TRST, sobota K. aprila 1956
Le*0 XII. . št. 90 (3328)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93*808, 37-338
IHSDNISTVO
137.—
'■ime
37-338 D UU MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPHAVA: IJL. ne v ,Z	GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — i
- ni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine I stolpca
SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. CENE OGLASOV: Za vsak nun za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce,dietna 4i00 hr. -FLRJ. Izvod 1P> "1 slovenije Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa	j	•
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska
uronchi ponavlja nujnost izvajanja ustave
japtino odbil napade na spnrazum a rihalni/ii
republike zahteva v prvi vrsti pobijanje brezposelnosti, ustanovitev lo-h D,.h avtonomij in konkretne gospodarske ukrepe v korist skupnosti - ar ti no ana*
0Qisti6no poudarja prvenstveno vojaško važnost namesto čleua 2 atlantskega pakta
”,sega dopisnika)
>0,J otnas, • .Dva važna go->t dan 3-eta Poetično ak-
(Od
llM i,
a oznaz, • Dva važna go-Jeta Politično ak--ličnih*”asniega dne poleg »tve p Poprav za upravne r°bctii i« ■ 'ednik republike ! Brescii lmel važen govor l°Vno Bon/ !Jtfreffl ie pc-Sfi* Ustavi31" nujnost izva-f*li8o n. ' zunanji minister 8i>Vorni,t zaključil z aalj-> o	diskusijo v se-
? Zunanio nu ministrstva
^ "PrejetZ3deve’ ki je bil
tl<Sli,,?,ovoru je Prpd-i| , da , e ,med drugim
j,*0 zrelo » ‘tajijansko ljud-
čenral3 t°<kalne avtono-K Post™ Paj b' do njih POma' kajti ta raji živii-„.orSanizacija javil enerKii«. 33 bo zbudila no-1 v°tnosH S- Porn°čjo novih
Prim m ne 130 v no-
i , ?ru v nevarnosti .ve, temveč bo Se bolj utrdila.
SoSt ri
Kstna
(2 in^nr01116"*1 brezposel-J’ Zaradi “J19)111™ zaposleni	katere se je žu-
5? Pozdravpritoževal v svo-l>»' deja?.em S°voru, je v?«, in a ■ »Jaz sem ze n, ahici e sam<i v sv( *0fWtL^dal. da drža
^Siči,30 Pe, sam° V svoji ' tnsu® ’ da država <(lP°Poln ‘i1’ da. ie dosegla ivi|je . razvoj, če pušča >.vsde v T° številne delov-
X* »aprla na država ne V? vs hd0riVati- če
delovnih sil, če
ipjti se-bi P?g03ev, da more % r*lte s'11, skupnosti go-1(V Judstva l’ ki vežejo 5»iti!v°iilt ' fajvečj' prispeti}'* Ustvarjalnih mož-
a<j*em.’ je nadaljeval
S1 ne delam u-m.-J Povem, da bo \«!kor t3 napor tako da-hhJkp v dl v prihodnosti, k	„„reš.evanje	pred-
i jetično ,Prasanj. Večkrat »tjjp* Vn-^vljenje zmedeno
*>i nV.rs.te akademskimi
V Pt0tTrliania eneSa
V-Stoti j ruStmu: libera-1W° j.i.djfigizmu. Seveda PikS .,'l‘ko voditi jasne
tigizmu. Seveda »T‘‘° voditi ; tejktn« , kulturne in n i S S. a Politika je 'VijVt.. Por’ da se najde-»fcs * :re!itve- t. j. da .k Qt,yPtasanja spravijo S ’2ktish,1„r°'! .‘n pretvori-
de predvidena v jugoslovanski [ like Gronchija v njegovem zakonodaji ter da ni nobene I govoru pred ameriškim kon-
VaVst°’ ki je v skla-Vs)ie v i)30, pa ne vodi Nf) C^jMje gospo-
'l4H*mCeptov
i/ia veomU) tem,
drugega
.. . temveč jih po-jlHi,	i,.3e’ v katerih ena
ki«* kali -Pn°®Pcija vsebuje •’ajo ,ev in esbice za življenje l,i t kon aradi tega se mo. kO i,sepc'je srečati in H v, do - “tiščati privatno krau ajvočjih možnosti, 11 ti-v m-’° morajo voditi, Gtn vtadaii Posebni intere-Š)..cki - .nad splošnimi«.
i. Pa le malo časa ‘•Hn Pat0 -j sku v Brescii *>■	bm toval v Rim,
pet nocoj ob 23.
mednarodne določbe, ki bi to mejo določala. Italijanska zakonodaja predvideva za ribolov 7 milj, hkrati pa predvideva celo 12 milj, ko gre za carinsko nadzorstvo.
Nato je Martino obrazložil podrobnosti sporazuma o ribolovu in dejal; «Naglica, s katero je jugoslovanska vlada včeraj pristala na nažo zahtevo in izpustila 21 zaplenjenih ribiških motornih ladij, je po mojem mnenju ugoden znak njene volje za prijateljsko so. delovanje. Vsekakor lahko zajamčim senatu, da bo moje ministrstvo nenehno sledilo izvajanju sporazuma in po po. trebi interveniralo, da se bo izvajalo v duhu, ki je vladal med pogajanji, in v korist prijateljstva med obema državama«.
Kakor je razvidno iz gornjih besed, je zunanji minister odgovoril ne samo parlamentarcem. temveč tudi vsem tistim šovinističnim in konservativnim, znanim in neznanim specialistom za odnose med obema jadranskima državama, ki so v zadnjih tednih naravnost strupeno napadali najnovejše sporazume in jih prikazovali italijanski javnosti kot najbolj škodljive od vseh sporazumov, ki jih je Italija po vojni podpisala.
V začetku svojega govora je Martino govoril o mednarodnem položaju Italije in dejal; «Naj bo povsem jasno, da nikakor nismo razpoloženi podcenjevati vojaški značaj atlantske zveze, na katerega se moramo vrniti, če hočemo sami sebi obrazložiti znake, ki se zdijo, da spravljajo to zvezo v krizo.« Ves ministrov govor je bil prežet s poveličevanjem vojaške vrednosti atlantskega pakta, češ da je rešil mir. Pri tem je skušal dokazati, da je hotel Stalin sprožiti vojno, nikakor pa ni ugotovil vsemu svetu jasne objektivne resnice, da se je mednarodna napetost zmanjšala in da se je zaradi tega v prvi vrsti zmanjšal vojaški pomen atlantskega pakta. V tem vidijo komentatorji Martinovega govora bistveno razliko med Martinovo koncepcijo in izjavami predsednika repub-
\h ^blisto 3e v senatu zu-
S Cm Martin° °risai
Svinje iCladeUnan3e pt°' A « ha na lade in se nato
fc V	s	P°samez-
n i“°Slavii 9^ede odnosov NtoJ.	3e izjavil, da
S s-_ e Posebno važni l! ta ejovo razum' 0 finanč-v is Jadra»f13U in 0 ribolo-Dejal je da-it«®9 Zn3zuthi Pt> razvijajo tu-i) 'ta *aia Povse,h politič-, tt,	veprav so ome-
ln°lo««nie Vprašania kot It lS^#>»sw?eje ,n izva-
1» *ln 111 oh- s,a sporazuma.
■S K«k*zloiil ~kakor
Oik/Skov iJ1.*6 zaradl 1 V1
ij'i »..•	uv- vcuiiu uu-
i dicitafV da b' parla-
OeanSke vlade Pri ).Vit a vl«H — zakaj 'h --.ada šn ,.„,i_________
aa še vedno no.
!i 't i- 'tiral V ua 01 P C to«!? s ten, °Jldonski spa ■^>ae^d“k-čno tu
izVaia 'trani omogočil N\kj 3nje na Tržaškem ji itr -ae fPor
6 , krši v prvi itn»3ra <tesar se-eedenj ken° leto v za-Ao 'Skrit- antifašisti, f* v°liln^lnac'jsko spre-« i V*0 0* zak°ni. ki ve-Mit, *°Vorii državo, itd. k^8ap0slann 0 kr‘tikah ne. •*£ !C?ne,V in komuni-
S,!9im*ahtevah Ra!ag"ana
gresom. V tem smislu pomenijo Martinove izjave celo odločen korak nazaj in hkrati poglobitev različnega gledanja na mednarodno politiko predsednika republike in italijanskega zunanjega ministrstva. kjer imajo še vedno močno besedo diplomati, ki so znani iz fašistične dobe, tako da se zdi, da predstavlja danes to ministrstvo nekakšno anahronistično trdnjavo nadaljevalcev hladne vojne.
Pravzaprav je šel Martino še dalje, ko je dejal, da je Italija z izbiro demokracije istočasno tako rekoč avtomatično pristopila k atlantskemu paktu in k zahodnoevropski zvezi. To pomeni, — po logiki zunanjega ministra — da so vse države, ki niso v NATO ali pa v ZEZ, enostavno nedemokratične. Netočnost takšne u-gotovitve pač ni težko uvideti. Martino je sicer priznal, da se je od ustanovitve atlantskega pakta leta 1949 položaj spremenil s tem v zvezi in skoraj mimogrede omenil člen 2 NATO, t. j. gospodarsko in politično sodelovanje za uresničenje ideje integralne Evrope. Glede sporov med zahodnimi državami pa je minister dejal, da bodo rešeni na demokratičen način v nasprotju z načinom v vzhodnem delu Evrope, kjer spore rešujejo na diktatorski način.
«Gleae nevarne cone na Srednjem vzhodu ima vlada en sam interes; rešiti mir. Tistemu. ki nas hujska, naj izkoristimo odnose s tem ali onim tekmecem, odgovarjamo, da nameravamo izkoristiti prednosti pomirjevanja med vsemi tekmeci. Naša politika ni napadalna in izzivalna v nobenem delu sveta. Vedno smo ravnali in bomo ravnali tako, da bi nad strastmi v državah Srednjega vzhoda prevladal miroljubni razum«.
Nato je podal Martino zelo važno izjavo glede vprašanja razorožitve:	«Jasno je, da
kdor pričakuje od nas, da bomo sklenili izolirati vprašanje razorožitve v Evropi, zahteva naj bi molče pristali na dokončno razdelitev Nemčije. Mi pa na to ne moremo pri-
V Rimu ali Ženevi izredna seja VS?
Hammarskjoeld nadaljuje razgovore v Kairu • Naser ne misli obiskati Londona
V*Vev<in(> ’ naj zara’ 'kC* 0 rih PeuS°dnosti
vC »nost- lovu vlada '> izi-, ,	° odpove,
«Ni res, da ^ L.z'boi-	koncesij
S! CCvVp^el‘ ce-
i	v obliki
JV* Vlačit, m' Ceno Pred-
H; 9da d *i ga bo itaip \,naširn tvrtl-
\^l>*kabl?ga' ki Ba
11 CH jka ^lada v do-
Se n!k tVala' Kre'
»k^i . 0(j n'kakor ne od. S K* C‘Slih' ki so v *> f*o attl. s Vero^na poso-,k “'eds-v ater'mi ima-
'No 3n° izmenia
V«T/*feo b3daliP dejal, 1 .V;'»tli”0. Upoštevati dp "
*Jio, i-jdPPštevati de-hitS «-°8ata 3e ‘ukšno, da >\Nen\,Pa ribah v
i u en-i “ rman v
». otVN‘1 l°"trno raz
'boj
it wn a't e h1 j3 e g a hog: !> ?Uii*t' dveh važni
‘SVk^h^36!8 boKa‘
sira	Vdžnjh
V*vhj. Oled11	doseženi
°v in. udeležbe N	.	Muskih	ri-
4	3e go.
\ Hi a rnonjl^ova U;3e.
V^ovi g“ta' vendar Sik1* PrašamPrcdstavn:<: ‘Nil^ikl dZa hinenje. %'J le meja
*ritorialne vo-
KAIRO, 13. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se je danes ponovno sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Fav-zijem. Razgovor ni bil v programu, a ga je zahteval glavni tajnik OZN.
Danes zjutraj so se v egiptovskem zunanjem ministrstvu sestali izvedenci za palestinsko premirje. General Burns, njegov politični svetovalec Henry V.igier in izvedenec za palestinske zadeve v tajništvu OZN John Redman so nadaljevali razgovore s stalnim delegatom Egipta v komisiji za premirje in načelnikom oddelka za Palestino ^ vojnem ministrstvu polk. Goharjem. Proučevali so Hammarskjoel-dove predloge, ki se tičejo treh točk, ki	jih je	določil
Varnostni	svet	na svoji	seji	4.
aprila: umik vojaških sil obeh strani na določeno razdaljo od demarkacijske črte; svobodno kroženje opazovalcev OZN ob tej črti, in po tako imenovanih «obrambnih» področjih. N» teh področjih naj se uvede , potreben aparat, ki lahko pr**-preči incidenta ali pa jih nanje opozori v čim krajšem
iaau.	...	j
Kairski	radio javlja,	da	je
glavni tajnik OZN Hammarskjoeld obiskal danes področje Gaze. V poučenih krogih pa izjavljajo, da je Egipt «de-jansko sprejel« — pod pogojem. da Izrael napravi isto — program v osmih točkah* ki ga je predlagal Hammarskjoeld. Egiptovski vojaški izvedenci pripravljajo besedilo egiptovskega pristanka, ki ga bodo jutri predložili Ham-marskjoeldu, ko se bo sestal z Naserjem. Glavni tajnik OZN bo verjetno odpotoval v Tel Aviv, da doseže tudi tam odobritev svojega programa. če tega ne bi dosegel, se bo vrnil v Kairo na nove razgovore.
Medtem se v Londonu govori o možnosti, da bi se Varnostni svet sestal v Rimu ali pa v Ženevi, kjer bi proučili Hammarskjoeldovo poročilo o položaju. Za sestanek ni bil določen še dan.	...
Tudi ameriški državni tajnik Dulles, ki se je vrnil v VVashington po razgovorih, ki iih je v New Yorku imel s “edanjim predsednikom Varnostnega sveta Lodgeom, je izjavil da so mu znane informacije da bi izredno zasedanje Varnostnega sveta sklicali v Rimu Ni pa hotel potrditi ali zanikati, da bo do tega sestanka prišlo. Izjavil ie samo, da se je z Lodgeom raz-govarjal o položaju na Srednjem vzhodu, ter je dodal, da
Hammarskjoeld stalno poroča Lodgeu o svojih razgovorih.
V Jeruzalemu pa je včeraj predsednik izraelske vlade Ben Gurion sprejel italijanskega poslanika Capomazzo, ki bo v nedeljo odpotoval v Rim na posvetovanje z vladi. V sredo se bo Capomazza razgo-varjal z izraelskim zunanjim ministrom Saretom. V Rimu bo 19. aprila zunanji minister Martino predsedoval sestanku italijanskih diplomatskih pred. stavnikov ” državah Srednjega vzhoda.
KAIRO, 13. — Egiptovska tiskovna agencija javlja, da predsednik Naser ni nikoli mislil oditi na uraden obisk Veliko Britanijo. Agencija dodaja, da se je Naser obvezal obiskati Sovjetsko zvezo in namerava to storiti, kakor določeno.
stati.« Martino je pristavil, da bi za vedno razdeljena Nemčija predstavljala najmočnejši vzrok nesigurnosti v Evropi. Martino je na ta način podprl kanclerja Adenauerja in s tem ponovno potrdil tesne vezi med rimsko in bonnsko de-mokristjansko vlado. Tudi ko je govoril o odnosih z Nemčijo, je dejansko potrdil obstoj nekakšne rimsko-bonnske osi.
O Gronchijevem obisku v ZDA je povedal zelo malo, še manj pa o njegovi pobudi za izvajanje člena 2 atlantskega pakta.
Za jutri je sklicana seja vlade, na kateri bodo razpravljali o ministrstvu za državne udeležbe ter o ločitvi podjetij IRI od Confindustrie, o čemer smo včeraj obširno poročali. Zanimiv je razvoj manevrov okrog ponovne kandidature rimskega župana Rebec-chinija, ki ga protežira Va-
tikan in ki mu ponujajo namesto županskega stolčka, mesto predsednika rimskega pokrajinskega sveta, kjet pa verjetno tudi na letošnjih volitvah ne bc zmagala Krščanska demokracija. temveč levica kot pred štirimi leti.
Poslanec Dosi je predložil poročilo o zakonskem načrtu za tekoča goriva. V poslaniki zbornici pa so razpravljali o proračunu ministrstva zg promet.
A. P.
LONDON, 13, — Britanski minister za letalstvo je sporočil, da bodo ob priliki obiska Bulganina in Hruščeva pri letalski bazi RAF v Mar-hamu priredili prikaz letalskih akrobacij. Sovjetski voditelji si bodo ogledali nekatere zadnje modele angleških vojaških letal, ko bodo 23. aprila obiskali Marham.
Delavske demonslracije na Danskem
KOPBNHAGEN, 13. — Nad 50.000 delavcev je danes demonstriralo pred danskim parlamentom. Demonstracija je bila protest proti sklepu parlamenta, da odobri predlog uradnega posredovalca, naj po zakonu postanejo obvezni nekateri poviški mezd, kakor je predlagal posredovalec. Ta predlog so včeraj sindikati zavrnili. medtem ko so ga delodajalci sprejeli. Podobne demonstracije so bile tudi v drugih mestih.
V Kcpenhagnu je policija začela razganjati demonstrante, ki so se zbrali pred palačo parlamenta. Bilo je nekaj demonstrantov ranjenih.
En policijski agent je bil ubit, en demonstrant pa hudo ranjen v Alborgu. kjer je policija napadla demonstrante. Podobni incidenti so bili tudi v drugih mestih.
Sindikalni voditelji, so *se sestali v Kopenhagnu in v drugih mestih, so sklenili proglasiti 24-umo stavko, hkrati pa so se izrekli za nadaljevanje pogajanj med sindikati in delodajalci.
BEOGRAD, 13. — V Beograd je danes prispela delegacija centralnega komiteja češkoslovaške mladine. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji več dni.
Stavke v Španiji se nadaljujejo Nejasen položaj v lfniju
V San Sebastianu in pokrajini stavka več ko 10.000 delavcev in približno toliko tudi v Pamploni, v Barcelloni pa čez 5000 Krute represalije madridske vlade nad delavci
MADRID, 13. — Čeprav ma- nes objavil sporočilo, v ka-dridski tisk še vedno sploh terem ukazuje, da se morajo ne omenja stavk v nekaterih v vseh podjetjih delavci ob španskih pokrajinah in doslej 14. uri vrniti na delo. Ce bi še tudi ne govori o dogodkih ob tej uri tovarne zopet ne
v Afriki na teritoriju Ifn:ja, se je vendar zvedelo, da je bila danes dopoldne v San Sebastianu stavka skoraj popolna. V San Sebastianu se danes zjutraj noben delavec v tovarnah ni priglasil na delo. V mestu je bil mir. Stavka je bila popolna tudi v bližnjem kraju Tenteria ter v pristanišču Pasajes, ki je oddaljeno 4 km od San Seba-stiana. Sodijo, da stavka v San Sebastianu in pokrajini 10 do 20.000 delavcev, približno enako kot v Pamploni. Medtem ko je bila prekinitev dela včeraj v San Sebastianu samo delna, pa je bila davi popolna.
