopisni urad. Kako bodo pa to izvedli, je druga stvar.
s Nova knjiga o bivšem cesarju
Viljemu. Živo zanimanje je vzbudila na Angleškem že skoraj dotiskana knjiga; »Moji vtisi o cesarju Viljemu«, ki jo je napisal David Yogne Hill, bivši
ameriški poslanik \ Berlinu. Hill op** suje bivšega cesarja, opazujoč ga čista kot človeka, dosti simpatičnega, nje* gov detinsko radostni smeh pri vsaki dobro uspeli šali, njegov prijazen na-' čin v občevanju, a katerim je pridobi-* val ljudi zase. Nasproti temu pa postavlja njegovo grdo, kruto in naduto obnašanje kot cesar* ki ga dela komič* nega, neznosnega. V svoji duši ni krvc* lok in nasilnik; njemu je bila vojska sredstvo za namen, ki mu je bil sveti in to je: veličina Nemčijo.
s Boljševikl, Med Francozi, ki so prt4 šli iz Rusije, ec nahajajo trije delegati ra-* skega Rdečega križa, ki so hoteli v Pariz* a so jih pridržali v Diinkirehenu, in nisoi mogli izvesti svojega načrta. Francozi ima»' jo s seboj poldrug milijon rubljev, ki so hranjeni v francoski bunki za boijŽeviškO propagando.
s Dar ruskih Icgijonarjev mestu Park zn. Kakor poroča »Figaro«, je prejela pa* riška občina v dar od ruskih legijonarjev* ki so se do zadnjega časa bojevali na francoski fronti, medveda Miška. Medved, ki so ga privedli ruski vojaki s seboj na Fran-^ cosko 1. 1916,, jc preživel kakor njih zvest tovariš z vojaki vred dobre in slabe čase* Mišku so preskrbeli stanovanje v Jardin d' Acchlamatation. Rusovski legionarji sO sc vrnili v svojo domovino, da se bodo bo* jevali zoper boljševike.
s Žena naročila moiilca za svojcg* meža. Ob začetku vojske je šol na boji-' šče trgovec v Otočcu na Hrvatskem, .Ante Kraljič; njegova mlada žena jo pa kaj kmalu pozabila nanj. šla jc v Zagreb, kjer je kupila v Černomeru hi-šo in tam odprla svojo trgovino. Poslala jc bogata. V tem pa Se je vrnil mož domov in ni se ji zdelo prav, ko jo jo mož vedno nadzoroval, medtem ko jo bila prej svobodna ženska. Ko se jc posvetovala s svojo sestro Elizo, se je odločila, da ga ubije. Treba je bilo samo najti pripravno osebo za to dejanje. Po mnogem iskanju so jo našle v osebi Tome Vidakoviča, ki sta mu dali nekaj stotakov. Tudi sta ga dobro pogostili, kadar je prišel k njima in mu dali nazadnje revolver. Ko je nekoč trgovec potoval v Liko, je šel Vidakovič za njim a se ni ponudila prilika, da bi ga bil ubil, zato sc jo vrnil nazaj. Tudi ko jo drugič čakal morilec na svojo žrtev pred neko Ilišo, se ta ni prikazala, in čakanje je bilo broz uspeha. Trgovčeva žena in niena sestra sta bili razjarjeni, zakaj nc izvrši svoji? naloge. Končno so je ponudila prilika. V neki noči je bil trgovec v mestu, teda j se je Vidakovič ču ponudila prilika, da izvrši dano mu nalogo. Vidakovič ga je čakal pred hišo in ga je udaril z letvom po glavi, da io ta padel nezavesten na tla. Vidakovič jc mislil, da je žrtev mrtva in jc pobegni1. Račun pa je nanesel drugače. Trgovec jc ostal živ. Njegova žena, niena sestra in napadalci so priznali svojo krivdo.
s Nameravana ženilev med laško prln-cczlnjo in angleškim prestolonaslednikom-
Francoski list »V Oeuere« razpravlja vprašanje o nameravani ženitvi med urincezi-
Ajo Jolando in angleškim prestolonaslednikom, ker so se pojavilo proti temu zapreko od obeh strani, ki sc dajo težko od-Nraniti. Kot jo znano je angleški dvor Protestantski, a italijanski rimsko-katoli-Iki ter mora eden od oboh sprejeti vero drugega. Po sebi so razume, da princ po angleški ustavi tega ne moro in no sme storiti ampak nevesta. Italijanska kraljica, ki Je prestopila iz pravoslavne v rimsko katoliško cerkev, morda nima nič proti te-, »m, a bolj nasprotna jo kraljica mati, ki ®e pusti, da bi vnuki preminjnli vero in težko, da bi privolila k temu.
s Ameriško posojilo. Amerika jo posodila Belgiji znova 15 milijonov dolarjev. Celokupna vsota posojil Belgiji znaša 27 bilijonov dolarjev. Vsota vseh posojil, ki 80 jih Združeno države posodilo zaveznikom, znaša skupaj 1645 milijonov dolarjev.
Zagrebška borza.
Zagreb, 3. marca. Rezervirano razpoloženje na borzi traja dalje. V splošnem to opaziti, da so kurzi ne morejo držati na Prejšnji višini. Edino brodska eskomptna banka, banka za trgovino in obrt, banica bi štcdionica za Primorje ter trgovska banka so držo dobro in so doseglo večji odjem. Hrvatska eskomptna banka in kreditna banka sta trpeli, ker je bilo za nju le malo zanimanja. Na koncu borze se je Vazpoloženje zboljšalo.
Zagreb, 3. marca. Zaključni kurzi na današnji borzi:
Denar; 13'ar; o
danka za trg., obrt in industrijo	-158	488
franka in hranilnica za Primorje
na SuSaUu, nove delnico . .	400	505
llrvatska eskomptna banka . .	—	1440
Brodska menjaelia banka ....	—
Lsiiomtna in meni. banka, Brod	368	376
nove delnice . .	—	—
...	stare delnico, .	—	—
mpotekarna banko, Zagreb . .	440	445
Jadranska banka, novo .....	890	'JCO
Jdubljimska kreditna banka . .	—	--
Brvatska kreditna banka . .	.	1055	1015
ar°dua banko, stare delnice .	440	458
Al. P	»	HOVO	0	’
■ rtna banko, zadnja emisija,
„ najnovejili del..................... 248	256
ijuijedelska banka.................... 110	—
rva hrvatska hranilnica, staro	9025	0100
ftaAl	”	.)	U0Ve	~	—■
^?K,a p,,Cka banka.................... 207	210
frbska banka. .  ....................... -
rvatska deželna banka v Osjeku
staro............................... _	700
novo.............................. 670	C80
mu o
ESI
. . teh umetnikih se sliši vedno kaj '-?infrVega, vse polno dovtipov kroži na de1 rovaž. Sicer so Nemci, a to nič nc tfai’ S° ^c^om vojske v Moskvi izžviž-Q,1 neko Wagnerjevo opero, je stopil na Mjpr, voditelj ruske politike, profesor je C?v> ic rokel: »Največja neumnost z nZardoevati umetnike in jih zasledovati tte ^odnostnim sovraštvom. Umetnik ni aik >Cmcc' ne Rus« nc Italijan itd, umet-j !e Mednaroden in celo človeštvo ima
Car^T0 n'e^a << nai govorimo ma-1 tudi o nemških umetnikih, akoravno
so nekateri majhni možgani proti temu, Karpat pripoveduje:
Bilo je okoli J, 1890, Deževalo je cel dan, nič čuda, saj smo bili v Išlu, Vlažno-mokri večer ni imel dosti dela, da nas je pregovoril, šli smo v domačo gostilniško sobo in sc vdali udobnemu užitku piva. Brahms se je bil nekoliko zakasnil, bila je že trda tema, ko jc zasedel svoj kotiček v pritličju hotela »Elizabeta«. O elegantnem salonu, kjer so jedli »fini« ljudje, ni hotel nič slišati, sedel je v prvi sobi, kjer sc je po svoji volji lahko zabaval, K njegovi mizi pa seveda ni smel nihče, kdor ni bil posebej povabljen tja. V teh stvareh ni razumel šale in jc odgnal vsiljivce z najpikrcjŠimi besedami, tudi če so bili iz najvišjih krogov. Najraje jc imel nekaj glasbenikov in par pisateljev. Tudi mene je doletela čast, da sem lahko večerjal zraven velikega mojstra.
Onega večera nai bi se bil naš mali krožek razširil, z Brahmsom jc prišel nov mož v našo sredo. Vsi smo ga radovedno gledali, Majhen je bil, zelo gibčen, brez vseh ceremonij sc jc vsedcl takoj k mladi igralki gl asovi rja in jc začel zabavljati na vse kriplje čez Brahmsa, brž ko jc videl, kako se ga mladenka boji. Brahms je bil zelo dobre volje, pa je pozabil predstaviti nam novodošleca. Nismo vedeli, kdo da je, odkod da je prišel, samo po njegovi nebeški surovosti smo sodili, da je enakovreden velikemu našemu simfonikerju. Šele tekom zelo živahnega govora, spremljanega od raznih duhovitih opazk, groženj in kretenj, smo zvedeli ime živahnega neznanca. V najhujšem prepiru namreč atu zakliče Brahms: »Menze!, pazite vendar malo na svojo okolicO.« Sedaj smo vedeli, kdo je sedel z nami pri isti mizi, bil je Adolf Menzel.
Sedaj šele smo pa čisto utihnili, nihče si ni upal vtakniti se v prepir obeh umetniških veličin. Kot dialektikar je bil glasbenik boljši kakor slikar, v živahnem temperamentu jc pa slikar glasbenika da-lcko nadkriljeval. Zalo smo sc zabavali, ko smo poslušali njuno pričkanje, Naenkrat sc Brahms sarkastično nasmchlja, poslane čisto miren in reče z najbolj nedolžnim obrazom: »Sedaj Vam bom pa nekaj povedal, gospoda, kar bi bil sicer zamolčal, če bi se Menzel ne bil tako nepokorno obnašal. Torej Menzel gre jutri na ples, kamor si je naročil mlado neizkušeno deklico, mislec, da ga tukaj nihče ne pozna. A on nas ne sme spravili v zadrego, vsi bomo prišli tja in sc bomo vmešali, če bo treba«.
Zmagovito pogleda Brahms naokoli,dobro jc zadel, kajti Menzel udari jezno po mizi in vpije neprestano: »To je nezaslišano obrekovanje, to je neumna šala.« — Brahms sam jc bil precej v zadregi, hotel se je bil samo pošaliti, ne vedoč, da bi bil lahko napravil zaresno neprijetnost, A brž sc je potolažil in govoril priprosto šaljivo; bolj ko smo sc smejali, bolj je vpil Menzel divji.