Guverner pokrajine Guipuz-coa, v kateri je sam San Se-bastiano glavno mesto, je da-
Mollet zopet svečano obljublja da ne bo vojaške rešitve v Alžiru
Ponoven poziv, naj orožje utihne-Nova obsežna pooblastila Lacostu za politične, vojaške in gosp.ukrepe-Pooblastila za krajevne stike z odporniškimi silami za premirje • 170 milijard frankov za izredne vojaške ukrepe
PARIZ, 13. — Minister-rezi-dent Lacoste se je vrnil v Alžir. Uradni list objavlja danes dekret o vpoklicu novih rezervistov, ki ga je o-dobril ministrski svet. Lacoste se je vrnil v Alžir z novimi pooblastili za politične, gospodarske in vojaške ukrepe.
Iz Marseilla odhaja V pospešenem ritmu 25.000 mož, ki so se medtem zbrali v tem pristanišču, dočim prihajajo iz Alžira vesti o neprestanih bojih. Vlada je sprejela v ceioti zahteve, ki jih je postavil Lacoste. Za sedaj bodo poslali v Alžir 70000 novih vojakov, toda vlada je pooblaščena, du vpokliče drugih 100.000 vojakov, če se ji bo zdelo potrebno.
Na nočni seji vlade, ki se je končala včeraj zjutraj in ki je bila zelo živahna, je Mendes France poudarjal, da je politična akcija vlade v alžirskem vprašanju nezadostna in neprimerna. Zatrjujejo, da je Mendes France opozoril Molleta in predsednika republike Cotyja, da bo odstopil, če ne bo vlada istočasno z vojaškimi ukrepi izvajala v istem ritmu tudi socialne reforme.
Vlada je sklenila razširiti določbe o agrarni reformi s tem. da bodo takoj razdelili zemljo. Pod reformo pridejo vsi presežki neobdelanih površin, ki so v rokah veleposestnikov ali francoskih družb. Razen tega bodo novi načrti _ o starostnih pokojninah razširjeni tudi na Alžir. tako da bodo vsi onemogli v državi dobili pomoč 2000 frankov na mesec.
Kakor rečeno, pa je najvažnejši sklep razpustitev alžirske posvetovalne skupščine. iz katere so mnogi poslanci iz protesta že izstopili in zahtevali svobodne volitve. Izredni vojaški ukrepi v Alžiru pa bodo stali Francijo okrog 170 milijard frankov. Nova sredstva bodo dobili z zmanjšanjem civilnih in upravnih izdatkov.
Predsednik vlade Mollet je danes govoril o ukrepih vla-
de na kosilu, ki sta ga pri- nanjega ministra Spaaka. Pri | škovič izjavil, da jugoslovan-
o -s
Šiiti
redila zveza francoskega tedenskega in periodičnega tiska ter sindikat pokrajinskega tiska. Mollet je med drugim izjavil, da se bo rešitev alžirskega vprašanja našla «samo v okviru nerazrušljivih vezi med Alžirom in Francijo«. Glede novih vojaških o-jacenj je izjavil, da so potrebna samo za zagotovitev varnosti, in je dodal, da rešitev alžirskega vprašanja ne bo na noben način vojaška rešitev. «Naši vojaški napori imajo edini nameri omogočiti razgovore, ki naj privedejo do določitve novega alžirskega statuta,« je pripomnil Mollet.
Zatem je dejal, da bo moral bodoči alžirski statut istočasno zagotoviti nerazdružlji-ve vezi s Francijo in zajamčiti popolno spoštovanje pravic francosaih naseljencev in muslimanov v Alžiru. Zatem je priznal, da je Francija v preteklosti napravila mnogo napak, ter je poudaril, da bo njegova vlada zajamčila vsem muslimanom dostojanstvo svo bodnih ljudi, popolno enakopravnost, uživanje pridobitev in dela in razdelitev odgovornosti. ((Vsebina «alžirske osebnosti«, je dodal, ne bo v nobenem primeru določena enostransko, pač pa bo rezultat svobodniii razgovorov z alžirskimi predstavniki. Svečano izjavljam, da ne bomo v nobenem primeru vsilili alžirskemu ljudstvu rešitve s silo. Toda v nobenem primeru ne bomo dovolili, da se nam izsili rešitev z nasiljem. Nasi sogovorniki, je nadaljeval Mollet, bodo lahko samo izvoljeni predstavniki Alžira« Zatem je Mollet dejal, da še vedno velja poziv, ki ga je izdal 28. februarja, naj o-rožje utihne. V ta namen bodo morda potrebni krajevni stiki: vlada jih dovoljuje. Tisti, ki bodo sprejeli prenehanje sovražnosti, bodo imeli pravico zahtevati jamstva, razen če niso zakrivili zločinov Vlada je pripravljena nuditi taka jamstva. V treh mesecih po vzpostavitvi miru bo. do organizirane rvobodne volitve za določitev predstavni, kov Alžira. «Te volitve, je dejal Mollet, bodo res popolnoma svobodne. Glede tega ne sme biti v Alžiru med muslimani nobenega dvoma. Svoboda teh volitev se bo strogo zajamčila in nadzorovala z vsemi sredstvi; parlamentarno nadzorstvo, poziv na francoske in alžirske o-sebnosti, katerih ugled in ne-pristranost se splošno priznava. Vojaški napori ne bodo mogli na noben način privesti do povratka k prejšnjemu položaju. Francoska vlada je nudila vsem prebivalcem Alžira dokaz svoje volje po napredku z izvedenimi socialnimi ukrepi.#
Zatem je Mollet izjavil, da je med novimi mesti v javnih uradih zajamčena polovica muslimanom. Govoril je nato o ukrepih v korist kmetijskih delavcev in malih pocestnikov in je dejal, da bodo zemljišča, ki presegajo 50 hektarov, lahko razlastili z navadnimi upravnimi ukrepi in jih takoj dali na razpolago malim kmetom, ki bodo dobili dolgoročna posojila. Ta ukrep se tiče menjši-ne veleposestnikov, okoli 400,
medtem ko bo razdeljenih na tisoče hektarov zemlje. Na koncu je Mollet izjavil, da akcija vlade že kaže plodove in da je ekstremistična manjšina priseljencev zgubila svoj vpliv na večino, ki zaupa vladi. In tudi med muslimane se vrača zaupanje.
Znano Je, da se V izraelski vojski borijo tudi ženske. Na sliki vidimo dve ženski pripadnici izraelske vojske v akciji.
sprejemu so bili navzoči državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, belgijski poslanik De Coigne, jugoslovanski poslanik v Belgiji Marijan Barišič in generalni tajnik predsednika republike Joža Vilfan.
Maršal Tito je zatem sprejel delegacijo belgijske socialistične stranke in se z njo razgovarjal. Pri sprejemu je bil navzoč tudi predsednik Sabora LR Hrvatske Vladimir Bakarič. Po sprejemu je predsednik republike priredil kosilo,
Iz Zagreba poročajo, da 'o belgijski zunanji minister Paul Spaak in predsednik Sabora Hrvatske Vladimir Bakarič ter tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič prispeli danes popoldne z letalom iz Pule v Zagreb. Nocoj je predsednik Sabora Vladimir Bakarič priredil večerjo na čast ministru Spaaku, ki bo jutri odpotoval iz Jugoslavije .
Draškovič o morebitnem obisku P. Nehruja
BEOGRAD, 13. — Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da bi morebitni obisk indijskega ministrskega predsednika Nehruja v Jugoslaviji toplo do-zdravili. V zvezi s pisanjem indijskih listov, da bi Nehru med svojim letošnjim obiskom v ZDA utegnil obiskati tudi Jugoslavijo, je Branko Dra-
ška vlada nima uradnega obvestila o tem obisku, toda če se Nehru odloči, da obišče Jugoslavijo, bi njegov prihod toplo pozdravili.
Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev v zvezi z včerajšnjimi izjavami grškega zunanjega ministra Teotoki-sa, je Draškovič izjavil; ((Izjava gospoda Teotokisa v tistem delu, ki se nanaša na Jugoslavijo, bo nedvomno naletela na pozitiven odmev v jugoslovanski javnosti in tudi sicer je njegovo stališče do balkanske zveze točno.«
Ko je odgovarjal na vprašanje, ali jugoslovanska vlada želi imeti opazovalca v zvezi za vzajemno pomoč vzhodnoevropskih držav, je Branko Draškovič izjavil: »Jugoslovansko stališče glede gospodarskega sodelovanja z Zahodom je znano. Z odgovarjajočim zanimanjem proučujemo organizacijo zveze o vzajemni gospodarski pomoči tako kot smo svoj čas proučevali organizacijo za vzajemno gospodarsko sodelovanje, kjer imamo svojega opazovalca.«
LONDON, 13. — Voditelji štirih zahodnih delegacij pri razorožitvenem pododboru OZN so se sestali danes zjutraj v Foreign Officeu in se razgovarjali o svojem včerajšnjem zasebnem razgovoru z Gromikom.
Pododbor pa se je sestal popoldne. Predsedoval je francoski predstavnik Jules Moch. Nova seja bo 16. aprila.
delale, jih bodo oblasti zaprle.
V Pamploni se je danes še nadaljevala stavka, katere se niso udeležili samo peki in uslužbenci prevozništva in javnih lokalov. V Tolosi, majhnem mestu province Guipaz-coa, so stavkajoči sklenili, da bodo po dveh dneh stavke danes zopet odšli na delo ob 14. uri. Trgovska letalska služba med Madridom in glavnimi mesti pokrajine, ki je bila včeraj popoldne prekinjena, danes zopet normalno deluje, vendar pa se govori, da bodo morala biti letala notranjih linij v nedeljo na razpolago vojaškim oblastem; to je bržkone v zvezi z uporom plemen v lfniju, kamor bodo morda poslali vojaška ojačenja.
V Barcelloni, glavnem mestu Katalonije, se je danes pridružilo stavki, ki so jo včeraj začeli delavci dveh tovarn, še osebje neke metalurške tovarne. Zdi se. da v Kataloniji stavka nad 5000 delavcev. Pričakuje se, da bo prišlo do pogajanj med delodajalci in sindikalnimi voditelji.
«New York Times« označuje danes stavke in druge manj važne nemire v Španiji kot »značilne in senzacionalne«. V uvodniku pravi ta list, da so delavci v Španiji sprejeli drzno pobudo, ko so se odločili za stavko, ki je v Španiji ilegalna. ((Pobudniki stavke so si na jasnem, da jih čaka aretacija, piše list, in režim je tako zatiralski in tako močan, da je upanje na uspeh stavke prazno. Lahko si ie torej misliti, da so španski delavci obupani. Genera! 1 Tančo se še drži trdno na svojem mestu, toda med ljudstvom vre in vedno bolj grozi eksplozija nejevolje.«
Po vesteh, ki prihajajo v Madrid o nemirih v lfniju, si še vedno ni mogoče ustvariti prave slike o tamkajšnjem položaju. Kot -precej zanesljiva se vzdržuje vest, da, se cb obali Ifnija nahaja križarka «Canarias», ena izmed najboljših enot španske mornarice, da bi posegla v akcijo pri zatoru upora berbersKin plemen. Po nekaterih vesteh je baje že tudi bombardirala obalo v pasu kakih 12 km. Ceta padalcev je zapustila bazo Alcala de Henares, ki je oddaljena kakih 30 km od Madrida, ter odletela na Kanarsko otočje, da bi okrepila tamkajšnje enote, če bi jih bilo treba prepeljati na teritorij Ifnija. Baje so že tudi druge španske ' enote pripravljene, da takoj zapuste Iberski polotok, če bi se pokazala potreba po njihovi navzočnosti v Afriki zaradi razvoja tamkajšnjega položaja.
V dobro obveščenih krogih v Madridu se je izvedelo, da je baje Jose Maria Gil Rob-les, znani španski politik v predfrancovski dobi, sprejel obrambo madridskih študentov, ki so bili pred kratkim aretirani zaradi razpečevanja letakov. Gil Robles, ki se je
umaknil iz političnega življenja, se je vrnil v Španijo v začetku 1954, medtem ko je več let preživel na Portugalskem. Leta 1933 je ustanovil katoliško stranko centra, ki se je imenovala «Confedera-cion Espanola de las Derechas Autonomas« in leta 1935 je bil vojni minister.
MADRID. 13. — Civilni guverner pokrajine Guipuzcoa, ki je zjutraj zagrozil, da bo dal zapreti tovarne, kjer bi delavci ob 14. uri ne prišli na delo, je res odredil, da se nekatere tovarne zapro, ker se v njih delo ni obnovilo. V nekaterih tovarnah so delavci začeli zcpet delati. Zaprta pa so bila na ukaz guvernerja tudi nekatera podjetja v pristanišču Pasajes.
Po vladni seji, ki je bila danes zvečer, je uradni predstavnik sporočil, da je minister za delo Jose Antonio Gi-ron obvestil ministrski svet o stavkah skupin delavcev v raznih tovarnah v pokrajinan Navarra, Guizcoa in Barcello-na. Vlada je odobrila zaporo tovarn ter preklic pogodbe za vse delavce, ki so zapustili delo. z izgubo vseh pravic, ki jih določa Zakon. Vladni predstavnik je še dostavil, da javni red n: bil kršen.
Nova vojaška pomoč ZDA Španiji
WASHINGTON, 13. — Španski zunanji minister Martin Artajo, ki je sedaj v Washing. tonu, je izjavil, da se je z Dullesom razgovarjal o povečanju ameriške vojaške pomo. či Španiji in o ameriških oporiščih v Španiji «ob upoštevanju morebitne uporabe nuklearnega orožja v primeru vojne«.
Artajo je dejal, da je napredovanje na področju atomske, ga orožja, zlasti pa kar se tiče dirigiranih izstrelkov, ustvarilo nov položaj za ameriške baze v Španiji in tega niso upoštevali leta 1953, ko so bili podpisani špansko-ameriški sporazumi.
Artajo je tudi izjavil, da je njegova vlada pripravljena posredovati v krizi na Srednjem vzhodu. Pri tem je omenil, da bo oktobra prišel v Madrid na obisk polkovnik Naser n prav tako pričakujejo naslednji mesec obisk iraškega kralja in libanonskega predsednika.
Bluecher in drugi častniki
rehabilitirani v Sovjetski zvezi
Ponovno priznanje zgodovinarjem šole PoKrovsKe-ga, Ki jih je Stalin označil za drocKistične tihotapce«
P. Spaak pri Titu
BEOGKAD, 13. — Predsednik republike maršal Tito je »prejel danes belgijskega zu-
MOSKVA. 13. — Sovjeteka mesečna revija #Problemi zgodovine« navaja vrsto o-sebnosti, žrtev Stalina, ki so jih sovjetski zgodovinopisci rehabilitirali. Med temi so tako vojaške osebnosti kot zgodovinarji.
Med vojaškimi osebnostmi je gotovo najbolj pomemben maršal Vanilij Bluecher, veteran državljanske vojne, ki je bil do dne, ko je leta 1938 izginil, poveljnik posebnega korpusa Rdeče armade na Daljnem vzhodu. Bluecher je bil 'znan tudi kot vojaški svetovalec Sun Yat-Sena ter u-stvaritelj Cangkajškove voj-ske-
Maršal Jegorov, ki je tudi poleg Bluecherja rehabilitiran, je bil šef sovjetskega generalnega štaba do leta 1938 in je bil tako kot Bluecher ((likvidiran# brez procesa. Jegorov je nasledil Tuhačevske-ga kot pomočnik vojnega ministra SZ leta 1937, toda ga je le za malo časa preživel.
• Rehabilitirani eo še drugi vojaki, stari boljševiški borci, ki so se odlikovali v državljanski vojni. To so na pr.:
Unschilcht. šef letalskih sil in podpredsednik sveta komisarjev.
Ruhimovič. komisar vojne industrije.
Kedrov, šef odreka za o-brambo V državni planski komisiji.
Bubnov. komisar za vzgojo ter član vojaškega revolucionarnega sveta, ki je prevzel oblast za boljševike 1. 1917.
S. Kamenjev, šef kemične obrambne službe
Antonov-Ovsejenko, član vojaškega revolucionarnega sve-
ta in pozneje generalni prokurator.
Gamarhik, politični komisar Rdeče armade.
Revija ((Problemi zgodovine« dostavlja: «Se drugi številni tovariši, ki so mnogo storili za okrepitev Rdeče armade. niso bili omenjeni v zgodovinski literaturi zadnjih let.«
Rehabilitirani zgodovinarji Jaroslavski, Bubnov, Knorin in Nevski so bili pristaši znane šole Pokrovskega, ki ji je bila poverjena pod Leninovim vodstvom naloga, da po revoluciji napiše zgodovino Rusije z marksističnega stališča. Pokrovskega je skupina zgodovinarjev okrog ((Problemov zgodovine« rehabilitirala pred kratkim in je torej rehabilitacija njegovih najbolj znanih učencev le nje logična posledica. Spisi, ki so jih ti zgodovinarji posvetili KP SZ, so bili potegnjeni iz obtoka 1. 1932 po ukazu Stalina, ki je avtorje v pismu reviji »Proletarska revolucija« obtožil, da so »trockistični tihotapci in ponarejevalci zgodovine«. Zdi se. da so vsi štirje, med katerimi je bil najbolj slaven Jaroslavski, umrli v ječi ali kot deportiranci.
Požar uničil dunajsko borzo
DUNAJ, 13. — Velik požar je v celoti uničil palačo dunajske borze na «Ringstrasse». Požar je izbruhnil kmalu po polnoči v kleteh poslopja in se je naglo razširil do stropa, ki se je kmalu zrušil, kljub
prizadevanjem gasilcev, da bi požar omejili. Deset ui po začetku požara so plameni še vedno ogrožali streho dveh stranskih kril poslopja. Vso noč je bilo na delu 200 gasilcev, ki so jih zjutraj zamenjali drugi. V teku jutra se je gasilcem posrečilo požar omejiti, tako da ni bilo več nevarnosti, da bi se razširil na bližnja poslopja. Srednji del borzne palače je popolnoma uničen. Okoli poslopja so postavili močne policijske straže, da preprečijo radovednežem, da bi se približali. Med gašenjem je bilo ranjenih okoli 15 ljudi.
Avstrijska obveščevalna a-gencija (APA), ki je imela svoj sedež v poslopju, je prekinila vse oddaje in se izselila Vzrok požara še ni znan, sodijo pa, da ga je morda povzročil c.garetni ogorek, ki ga je odvrgel kak obiskovalec razstave, ki je bila v poslopju. Gre namreč za razstavo «2ena 'n dom«. Nekateri lastniki razstavljenega blaga so dobili živčne napade, ko so videli, kako plameni uničujejo njihove radijske aparate, pralne aparate in druge razstavljene predmete. Požar se je naglo razširil na vse poslopje, ker je v kleteh bilo okoli 50 vagonov papirja. Ko so prišli prvi gasilci, so plameni objemali že vse poslopje. Poleg tega je biio v kle-iih tudi na stotine lesenih zabojev. ki so se tam nabrali ob priliki številnih razstav, K: so zadnja leta bile v poslopju.
Po prvi cenitvi znaša škoda okoli 2 milijardi lir. Samo poslopje je bilo zavarovano za pribliino 1 milijardo.
AUGUSTA, 13. — Predsednik Eisenhower je danes sporočil, da je general Alfred Gruenther odpovedal mesto vrhovnega poveljnika atlantskih sil v Evropi in da je bil na njegovo mesto imenovan general Lauris Nordstad, ki bo prevzel svojo novo dolžnost proti koncu leta.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerthy je izjavil, da je Gruenther odstopil «iz osebnih vzrokov« tudi iz ameriške vojske. Ha-gerty ni hotel glede tega dati nobenega komentarja, dodal pa je, da je Eisenhower sprejel «z velikim obžalovanjem« Gruentherjevo zahtevo, naj bo razrešen službe v vojski «proti koncu tega leta«.
Na vprašanje nekega novinarja je Hagerty izjavil, da ne ve, ali je Gruenther odstopil iz zdravstvenih razlogov.
Gruenther se je rodil leta 1899 in je bil v zadnji vojni pomočnik načelnika zavezniškega glavnega štaba v Londonu. Pozneje je bil imenovan za načelnika glavnega štaba SHAPE od 1951 do 1953 ter je leta 1953 prevzel mesto vrhovnega poveljnika NATO.
Njegov naslednik general Nordstad ima 49 let in je sedaj vrhovni poveljnik ameriških in zavezniških sil v Evropi in namestnik generala Gruentherja za letalske sile.
Konec šolskega leta med 1. in 9. junijem
RIM, 13. — Letošnje šolsko leto se ne bo zaključilo pred 1. junijem in ne po 9, juniju. Natančneje bodo to določili šolski proveditorati v soglasju z didaktičnimi ravnatelji upoštevajoč datum efektivnega začetka šolskega leta in eventualnih prekinitev pouka. Med te prekinitve se bo štel tudi čas, ki ga bodo morali proveditorati določiti za potek volitev. Za V. razred se bo pouk lahko končal tudi pred X. junijem, kolikor bo pač nujno potrebno, da bodo učenci lahko opravili zaključni izpit za osnovno šolo, preden se začno sprejemni izpiti za srednjo šolo. Ker je določen 7. junij kot začetni datum za te izpite, je predpisano, da se morajo zaključni izpiti na osnovnih šcdah v vseh občinah končati do 8. junija.
Vpisovanje v osnove* Sole za prihodnje lato »e ne bs pričelo pred la. septembrom pravi začetek šolskega leta pa se bo moral pričeli ne pozm-j* kot X. oktobra.
VREME VČERAJ
Naj višja temperatura 12,8, najnižja 10,9, ob 17. uri 12,5, zračni tlak 1014,14 pada. veter 2 km na uro 1 jugozahodnik, vlaga 82 odst., padavine: kaplje, nebo pooblače-no. morje mirno 8,5 stopinje.
i
i
il
Danes, SOBOTA 14. >Pr"J
Justin, mu«., Jel3C“ # Sonce vziidie ob 5.22 m j_,ur:a 18.50. Dolžina dneva 13.2». ^ vzide ob 7.14 in zatont . Jutri, NEDELJA »*•
Helena, vr rtestiraa ^
VEDNO BOLJ ŽIVAHNA PREDVOLILNA DEJAVNOST S1RANK
Možnost ponovnega vpisa v sezname z vložitvijo priziva na sodišče
Podatki o volilnih upravičencih v okoliških občinah - Nad 500 novih prišlecev vpisanih na novo v seznam nabrežinske občine
V preteklih dneh smo v našem dnevniku objavili poleg drugega tudi sporočilo, da imajo osebe, ki so bile črtane na osnovi krivične Scelbo-ve okrožnice možnost priziva na prizivno sodišče, ker bi morale biti z novim volilnim zakonom ponovno uradno vpisane v volilne imenike. Kot je znano, je bil ta zakon raztegnjen na tržaško področje šele 3. aprila oziroma tri dni po redni letni reviziji volilnih imenikov. Zato nima raztegnitev tega zakona na naše področje dejansko nobenega praktičnega učinka glede ponovnega vpisa črtanih volivcev v volilne sezname.
Toda kljub temu obstaja možnost ponovnega vpisa volivcev, in sicer, kot smo to že pisali, s prizivom na prizivno sodišče. Za ta priziv pa je potreben naslednji postopek;
Črtani volivec, ki ve, da ima na osnovi novega volilnega zaokna volilno pravico, mora najprej vložiti zahtevo za vpis v volilni seznam na consko volilno komisijo. Ta mu bo takoj zavrnila zahtevo, ker je rok za revizijo volilnih imenikov zapadel 31. marca letos. S tem uradnim potrdilom, da ga ne morejo vpisati v volilni imenik iz formalnih razlogov, ima volivec pravico do priziva na prizivno sodišče.
Za priziv mora volivec predložiti poleg potrdila, da mu je conska volilna komisija zavrnila zahtevo za vpis v volilni imenik, tudi naslednje listine;
1. rojstni list, ki mora potrditi, da je volivec star več kot 21 let ali pa da bo dosegel 21. leto starosti najkasneje do 3Q. aprila letos;
2. potrdilo o italijanskem državljanstvu;
3. potrdilo o stalnem bivališču (residenza);
4. potrdilo občine stalnega bivališča, da volivec ni vpisan v volilni imenik omenjene občine. V potrdilu mora biti tudi potrjeno, da volivec ni vpisan v volilni imenik nobene druge občine;
5. potrdilo kvesture, da prosilec ni v konfinaciji in da nima policijskega opomina, da ni lastnik javnih hiš in da ne vzdržuje igralnic;
6. kazenski list.
Kot smo že poročali, se bo uradna volilna kampanja začela 17. t. m. Zakon o volilni propagandi, ki omejuje predvsem neomejeno lepljenje propagandnih lepakov, onesnaženje hišnih pročelij itd., pa bo stopil v veljavo šele 26. aprila. Zato pričakujejo, da se bodo stranke dogovorile za spoštovanje predpisov omenjenega zakona, še preden bo stopil v veljavo. Hkrati pa bi morale vse stranke, ki bodo sodelovale na prihodnjih volitvah, tudi letos ustanoviti tako imenovani »odbor za volilno premirje#. Ta odbor je ob volilni propagandi preteklih volitev določal kraj in uro posameznih javnih volilnih zborovanj itd.
Glede predvolilne dejavnosti posamebnih strank pa smo že včeraj poročali o nekaterih podatkih nastopajočih strankah in kandidatnih listah. Danes pa lahko samo še omenimo, da so tudi misini, liberalci in republikanci sporočili, da se bodo udeležili prihodnjih volitev in da so že znane glavne osebnosti, ki bodo kandidirale na teh listah. Misini bodo poleg drugih še vedno kandidirali štiri dosedanje občinske svetovalce Morellija, Bat-tigellija, Tagliaferra in poslanca Cologpattija. Nosilec liste liberalcev pa bo predsednik industrijskega pristanišča odv. Forti. Na tej listi bodo še vedno ostali dosedanji liberalni svetovalec odv. Morpurgo in večina kandidatov s preteklih volitev. Hkrati pa sporočajo, da bodo imeli na listi tudi precej neodvisnih kandidatov, ki niso člani stranke, med katerimi je mnogo industrijcev in veletrgovcev. Ta lista bo imela največ predstavnikov tako imenovanih «morskih psov# oziroma veleindustrijcev in veletrgovcev.
V četrtek smo poročali, da se je politična skupina «Ci-priano Facchinetti# z odv. Mianijem na čelu ponovno vključila v republikansko stranko. Včeraj pa smo zvedeli, da to ni res. Kot smo že pisali, so ti bivši republikanci zapustili strariko zaradi desničarske politike vodstva tržaških republikancev. V zadnjih tednih pa je vodstvo PRI skušalo ponovno pritegniti v svoje vrste člane organizacije »Cipriano Facchinetti#. V resnici pa so se ti bivši republikanci dogovorili za nastop na listi PSDI To nam je včeraj potrdil tajnik tržaške federacij j PSDI prof. Lonza, ki je tudi izjavil, da bo odv. Miani kandidiral na njihovi in ne na republikanski listi, llradno bo PSDI sporočil imena svojih kandidatov prihodnji ponedeljek. Ravno tako pa nam je bilo včeraj potrjeno, da bo bivša socialdemokratska svetovalka tržaškega občinskega sveta dr. Gruber-Bencova kandidirala na listi PSl-Unitš Popolare.
Glede na bližnje občinske in pokrajinske volitve so zanimivi podal ki o številu volilnih upravinčencev v posameznih okoliških občinah na dan 13. t. m., ko je bil zaključen zadnji pregled volilnih seznamov v občinah.
V občini Devin-Nabrežina
je skupno 3581 volilnih upravičencev, od katerih je 1791 moških in 1790 žensk.
Pri zadnjih volitvah leta 1952 pa je bilo v nabrežinski občini skupno 3317 volilnih upravičencev, od teh 1641 moških in 1676 žensk.
V dobi od zadnjih volitev do danes je bilo v volilne sezname vpisanih približno 330 novih voHvcev, ker so postali polnoletni; zaradi selitve, smrti in kazni pa je bilo izbrisanih približno 560 volivcev. Moralo bi torej biti zdaj v nabrežinski občini manj volilnih upravičencev kot leta 1952. Toda oblasti vsa leta po vojni načrtno naseljujejo v nabrežin-sko občino, zlasti ob obali istrske ezule, ki so jih nato vpisali v volilni seznam nabrežinske občine. Tako so nadomestili mrtve, izseljene in črtane ter še povečali število volivcev. Računa se, da so v dobi od zadnjih volitev do danes vpisali v volilne sezname približno 540 novih prišlecev.
To jim ni zadostovalo. Pred meseci so v Sesljan vselili približno 900 novih ezulov, med katerimi je približno 50u
ni uspelo. Pravijo pa, da bodo kljub temu volili, in sicer na Opčinah, keT da jih je vpisala v volilni seznam tržaška občina.
V nabrežinski občini bo 8 volišč: v Mavhinjah, v Seslja-nu, v Devinu, v šempolaju, na železniški postaji v Nabrežini, v osnovni šoli v Nabrežini, v strokovni šoli v Nabrežini in na županetvu v Nabrežini.
V občini Zgonik je vpisanih skupno 823 volilnih upravičencev. od teh 383 moških in 440 žensk. Volišča bodo v Zgoniku, v Saiežu in pri železniški postaji na Proseku.
V občini Repentabor je skupno 394 volilnih upravičencev, od teh 202 moška in 192 žensk. Edino volišče bo v osnovni šoli na Colu.
V občini Dolina je skupno 3491 volilnih upravičencev, od teh je 1730 moških in 1761 žensk. Volišča bodo v osnovnih šolah v Dolini, v Boljun-cu. Borštu in na Pesku.
V občini Milje pa je skupno 8630 volivcev, od teh je 4221 moških in 4409 žensk. V Miljah bo 9 volišč, dve v Žav'
odraslih, ki so se hoteli vpi- ljah, eno pri Sv. Barbari ter sati v volilni seznam, a jim I dve V Camporah.
icija Se ni n
Policiji še ni uspelo izslediti podležev, ki so oskrunili partizanski grob na katinar-skem pokopališču in spomenik bazoviškim junakom. Zvedeli smo, da je policija priprla nekaj oseb, katere so kasneje izpustili, medtem ko naj bi ostal v priporu neki mladenič, za katerega so sumili, da je bil pri oskrumbi soudeležen. Toda tudi ta je imel svoj alibi in so ga morali izpustiti.
Zvedeli smo tudi, da vodi preiskavo poleg političnega oddelka tržaške kvesture tudi komisariat javne varnosti na Opčinah in da se preiskava še vedno nadaljuje. Ta pa je zelo otežkočena, ker ni nobenih prič, ki bi lahko kakorkoli prispevali k preiskavi. Zato morda ne bi bilo brez uspeha, če bi domačini, ki so v ponedeljek 2. ali v torek 3. aprila med 17. in 19. uro opazili kaj takega, kar bi utegnilo koristiti uspešni preiskavi, to javili policiji.
Na vsak način pa upamo, da bo policiji na en ali drug način uspelo izslediti krivce, ki za svojo zločinsko skrunitev ne smejo ostati nekaznovani,
( KRITIKE IN POROČILA ')
Adamičev orkester navdušil Tržačane
Prav tako tudi Ježek, njegova partnerka Usojni-kova, ter solisti Cvetežarjeva, Hočevar in Kampič
Saj v resnici ni moglo biti-
Prispevki za zimsko pomoč
V marcu so razne ustanove in posamezniki prispevali v sklad za zimsko pomoč 1 milijon 500.967 lir. Skupno pa je bilo doslej zbranih 11,879.207 lir.
NOVA	DISKRIMINACIJA			PRI IMENOVANJU GOSP. KONZULTE	
Konzul ker n		ta ne z bil i	astopa celi menovan		ilnega gospodarstva noben Slovenec
Zaradi tega ne bo mogla ta pomembna ustanova vsestransko in uspešno opravljati svoje naloge - Skupno so imenovali v osem sekcij 116 članov					
Včeraj je predsedstvo tržaške zbornice na izredni seji imenovalo nove člane pokrajinske gospodarske konzulte, ki se deli na osem sekcij. Število sekcij se je formalno povečalo, dejansko pa gre za osamosvojitev bivših podsek-cij za notranjo in zunanjo trgovino, ki sta dogili status samostojnih sekcij. Skupno so imenovali 116 članov konzulte in torej 3 člane več kot do sedaj, Velika večina novih članov je bila že v prejšnji pokrajinski gospodarski konzulti, ?aj so . imenovali samo 36 novih članov.
Ti tehnični podatki seveda ne povedo mnogo o dejanskem sestavu nove pokrajinske gospodarske konzulte, ki je za tržaško gospodarstvo izredno pomemben organ, saj njene sekije delujejo kot sekcije zbornice in imajo torej
odločilno besedo glede najvažnejših tržaških gospodarskih vprašanj. Na osnovi prve proučitve seznama novih članov pa lahko ugotovimo, da predsedstvo zbornice in odbor za reorganizacijo konzulte nista upoštevala niti e-nega predloga Slovenskega gospod, združenja, Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov in da ni bil v ta pomemben organizem imenovan niti en predstavnik slovenskih gospodarskih krogov.
Znano je, da se je slovenskemu življu na Tržaškem zgodila izredno huda krivica že s tem, da ni bil imenovan niti en Slovenec v predsedstvo zbornice, pa čeprav Slovenci v gospodarskem življenju tukajšnjega ozemlja mnogo pomenijo in so v kmetijstvu odločujoč faktor. To dejstvo in to krivico so ta-
NOV USPEL VLOM »ZIDNIH MIŠI,
Osem milijonov plena v zlatarni IHarzari
V prostor so vdrli Iz praznega stanovanja v prvem nadstropju
V zadnjem času so postali vlomilci še posebno predrzni. Po vlomih v trgovino s čevlji Donda na Trgu stare mitnice jn v Flajbanovo pekarno in slaščičarno so predvčerajšnjim ponoči izvedli morda v zadnjih čarih najdrznejši vlom v bogato založeno Marzarijevo urarno in zlatarno v Carduccijevi ulici 24-
Vlomilci, ki pripadajo skupini »zidnih miri#, ki vdirajo v trgovine skozi luknje v zidovih, so tokrat izbrali drugo in drznejro pot. Vedeli so namreč, da je stanovanje nad Marzarijevo zlatarno prazno, ker so v teku dela za ureditev igralnice z biljardi-Vrat dejansko ni, ker so vhod razširili in prazni prostor zaprli z desko. Seveda so zlikovci to z lahkoto odstranili in nato, ko so bili v notranjosti, je bilo njihovo najtežje delo, ugotoviti točko, kjer bi se dala v podu napraviti luknja, skozi katero bi prišli naravnost v zlatarno.
Potem ko so prebili leseni pod, opeko in omet stropa zlatarne, so se spustili v notranjost ter pobrali precejšnje število ur najboljših znamk in tudi zlatnino. Ce pomislimo, da v notranjosti gori celo noč Inč in da ee » ceste jasno vidi notranjost, tedaj si lahko predstavljamo, s kako drznimi zlikovci Imamo opravka.
Njihovo delo je bilo hitro ■n skoraj neslišno narejeno. In tiho kakor so prišli, tako ao tudi odšli ter zabrisali za ■eboj vse sledove. O tatvini, ki mu je povzročila škodo, ki jo ocenjujejo v milijonih (govori se, da gre za 8 ali celo več milijonov), se je lastnik Antonio Marzari zavedel šele okoli 8. ure zjutraj, ko je takoj poklical na kraj policijske organe.
Včeraj ves dan je imel Marzari zaprto trgovino ter pregledoval material in zelo VPrjetno je že v teku dneva Izročil preiskovalnim organom točen seznam ukradenih predmetov in njihovo vrednost. Zanimivo je. da se zlikovci niso niti dotaknili železne blagajne, kjer so bili Spravljeni ree dragoceni predmeti. Verjetno se blagajne niso lotili, ker je ta prav nasproti vhoda zaradi česar bi bilo s ceste lahko opaziti
njihovo kriminalno delovanje. Policija je seveda uvedla preiskavo.
Aretacija mladih tatov
Ob povečanem nadzorstvu policijskih organov zaradi številnih tatvin avtomobilov se je neki policijski patrulji z devinskega Komisariata posrečilo predvčerajšnjim zvečer a. retirati pet mladoletnih izprijencev, ki so kasneje med zasliševanjem priznali, da so si pred dnevi prisvojili avtomobil «Fiat 500» last Guida Ca-rattija iz Ul. Bazzoni 3.
Policijski agenti so namreč opazili pri 26. km izven ceste precej poškodovano vozilo, > katerem so takoj ugotovili, da je bilo ukradeno. Ker-je bilo jasno, da potniki niso daleč, so agenti zaceli pregledovati oKolico in res so kaka uva km od kraja, kjer je bil avto, ustavili 19-letnega Gior-gla P., 15-letnega Antonia M., 14-letnega Nina P.. 16-letnega Fulvia S. in 17-letnega Guida M.
Antonio M. je med zasliševanjem celo povedal, da je ponoči 8. t. m. ukradel Albinu D'Agostiniju iz Ul. Montecuc-co «Fiat 500», katerega je odpeljal v bližino doma. Popoldne se je vrnil s svojimi prijatelji in se odpeljal na izlet. Okoli 17. ure je avtomobil pustil v Ul. D'Alviano in uro kasneje se je, z vozilom, odpeljal na delo in avto pustil v Ul, Mazzini. Po končanem delu, to je približno ob 1.30 ponoči, sč je hotel vrniti domov, a ker mu je zmanjkal bencin, je moral pustiti avto v Ul. D'Alviano.