Okoli polnoči smo se vzdignili, Menzel je zabavljal čez to zapuščeno išlsko gnezdo, kjer človek ne dobi kaplje vina več, četudi je še tako »zgodaj«. Hotel je iti domov, kakor jc rekel, a opazovalci —
nastavljeni od Brahmsa — so dognali, da je prišel nazaj, in pol ure pozneje so ga dobili v skrivnem kotičku pri steklenici renskega vina. Drugega večera s;no se kakor ponavadi zbrali pri naši mizi. Tudi Brahms je prišel. Vesel je bil in se živahno zgovarjal o dogodkih prejšnjega večera, »Takoj bo tukaj, ta malopridnež.« Govori-
li	smo potem o drugih stvareh; kazalec na uri je romal vedno dalje, a Menzel se n j hotel kar nič pokazati. »Morebiti se mu je pa kaj pripetilo,« pravi eden, »Kaj še,« odvrne Brahms, »truden je in gotovo je šel spat,« A še skoro v istem trenutku mu bliskoma šine nekaj v glavo, skoči kvišku in zakliče v nebrzdani veselosti: »Otroci, podimo, Menama je pa morebiti vendarle na plesni zabavi. Pojdimo gledat, če jc res.« Cela družba odhiti proti plesišču. Brahms ostane na vratih, mladina pa vdere v dvorano in glej ga Menzela, v kolu sedi in se prav živahno zabava z mlado gospo. Iz Berlina je bila doma, Menzel jo je bil srečal v Išlu in je šel z njo v plesno dvorano. Seveda se je končalo vse lepo v redu. Mi smo pa vseeno morali ven na vrt, in od tam smo se od srca nasmejali. Brahms nam je prepovedal govoriti o tem dogoku, če bi bil Menzel v družbi. Tako je bil takten in tenkovesten, akoravno vse skupaj ni bilo nič napačnega,
Brahms je rad sedel na terasi pred kavarno Walter in pil tam črno kavo, a samo takrat, kadar ni bilo ljudi. Sedel je zmiraj pri isti mizi, samo nekateri izvoljeni so mu smeli delati družbo. Najraje je imel poleg sebe lepe dame, s katerimi se jc prav dobro zabaval. Enkrat jc rekel dospej Nikiš, da srebrne goldinarje lahko zlomi s prsti. Neverjetno je zmajevala gospa z glavo, a Brahms je lomil goldinar za goldinarjem z največjo lahkoto. Seveda so bili vsi goldinarji nalašč zato pripravljeni. Vsi so se smejali, samo Brahms je postal naenkrat resen. Povedal je zelo čudno zgodbo, kjer je šlo tudi za novec, koje konec pa ni bil tako nedolžen kakor šala s srebrnimi goldinarji,
»V neki gostilni jc sedelo več prijateljev pri stalni mizi, Eden pokaže star novec, ld je romal od roke do roke. Medtem so se začeli razgovarjali nekaj drugega in nobeden več ni mislil na novec. Šele, ko so šli domov, jc zahteval gospod svoj srebrni novec nazaj, a ni ga bilo več. Prepadeni so sc pogledovali. Vsi gospodje so rekli, da sc dajo preiskati, samo eden ni hotel o tem nič slišati. Seveda so ga začeH sumiti, da je on denar ukradel in kar ogibati so se ga začeli. Kakor takrat, ko je zginila ona tobačnica. Preiskovanje se ni izvršilo, oni gospod pa ni smel več v družbo. Prihodnjega dne jc omizje zopet zbrano. Kako sc začudijo, ko pravi posestnik novca, da je denar dobil v gubi žepa, ko se jc zvečer slačil. Sedaj šele niso mogli razumeti, zakaj se jc dotični gospod tako branil preiskave. Hitro gredo ponj in ga vprašajo, kako in kaj. Pravi: »Ravno tak denar imam, kakor je šel okoli mize, in slučajno sem ga imel včeraj pri sebi._ Čc bi sc bil dal preiskati, bi me. bili imeli še bolj gotovo za tatu kakor že tako.«
Veselo je poglavje, kako je iskal Brahms stanovanjc. Muzik ima rad mirno
stanovanje in tudi Brahms je hotel tako dobiti. Kje pa dobiš danes hišo, kjer bi ne bil glasovir poleg tebe, nad teboj ali pod teboj! Nobeni ženski ni verjel, četudi mu je zatrjevala, da tam blizu ni nobenega klavirja, imel je pač slabe skušnje. Poslu-žil se je zato male zvijače, ki ga je pripeljala do cilja. Če je dobil stanovanje, ki mu je dopadlo, je nagovoril gospodinjo takole: »Gospa, ljuba gospa, prav dopadio bi mi stanovanje, a jaz imam rad godbo in prav rad vidim, če je okoli mene vse živahno.« »Nikar si ne delajte skrbi,« je go-
Izdal sem povelje revolucijonarnim poveljnikom ladij in trdnjav, naj so vsi mornarji slovanske narodnosti popoldne oblečejo v svečano obleko ter da me ob tričetrt. na tri popoldne počakata godba in moštvo na bivši vojni ladji »Kaiser Karl VI « Točno ob tem času sem prišel na ladjo in sem našel vse v polnem redu. Ob 3. popoldne pride spremljan od godbe hrvaškega Sokola na obalo pred ladjo odbor Narodnega sveia v Šibeniku. Sprejeli smo na to odbor na ladji ob zvokih »Lepe naše domo-vine«, izročili mu to največjo ladjo v luki, a za tem vse druge ladje in torpedovke. Po predaji brodovja sem pozval vse poveljnike ladij in ostale revolucijonarne za-upnikc, ki so so jim pridružili še nekateri častniki na sestanek na okrajnem pomor-sem poveljništvu. Tu smo izbrali za admirala fregatnega poročnika Biberja, izvolili ostale poveljnike vojnih ladij in pomožno osobje za vzdrževanje miru in reda. Mene so izbrali za mestnega vojnega poveljnika. Od tega časa so prevzeli bivši jugoslovanski rcvolucijonarni mornarji varnostno službo na kopnem in na morju za mesto Šibenik in okolico. Povsod je vladal po-polen red in mir. Ustanovljena je bila narodna straža. Isti dan smo častnike in mornarje drugih narodnosti odpeljali z ladjami na Reko, odkoder so odšli v domovino.