Tovornik se je zaletel v voz
Kaj nenavadno trčenje se je pripetilo včeraj zjutraj o-koli 8.30 na Trgu Stare mitnice, in sicer v bližini Ul. Caccia. 43-letni Angel Resino-
vič se je namreč tedaj peljal s svojim vozom na konjsko
vprego po Ul. Caccia in ko je privozil na trg, se je zaletel vanj tovornik, katerega je vozil 23-letni Cesare DegrasSi iz Ul. Locehi 2. Reslpoviča je seveda sunek vrgel z voza in ker se je pri padcu poškodoval, so ga morali odpeljati v bolnišnico. Tu so mu izprali praske na čelu in rokah in ga odslovili s prognozo okrevanja v osmih dneh.
krat priznali predstavniki vseh italijanskih strank, ki so izjavili, da imamo Slovenci pravico do pravičnega zastopstva. To dejstvo je ugotovil tudi novi predsednik zbornice, ki je večkrat izjavil, da bo krivica vsaj delno popravljena z imenovanjem v sekcije.
Kot vidimo, je ponovno zmagalo staro šovinistično pojmovanje ter ni bil imenovan noben siovent-ki predstavnik niti v sekcijo za kmetijstvo in gozdarstvo, čeprav so imenovali predstavnika združenja neposrednih obdelovalcev, ki ne zastopa tukajšnjih kmetovalcev.
Takšno stališče ni vredno vsega obsojanja samo zato, ker odraža šovinistično miselnost, nezdružljivo z uspešnim reševanjem gospodarskih vprašanj, temveč tudi zato, ker pokrajinska gospodarska konzulta ponovno ne zastopa vseh tržaških gospodarskih krogov in torej ne bo mogla vsestransko uspešno izvrševati svoje naloge.
Predsedstvo zbornice ni sprejelo predloga, da bi u-stanovili posebno sekcijo za turizem, kar so predlagali nekateri člani odbora za reorganizacijo konzulte. Tako stališče predsedstva zbornice je razumljivo, saj v Trstu obstajata že dve ustanovi, ki se ukvarjata s turizmom. Prav tako ni bila sprejeta ministrska okrožnica, ki predvideva reorganizacijo sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo, tako_ dir bj ta sekcija lahko odločala in ne bi imela samo posvetovalne naloge.
Svečana ustanovitev novih sekcij in volitve predsednikov ter podpredsednikov bodo v prvih desetih dneh maja.
drugače, kot da so Tržačani tudi sinoči napolnili dvorano na stadionu «Prvi maj», napolnili dobesedno do zadnjega ko. tička, da bi še enkrat slišali zabavni orkester Bojana Adamiča, popularnega humorista Franeta Milčinskega - Ježka, simpatično solistko Heleno Cvetežarjeva, Ježkovo partnerko Jano Osojnikovo, kitarista Miška Hočevarja z njegovim malim orkestrom in Harmonikarja Jožeta Kampi-ča. Adamičev orkester uživa po pravici popularnost tudi izven rtieja Slovenije in Jugoslavije ne samo zaradi tega, ker predvaja moderno muziko, temveč predvsem zaradi zares odličnega izvajanja take glasbe, o čemer smo se sinoči ponovno prepričali.
Navdušenje poslušalcev se je stopnjevalo od točke do točke; od. eJesenske« in »Na
je bilo 14 prijav za prevare,
13 zaradi prisvojitve tuje lastnine. 25 zaradi nakupa ukradenega blaga itd.
V istem mesecu so agenti nadalje na podlagi zapornih nalogov aretirali 43 oseb ter kaznovali drugih 905 z globami. Nadalje so aretirali 14 prostitutk, 333 pa so jih zdravniško pregledali. Od teh so 2 izgnali.
O Vladni generalni komisar dr. Palamara je včeraj sprejel člane novega glavnega sveta Združenja julijskega tiska. Predstavil mu jih je novi predsednik dr. Stelio Rosolini.
Sestanek komisije za obmejni promet
V ponedeljek se prične v Vidmu četrto zasedanje stalne mešane italijansko-jugoslovan-ske komisije, katere naloga je, da skrbi za redno izvajanje sporazuma o obmejnem prometu. O vprašanjih, ki jih bo. do obravnavali na plenarnih sejah, sta se že večkrat posvetovala predsednika obeh delegacij, to je dr. Fabiani in dr. Tomič, tako da bo delo mešane komisije olajšano.
Število oseb, ki potujejo z enega področja na drugo, stalno narašča, kar pomeni uspeh sporazuma. Do 10. aprila so samo tržaške oblasti izdale 43.200 obmejnih propustnic, 15(00 dvolastniških propustnic in 144 enoletnih propustnic za zdravnike ter delavce in u-službence, ki delajo onstran meje.
Nezgoda v bolnišnici
Med delom v notranjosti bolnišnice, in sicer v kotlarni se je 46-letni Marij Škerlj s Kontovela št. 210 nehote po-svtdenje», od «Kadarkoli tn | šteno udaril s kladivom po
kjerkoli» ter Adamičeve «A<Hp ti», ki jih je podala Helena Cvetežarjeva, originalne Hočevarjeve uJaz pa piščalko imamu, v kateri je nastopil sam avtor, pa do Anthongje-vega «Boogie za trobente« ob zaključku prvega dela, katere ponovitev je občinstvo zaman zahtevalo. Posebej moramo o-meniti Adamičevo glasbo za uprizoritev «Sedem let skomini) v ljubljanski Drami, ki ji je sledil malce prehud kontrast z izvajanjem preprostih domačih popevk v Hočevarje, vi izvedbi, medtem ko je Kam-pic svojega vVrazka« zares mojstrsko izvedel. Od Ježkovih ((Ljubezen na livadi» in »Gospodična iz Pariza«, je predvsem ugajala slednja.
Iz drugega dela sporeda pa je najbolj užgala Millerjeva glasba iz filma ((Zgodba o Glenu Millerju«, ki ga v Trstu dobro poznamo, tako da so zadnji del morali gostje na odločno zahtevo publike ponoviti. Od ostalih naj omenimo uParado solistov» z Ježkovim kupletom, pri kateri so se vsi solisti zares dobro odrezali. Poseben užitek in tudi presenečenje je bila Adamičeva pesem iz filma »Ne obračaj se sin», ki ga pravkar snemajo v Zagrebu in »Sirota jaz okrog blodim«, h katerih u-spehu je odločilno pripomogla Helena Cveteiar s svojim ljubkim glasom in nastopom. Zal je nismo mogli slišati v nadaljnjih dveh točkah zaradi nevšečno pokvarjenega mikrofona. (Ni bilo prvič, upamo pa, da je bilo sinfči zadnjič....’) Adamičevi fantje so v nadomestilo za obe točki zaigrali dve drugi kompoziciji ki nista prav nič zaostajali za vsemi ostalimi.
Po Ježkovem «Kolcanju» simpatične Jane Osojnikove in po njunih prisrčnih šaljivkah, smo se za tokrat ob Adamičevi koračnici mnogo, mnogo prezgodaj poslovili od simpatičnega zabavnega orkestra in solistov radia Ljubljana v prepričanju, da ne bo dolgo, ko nas bodo zopet obiskali,
Kdor ni mogel sinoči v prvomajsko dvorano, naj ne zamudi priložnosti nocoj, ko bo ob 21. uri v isti dvorani na »Prvem plesu Glasbene Matice#, nastopil Adamičev orkester. Pravijo, da tudi Ježek ne bo izostal...
sredincu leve roke, zaradi česar se je moral zateči k zdravnikom v gornja nadstropja.
Dežurni zdravnik mu je ugotovil poleg hudega udarca tudi verjetne kostne poškodbe, vendar ga je po nudeni pomoči odslovil s prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh.
Štipendija za študij na tehno oškem inštitutu v Filadelfiji
Kulturni urad ameriškega veleposlaništva v Rimu razpisuje natečaj za študijsko štipendijo za akademsko leto 1956-57 pri tehnološkem institutu v Filadelfiji. Štipendija znaša okrog 2000 dolarjev, ki zadostujejo za hrano, prenočišče in plačilo taks. Natečaja se lahko udeleže i-talijanski državljani, ki so vpisani v zadnji razred realne gimnazije (znanstvenega liceja) ali srednje tehnične šole ali pa študenti 3. ali 4. letnika inženirske, kemične ali fizične fakultete, ki znajo dovolj angleško. Prošnje se lahko vlagajo do 1. maja v uradih USIS v Ul. Galatti 1-
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Zaradi 6 tatinskih podvigov obsojen na 9 mesecev zapora
Moža so aretirali zaradi tatvine zlate ure, ko pa so ga preiskali so našli še dokaze o drugih tatvinah
Delo policije v marcu
Neroden padec
S prognozo okrevanja v 6 dneh so včeraj zjutraj sprejeli na opazovalnem oddelku 50-letnega Rodolfa Surianija iz Ul. Pondares, kateremu so ugotovili rano na čelu in nosu.
Suriani, ki se je zatekel V bolnišnico z rešilnim avtom, je izjavil, da je zjutraj okoli 5. ure med hojo po Ul. Bro-letto nerodno padel.
Tržaška kvestura je v preteklem mesecu izvedla precej aretacij in prijavila sodišču 340 oseb, in sicer 3 za nenameren umor (prometne nezgode), 20 za povzročitev telesnih poškodb (namernih in nenamernih), 2 za spolzka dejanja, 4 zaradi pretepov, 19 zaradi organizacije kriminalne skupine. Med drugimi obtožbami so tudi nagovarjanje h kriminalnemu delovanju, grožnje z o-rožjem, dalje zaradi odpora in žalitve ter tudi uporabe sile proti javnemu funkcionar, ju, zaradi vdora v tuje stano. vanje ter nasilja proti zasebnikom, Največ prijav je bilo zaradi’ tatvin (94) ter zaradi pijanosti (53). Med drugim
VČERAJ SMRTNA NESREČA PRI		JAMI \	PRAPROTU	
				
EKSPLOZI,	JA GiflATE	RAZM	ESARII	.A
šoferja i	ržashiti po	hirale	eu m	in
Eden izmed pobiralcev laže ranjen in bo ozdravel v tednu dni				
43-letni Vittorio Bose iz U-lice G. Reni 2 je bil kot šofer občinskega avtoparka dodeljen pobiralcem min in je te stalno vozil v kraje, kjer so jih potrebovali. Največkrat <-o hodili v bližino Praprota pri Nabrežini, kjer so razstreljevali razne protitankovske granate, ki so jih našli v okolici. Medtem ko so raz-streljevalci min delali v notranjosti jame, se je Bose kratkočasil, seveda kadar je bilo lepo vreme, s pobiranjem gob in beluš.
Včeraj pa se je Bose zaradi slabega vremena zadrževal v družbi razstreljevalcev min in jim tu pa tam tudi kaj pomagal. Okoli 10.30 zjutraj pa je Bose našel 81 milimetrsko granato nemškega izvora in ko je to hotel izročiti 30-letnemu pobiralcu min Liciu Scalchiju iz Ul. sv. Mihaela 7, se mu je granata izmuznila iz rok in padla na tla, pri čemer je eksplodira-
la v neposredni bližini nesrečnega šoferja
Eksplozija je dobesedno razmesarila Boseja, ki je v mlaki krvi obležal negibno nedaleč od presenečenega Scalchija, kateremu je eden izmed številnih drobcev povzročil rano na prstancu leve roke. Qbema so priskočili na pomoč ter poklicali na kraj tudi osebje Rdečega križa. Medtem ko »o ugotovili, da je Bose podlegel hudim poškodbam, so Scalchija nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o. krevanja v 7 dneh pridržali na prvem kirurškem oddel ku.
Policijski organi so takoj uvedli preirkavo, da bi ugotovili vzroke nenadne eksplozije. Proti večeru pa so truplo pokojnega šoferja pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Ce ne bi 74-letnega France-sca Portogheseja iz ljudskega prenočišča v Ul. G. Gozzi 5 zamikala zlata ura čistilke prenočišča, ki si jo je krat-komalo prisvojil, bi bil verjetno še danes na svobodi in ne bi prišli na dan njegovi tatinski in žeparski podvigi.
Mož je sicer uro prodal, pri čemer je spravil v žep kar 15-000 lir, vendar se bo moral za to pokoriti kar 9 mesecev v'zaporu ter bo moral poleg- sodnih stroškov plačati tudi 7000 lir globe. Vsekakor slaba kupčija.
52-letna čistilka Antonija Versič por. Pipolo iz Ul. Giu-liani je po navadi puščala svojo zlato ročno uro v sobi št. 28 prenočišča, ki je služila za nekako skladišče. 22. februarja letos pa ni več našla ure in razjarjena je zadevo prijavila policiji, ki je uvedla preiskavo in na podlagi suma aretirala Portogheseja. Priznal je, da si je uro prisvojil, katere pa ni našel v sobi št. 28, temveč v sobi št- 37, kjer prenočuje. Uro naj bi prodal že naslednjega dne nekemu Giovanni-ju. Tega seveda policija ni mogla identificirati.
Seveda so preiskovalni organi pogledali Portoghesu tudi v žepe in tedaj je prišla na dan listnica z moževimi dokumenti in s pismom naslovljenim neki Almi, poleg tega pa še, kar je najvažnejše, izkaznica ((Katoliške akcije# z imenom 25-letne dijakinje Alme Debelli iz D’An-nunziovega drevoreda. Jasno je bilo' torej, da je listnica sad Portogherejeve žeparske spretnosti in mož je tatvino pod težo dokazov priznal.
Dan prej pa je neki gostilničar prinesel na poveljstvo precej strgano listnico z o-?ebno izkaznico izdano od zgoniške občine, naslovljeno na 68-letnega kmetovalca Angela Budina iz Samatorške ulice v Zgoniku, ki mu je bila ukradena precej dni prej skupno s 4500 lirami. Porto-ghese, ki t-o mu pokazali listnico, je povedal, da je v prvi polovici februarja opazil Budina v družbi drugih oseb v avtobusni čakalnici na Trgu Liberta, ter se mu približal. Ker je opazil listnico v desnem žepu usnjenega suknjiča, je stegnil roko. Tatvina se mu je posrečila in ko je šel proti domu, je listnico zavrgel v Ul. Stivarnello.
Preiskava v njegovi omarici je pripomogla k ugotovitvi, da re je mož profesionalno pečal z žeparstvom: pri Ujem so namreč našli poleg listnice, v kateri je bilo še 550 lir, ki jih Portoghese ni opazil, tudi dve denarnici, ki jih je spretni žepar izmaknil dvema ženskama, ki sta bili zatopljeni s kupovanjem na Trgu Ponterošo.
Seveda so tatu prijavili sodišču, kjer se je moral zagovarjati zaradi 6 tatvin. Portoghese ni niti pred policijskimi niti pred rodnimi organi zanikal obtožb, zaradi česar je bilo delo sodišča, kateremu ni manjkalo dokazov, razmeroma lahko.
Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Urbani, obramba odv. Falconer.
Mottuzzi ga je odpeljal s svojim vozilom na postajo Rdečega križa, od koder pa so ga po nudeni pomoči odslovili.
Zvečer pa se je Sirca odpravil v bolnišnico; ker so mu ugotovili precejšnjo rano na že amputiranem prstu, so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh pridržali na I. kirurškem oddelku.
Natečaj za uradnike finančne uprave
Prometna nezgoda
Malo pred 16. uro je bil 41-letni Viktor Širca iz Istrske Ulice 40 namenjen s svojo lambreto z Opčin proti Trstu, ko se je v višini križišča s trbiško cesto zaletel v zadnji del Fiata 500, katerega 36-let-ni lastnik Antonio Mottuzzi z Ul. Torrehianea, ki- je vozil pred lambretistom, je nepričakovano zavrl.
Sirca je padel na tla in
Finančna intendanca sporoča, da je bil v Uradnem listu italijanske republike st-72 objavljen izpitni natečaj za sprejem v ftaleže B in C finančne uprave. prošnje za udeležbo pri natečaju je treba spisati na kolkovanem papirju za 200 lir in jih nasloviti na generalno direkcijo splošnih m personalnih zadev, urad za natečaje finančnega ministrstva, in jih vložiti pri tržaški finančni in-tendanci do 25. maja letos. Podpise na teh prošnjah morajo overoviti notarji ali občinski tajniki v krajih, kjer bivajo prosilci. Podrobnejše informacije se dobe pri finančni intendanci vsak dan od 10. do 12. ure.
Gledališče v Križu
Danes 14. t. m. ob 20.30 Luigi Pirandello
HENRIK IV.
Izvaja SNG
OD UCERDJ DO DftHES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 13. aprila so se v Trstu rodili 3 otroci, porok je bilo 15. umrlo pa je 11 oseb.
POROČILI SO SE: uradnik Gi-rolamo Del Rosso in krznarica Nives Zanotta, trgovec Luigi Pri-mavera in učiteljica Nives Grabar, agent CP Telesforo G Marinini in gospodinja Ernesta Silli, pomorščak Emidio Maraspin in gospodinja Lidija Dodič, mehanik Attilio F er luga in gospodinja Anna Maria Danieli, uradnik Giuseppe Bonora in gospodinja Anna Glessi, tramvajski uslužbenec Arnaldo Parovel in gospodinja Luciana Corisenti, uradnik Romeo D'Errico in frizerka Lu-cia Pettorosso, električar Giuseppe Cutazzo in gospodinja Fau stina Anneiso, mehanik Silvio Braicovlch in šivilja Edda Brac-co. uradnik Giorgio Trampuš in prodajalka Albina Gerin, uradnik Luigi Ferialdl in gospodinja Roza Benolič. barist Luciano Turnimi in uradnica Norma Mat-ti-assi, električar Natale Godina In prodajalka Marisa Strain, agent CP Mario Vodopia in gospodinja Danica Stančič
UMRLI SO: 46-letni Giordano Tromconi, 44-letni Ivan Bulič, 72-letna Bianca Fulizio. 83-letna Marija Versa por Puntar, 7j. letna Luci a Busecchian por, pi. lacco, 64-letnl Aurellano Vilissi, Fabio Miele star 7 mesecev. 59.! letna Federlca Aliče Depedor, 80-letna Ana Kersmanc vd Ha-valico, 78-letna Erama Pollinger vd, Bidussl, 66-letni Marco Blasi,
GLASBENA MATICA V TRSTU
DANES 14. aprila 1956 ob 21. uri v dvorani na Stadionu itPrvl maju, Vrdelska cesta 7
PRVI PLES
GLASBENE MATICE
s sodelovanjem ORKESTRA RADIA LJUBLJANA
Vabila in rezerviranje miz v Tržaški knjižarn' Ul. sv. Frančiška 20.
vit G
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jutri 15. t. m. ob 16.30 na KONTOVELU
Luigi Pirandello
HENRIK IV.
tragedija v treh dejanjih
Kulturna prireditev mladine DD v Borštu
Jutri 15. t. m. ob 16. uri bo v prosvetni dvorani v Borštu pod pokroviteljstvom društva iiSloveneci) kulturna prireditev mladine Dijaškega doma iz Trsta.