To je v kratkem točno poročilo dela revolucijonarne organizacije jugoslovanskih mornarjev v Šibeniku. Smatral sem se dolžnim, da objavim te važne dokumente kot izraz ogorčenja vseh nas in kot protest proti okupaciji in nasilju Italijanov nad našim narodom, na naši zemlji. Povedal sem, kaj in kako smo mi delali, kaj smo bili in kaj smo naredili, povedal sem vse to, da ves svet zna, da se jugoslovanski mornarji, ki so služili v bivši avstro-ogrski mornarici bili proti Avstrd-Ogrski in delali proti nji, rušili njeno moč in silo ior ji zadali udarec, ki je pospešil njen padec, njen polom, njeno smrt.
A Italija? A Italijani? Ali Italijanski imperij a Usti in kričači?
Mi jih vprašamo:
1.	Kaj so italijanske oblasti ukrenile, da pridejo z nemi v doliko in z našo organizacijo po begu avstro'-r^-^ko torpe-dovke »XI«, po kateri so jim^fmlrnaitji po-
spodinja navadno odgovorila, »imamo vse polno klavirjev v hiši, prihajajo pa tudi še možje z vozečo godbo, in prav živahno je pri nas.« -— »Prav lepa hvala, ljubezniva gospa, sedaj grem in pridem jutri, da vzamem stanovanje,« je rekel Brahms, zadovoljno se smehljajoč. Tako je šel od hiše do hiše, dokler mu ni slednjič neka gospa odgovorila: »Zelo žal mi je, gospod, a pri nas je naravnost grobna tišina. Ako bi pozneje to zvedeli, Vam raje takoj povem.« Zadovoljen plača umetnik najemnino, dobil je stanovanje.
ročali o vsem, kar se pri nas dela. Zakaj so vjeli jugoslovanske mornarje ter torpedovke, kljub temu, da so le-ti izjavili, da so pripravljeni za entento žrtvovati tuli svojo življenje in to v korist poloma centralnih velesil in za zmago entente?
2. Kje so Italijani za časa februarske revolucije leta 1918. v Boki Kotorski? Zakaj niso prispeli v Boko, ko so bili brezžično brzojavnim potom pozvani in ko jim je poročnik Sešan, ki je s hidroplanom pobegnil k njim, očrtal položaj in zaprosil pomoč? Ali priznajo Italijani, da so krivi žrtev naših mornarjev: onih 4 tovarišev, ki so bili radi njihovo neodločnosti in strahopetnosti italijanske mornarice ustreljeni, medtem ko jih je 600 drugih ječalo po ka-zematah in utrdbah Boke Kotorske, vsi lačni in trpinčeni?
3. Zakaj ni prispelo italijansko bro-dovje pred Šibenik, ko smo ga mi po odposlani naši ekspediciji, sestoječi iz dr. Ste-paneka, Rudolfa Giunia in Valentina Žica
v	avgustu 1918 pozvali, naj pride in obljubili, da jo uvedemo v šibeniško luko, a poleg tega jim sporočili in poslali vse načrta min in obalnih baterij? Zakaj se tej naši ekspediciji, ko je dospela v Italijo, ni šlo na roko, da pride čimprej do jugoslovanskega in češkega odbora v inozemstvu in do srbske viade, a da so ju nasjn-otno šo internirali?
4. Ali jo pravično in pošteno vse to, kar delajo Italijani v naših krajih, a i roti nam?
Italijani! Mi smo vas čakali in sprejeli v Šibeniku kot brate in boritelje za svobodo vseli narodov, a vi ste nas preva-rili in vklenili v še hujše suženjstvo kot prej, a v zahvalo še internirate naše ljudi in jih odpravljate v Italijo!
Vi ste danes gospodarji situacije v okupiranih krajih, na naši zemlji. Toda bodite prepričani, da bi vas mi prej poznali, kakor vas poznamo danes, ne bili razvili vaše zastavo na naši zemlji, na naših bojnih ladjah, v našem Šibeniku, ker bi rajo poslali vsa naše ladjo pod našimi narodnimi zastavami na počitek v morske globine. V Šibenik bi prišli samo le preko naših teles. Mi smo vendar zadovoljni, ker ono, kar imate, niste dobili z mečem v roki, da ste dosegli to, ste morali streljati na lastne ljudi. Zapomnite si, da je to avstrijski si-
stem, ki se je nad Avstrijo strašno ma» ščeval!
Italijani! Poznamo vas in celi svet vas pozna kot velike strahopetce. Danes stfl junaki, a kje ste bili, ko je vrv avstro* ogrskega krvnika čakala na glave nas Jugoslovanov, boriteljov za našo svobodo? So-!i spomnite, kako sto v prvem hipu iz strahu nosili na prsih in čepicah našo narodne kokarde in nam kričali »Eviva fra-tolli jugoslavi, oviva Jugoslavia!« (Živijo jugoslovanski bratje, živela Jugoslavija!)
Iz zahvale jo ona mala peščica šiboni-žkili italijanašov izročila italijanskim vojnim oblastem listino vam neprijaznih ljudi, katere jo treba internirati. Med prvimi ali bolje prva je bila moja malenkost, a z menoj vsi moji tovariši, jugoslovanski re-volucijonarni mornarji v Šibeniku. Hvala vam za to čast in dokaz mojega narodnega poštenja. Hvala vam za vse, ali zapomnite si, da bo prišel dan obračuna: Oko za oko, zob za zob. Zopet so bomo sešli, naj bo kjerkoli in kadarkoli, da obračunamo z vami in bodite prepričani, da bo pri tem računu naša pravica in junaška desnica premagala vašo silo!
Peter Klemen:
Slovensko slovstvo je tekom letošnjega predpusta znatno obogatelo. Kolpa je navada, da zabeležimo vsak napredek v katerikoli panogi domače prosveto, bi. bilo zelo nehvaležno, če pustimo popolnoma v nemar najnovejšo vrsto lirične poezije, ki se je od zadnjega Božiča pa do danes razvila navzgor in navzdol, na široko in debelo, kakor bi nihče ne mogel pričakovati. In ta vrsta najnovejšo lirike so —< vzemite, prosim, popolnoma resno —■> ženitne ponudbe.
Razen »Bpgoljuba« in »Zlate dobe« imajo pri tem žemtvanjskem pokmu menda vsi ljubljanski časopisi enako zaslugo. Brez razlike strank in svetovnega naziranja so. so tudi v tem oziru Strnili nnM dnevniki v skupno doto za napredek in kuUuro, ki sta med vo.(sko toliko trpela, posebno zaradi pomanjkanja ženitvanske lirike.
Na vseh poljih pisane besede smo bili že dosedaj častno zastopani: imeli smo narodno epiko, roman, novelo, poezije vseh kalibrov, od Koseskega do Župančiča, narodne in umetne -uganke od Pohlina do Otona, a ženitna lirika je bila pastorka, za katero se ni nihče brigal. Nihče ji ni hotel pomagati na nogo in tudi Turkova založba na Dunajski cesti jo jo prezrla. Še celo zbirka Ijubavnih pisem se je popolnoma poiz-gubila, ker je Giontini ni hotel več založiti. »Ljubi Janez« in »Draga Marička« sta si nehala dopisovati.
Pa saj ni, da bi govoidl. Vojska je prišla, Janez je odšel k vojakom, Marička pa se je seznanila z mažarskim narednikom, in dopisovanje se je nehalo; knjiga se jo izgubila, ker je postal« nepotrebna, kajti Marička ni znal« maž,arščine. Mažar ni znal slovenščine-.
(Poročilo predsednika, revolucionarjev, Ivana Tkalčeviča, v Šibeniku.)
(Konec.)
Štev 42.
»Večerni Ust«, dne 4. marca 1919.
Stran 7
In ko se je Janez vrni?, ni dobil več bukev, liriko pa si je izbil iz glave s polanskim pretepom za kako drugo Maričko;
Prozaičen jo poslal ves ženitovan-*ki pokret. Vojaki in oficirji so prihajali na dopust in se ženili brez pisem. Vojnih porok je bilo toliko, da ni bilo Mogoče nikoli videli iz kavarne Union na Marijin trg, toliko izvošekov in radovedne ženščadi se je gnetlo krog frančiškanske cerkve. Uresničile so so besedo: Ti, srečna Avstrija, ženi se! Gospodične natakarice v Unionu od same zavisti niso mogle spati, in čo si katero klical, naj ti prinese surogatne-f?a čaja vijolične barve, je otresla z rameni, češ, da si mora pogledati nevesto, »jeno toaleto in objokane oči.
Ko sem se nekega dne smejal gos poučni Elizabeti, ki je iz same radovednosti hotela zlesti skozi kavarniško 'kno, se je maščevala na ta način, da mi na kapucincu ni prinesla nič kože,
pripomnila, da njena temperatura ni radovedna in njena možeželjnost ''Ploh majhna.
Vobče je vojno ropotanje bilo neli-!čno, le tu pa tam je kdo oglasil in Povedal v časopisih možilnim ženskam, *a je prost vojaške službe oziroma da 'Opa na eno nogo, ker druge nima.
Ker ima, kot smo se nekoč učili v •Sketovi čitanki, lirsko pesništvo namen, da razodeva prikazni notranjega sveta misli in čustva in ker so predmeti, ki pesniku razmikajo srce, zelo različni in mnogovrstni, zato razločujemo tudi razne vrste ženitvansko lirike, ki je ravno letošnji pust bulcnila z vso sno na dan.
. _ V inseratnih oddelkih našega časo-PJsja so morali podvojili število osobja. -1 ri vsakem listu je več stavccv stavilo samo ženitne ponudbe noč in dan. Po-Pirja je zmanjkovalo, vevška tovarna “J zadoščala vsakdanji potrebi, uredni-so se kregali, češ, da nimajo prosto-*a,.?a Politiko, ker jim lirika pobere mliko strani.
Glavnemu uredniku nekega 1 julijanskega dnevnika je postalo vendar ovolj; nastopil je z vsem svojim vpli-
vi	uPravništvu in zahteval, da se
Žon-* 0 P°^arua bramba proti nalivu sar SV‘-lnSke	a opravil ni niče-
sm' v uPravništvu so se mu v zobe SrijJ, rekoč, da to nese in je tudi v ,”em oziru koristno. Če je že vsa^ drug promet v Jugosla-ski 1UlJ sc °^rani vsaj Urično-ženitvan-ohr>^I>Iomet med ženitnimi osebami nikii 8P°^a- Dokazi so se zdeli ured-Vemi Pravom°^ni> ukloniti se je moral, stavir1* J° dosegel vsa j toliko, da so po-Ž0 n ,Pr.ed npravništvo vojaško strada n! 1 so Naročili« naj skrbno pazi, liivnL prcstopi vrat nobena lirike sum-J,va oseba.
tor a a,’ ‘l0’« J’.c pripomnil gospod fak-nho; r*vai je zašepetal straži na Podkmf^. sto kron se smeta dati tudi
bova de]iIa>«
tiub veliki podkupnini pa se ven-.
dar le ni zmanjšalo število ženitovan-skih lirikov.