SPORED:
1. Dekliški duet zapoje ob spremljavi klavirja in kitare slovenske in dalmatinske narodne pesmi.
2. Zoran Hudales: »Pr. vi april«, šaloigra v e-nem dejanju.
3. Mladinski pevski zbor zapoje šest slovenskih pesmi.
4. Ritmične vaje.
5. Dekliški kvartet zapoje ob spremljavi klavirja in kitare slovenske in dalmatinske narodne pesmi. .
6. K. Vrhovec, E. Sma-sek: «Burka o jezičnem dohtarju«, enodejanka.
Pevski zbor «PRIMO-RECu iz Trebč priredi DANES 14. aprila ob 20. uri ter JUTRI
15. aprila ob 17. uri v PROSVETNI DVORANI v TREBČAH
SAMOSTOJEN KONCERT
Izvajal bo umetne, narodne in par-izanske pesmi.
Dirigent:
Prof. OSKAR K JUDE R Solist:	Miro	C	u	k
PD -IVAN CANKAR"
priredi jutri 15. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maju
nastop najmlajših
Na sporedu, ki ga bo izvajala skupina 35 otrok, so enodejanka in recitacije pod vodstvom Eme Starčeve (SNG), pevske točke pod vodstvom Fride Valetičeve, otroški plesi pod vodstvom Olge Banove in harmonikarji pod vodstvom Milana Pertota.
Vabimo vse ljubitelje naših marljivih otrok, da s svojo navzočnostjo dajo spodbudo in priznanje malčkom ob teh njihovih prvih korakih.
Ratna obvestila
NOČNA SLUŽBA LEKARN V APRILU
Davanzo. Ul. L. Berninl 4: Gtu-sti, Strada del Friuli 7 (Greta); Millo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2: Tamaro-Neri Ul Dante 7: Harabaglia v Barkov ljah In Nlcoli v Skednju.
in čilajk Plimolbhi dneimihl
OBVESTILO AK JADRAN
AK Jadran sporoča, da ba v letošnji poslovni dobi priredil v svojih prostorih v UL R. Manna 29 tudi razne koncerte reproducirane glasbe
Mislimo, da bo ta novost zanimala vse ljubi teli e glasbe. »Jadran# razpolaga z odlično radio-gramofonsko aparaturo. Uporabljale se bodo samo najboljše plošče. Zato bodo prav gotovo omenjeni koncerti deležni lepega uspeha.
V prvih koncertih bodo na sporedu predvsem dela Mozarta, Beethovna, Čajkovskega in Gersh-vrina. Natančne sporede bomo objavljali sproti.
Na koncerte, ki bodo stalno ob petkih ob 20.30, vabimo člane in vse ljubitelje glasbe. Po možnosti bo klub poskrbel za uvodne besede z razlago izvajanih skladb.
PLANINSKI IZLET SPDT V GLINSCICO
SPDT priredi v nedeljo 15. t m. izlet v Glinščico, in sicer po progi, kjer bo naslednji teden planinski pohod. Proga gre tz Glinščice čez Mali Kras ali naravnost čez Jezero v Bazovico. Zbirališče ob avtobusni postaji v Ul. Carduccl (avtobus št. 25 za Katlnaro)	ob	13.45.
PLANINSKI POHOD SPDT SKOZI GLINSCICO
Prijave za planinski pohod skozi Glinščico dne 22 t. m. se sprejemalo v dneh 19., 20. in 21. t, m. na sedežu SPDT v Ul. R. Manna 29-11.	od	19. do 20.	ure.
V istem času lahko tudi člani SPDT plačajo članarino oziroma obnove izkaznice.
Tržaški filatelistični klub »L. Košir#. Jutri,	15.	t. m. bo	v	prostorih kluba.	Ulica Roma	15-11.,
kakor vsako nedeljo, običajni sestanek od 10. do 12. ure. Vsi člani, ki so s članarino na tekočem. bodo lahko prevzeli zadnje dospele novosti.
( G E.EP AXlj>££-
gledalisce VER« bo v
Danes ob .2L00 .uri ^ Try.
dališču Verdi Prvi 77 vo®l,'T ške filharmonije P?“,jbljjclifF muta Ceno« ,„,1
11111 a 1 jjiv/i«'*j —_	rNiuva*' o*
dirigenta Sergiuja	o-spighiJ*"
Na sporedu je	jn pid-
lil. suita — stare ar'* pos0«‘' Smetanova sin^°Jfag0vičevJ Moldava in Soštako simfomiia.
j M11
Rossetti. 15.00: «Wichita»' ' Crea V Miles. «, pu5" Excelsi'or. ’ 15.00:	«Kov
lovščine».
Fenke. 15.00: «Cebelj2
J.	Crawford	B.	SuJR
Nazionale. 15 00:	P
M. Felix, M. Tevn^t,, ^ Filodrammatlco. lo.uv- ^»t.
   -
Sordi, A. Lane *iDober
Supercinema. 16.0U._
miss Dove», L ^^Hanibaj.J Arcobaleno. 16.<M>- g, KJJ,
vestalka#, E.
Astra Rojan. 16.«k J1?.
ali korporali Capitol. 16.00:
ali korporali#. Tot«;
»Ditol. 16.00: »Tragicn
^oi ^
Crištallo. 16.00:	«D'“ prane'*.
nov#. C. Wilde. A#puStoiov^ Grattacieio. 15.00. godi, na na dvoru#. •	q
Cramer.	„nizami5t,''dre
Alabarda. 16.00:	M*5*
Ralli. V. De Sica.	^
ianni.	„
Ariston. 16.00: «Ro!e L»mf Blvth. H. Keel. 4rlatn> *" C. M''1 k#’
Blyth, H. Keei. c. tI1a' Armonia. 15.00: «Sk vjilieh , ka», T. Curtis. G v»J Aurcra. 16.00:	((Prt^A	H«511
Bensona#.
majorja
€
J. Adams.	crana
Garibaldi. 15.30: »Suz® la tu», D. PoweH, D Ideale. 16.00:
D. Addams. P.
LJ. AUUdlim. - •	.
Impero. 16.00: «Lord	^
S. Granger. E.	piti
alia. 16.00: «Sre£? Mastr<>; ,
ska». S. Locen, M-..0^itmc!
Italia. ,6.00: »Sreča JJ Tf0i
....	-	m,	».r
HepV^'
S. Marco. 16.00: Montecarlu#. A.
Ventura.	1(,nn.
Kino ob morju. .16-“%
Bose. L Jjjca Moderno. 16.00:	j	Cd	>
ljenci#. L.
mid». J. HavrkuM’
Savcna. 15.30: «Očka ^
Leslie Caron. .-g na ,k> Viale. 16.00: «PoWat® J. R
zaklada#, D. AddaflP ^
Vittorio Veneto. lS.OO^jjcŽ
je čudovita stvar#.	»
J. Jones.	„r>gnien,'
Belvedere. 15.30: «0* V-lfj-
strelec#. B. Lanea e0je- :i Marconi. 16.00: «^na p
D. Andrej, r j J . 16.00: «5% 10*
mom»,
Massimo.........
ženska». S. Loren.
Novo cine. 16.00:	jjj*
n-o5». j Russell.
Odeon, 16.00: eGai* -0 pr-
Radio. 16.00: «Svai,hVi L. T Altvsnn. A. Da",’ u.
J. Allvson, A. Dfljoi«eJ Venezia. 15.00:	&
šket ir jem#, J- ® clay Skedenj. 18.00:
11
SOBOTA, 14- april* S m*!
zanje; 12.1«	gultuj,o n
i; 12.45 V svetu *
toslovanski	l4-A	pf;,-
stra operna gl»-suci»vni,. 1»T rapsodija:	l5-®p	.	^0^	nO^U
15.30 Promenadni . jj
l. — i. 	.	Atrpl3.	:Al/
iu.ju riutDv---	l6.15	.
Sobotna novela, -jjjci d odmevi; 16.40 Ka^joji 'p#j
nfk#Qt,M Carla P. 17.30
■J
odmevi; lb.w	v-pr.
orkestra Carla P Melodije
čajanka; 18.0° p" orK^nOO 5
ča janka; 18.00 r« orK«^9oO $ št. 1 za violino	‘Li»$
lz operetnega s, ,j.i5 JJ
kester Mantovani. ^ s poslušalkami; 1 -20 o5
ba; 20,0 .SPO^.3fjgfe
novi motivi; 2Sfgr»n^%eijfff melodije poje Lfsbena j,(P; na Otta; 20.50 G'a jl.33 3
21.00 Predavanje.	,8 v	v
«Vesela vdova#.
22.25 Schubert: ‘	pjes-
duru; 22.47 Večerni	|
1 11 * ' ,furna
14.30
ka; 18.45 Cigansk.	Ji,
Po starem
Russo s svojina jj.oO ^ Glasbena lantazU - toV>.
Rosso:	»Vojna
za dobro iutro; 7£j>
12.00 Spored i* gopa^^J
san glasbeni, ^oO-l^fl* jV.
bavna giasba, . ^ Ve j;-j. iz Ljubljane F- j b$rCsi; mi; 16.30 Glasb«• f
a siabuJJi ^
mi; 1 o.jv	,750 i, le-
Lahka glasb3- 'z iz % p 18.00-19.25 SPd^cvanJiS '. 19.25 Pojo ,tuJf žO.O^VV/ za-bavne g,a®Sfn-- 22 * 22.45 red iz Ljubija kester Jerr.v J1*
na glasba.
n I. O »
■ ciasb«m il.°V P,'ste',i koied^jaP«^
adijski R<fi5 Lf «
5.00	-
11.00 Radijski —J p -	, f;.
dom in žbb^aribd1^ l,tJ£ red izvaja 4' paP^.t ansambel; *i' ra-hek. ftf otroci!:	12.00	Jzt.M
ansamoei. r a-tie#- 1 ■ v,. otroci!; l2 ^,,^- 1Ž* -prG )* glasbeni spor*j*:G iz . k est r a 1 n i bd^sar n53' r pZvfl* 1 seneta in Samtf3«, r.,-
sene-ta in Saint- -jrjLi , 1 odi je	za P^jLsk1.
,a ,Ž	miao«SiO	H/agte.iT-
1 odi je za Umski dmjPi 14.45 Pojo mjaJ* l5>0 p! J; Zabavna glait> hvet^, po .nfi literature " uončert (^'..iPG
literature izonč'* po^iPV Pesmi; 16.00	#
17.15 Želeli st^vet: VisA i 18.00 Okno v s ifčHcfjt' sužnji: 18.15 P - 30 mnrni zbor:	FL
mornl zbor; pojt J -govori* 18.45	,	yCČ ,0
tra; 26.00 veseli	£
30 vest- ,.,,4	n/.
Film »Vražji * IJliia'£ Lrč' 21.00 Prenos * sejma:	»Musi«	H
on n»*urlt\Č. V ,-|QV
22,00 Prenos Vjdst3’ zije» velike p K a clrkutsa lz
Primorski dnevnik
PjjLO TODODBOka ZA RAZOROŽITEV V LONDON U
Zbližan j e med stališči
za razorožitev ’ zaseda v Londonu,
sestoj;
tih š -1? Predstavnikov . pe-Brii„lefel: SZ, ZDA. Velike de w ’ Francije in Kana-
ŠUridnK se/menjaj° le le za Kanada se smatra
lesitp °Pazovalca. Te štiri ve-
orožit lmai° tri načrte za raz-
i« l*V’ ker Velika Britanija
načrt a^ci^a branita skupen
cijo j Je izdelan z ambi-
1 a sintetizira ostala dva.
Vsi
in sovjetskega. raznrn-S? seveda načelno za troces21 6V’ Gre le za način, iitv« '• post°Pne faze razoro-ke> ;.,n tu Sp razlike. Razli-
l««Mia° KbStajale d° lega tem -J ’ bl mogli v krat-°risati tako-le;
2a'etOH stališča
Sprejmi Predvsem nadzorstvo.
baka
sistem nadzorstva
pjlijj P° Eisenhovverjevem 'tem0mU-~ kombiniran s si-
»ogu —
b suhozemnega nadzor-ft«i„cJ.UCnih točk - P° Bul-» to
,tVa ključ
®°vem predlogu. Sele ko
k . sPrejme, bi pristopili ionver °Penernu zmanjšanju ^ zm C1<>nalne oborožitve in ko d *1!? aniu vojaških sil, ta-in;._ * SZ in ZDA imeli po vojakov.
2,S°0-O00
sz
Biti ' Najprei je treba skle-bnvnSn“razum ° zmanjšanju
Vedi
'“venci: Pa
rionalnega orožja. Hkra-,E111 se sporazum o prepo-bi ta oniskega orožja, čemur
AfiSnr-
CePje
vojski
eJe sledilo tudi
tega
orožja. Zmanjšati
VelieZnA ® SZ na 2’500-000' Pa n= r‘tanije in Francije
*u ®5° 000. Po tem spora-
itoii ’ Se Pristopilo h kon-
BU)„’ a samo po kopnem, po
Vc!Llnovem Predlogu.
NaZ? Britaniia in Francija:
j se je treba odreči
“Porabi
ten
atomskega orožja, ra---saa Pr'rPeru obrambe pred škj . °ni' Oborožitev m voja-
Ba
'zdatki
isti
bi ostali začasno
jelj "W1 .v*šini. Nato bi spre-bini,.”3 °rstvo, *n to kom-Po t,.n° nadzorstvo iz zraka, ta inSenbowerjevemu predlo-Po „ «Wzorstvo po kopnem, Bul g
baroj sklicali širšo med-*kW.,° konferenco, ki bi
Cia kako se bo zmanj-*ea „„.v°žitev vseh dežel, ra-
m
e'1 velesil. Za tem bi tanit, esi1 Pristopilo k zmanj-
,0iu
Pripra “Plošne oborožitve in omejitev jedrskega t*m. In nadzorstvo nad le-
J,
ftsblj6*130 je poznati vsaj v ktlij. p°tezah ta tri začetna bili „9’ da bi se mogel oce-ted4tiapredek na sedanjem za-h. yU .Pododbora v Londona so ^em ie napredek, in 'tpjj se razlike bomo nat-Nen:idei\ če navedemo Sta° Vse^ino Gromikovega . Benovega načrta.
'°Vi „	.
sovjetski n učit
Predvsem spora-t*nanjšanju konvencio-in o zmanj-
Su “Možitve
"'vjšalj or°ženih sil, kar bi
kasneje dosego spo-i Pjee °- idrskem orožju in kon°V* Prepovedi. Omeji-, Vencionalne oborožitve
]eta jqSi^.e bi se izvedla od P Hlt 6 do 1958. ZDA, SZ _lska bi smele imeti
'eBl u^^O-OCO vojakov, medni jih Velika Brita-
ko
in
imeli po
Jijj
4 ^o!"? Francila
etelaj. 3 omejitev v drugih sklicali širšo med-'v8	konferenco. Nadzor-
"tih ' vršil neki organ j °šiia e*es'i> ampak neka nad mednarodna agencija !e drjo°rstvo' ki bi zajela Pka . v® in ki bi imela ši-i^Zorn 0 *astila. Določili bi
hi'2niškii,mesta v lukah, na i Kr, križiščih, letališčih Na °ntrolna agencija bi i*i>e it.,Vseb deželah svoje n 2raka Spekt°rjev. Kontrola Lksia .	■v*.se s tem kombi-
i.llfni ^ °|iko kasneje, v za-h'lV<, ko izvpdbe razoro-i * 'bed a -se “trdilo zaupa-n**ncija državami. Kontrolna
JStvoi Se pedala tudl z
k r*čun,	nad	vojaškimi
Ch 'vdaikfh‘h^anki Pr' V°ia’
lf ' iz l.	se stekel' v
j jdstva katerega bi črpali 0L?elatn	Pomoč	zaostalim
Britev ^ar zadeva jedrsko til elede 16 važno naslednje: 0 raj19 ,.temeljni spora-tv 0	Proiitvi (konvencio-
Se0r0zia in število voj-1 Za Jnnrajo države zedi-Z V Za 'prejetje delnih ukre-^fsk; renebanje s poskusi
orožjem.
aQ>eriški načrt
'en.
v*
«>*
l!0Ai 0rStva n ih ^ 52^« d omejenem pod-S D.4°°0 kvadr. km v zDA t^Pti, kvadr. km v ZS. «a 'rnih Qm.eie-na izmenjava L !klene lnfQrmacij. Med tem y..ib t,. sP°razum o zntanj-^‘ke,	oborožitve	in
t»hi2’50°OonA W ZS bl iniel' in0 vojakov, Vel. Bn-.I^Ooo ‘n ~
tla^stva ‘k
Brvo je priprava m poskusnega
Brancija pa po sporazumu, bi
Sh,li d-ug ® "	1	■
bjj z» ti i sporazum o naliv* kon,h^° kontrolo, bi bi !a in , clia Eisenhower-
R CBul
d-kr,
S
Iganmovega na-
9\r)
Jaln
3i se imenovala '»v, Oborn- k°misija za ure"
u\, jZ ' ki bi P"-
V kcjje c‘db0 nadzorstva in avnihP° tem sporazumu
Vi' tvo središčih za nad-
vi>o ,
Ve , ko
da,
“faz.PPdatke
,S»U bl
Ph
i se posta-dni omrežje. Urža-li n. .J e Pripravljalni ko-
1» 1:»«u
nih
o vojski in o
Q za Vojsko. Sklica-lr°ka mednarodna
konferenca za razorožitev vseh dežel. Takrat bi se ustanovila nova, mednarodna organizacija kontrole, ki bi zamenjala pripravljalno kontrolno komisijo. Sele nato bi pristopili k uresničenju sporazuma o zmanjšanju konvencionalnega orožja in števila vojske. Znižali bi se krediti, prihranki pa uporabili za fond, iz katerega bi črpali sredstva za pomoč zaostalim deželam. Vsemu temu sledi jedrsko orožje. Vse države bode prijavile mednarodni organizaciji za kontrolo jedrsko orožje in material, ki je potreben za izdelavo tega orožja. Kontrola bi se sedaj razširila tudi na to področje. Države bodo sprejele vzajemno obvezo, da tega materiala ne bodo več uporabljale za izdelavo jedrskega o-rožja.
Preostale razlike
Kljub naporom, da bi se obe stališči -zbližali, obstaja še vedno glavna razlika v tem, da je Gromiko najprej za dejansko razorožitev in šele nato za kontrolo, medtem ko se Stassen poteguje najprej za kontrolo in šele nato bi prišla razorožitev v nekaj postopnih fazah.
Pozitivno je, da sta si Gro-miko in Stassen edina — vsaj kar se tiče kontrole — da naj bo le-ta kombinacija Ei-senhoweerjevega in Bulgani-novega načrta. Morda je celo Stassen bolj upošteval Bul-ganinovo zamisel, kot Gromiko Eisenhovverjevo zamisel inšpekcije iz zraka.
Kar se tiče kontrole, se strinjata v tem, da mora biti mednarodna, da pri njej sodelujejo vse država in ne le pet velesil. Razlika je le v tem, da Stassen predvideva neko začasno kontrolno komisijo, očitno petih velesil, v prvi fazi, medtem ko je Gromiko za takojšnjo mednarodno kontrolno organizacijo, ki jo imenuje «agencija».