Šlo je dan za dnem enako dalje, uredniki so obupavali, faktorji so se jim pa smejali in si meli roke. Literatura pa je rastla in rastla od ure do ure.
Izrezal sem si iz časopisov neka j vzornih primerov ženitovanske lirike in te moram priobčiti.
Poslušajte!
1{ a Č u n s k i 'p o d č a s t n i k bivše avstrijske armade z 200.000 kronami lastnega premožen ia se želi seznaniti v svrho ženitve z mlado žensko b rez ]) r e t e k 1 o s t i, lii bi ime1a veselje do poštene trgovine na debelo. Prednost imajo gospodične, ki so že tekom vojske služ'!e v voiaških pisarnah. Dopisi s slikami naj se pošiljajo na naslov : Enaka stremljenja 1 9 1 9.
Razlaga in popravki; Namesto »1 a s t n e g a« naj se čita »p r i g o 1 j u-fanega«, namesto »poštene« naj se bere »n a v i j a 1 s k o«. Kakšne so ženske brez preteklosti, ne vem. Enaka stremljenja 1919 — Goljufali bomo letos kot smo lani. Vso drugo je jasno.
Druga ponudba se glasi:
Mladenič, star 45 let, išče mlado, duhovito in lepo družico za življenje, ki naj ne bo stara nad 20 let, a mora biti izvožbana v kuhinji in k 1 a v i r j u. Sam igra t a m b u r i e o, okarino in razpolaga z imovino fiOO tisoč kron ter dvema hišama v Ljubljani. Omenjeni mladenič je vrlo inteligenten, dobrega srca in trgovsko zelo naobražen. Reflektantinje naj blagovolijo poslati svoje slike na naslov: Iz nič raste veliko. 0 — 600.000. Namesto lepote, mladosti in duhovitosti se zahteva za vsako posebej 100.0000 K.
Kdo je to? Mladenič ni, ker ima že nad štiri križe na sebi. Ker igra tamburico in okarino, utegne biti brivec, toda tudi to ne bo prava. Omenjeni mladenič je trgovsko naobražen, torej je bil pred vojsko klimi, ki si je z navijanjem prislužil med vojsko <300.000 kron, dočim prej ni imel ničesar. O tem priča njegovo geslo (pokvarjen pregovor) in številka 0 — 600.000. Kuhinja in klavir spadata po njegovem okusu skupaj, naobraženost poje iz okarine in tamburice.
Tretja je taka:
Zaveden Slovenec, 35 let star, uradnik v VIII. činovnem razredu, so želi seznaniti z enako Slovenko, ki ljubi našo prelepo kranjsko domovino in ima nekaj dote. Pisma in slike morajo a d r e s i r a n e b i t i na naslov: »Slovenec sem 1919.«
Se vam zdi, da je to res z a v e d c n Slovenec? Ta mož je nemškutar iz več ozirov: 1. ker čuti potrebo; da poudarja svoje slovenstvo na vseh straneh, 2. govori o kranj-8 k i domovini, 3. »morajo adresirano biti« ni ravno pravilno slovensko in namesto »Slovenec sem 1919« bi moralo stati »Slovenec sem postal 1919«.
Pust je! Nocoj bo konec za sedanji čas tako malo primernih budalosti in
rogoviljenja, upajmo, da bo vsaj za nekaj časa utihnila tudi ženit,vanska lirika in nje poet j e.
Ne vem sicer, če so se gospod računski podčastnik, petinštiridesetletni mladenič in »zavedni« Slovenec že oba-bili ali ne, vendar mislim, da bi bil današnji dan zanje najprimernejši. Dekleta, čitajte ženitvansko liriko, drugače ... no, saj veste.
fSprouizaep.
a Amerikanski sladkor in fcavina prt-nics za V. okraj. Stranke V, okraja dobe v sredo, 5. t. m na. izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma sladkorja in Vt kg kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa sc ta-le red: Dopoldne od 8. do 9, ure štev. 1 do 230, od 9„ do 10, ure štev. 231 do 460, od 10, do 11. ure št. 46! do 690, od 2, do 3. ure štev. 691 do 920, od 3, do 4, ure štev. 921 do 1150, od 4, do
5,	ure štev, S150 do konca.
a Amerikanski sladkor In kavina primes za VI, okraj. Stranke VI. okraja dobe v četrtek, 6, t, m, na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma sladkorja in % kg kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa se ta-le red: Dopoldne od 8, do 9, ure štev, 1 do 220, od 9. do 10, uro štev, 221 do 440, od 10, do 11. ure štev. 441 do 660, od 2, do 3, ure štev. 661 do 880, od 3, do 4, ure štev. 881 do 1100, od 4, do 5, ure štev. 1101 do konca,
a V sredo ne bo govejega mesa. Mesarji v sredo no bodo prodajali goveje meno, ker je izostala zadostna dobava živine po Vnovčevalnici za živino. Iz istega vzroka tudi mestna aprovizacija no bo mogla pred petkom, oziroma pred soboto oddajati mesa zavodom in gostilničarjem ter strankam ubožne akcije B.
a Stranke, ki dobivajo meso pri Barji, so imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13, I nadstr. v sredo, dno 5. t. m., kjer dobijo novo izkaznico za meso. Prinesti je s seboj: 1) staro Izkaznico za meso; 2) rumeno ali zeleno rodbinsko legitimacijo; ) železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4) kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do
12.	in popoldne od 3. do 5. uro. Stare izkaznico za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice.
a Bele štruce. Mestna aprovizacija je sklenila začasno pogodbo z neko hrvatsko panm pekarno za dobavo belih štruc iz pšenične moke. Štruce bodo 25 dekagramov težke in se bodo prodajale od srede, dne 5, t. m. dalje po 2 K v vojnih prodajalnah na Bregu, v Prešernovi ulici in v Šolskem drevoredu. Prispelo bo vsaki dan 2000 štruc, če nastane potreba, dobilo se jih bo dnevno do 5000 kosov, V očigled popolnemu pomanjkanju krušne moke, je bila mestna aprovicazija prisiljena, poseči po tem obupnem sredstvu, da bo občinstvu v najhujšem času vsaj nekaj kruha na razpolago,
Roman. Spisal i (D
»Gcopcd tovariš,c se je oglasil v kotu nek mož, ki je ravnotako molče sedel v drugem kotu kot jaz, bil toliko star in tako raztrgan kot jaz, > gospod tovariš, ali ste že slišali kdaj o Kasparju Hiripiju?«
»Nisem imel te časti..sem odgovoril.
»Obžalujem, zelo obžalujem, ker sem
(i jaz.« '	,
»To me veseli.,. želite piti z menoj,s
sem dejal.
»Z z.adovoljstvoa\ . . .« in popadel je mojo steklenico.
»Ej prijatelj,« sem dejal, »jaz Vam nisem ponudil zato, da bi res pili, ampak Č»to, ker je taka navada ,..«
»In moja navada je, da ponudb nuca-Icor ne zavračam., v »No, dobro. Pijte!«
»Bog Vas živi!« je dejal moj novi tovariš, dvignil steklenico in napravil tak požirek, da ni več mnogo ostalo v nji. »Imam čast,® je dejal, in mi dal steklenico, Ida sem izpil ostanek. Potrkal sem s prazno (steklenico ob mizo .,, krčmar jo je napolnil znova,	,
»Ali pa veste, blagorodni gospod,« »e «ačel oni, ki ni imel navade, da bi se branil ponudb, »ali veste, čemu pravzaprav stojim tu pred Vami?«
»Slutim,« sem dejal in škilil na vino,
»Ne slutite... to je bil samo mal do-jgodljajček. Prišel sem, da Vam častitaml Iker vi ste velik mož, večji nego jaz, ki se itmenujem Kaspar Hiripi.<
»Ah, Vi sto zelo dober...«
»Samo posten. Ja, moj gospod, Vi ste tnc osramotili, da sena. zardel od sramu.«
Po dolgih letih se me jo prvič zopet polastila radovednost... hil soin radoveden, kakSen j® njegov obraz, ko zardi, ko ico itak ni mogel hiti bolj rdeč, kot jo bil. Svoj pogovor jo nadaljeval takole:
»Da, moj gospod, Vi ste mo osramotili In jaz' sem zardel; obenem pa se jo vzbudilo v meni spoštovanje, ki ga gojim ivedno nasproti onomu, ki ima večje zmožnosti nego jaz. Tako jo..., talent vzbudi *avist v nižjih dušah, v plemenitih dušah pa spoštovanje. Drzen sem in se štejem k 'jdrugim.
»To jo lepo,« sem odgovoril. »Toda do sedaj še ne vem, v čem obstoji moja prednost pred Vami?«
»V čem? V tem, da ste Vi v pijančevanju večji mojster, nego jaz.«
»Nemogoče...«
»Tako je, sveta resnica! Vi bolje pi-jjančujete, nego jaz, in to je, pri moji sveti 'Časti, mnogo.«
»Da, moj gospod,« sem dejal. »Vaje narod© mojstra.«
»Vi ste moder mož, Vi govorite čisto resnico. EKertitium facit virum... ali veste, kaj to pomeni? razumete latinsko?«
»Tako precej.«
»Da? Ah... ta beznica ne, zasluži to sreče. Naenkrat dva učenjaka v nji! Usoda zametuje pogosto svoje darove v nič. Gospod, da 1)1 hil jaz gospodar gostilno, ki ei.» i/. Mo‘>nvr»iUj) Tjosetiti dva učenjaka
m nrv,
Seks and er Petofi. je)
col teden bi plavala v samem medu ia mleku in to zastonj. Toda v tem krčmarju gotovo ni toliko človečanstva, da bi storil kaj takega, kaj?«
»Tudi jaz sem tega mnenja,« sem dejal.
»Ne res? ali, to so težki časi za učenjake, ker se pri nas učenost še vse premalo spoštuje. Gvada«y pravi zelo lepo: Kako je to, da je oni, čigar učenost je tako
velika-----------vendar pozabljen od sveta.