Gromiko m Stassen se strinjata o načinu, kako bi bilo treba izvesti razorožitev vseh držav, to je na osnovi mednarodne konference in širšega sporazuma. Kar zadeva število vojska, obstajajo razlike, oba pa sta mnenja, da se iz prihrankov ustvari fond za pomoč zaostalim deželam.
Spričo dejstva, da. sta oba postavila na enak način vprašanje jedrskega orožja, se smatra trenutno za pozitivno in za znak obojestranske o-portumtete, večja pa je vsekakor Gromikova koncesija, ki vztraja bolj kot Stassen na načelnem stališču, da je treba to orožje vendarle od-
praviti.
Sedanje Gromikovo in stas-senovo stališče glede jedrskega orožja dokazuje, da je SZ v mnogem odstopila od svojega prvotnega stališča glede paralelne razorožitve, tako konvencionalne, kot jedrske oborožitve, in da so ZDA napravile vendarle prvi korak k rešitvi tega velikega vprašanja. Tu imamo še razlike, morda pa se bodo nekega dne le zedinili. Toda Angleži in Francozi, ki postavljajo na prvo mesto v svojem načrtu prepoved uporabe jedrskega orožja, s tem vendarle niso navdušeni.
Smatra se, da Do ob priliki obiska sovjetskih državnikov v Londonu na djievnem redu razgovorov tudi razorožitev, in se goji upanje, da bo po tem obisku, tudi delo pododbora teklo laže in hitreje.
A Si rit* tn> ni
r<
• -V- .
Vas bo zabaval danes od 21. do 3. ure na stadionu «Prvi maja
GOSPODARSKA BITKA 7AOSVOJITEV SVETOVMEGfl TRŽlSCfl
Zapadna
najresnejši konkurent
Zahodna Nemčija se danes
nahaja v fazi najširše gospodarske ekspanzije, kar na mednarodnem tržišču povzroča pri ostalih državah nemajhno zaskrbljenost. Navedimo nekaj podatkov glede dviga njene industrijske proizvodnje, primerjajoč jih z ustreznimi podatki, zadevajočimi ta dvig pri nekaterih drugih državah, ki so na mednarodne tržišču glavni konkurenti Nemčije (leta 1952 — 100).
1953 1954 1955
Zahodna Nem. Anglija Francija ZDA
Dežele OBEC
108	122	142
105	113	113
98	107	117
108	101	112
105	115	125
Kot je razvidno, je bil tem-
«DNEVI STVARSTVA» SO DANES ŠE VEDNO PRECEJŠNJA UGANKA
;Kafco je nas tal nal sončni sistem?
Verjetno je v vsemirju nešteto sončnih sistemov, ki so podobni našemu, in kjer se razvija našemu podobno življenje; izključeno pa je, da bi na katerem koli planetu našega sistema obstajale take oblike živih organizmov, kot jih imamo na naši Zemlji
Sončni sistem, ki mu pripada tudi naš planet, je bil nekoč, pred milijardami in milijardami leti ena sama, velikanska plinasta masa. Potem se je ta plinasta masa začela zgoščevati- Pri tem se je njen obseg krčij in, kakor se je spreminjala v trdo snov, se je tudi njena temperatura večala. Ko se je končno ta pra-megla toliko zgostila, da je njen obseg znašal milijonski del prvotnega je skočila iskra. Termonuklearna reakcija, ki jo je povzročila temperatura nekaj milijonov stopinj, je začela spreminjati vodik v ne-lij, za kar so se porabile o-gromne količine toplote n svetlobe. Zgoščevanje je prenehalo in kozmična meglo se je spremenila v zvezdo. Rodilo se je sonce.
Pravilneje bi bilo govoriti o dveh soncih, ker sta se, kot menijo nekateri, dve žareči krogli vrteli druga krog druge z velikansko brzino in v razdalji nekaj milijard kilometrov. Takih zvezd, ki predstavljata par, je danes v vsemirju brez števila. Zatem je
prišlo do katastrofe. Ena od obeh žarečih krogel je eksplodirala. Cemu? Odgovor je lahko samo hipotetičen. Verjetno je bila krogla po neki gigantski sili odtrgana od druge ter se je z ogromno brzino izgubila v prostoru. Morda jo danes vidimo kot eno svetlih točk brez imena, ki nam jih približajo velikanski teleskopi. Morda se danes vrti v vsemirju kot ugasla zvezda. Morda je doživela ponovno eksplozijo in se razletela. Kdo bi vedel za njeno usodo, ko so pa naša tehnična sredstva, ki bi z njimi lahko , to ugotovili, še tako pomanjkljiva!
Vendar je pobegla zvezda pustila za sabo neko sled. V gravitacijskem polju Sonca je od nje ostala meglica, katere sestav je bil drugačen, bodisi od Sonca samega, bodisi od krogle, ki se je od prvega odtrgala ter izginila v vse-mirskem prostoru. Vsebovala je manjšo količino heliia in vodika, a več težkih atomov: kisika, dušika, silicija, železa',' svinca urana itd. Pobegla krogla je pustila torej za sa-
CELO PERTOT
kipar našega Krasa
Morda se bo komu celo zdelo odveč ponovno pisati o Celu Pertotu. Pa ni. Prvič, ker je Pertot zadnja leta, posebno pa zadnje čase izredno mnogo delal, razstavljal ter povzročil mnogo zanimanja o širokem umetniškem svetu. Drugič, ker ima slovenski Trst nekaj priznanih pisateljev, nekaj glasbenikov, poleg slovenskega gledališča ter dobre pol desetke znanih slikarjev, ki so nas ponos, — kiparja pa doslej ie nobenega. Zato je razumljivo naše zanimanje za mladega akademskega kiparja, Kraševca, prav iz srca našega kamnitega Krasa.
Ce povzamemo v nekaj stavkih njegovo dosedanjo pot...
Leta 1950 je zaključil študij na rimski umetnostni akademiji, leto kasneje pa na dunajski. Po kratkem letu na ljubljanski, se je leta 1952 preselil v švedsko prestolnico Stockholm in se še spopolnje-val na tamkajšnji akademiji. Zraven pa je moral trdo tn čisto obrtniško klesariti švedski granit, da si je zaslužil vsakdanji kruh. Z dvema samostojnima razstavama leta 1954 je v Stockholmu ie dokončno prodrl, in dosegel vsestransko priznanje svojih u-tnetniških kvalitet pri vseh umetnostnih recenzentih. Posledica: namestitev na umetnostni akademiji kot izvedenec za vlivanje brona, ter kot poznavalec — strokovnjak za rnramor, za restavratorja klasičnih mramornih umetnin na kraljevem dvoru.
Po prodornem uspehu na Švedskem, je preteklo jesen, 1955, razstavil v galeriji «del-le Carrozze» v Rimu z otvoritvijo v prisotnosti štirih ministrov (poleg švedskega, italijanskega še jugoslovanskega in avstrijskega). Ves periodični tisk je zelo pozitivno ocenil umetniško manifestacijo kot najzanimivejšo v zadnjih letih v Rimu po splošni suši na kiparskem področju. Najvažnejši sobotni italijanski u-metnostni zgodovinar in kritik Lionello Venturi mu je priznal talent in bodočnost. Vabilo in razstavljanje v n «Quadriennale» v Rimu in Turinu v istem letu- in skoro istem času poleg razstavljanja na «Biennali d'arte tri veneta« v Padovi so bile deloma posledica, deloma neodvisno priznanje mlademu umetniku.
Tako da celo «simpatični» tržaški sPiccolo« ni mogel preko priznanja modkritja mladega tržaškega kiparja v Rimu«.
Na razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani v drugi polovici decembra lani je končno prodrl tudi v kritiki naše hiperkritične Lljub-Ijane, posebno med mlajšimi kritiki, ki vidijo v njem u-metniškega stvaritelja našega Krasa, klasičnega sredozemskega duha, prežetega z duhom sodobne umetnosti. Seveda so to spremljali odkupi za Moderno galerijo, za MLO Ljubljane itd.
Otvoritev razstave v Beogradu januarja t. j. je bila še bolj svečana kot v Rimu z enako udeležbo inozemskih ter ie večjo udeležbo domačih ministrov. Priznanje v umetnostnih ocenah so bila tu št bolj brezpogojna In širokosrčna kot drugod, niti niso štedili z drugimi, materialnimi priznanji: odkupi za Moderno galerijo, za skupščino in za predsedniški dvorec. Tudi dokumentarni film so snemali za to priliko.
?, razstavo v Gradski galeriji savremene umjetnosti v Zagrebu marca t. 1. je naš kipar doživel nič manj prodorno afirmacijo z odgovarjajočimi odkupi v najbolj reprezentativne umetnostne ustanove v Moderno galerijo itd.
Na povratku na svoj novi dom v Stockholmu ima naš mladi umetnik v bližnji bodočnosti še dve razstavi v programu; na Dunaju in v Hamburgu.
Mislim, da je teh uspehov v presenetljivo kratkem času, in priznanj resničnih kiparskih umetniških kvalitet našega tržaškega umetnika s tem dovolj tudi za vsakega skeptika in nergača. Tako da lahko, brez vsakega optimističnega pretiravanja končno zapojemo svoj hozana:	imamo našega
kiparja, kiparja-umetnika, vsega našega in še posebej tržu-škega-slovenskega KrasaI — ln spet lahko — tudi na področni kiparske umetniške ust var. jalnostt — prekličemo črnogledo ugotovitev našega Zupančiča ki je še pred malo desetletji potožil, da svotel je Kras«. Danes kamnita kru-ška vesoljnost ni več brezdušna in brezimna puščava: ima svojega barda, svojih te-1
' ' .<!■*' , >«
pot oblikovalca, ki je iz nje vzrasel in se ob njej oblikoval.
Vsa ta priznanja so že toliko splošna, da se je že Zgoraj hvaljeni «Ftcco!o» vprašal, kdaj bomo doživeli razstavo tržaškega umetnika tudi v Trstu. — To vprašanje je poglavje zase, ki se ga ob tej priliki nima smisla lotili, ker zadeva morda preobsežno materialno sluarnost, posebno v sedanjih časih. Umestno pa je, da se ob tem vprašanju tržaški rojaki, posebno pa ožji, nabrežinski, vprašamo, kaj mislimo napravili mi, da ln s poznali delo in duha svojega umetnika, ter ohranili vsaj nekaj njegove umetnosti tudi za obogatitev naše ožje dotno-uinice. Pri tem mislim na u-sodo namenov in sklepov de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta, da postani spomenik pesniku Igu Grudnu, nabrežin-skemu rojaku ter spomenik padlim protifašističnim borcem. Oba spomenika naj bi izdelal domačin, naš edini, kraški kipar Celo Pertot. Končno je bile: v teh dneh stavljena na zadnji seji pred razpustom v občinski proračun neka vsota za postavitev obeh spomenikov. Ati bo v bodočnosti dovolj volje in odločnosti, da se ta sklep v vsakem primeru izvede, da bo tudi v okrasu tega kraja — Nabrežine vidno, kar je njeno nesporno prvenstvo na Tržaškem. Imel sem pri tem v mislih tudi naš bodoči Kulturni dom v Trstu. Kam pač , bolj spadajo njegova dela!
Z. JELINČIČ
bo produkte svojih kemičnih procesov. To je bil material za bodoči planetarni sistem tudi naše Zemlje ki se je na njej kasneje razvilo življenje in končno človek.
Kako je prišlo do tega, da so iz materije nastali Jupiter, Uran, Neptun itd? Verjetno se je iz megle, ki je ostala od pobegle krogle, dvojčka našega Sonca, ustvaril krog tega nekakšen venec, ki so se potem iz njega oblikovale nekakšne plinaste krogle, a te so se zatem začele zgoščevati. Končno so se povsem strdile ter zadobile oblike današnjih planetov.
Prva, ki sta razvila teorijo o nastanku sončnega sistema, sta bila Kant in Laplace. Nista imela na razpolago kdo ve kakšnih pripomočkov, razen svojega razuma. Toda harmonija sončnega sistema ju je navedla na misel, da so nekoč bili vsi. sateliti Sonca in sateliti teh satelitov eno samo nebeško telo. Po Lapla-ceu je bilo sonce najprej me-i glica, katere velikost je obsegala ves današnji planetni sistem. Ko se je rotacija ‘e meglice zaradi zgoščevanja pospešila, se je od nje odtrgala žareča materija ter ustvarila krog njega venec, nakar so z nadaljnjim zgoščevanjem iz njega nastali planeti. Na isti način so nastali tudi sateliti okrog posameznih planetov. Dokaz za svoje trditve je Laplace našel v harmoniji celotnega sončnega sistema, ki da se odraža v tem, da se vsi planeti in njihovi sateliti vrte v isti smeri.
Takrat Laplace še ni vedel, ri sateliti Jupitra, Saturna :n Neptuna vrte v nasprotni smeri od splošne smeri vrtenja sčnčnega sistema.
Laplaceova teorija ni vzdržala pod težo tega odkritja. Za njo je prišla še vrsta drugih teorij, ki jih ni mogoče našteti vseh. Precej uglednih pristašev v znanstvenem svetu ima teorija prof. Weiz-saeckerja. Po njem so planeti nastali, ko se je Sonce vrtelo skozi oblake kozmičnega prahu, razsutega v medzvezdnem prostoru Rimske ceste. Ves planetarni sistem je, po Weiz-saekerju. nastal v dolgotrajni in neopazni evoluciji in' tudi danes da ni moč trditi, da se sončni sistem ne nahaja več v razvoju.
Kasneje je znanost osvetlila Laplaceovo teorijo, ki jo je kritiziral slavni fizik Maxwell, trdeč, da bi Laplaceov venec materije krog sonca moral imeti najmanj stokrat cečjo maso, da bi se ne bil od tega odtrgal ter se razpršil v vsemirju. Ugotovilo se je namreč, da je Sonce stokrat lažje, kot se je prvotno mislilo, tako da se je venec, ki Je o njem govoril Laplace. vsekakor mogel zgostiti, ne da bi se razgubil v prostoru. Vendar to še ni pomenilo rehabilitacije Laplaceove teorije.
Tu je še teorija Freda Hoy-leja o dvojnih zvezdah, ki se vrte druga krog druge. On trdi, da ni moč izključiti, da bi v vsemirju ne obstajalo VBS.i milijon takih zvezd, ki se je iz njih kot je navedeno v začetku tega članka, ustvaril planetarni sistem, a med temi planeti vsaj 100.000 takih, kjer obstajajo pogoji življenja, kot na naši Zemlji. Sicer pa je neverjetno, da bi med milijardami in milijardami svetov bil samo naš, ki se ;» na njem moglo razviti življenje.
Kako ugotoviti, ali je, razen na naši Zemlji, še drugod življenje. Tega s pomočjo tehničnih instrumentov, kot je na pr. teleskop, ni mogoče. Toda v tem primeru ima človeštvo na razpolago vrsto znanstvenih ved, ki je z njihovo pomočjo, danes sicer samo približno, moč določiti verjetnost obstoja življenja
vsaj na planetih sončnega =i-stema, ki mu pripadamo. Tako je ugotovljeno, da je na pr. oblika življenja, kot jo poznamo mi, nemogoča na Jupitru, prav tako na Neptunu. Uranu in Saturnu. Jupiter, ki je tisočkrat manjši od Sonca toda tudi tisočkrat večji od vseh planetov skupaj po najnovejših dognanjih, sestoji pretežno iz vodika v trdem in tekočem stanju. Na ostalih treh planetih so razmere podobne, samo da ie pritisk, ki na Jupitru znaša okrog 31.500.000 atmosfer, nekoliko manjši. 2ivljenje na teh oddaljenih svetovih je torej v našem smislu nemogoče. Merkur je bolj malo znan. ker je v sijaju Sonca slabo vidljiv. Ve se samo. da se okrog Sonca vrti, vedno obrnjen k njemu z isto stranjo Ena polovica sestoji iz zrmznjenega dušika, druga pa iz tekočega svinca. Razumljivo, da bi bitje, podobno človeku, tu ne moglo živeti.
Tudi Venera, se rada prikriva našim očem, ker je obkrožena od zelo gostih oblakov. Atmosfera je polna ogljikove kisline. Nekateri učenjaki menijo, da na njej ni pogojev za življenje, drugi tega ne izključujejo, pač pa stoje na stališču, da je to življenje kolikor obstaja, verjetno šele novejšega datumu.
Največ se govori o Marsu O njem je bilo doslej napisanega ve{ kot za vse ostale skupaj. Koliko je bilo govora samo o kanalih, ki so na njem vidni s pomočjo teleskopa, o tem, kaj neki bi mogli predstavljati itd. Poslednji večji poizkus, da se razvozla Marsova tajna, je bil storjen pred dvema letoma, ko se je Mars najbolj
približal Zemlji. Takrat so bili vanj uperjeni številni teleskopi, vsi z enim namenom; da se ugotovi, ali je na Marsu življenje. Tačas se je ta planet tako približal, da ga je bilo videti kot pomarančo na razdaljo šestih metrov. Dovolj, da so se lahko ugotovile velikanske površine pod ledom, puščave, pa tudi predeli, menjajoči barvo od zelene do rjave, kar si ni bilo moč drugače razložiti, kot da gre v tem primeru za vegetacijo, ki na jesen menja barvo. Nekatere druge okolnosti pa ne govore v prilog temu, da bi na Marsu moglo obstajati kakršnakoli življenje, in sicer zaradi tega ne, ker je tu zelo malo vode. Atmosfera je sestavljena pretežno iz dušika in argona. Kisika je »u samo v manjših količinah. Navzlic temu je možno, da so se tu razvile določene oblike življenja, vendar so, v kolikor so se razvile, povsem drugačne, kot pri nas.
Letos septembra se bo Mars ponovno približal naši Zemlji, in to še na bližnjo razdaljo kot leta 1954. Astronomi vsega sveta se že danes pripravljajo na ta dogodek. Upajo, da jim bo takrat uspelo dobiti nekatere podatke, ki jih pred dvema letoma niso mogli, in ki so bistvene važnosti pri ugotavljanju, ali je na Marsu Življenje ali ga ni. Upajmo, da nas bodo razveselili z novico, da kaj takega obstaja, ker je v človeku nenavadno močna želja, da se utrdi v prepričanju, kako ni v vse-mirskem prostoru sam, marveč da obstajajo tudi na drugih svetovih bitja, ki so nosilci življenja, pa naj si bodo ta tudi povsem drugačna kot mi.
po industrij, proizvodnje v Zahodni Nemčiji ves ta čas večji kot v vseh omenjenih deželah, večji celo od povprečja v deželah članicah OEEC (Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje) skupaj.