Gvadariy govori vedno tako lepo. o, G vada-ny je moj poeti Občudujem ga, ljubim ga, polovico njegovih del znam na pamet. In veste, kako, da sem ga tako zelo vzljubil? Ker je spisal »Notarja 1/. Peleske« in sem bil — tudi jaz notar; toda, jaz sem pustil službo, da, jaz sem pustil službo;... ne mislite morda, da so me spodili. Se danes objokujem ono vas, ki sem jo zapustil, ker se name nanašajo one bosede, ki jih je dejal Gvadani o »Notanrju v Peleski«: »Na bregovih Samoša ni bilo takega ko on, ni hodil v plašču, v kožuhu se jo ponašal, še porotnikom se jo postavil, ker je bito čuda postav v njegovi glavi...« Moja vas me jo ljubila, častila in vendar sem jo zapustil in prišel sem. Popadlo me jo veliko veselje za umetnost in postal sem duša neke potujoče gledališke družbe — namreč še-pet^iec. Ker pa ni na svetu bolj pokvarjenih ljudi, kot so komedijanti, sem zbežal od družbo in se odpovedal umetnosti. Toda moje življenje Vam bom pripovedoval pozneje... ker se, kot upam ne bova tako kmalu ločila. Obdarujem Vas s svojim večnim prijateljstvom. Midva spadava sku-kaj. Obadva sva učena človeka; obadva izvrstno razumeva plemenito rokodelstvo pijančevanja ... čeravno imate prednost Vi... toda z božjo pomočjo so bom poboljšal tudi jaz in oba bova imela svobodno in neodvisno življenje. Slavno bodočnost sl narediva, kaj no? srečna bova šla skozi življenje, kot dva zaljubljena skozi zelenje lepega vrta; kaj pravite k temu? . . . toda za vraga vendar, tako dobra prijatelja, pa si rečeva še vedno Vil To jo ostudno! Pustiva ta Vi in reciva si Ti — kaj?«
»Zavoljo mene«? sem dejal in skomignil z rameni. »Toda Vi ne boste... toda ti no boš imel mnogo koristi od mojega prijateljstva.«
»Koristi?« je zavpil prijatelj jezen, »tedaj misliš, da sem postal radi koristi tvoj prijatelj?«
In iz jeze jo zlil dve tretjini mojo steklenice v svoje grlo.
»To je res.« je dejal, »da pijem zdaj tvoje vino, toda ne boj se, tudi li boš pil od mojega. Zdaj so mi godi malo sitno; ne bi našel ni vinarja v mojem žepu . . . toda to bo trajalo le do prihodnje vasi . . .«
»In tam?«
»Tani bo denarja, prijatelj, toliko ko peska. Zato, krčmar, napolni to steklenico.«
»Kdo bo plačal?« je vprašal krčmar.
»Kdo bo plačal??: je vpil Iliripi; »go-lovo je bil spesnil Gvadanj' vaa besedo:
»— Malo vranov, dragi, si na ražnju zrl; nisi jedel žemelj, le suh kruh si žrl; spal
sl le na trdili »kocin«, staviš to vprašanfa pričaš vsem,, da si koštrun.« Napolni st*« klenico in prinesi jo.«
»Preje bi rad videl denar,« jo dejal krčmar.
»Moj dragi prijatelj tu bo plačal,« )® dejal Hiripi in pokazal name.
»Da, jaz plačam . . , tu je tudi denar, za ostalo.«
»Tako jo prav,« je dejal krčmar. »N* njegov račun ne bi dal niti en naprstnik vina. Žo včeraj je zapil ves svoj denar prf meni; zadnje merice že ni mogel plačati več... nek umazan in raztrgan robec wl je dal zato.«
Krčmar nama je prinesel znova polit® steklenico.
»Ali, gospod Kaspar,« sem dejal, »to J® tudi zadnje; denar mi jo že pošel.«
»Dal bo tudi za prstan, ki ga nosiš roki . . .«	,
. »Za tega ne bo dal.«
»Zakaj ne?«
»Ker mi ne gre s prsta , . ,«
»Poskusiva . . .«
»Ne bova poskusila . . .«	.	j,
»Misliš, da ga ne morem vzeti 8 prsta . . .«
»Verjamem <1, a ne trudi se . . .«
»Hm, morda je to spomin na tvojo ljubico?«
»Naj že bo kar Loče.«
»Pusti neumnosti, prijatelj. Ali kaj pravi Gvadany? ... on pravi, d»
,konjem in ženam ne verjemi', ker s« oboji polni prevare.«
Izpila sva vino in so podala na pok Ko sva odšla, je mrmral krčmar za naniB.*
»Dva prava tička; ta dva tičeta skupaj.« —
Jaz sem se opotekal s svojo malomar* nosijo po cesti dalje, Iliripi pa je citirat parkrat svojega Gvadanya, pomaknil kapo na uho, začel tolči pelo ob peto in petii
»še dva krajcarčka sem imel, globok®
zakopana,
Bil sem moker ves, prej ko sta bili*
izkopana« Kdor vedno pije, se mu tako godi,
Dokler v grobu črnem miru no zadold-*
»Grobovi... grobovi... začel sem tol' sl Iti na grobove.
14.
Iliripi res ni sklenil najinega prlja‘ teljstva iz egoizma, če se moro imenovtd' najino razmerjo prijateljstvo in zakaj ne* Ker sva bila oba razcefrana vagabunda 1** pijanca.
Postala sva prijatelja.
Jaz sem bil njegov prijatelj, ko flefl* vedel, da me ne moro ogoljufali, da morem izgubiti ničesar nn zemlji, in daj® bil on moj prijatelj, dokazuje to, da ni£e'f sar ni pričakoval od mene in je vendar šel z menoj, šla sva skupaj od kraja d<> . kraja. Moja naloga je bila, da sem poiakaj j v gostilni prenočišče, on pa je obral tem duhovnike, učitelje, notarje in kar j* bilo učenih gospodov v vasi. Prinesel J* J groše in-včaal goldinarje. V .so je • izr®**** j meni. Ni mi dejal drugače ko:
I-.»dsint«lJ kousoTcij »Večernega lista«.
Odgovorni urednik Viktor CcočjC. , Tjska Jugoslovanska tiskarna v Ljubija1*