Se bolj nam bo to ilustriral izjemni položaj Zahodne Nemčije, ki ga kažeta	glede	dvi-
ga kosmatega kapitala, kakor je razviden iz sledeče tabele (v odst. iri v primeri s 1950);
1953 1954	1955
Zahodna Nem. 15	29	51
Anglija	12	18	24
Francija	—	10	22
ZDA	4	5	13
Vse dežele OEEC 9	19	29
Pojasnilo za to izredno močno akumulacijo gre iskati v okoliščinah, ki obstajajo na tržišču delovne sile. Poleg Italije je namrej Zahodna Nemčija druga dežela v Evropi z relativno najvišjim odstotkom stalno nezaposlenih.
Zanimive podatke, ki osvetljujejo moč ter posamezne elemente zahodnonemškega gospodarskega dviga, najdemo tudi med podatki o dvigu bančnega kapitala. Le-ta se je od decembra 1952 do istega meseca 1955 povečal od GO na 108 milijard DM (nemških mark). V istem času pa so* se krediti, izdani gospodarstvu, povečali od 38,2 na 78,1 milijarde nemških mark.
Se razume, da se je tak notranji razvoj moral nujno odraziti tudi v naraščajoči nemški ekspanziji na svetovnih tržiščih. Tembolj, ker Zahodna Nemčija ves ta čas ni imela stroškov z oborožitvijo in vojsko. Ne samo, da ji je zahvaljujoč tej in še nekaterim ugodnim okoliščinam, u-spelo zvišati obseg svoje zunanje trgovine, marveč se je na svetovnem tržišču začela tudi uveljavljati kot vse bolj nevaren konkurent. Tako ;e že leta 1955 glede izvoza po-nevno zavzela svoje predvojno tretje mesto.
Oglejmo si naslednjo razpredelnico zahodnonemške zunanje trgovine glede njenega razvoja v zadnjih 5 letih (1950 — indeks 100);
Izvoz Uvoz
1951	174,7	130,0
1952	203.6	143,3
1953	222,9	141.5
1954	265.0	171,6
1955	309,6	215.9
3
Nove knjige:
Trdina:	Zbrano	delo
VIII, pl.	lir 780
Hougron: Dekle iz Sai-gona, pl.	lir 850
Drtiser: Sestra Carrie, ppl.	'ir 1.300
A. Tolstoj: Zlati ključek ppl.	lir 520
Dr. Leše: Naše oko ln
Vid	lir 330
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - lil. šiv. Frančišku 2« Telefon «7-a8ls I
Enhancing	subs
Ce se bo v bodoče dogodilo, da bi se srce utrudilo ali obolelo, se bo to lahko zamenjalo z novim, spričo uspehov, ki so jih dosegli na področju presajevanja tkiva. Doslej je kaj takega uspelo samo v primeru dvojčkov. V vsakem drugem primeru, se je vsak poizkus transplantacije kože ali organa izjalovil, ker je presajeni kos redno degeneriral ter odmrl. Proti-telesca in kemične substance so namreč takoj stopile v akcijo in tuje telo, v našem primeru presajeni kos kože alt organa, uničile, pred nedavnim pa je Ameriško združenje za rak objavilo odkritje neke substance, j pomočjo katere je moč preprečiti u-stvarjamje teh protitelesc. Dr. George 0’Snell je novo substanco imenoval »Enhancing Substance«, ali kratko «ES». Preizkusili so jo takole; mišim, ki. kažejo posebno odpornost proti raku, so vbrizgali v telo #ES», zatem pa presadili nanje rakasto tkivo. Vse te miši so obolele za rakom, vtem ko se bolezen ni pojavila pri tistih, ki jim «ES» ni bil vbrizgan, marveč je nanje presajeno tkivo kmalu degeneriralo. To vsekakor predstavlja lep napredek na področju transplantacija in odpira ugodne perspektive tu-da novemu preparatu «ES».
ORJAŠKI REFLEKTORJI
Vrh najvišjega nebotičnika Amerike, »Empire State Buil-dinga«, so imeli biti instalirani štirje ogromni reflektorji, z močjo nad dve milijardi sveč. Toda električna družba »VVesting house«, ki je imela to delo izvesti, tega ni mogla storiti, ker so njeni delavci stopili v 156-dnev-
no stavko. Zdaj se je stavka končala in vrh «Empire State Buildinga« bo konec aprila zasijal v novi razsvetljavi. MINIATURNI MAGNETOFON
Neka hamburška firma je izdelala posebno vrsto magnetofona, tako imenovani «mi-nofon«. Težak je vsega 75 dkg in se lahko spravi v žep suknje. Mikrpfon te naprave ni večji od moške ure. Z njim se more posneti pet ur trajajoč govor, ali pa, denimo, glasba, ki traja tri ure-Lahko se uporabi tudi kot diktafon.
POSNETEK VIRUSA TRAHOMA
Po poročilih Radio Varšave sta dva japonska znanstvenika uspela fotografirati virus trahoma- Dolžina virusa znaša 250 mikronov. To jima je uspelo s pomočjo elektronskega mikroskopa.
KROŽNA CESTA OKROG MOSKVE
Letos bodo začeli graditi krožno cesto okrog Moskve. Zgrajena bo po vzorcu one, ki teče okrog Berlina (Auto-bahn). Dolga bo 108 kilometrov in široka 24 metrgv.
Nemški izvoz je, kot vidimo,
rastel hitreje od uvoza. V glavnem so se izvažala investicijska sredstva (leta 1955 52 odst. celotnega izvoza), zatem polizdelki (27 odst. izvoza). irdustrijski proizvodi široke potrošnje (11,1 odst), rudarski proizvodi (7,7 odst. celotnega izvoza).
Poleg te izredno ugodne strukture izvoza (glede na io, da je na svetovnem tržišču vse večje povpraševanje po proizvajalnih sredstvih), je pri tem značilno tudi to, da je razmerje cen med uvoznimi ter izvoznimi proizvodi v vso korist nemškega izvoza. To se izraža tako, da dobiva Nemčija praktično za manjšo količino blaga, ki ga izvaža, večjo količino uvoznega blaga. Na ta način je mogla kontrolirati svoj uvoz in ga ohranjati na določeni višini, hkrati pa, s stalnim večanjem izvoza. realizirati znatne viške v svoji trgovinski, odnosno plačilni bilanci, s čimer je o-krepila svojo marko. Nemške rezerve zlata in devic so se v zadnjih treh letih povečale za 172 odst., a s tem so se ustvarili pogoji za izvoz kapitelov. Leta 1952 je sodelovala v izvennemških podjetjih s 27,6 milijona mark, leta 1953 s 132.5 milijona, leta 1954 z 204.5 milijona, leta 1955 s 457,1 milijona mark. V istem času se je nemški izvoz na šterlinško področje potrojil. Zahodna Nemčija pa si je postopno začela osvajati tudi široka tržišča Azije, Afrike in Latinske Amerike.
Od leta 1950 do 1955 se je udeležba Zahodne Nemčije v svetovnem izvozu industrijskih proizvodov (brez SZ 'n vzhodnoevropskih dežel ter Kitajske) povečala od 7,3 odst. na 15,3 odst., vtem ko je udeležba Anglije padla s 25.7 odst. na 20 odst. Zato se pritožbe glede nemške konkurence najmočneje čujejo prav z angleške strani. Pred kratkim pa je «New York Herald Tribune« zapisal, da bo Zahodna Nemčija s svojo industrijsko učinkovitostjo in trgovinsko agresivnostjo v bodoče ogrožala še marsikateio področje britanske prekomorske trgovine, s čimer ta časopis ni povedal ni{ novega. Dovolj,, d.» vržemo pogled na to razpredelnico o obsegu razvoja zahodnonemškega in britanskega izvoza, pa se lahko o tem novsem prepričamo (1950 — 100);
Leto Britanija Zah. Nem.
1951	101	143
1952	95	154
1953	98	180
1951	104	223
Tudi v izvozu na dolarska področja Zahodna Nemčija ;e zaostala za V. Britanijo. V devetih mesecih 1. 1955 je britanski izvoz na ta področja znašal 786, a zahodnonemški 502 milijona dolarjev. Glede izvoza v dežele Latinske A-merike pa zavzema Zah. Nemčija s svojimi 171 milijoni prvo mesto med vsemi zahodnoevropskimi deželami. Za njo sledi Francija s 129 milijoni, nato V. Britanija s 109 milijoni dolarjev.
Nič čudnega torej, če se j« strah pred zahodnonemško gospodarsko ekspanzijo pojavil ne samo v V. Britaniji .n ostalih zahodnih evropskih deželah, marveč celo v ZDA, kjer tudi že vidijo v Zahodni Nemčiji zelo resnega konkurenta na svetovnem tržišču.
Trenutno se zahodnonemški ekonomisti ukvarjajo s proučevanjem možnosti, kako bi se zoperstavili sovjetski gospodarski ofenzivi. Ni izključeno, da se je Krup pred kratkim podal na pot po azijskih deželah prav iz tega razloga. Lahko pa tudi, da bi se s tem hotela samo izkoristiti obstoječa nasprotja med Vzhodom in Zahodom za še močnejšo afirmacijo zahodnonemške gospodarske moči na svetovnem tržišču.
•Krmljenje mladičev«
F to Koffdn Karl (Madžarska)
D
D
SPOROČILO IZ RIMA 0 IMENOVANJU UPRAVNEGA ODBORA ROT/MitSKFflfl POMna
turiško pokrajino ko zastopal kivši
predsednik Conlindnslrie tovarnar lUocchiut
Treba je predvsem zaščititi interese podjetij IRI, kot sta CRDA in SAFOG
Iz Rima so sporočili, da je bil z ministrskim dekretom imenovan upravni odbor rotacijskega fonda, v katerem je za predsednika imenovan prof. Giocondo Martinelli iz Trsta. Poleg ostalih članov upravnega odbora, ki bodo zastopali tržaške interese, bo tudi predstavnik Gorice v osebi dr. Giuseppa Mocchiuta. Imenovani člani odbora bodo ostali na določenem položaju tri leta.
Kakor se je predvidevalo, je bil tovarnar Mocchiut, biv. ši predsednik Confindustrie za goriško pokrajino imenovan za goriškega predstavnika v u-pravni odbor te kreditne u-stanove, katere naloga je s posojili pomagati k dvigu proizvodnje in življenjskega standarda prebivalstva.
O funkciji rotacijskega fonda je bilo v našem listu že precej napisanega, vendar ne bo napačno, če ob tem dogodku še enkrat poudarimo, da obstaja resna nevarnost, da bo ljudski denar, ki ga je dala na razpolago vlada, uporab. Ijen za zasebne namene in še celo samo v industrijske namene, kajti »trojna zveza delodajalcev« je izjavila, da ima v tej «zvezi» vodilno vlogo Confindustria. Mocchiut kot izrazit predstavnik zasebnega kapitala (tovarna v Gradiški, kjer so svoj čas delavci stavkali za priznanje svojih pravic, je njegova last) bo prav gotovo skrbel prvenstveno zato, da bodo dobili kredite zasebni kapitalisti, čeprav je njihova ekonomska moč v naši pokrajini zelo majhna, saj
sta največji kovinarski industriji CRDA in SAFOG pod upravo IRI, torej državna last. katerima mora na zahtevo prebivalstva pripadati največji del kreditov.
PRIPRAVE	NA UPRAVNK	VOLITVE
V Rezi enotna	ji predstavili listo levice	
Tudi v Reziji, kot v mnogih drugih občinah Beneške Slovenije so sklenili, da bodo na. prihodnjih občinskih volitvah predstavili enotno listo vseh levic. Na tej listi bodo kandidirali ljudje, ki predstavljajo vse vasi Rezijanske doline; predstavili bodo nov program, ki ima namen rešiti številne socialne probleme, v prvi vrsti vprašanje množičnega izseljevanja. Lista delovnih sil ima v programu še druga važna vprašanja, med njimi tudi vprašanje obrambe manjšinskih pravic domačega prebivalstva. V nedeljo bo v Osoja. nih predvolilno zborovanje la katerem bodo zastopniki levičarske liste razložili svoj program.
Na političnih volitvah leta 1951 so PSI, PSDI in PCI dosegli 316 glasov proti 968 glasovom krščanske demokracije. Upajmo, da bodo tokrat prebivalci oddali še večje število glasov ljudem, ki jim ,.e resnično pri srcu socialni in gospodarski napredek naše doline. Pri nas imamo vasi in zaselke, ki so brez cest m brez električne razsvetljave, zato potrebujemo tudi ljudi, ki bodo skušali rešiti naše gospodarstvo in izboljšati naše življenjske pogoje.
Obvestilo ANPPIA
Shod antifašistov
v nedeljo v Krminu
Organizacija političnih preganjancev ANPPIA nam je poslala sporočilo, da se proslavlja 11. april za mednarodni praznik političnih preganjancev, ker so bili tega dne izpuščeni na svobodo interniranci iz nacističnih taborišč.
Ob tej priložnosti organizira goriška federacija ANPPIA 15. aprila ob 15. uri v dvorani «Dante» v Krminu shod vseh antifašistov. Ob tej priložnosti bodo razvili zastavo federacije.
Vsi antifašisti, zlasti bivši politični preganjanci so vabljeni, da se zborovanja udeležijo.
JUTRI V NOVI GORICI
Nastop šolanih psov
Jutri, 15. aprila bo ob 16. uri na nogometnem igrišču Branika v Novi Gorici javni nastop športnih psov iz Ljubljane. Vodil bo znani učitelj
psov tov. Klemenčič, ki je zaradi svojih sposobnosti znan po vsej Jugoslaviji ter po Italiji in Avstriji, kjer se je udeležil mednarodnih tekem. Lansko leto je bil tudi na razstavi psov v Trstu, kjer je izven programa nastopil s svojo psičko Adico, ki je bila deležna velikih simpatij.
Program bo precej obsežen. Ljubitelje psov opozarjamo na prireditev, ki bo pokazala, kaj vse je mogoče naučiti pse z vztrajnim in požrtvovalnim učenjem. Za odrasle bo znašala vstopnina 50 dinarjev, za mladino pa 30.
29. aprila občni zbor Kmetijskega konzorcija
V teni času bodo volitve delegatov po občinah
Ves ta mesec se bodo po raznih krajih goriške pokrajine vršili lokalni občni zbori članov Kmetijskega konzorcija za izvolitev delegatov za glavni občni zbor Kmetijskega konzorcija, ki bo 29- t.m. na sedežu pokrajinskega kmetijskega inšpektorata v Gorici, Ul. Duca d’Aosta 55. Za člane konzorcija. ki prebivajo v goriški in števerjanski občini, bodo volitve delegatov v nedeljo 22. t.m. ob 9. uri in to tudi v Ul. Duca d’Aosta 55. Volitve bodo tajne po proporcionalnem sistemu in na o-snovi kandidatnih list, ki morajo biti predložene vsaj e-no uro pred pričetkom volitev in ne smejo vsebovati več kot 20 imen prisotnih članov konzorcija.
Celotna družina s Sicilije pobegnila v Jugoslavijo
S seboj sta zakonca imela tudi štirimesečnega otroka
Jugoslovanske oblasti so v četrtek na mednarodnem bloku izročile našim obmejnim oblastem družino 23-letnega Filipa Longobarda iz Siraku-ze na Siciliji, ki je dan prej pri mirenskem pokopališču prekoračil ob 3.30 državno mejo skupno s svojo 17-letno ženo Rozo in štiri mesece starim otrokom.
Ko so jih jugoslovanske oblasti vrnile, je Longobardo izjavil, da so mejo prekoračili nevede. Nameravali so obiskati nekega prijatelja in so prekoračili mejo, ker kraja niso poznali.
Seveda jim tega niso verjeli, kajti navadno se ne hodi na obiske ob 3. uri ponoči in to celo z dvema velikima kovčkoma.
Zeno so skupno z otrokom peljali na ECA, moža pa na policijo, kjer so ga zaslišali.
Akademsko-srednješolski klub « Simon Gregorčič n
priredi danes 14. aprila ob 20,30 na sedežu v Ul. Ascoli 1—I., zabavni večer z naslovom
«PUSTI ALI VZEMI«
Napovedovalec
Bogdan Doberdan
Akademsko-srednjesolski klub « Simon Gregorčič »
priredi jutri 15. a-prila ob 13,30 uri na sedežu v Ul. Ascoli 1-1.
NAMIZNOTENIŠKI IN ŠAHOVSKI DVOBOJ
z moštvom Društva slovenskih srednješolcev z Trsta. Vabljeni vsi ljubitelji namiznega tenisa in šaha.
v:.:--/
K ^ iiiŠJ uH- h S
ipiiiil -
I #
I š,
P! II
P®
|j
:
IIP!
is.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna UrbaniAlbane-se, Ul. Rossini 1, tel 24-43.
KINO
CORSO. 16.00:	«Neizprosni».
cinemascope, C. Gable.
VERDI. 16.00: «Dva kapitana«, F. Muray.
CENTRALE. 17.00:	((Igralni-
ca«, v barvah, A. Baxter ir: R. Hudson.
VITTOR1A. 17.15:	«Napolita-
nec na Daljnem vzhodu«, cinemascope, R. Taylor in E. Parker.
MODERNO. 17.00: «Rdeča dolina«, G. Peck.
Avtobus Gorica-Solkan vozi skozi novi blok na Svetogorski cesti
Po odprtju novega bloka za dvolastnike in imetnike propustnice na Svetogorski cesti, vozi tudi avtobus na liniji Gorica - Solkan skozi la blok. Toda mnogi izmed potnikov tega ne vedo in zaman čakajo avtobus na starih postajah in tudi pri bloku pri Rdeči hiši. Zato opozarjamo vse, ki imajo na propustnicah napisan blok na Svetogorsici cesti, da vozi avtobus skozi ia blok; vsi drugi pa, ki so imeli doslej napisan le blok pri Rdeči hiši bodo morali, ako bodo hoteli potovati z avtobu som do Solkana, spremeniti ali dostaviti novi blok na pro-pustnici.
27. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
ALI BO MILAN ZAUSTAVIL zmagoviti pohod Fiorentine?
Fiorentina v tekočem prvenstvu še ni zgubila nobene tekme Triestina bo igrala s spremenjeno postavo proti Novari
Sladkor in kava proste cone
Te dni se je pričelo razdeljevanje sladkorja in kave po prosti coni za potrošnike gori* ške in sovodenjske občine. Sladkor; 1,5 kg na osebo na odrezek št. 3 po 160 lir za kg. kava; 0,400 kg surove ali 0,320 pražene na osebo na odrezek štev. 4.
Razdeljevanje sladkorja in kave so izvršili na podlagi novih nakazil; zaključi se 30. t. m.
Darovi
Avtoprevozniško podjetje «La Goriziana« daruje namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Rijavca 2.500 lir za Dijaško Matico in 2.500 lir za Podporno društvo.
18. aprila seja mestnega sveta
Na torkovi seji upravnega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Bernardis, so odborniki proučevali ukrepe, o katerih bo razpravljal občinski svet na svojih prihodnjih sejah. Sledila je sestava dnevnega reda in datum seje občinskega sveta, ki bo v sredo 18. t.m. ob 18. uri.
Zaradi posledic nesreče
lambretist včeraj izdihnil
Da bi se izognil trčenju s kolesarjem, se je z lambreto prevrnil in hudo poškodoval
V četrtek ob 19.30 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 26-let. nega Vinicia Perina iz Tržiča, ki se je na Trgu v Gradiški hudo poškodoval pri padcu z lambrete.
Perin, ki je z lambreto prihajal iz Zagraja, se je na trgu v Gradiški nenadoma srečal z nekim kolesarjem. V trenutku, ko se je hotel izogniti trčenju s kolesarjem, je izgubil ravnotežje ter padel. Zaradi hudih poškodb so lambretista najprej odpeljali k nabližjemu zdravniku po prvo pomoč, nato pa v bolnišnico. Tu so mu ugotovili pretres možganov ter zlom lobanje. Kljub hitri zdravniški pomoči, se je njegovo stanje vedno slabšalo in je včeraj dopoldne okrog 9. ure v goriški bolnišnici umrl.
IZPRED GORIŠKE PRETURE
Prepir med pešcem in avtomobilistom
Na preturi se je moral zagovarjati 35-letni šofer Bogomil Premrl, ker naj bi 31-let-
nemu Amaldu Sutteriju grozil z nožem. Do prijave sodišču je prišlo zaradi incidenta, ki je nastal 11. julija lani v Ul. Duca d’Aosta.
Ko se je Premrl peljal po Ul. Duca d’Aosta s svojim avtomobilom ter je skušal zaviti v bližnji drevored, bi skoraj povozil dve osebi, ki sta bili tik pločnika. Avtomobil je naglo ustavil ter izstopil. Tudi pešca nista bila tiho. Sutteri je Premrla vprašal, če «je šofer ali težak«. Premrla je to užalilo in pri-čer se je živahen prepir, med katerim je šofer stopil k avtomobilu in vzel iz njega velik nož. Medtem sta prišla dva policaja, ki sta napravila red.
Na razpravi je Premrl odločno zanikal, da bi grozil z nožem. Rekel je, da je šel po nož in ga izročil mesarju Francescu Gnossarju, kar ie mesar tudi potrdil. Na razpravi je tudi Sutteri umaknil tožbo, ker je bilo razvidno, da Premrl z nožem ni grozil. Pre-tor je moral vse to upoštevati in je obtoženca oprostil.
V 27. kolu italijanskega nogometnega prvenstva so jutri na vrsti naslednja srečanja: Bologna - Atalanta, Genoa -Lanerossi, Fiorentina - Milan, Juventus - Napoli, Inter - Roma, Lazio - Spal, Padova -Sampdoria, Pro Patria - Torino in Novara - Triestina.
Bologna ima proti Atalanti prednost svojega igrišča in publike: Toda glavno, kar ji daje velike možnosti za zmago, je njen polet, ki jo je iz skrajno kritičnega položaja privedel v mirnejše, čeprav še ne popolnoma sigurne vode. Valentinuzzi bo nadomestil diskvalif.ciranega Randona. v ostalem pa bo njena postava ista, ki je minulo nedeljo odpravila Inter na njegovem igrišču s senzacionalnim rezultatom 3:0. Za Atalanto tekma ne bo posebno razburljiva. S 27 točkami je že dovolj varna pred presenečenji.
Izredno zanimivo obeta biti srečanje v Genovi med domačo Genoo in Lanerossijem 'Z Vicenze. Obe enajstorici sta med resnimi kandidati za izpad, posebno Lanerossi, ki povrhu preživlja še interno krizo, katere najnovejši zunanji odraz je bila odstavitev trenerja Guttmana. tistega, ki je isto usodo doživel pred dvema letoma tudi v Trstu. Genoa bo kot kaže nastopila v isti postavi kot prejšnjo nedeljo proti Juventusu (0:0), pri Lanerossiju pa bo verjetno nastopil Vicini.
Florentinski «derby vodečih« med Fiorentino in Milanom je sicer pomemben za drugo mesto v klasifikacijski lestvici, vendar pa je predvsem prestižnega značaja, ki naj pokaže, če je sploh kakšno moštvo, ki lahko danes zaustavi zmagovalni pohod Florentincev. Fiorentina namreč že eno leto ni bila poražena. Od 24. aprila 1955 do danes je odigrala 34 koristnih tekem in v tekočem prvenstvu ni izgubila še nobenega srečanja. Razen tega je prejela doslej tudi najmanj golov v I. ligi in nikoli več kot 2 v eni sami tekmi. Ali bo Milanovim napadalcem, ki se ponašajo z največjim številom zabitih golov, uspelo jutri prekoračiti to število? Ali jim bo uspelo prekiniti dolgo verigo zmag ii remijev? Na ti dve vprašanji pričakujejo nogometni navijači odgovora.
Juventus - Napoli. Napoli-tanci so se minulo nedeljo končno zdramili in po dolgem času zmagali. Bodo znali to ponoviti tudi jutri sredi Torina? Točk potrebujejo kot lačni kruha a tudi #gospe» Juventus bi prav prišla kakšna točka. X zato ni nemogoč.
Tretji na lestvici Inter bo sprejel v goste Romo. Na papirju je kljub nedeljskemu porazu zmagovalec, a na igrišču je vse mogoče. Za milansko moštvo so najavljene tudi številne spremembe. Skoglund in Nesti bosta počivala in na njunih mestih bosta igrala Campagnoli in Vonlanfhen. Med branilce se bo vrnil Vincenzi, Masiero in Invernizzi pa bosta stranska halfa. Tudi postava Rome je še negotova.
Lazio in Spal imata trenutno vsak po 27 točk, le da ima Spal eno zmago več. Lazio pa en poraz manj. Tekma brez posebnega interesa.
Padova se bo tokrat hotela maščevati za sporni, zasluženi poraz v Trstu. Zdi se, da ji zmaga proti Sampdorii ne more uiti.
Srečanje med Pro Patrio in
Tako mislimo	mi:
Bologna-Atalanta	i
Fiorentiina-Milan	1 X
Genoa-L« n-erossi	1
Inter-Roma	1 X 2
Juventus-Napoli	X
Lazio-Spal	1
Novara-Triiestina	X I
Pro Pafria-Tonno	2
Como-Legnano	1
Marzotto-Catania	1 2 X
M essima-Palerm o	X 2
Lecco-Carbcsarda	1
T reviso-C r emon es e	1
Modena-Simm. Monza 1 X BPD Col.-Molfetta 1
Torinom bi tudi ne bilo pomembno, če se ne bi pred Torinom postavljala nujnost, da zmaga. Eventualni, čeprav malo verjetni poraz, bi mu namreč zelo poslabšal izglede na rešitev.
Triestina bo tokrat morala po kostanj v Novaro. Brez pretiravanja je to morda najbolj pomembno srečanje 27. kola. Novara je z 21 točkami predzadnja, ni pa še vrgla puške v koruzo. Predvideni poraz pretekle nedelje proti Fio-re.ntini -e ni demoraliziral, posebno še zato ne, ker z gotovostjo računa, da si bo izgubljeni točki nadoknadila na račun Triestine. Po drugi strani pa tudi Triestina s svojim trenutnim položajem še ne more biti zadovoljna in zato tudi ona resno računa na uspeh. Toda po nesrečnem naključju bo ravno jutri tržaška enajstorica morala nastopiti v nekoliko okrnjeni postavi. Fontana je še vedno neuporaben in po vsej verjetnosti ga bo nadomestil Svorenich. Zaro je bil diskvalificiran in Clautovo stanje ni povsem zadovoljivo. Pasinati je zato odpeljal s seboj tri rezerve: Toša, Vargliena in Renosta, razen tega pa bo znova vključil v napad Lucentinija in Pas-sarina.
Novara bo nastopila v svoji najboljši postavi in pred domačim občinstvom. Teoretično ima torej kar dve prednosti.
DIRKA PO SICILIJI
V četrti etapi prvi Tosato
ENNA 13. — V četrti etapi dirke po Siciliji Ragusa - En-na je zmagal Tosato. ki je prevozil 141 km v 4 urah 9*56”.
Vrstni red na cilju: 1. Tosato Mario 9’56”; 2. Falaschi. 3. Verdim, 4. Pettinat’, 5. Polo, 6. Ciancola Luciano, 7. Pa-sotti, 8. Pellegrini, 9. Pecora-ro, 10. Di Fiero, vsi v času zmagovalca; 11. Roma Giovan-ni 4.10TO”.
Splošna klasifikacija:
1. Ciancola 18.59’53”; 2. Polo s presledkom 41”; 3. Del Rio 1T0”; 4. Serena 2’25”; 5. Pellegrint 9’;	6. Zucconelli
9'04”; 7. Falaschi 10'08”; 8. Sar-tini 10’12”; 9. Assirelli 10’42”; 10. Pasotti 10’55”; 11. Pecora-ro 11’04”: 12. Cassano 11*29”; 13. Bartalini 11’42”; 14. Mas-socco 12’33”; 15. Gianneschi i.č.
Priprave Jugoslovanov za «Davisov pokal»
SPLIT, 13. — Tukaj že dalj časa trenirajo pod vodstvom zveznega kapetana Josipa Pa-lade jugoslovanski igralci tenisa, ki se bodo v okviru izločilnih tekmovanj za tradicionalni Davisov pokal najprej pomerili z Egipčani v Kairu. Treninga se udeležuje 6 kan-
didatov vključno s trenerjem Palado, ki kljub bremenom let še vedno ni odložil reketa. Na osnovi izidov medsebojnih srečanj ter na osnovi splošne forme in kondicije, je Palada določil za reprezentanco naslednjo četvorico igralcev: Kere-tiča, Plečeviča, Panajotoviča in sebe. Medtem ko sta Jugoslavijo v tem tekmovanju Ple-čevič in Panajotovič že zastopala, je Keretič prvič vključen v reprezentanco.
Po nadaljnjem treningu, ki bo v Beogradu, bo zvezni kapetan dokončno izbral 2 reprezentanta za igro posameznikov in dvojic, ostala dva pa rezervi.
VESTI S CRNO-BELIH POLJ
šahovska oiimpiada v Upsali
JUGOSLAVIJA - SZ 0:4
UPSALA, 13 — Prekinjene partije do III. kola so se končale takole: ČSR - ZDA 2:2, Bolgarija - Jugoslavija 1:3, Romunija - ČSR 2.5:1:5, ZDA -Madžarska 1.5:2.5, SZ - Španija 3:1, SZ - Jugoslavija 4:0, Madžarska - Romunija 3:1, Španija - ZDA 2:1 (1).
Četrto kolo je dalo naslednje izide: Romunija - Madžarska 1:1 (2), Jugoslavija - ČSR 1:1 (2) (Matanovič - Alster 0:1, Kozma - Ivkov prekinjeno z računi za zmago Ivkova, Djuraševič - Altsul 1:0, Vyslo-žil - Sokolov prekinjeno, tako da kaže na remi), SZ - ZDA 2.5:0.5 (1), šphnija - Romunija 1:0 (3).
Stanje po IV. kolu: SZ 13.5 (1), Madžarska 9 (2), Jugoslavija in ČSR 6 (2),x Španija 5.5 (4), Romunija 5.5 (3), ZDA 5 (2), Bolgarija 3.5 (2).
V tolažilni skupini vodi slej ko prej Island s 13 (1) pred Poljsko (12) in Vzhodno Nemčijo 9.5 (1) točke.
* * *
Po VI. kolu so na mednarodnem šahovskem turnirju v Bognor Regisu na prvih treh mestih Pirc, dr. Lehmann n Clarke s po 5 točkami. Tem sledijo Janoševič in 0’Kelly, vsak s po 4.5 točke Pirc je remiziral s Clarkom, Janoševič pa premagal dr. Fazekasa in Radojčič Gamesa.
TURNIR KANDIDATOV
AMSTERDAM, 13. — V IX. kolu turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvaka v šahu so se štiri partije končale neodločeno, medtem ko je bila partija Bronstein - Filip prekinjena. Po pol točke so pripisali: Spaski - Panno, Ke-res - Petrosjan, Pilnik - Smislov in Szabo - Geler.
Po IX. kolu vodi še zmerom Geler s 6 točkami, nato pa so Keres 5.5, Smislov 5, Petrosjan 4.5, Bronstein 4 (2), Filip 4 (1), Spaski in Szabo 4, Panno 3 (1) in Pilnik 3.
0REREIGNER ZOPET PRTI Alberti na sedmem mestn
Ernst Obereiqner je zmaqal seveda tudi v končni klasifto ctji, kjer je Alberti dosegel peto, Milianti pa sedmo mesto
Zillibiller Karl 10’10”5; 1<-C°J; let 10’13”8; 15. Schenone ^ 16 ”7; 16. Duvillard 1	1	u,
Brupbacher 10’20’T;
10’21”3;	19.	Zecchini 1
20. Pompanin 10’33”.
CERVINIA, 13. — Avstrijec Ernest Obereigner, k- je včeraj zmagai v spustu na Furr-genu, se je danes z lahkoto uveljavil tudi na tekmi za po kal Cervino na tako imenovani progi Ventini. Ni pa uspel zrušiti rekorda svojega rojaka Walterja Schusterja, ki je lani dosegel čas 4’27”5. Res pa je, da je bilo letos na progi pet vrat, torej dve več kot lani, sneg pa je bil letos slabši. Obereigner je pustil za seboj Nemca Laniga kar za 9 sekund, ter si tako osvojil zlati pokal, določen za tekmovalca, ki doseže v obeh tekman skupaj najboljš' ča«. šesto mesto Albertija se lahko šteje za lep uspeh kakor tudi deveto mesto Bruna Burrinija ter deseto mladega Miliantija.
SPUST (padec 1490 m na 8 km):
1. Obereigner Ernst (Avstr.) 5’U”3;	2. Lanig Hanspeter
(Nem.) 5’20”3; 3. Forrer Willy (Švica) 5’21”9;	4. Bonlieu
Francois (Fr.) 5*23”; 5. Lam-mer Karl (Nem.) 5’27”4; 6. Al berti Bruno (It.) 5’27”5;	7.
Viollat Emile (Fr.) 5’31”1; 8. Marek Toni (Avstr.) 5’31”5;
9. Burrini Bruno (It.) 5’3l”9;
10. Milianti Paride (It.) 5’33”3;
11. Burrini Gino (It.) 5’34”8.
12. Gramshammer Pepi (Avstr.) 5’35"4; 13. Zillibiller Karl (Nem.) 5 36”; 14. Brupbacher Fredi (Švica) 5’40”6; 15. Coi-let Rene (Fr.) in Schenone Carlo (It.) 5’41”2; 17. Pompanin Dino (It.) 5’45”2; 18. Zecchini Lino (It.) 5*46”; 19. Alt Helmuth (Avstr.) 5’47”; 20. Li-pauz Norbert (Avstr.) 5*48”;
21. Leer Heinz (Avstr.) 5’50”8;
22. Bozon Charles (Fr.) 5*51”;
23. Pedroncelli Italo (It.) 5’51"3; 24. Zillibiller Goffred (Nem.) 5 52”4; 25. David Davide (It.) 5’52”8; 26. Duvillard Adrien (Fr.) 5’53"7; 27. Rup-pert Fritz (It.)	6’03”7;	28.
Schenk Peter (Nem.) 6’10”9;
29. Zulian Aldo (It.) 6’12”8:
30. Langsee Hans (Avstr.) 6’16”6.
Sledi še 25 klasificiranih. Startalo 69. Odstopilo 14.
KONČNA KLASIFIKACIJA PO OBEH TEKMAH:
1. Oberaigner 9’32"3; 2. La nig 9'42"7; 3. Bonlieu 9’45"4; 4. Forrer 9’49"1; 5. Bruno Alberti 9’51”4; 6. Lammer 9'52”6. ?. Paride Milianti 9’56”9; 8. Bruno Burrini 9’59”3; 9. Violla 10’03”5; 10. Gramshammer Pepi 10’04”2; 11. Mark 10’05”6; 12. Gino Burrini 10’07"S; 13.
TENIS
Skoneckv spel v domovini
LONDON, 13. - Po,isSpk0ar0”t domovi»°
vinarska agencija je SP la, da se je vrnil v	^
znani teniški igra.ee	^
Skoneckv, ki je P , n;u s po mednarodnem sre*m Švico v Švici zaprosil » ^ litični azil. SkoneckT J ^ svojem pobegu pustu vini ženo in 8-letnega s
Krasen nov rekord Gallellija na 200 m
RIM, 13.
plavalec
paol?
Galletti, član R.N. je zboljšal za okrog 19	^ „
italijanski rekord	na	saBj
hrbtno, ki ga je doslej imel. Čas, ki ga	Jc	e(«,
Galletti. je četrti	na	^
Plavalec je dosegel n°^ ^ kord danes popoldne merstkem bazenu na s ^ v Torinu. Nov italijans* ^ kord na 200 m hrbtno, je danes dosegel Ga le 2'22"6 (prejšnji GanetWe m kord, postavljen v, Pr poletju, j- bil 2’32”1. Galletti je plaval tako 50 m: 33”1 100 m: 1’09”
150 m: 1*45”
200 m: 2'22”6	^
odgovorni ur*®?,K0	,
STANISLAV	„	fr*1
Tiska Tiskarski zavod z*
KINO PROSEK-KOjjjjjS
predvaja danes'4,uU« ob 19.30 uri Colu'tcar film -	8	nagrad	®
OD TU DO VEČNOST
Ulili) ŠKEngJVj
predvaja danes 1A J* ob 18. uri CEAD
Dež
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri *ilm*
((
Igra mali PABLITO CALVO, ki je kljub svoji nežnj mladosti nastopil v filmu tako mojstrsko, da ie Zb priznanje vseh, ki so si ta lepi film ogieda
TVRDKA A. PERTOf
Trst, II. Ginnastica 22, tel. U5-U98
ima v zalogi veliko izbiro nacionalnih in angleških štot po konkurenčnih cenah
Obiščite nasU Prepričali se boste it
oCfi
OOOOOOOOQOOOOOOOOOOOQOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOCOOQOOOOOOOOOQOOOOO OOOOOO00
tuljev:
menilo. Gledal sem rože na vrtu ali vzletavanje	^
Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
53. = Tretje poglavje» Trst sredi vojne - Prva ljubezen - Zgodba o Šakalu
Takoj sva odnesla pismo v mesto in pozvonila pri gospodični Mankoč. Odpret je pnšla služkinja in na srečo je imel Boris, ki je bil večji, pismo v žepu, sicer bi ga bil jaz kljub razočaranju kar oddal.
«Ne, morava izročiti gospodični Mankoč osebno,« je rekel
Boris.
Služkinji sva se bržkone zdela sumljiva in nama je zaloputnila vrata pred nosom. Vendar je poklicala našo botrico, ki je takoj, čim je ugledala mamino pismo, spet zaprla vrata in nama rekla pri tem samo kratek «hvala». Ostala sva z dolgim nosom na stopnišču, ona pa je gotovo odprla m prebrala pismo kar pri vratih, ker se ji je očitno mudilo, da izve, kaj ji mama novega sporoča.
Jaz bi bil gotovo odšel, da me Boris ni bil zadržal. Kakor nisva midva slišala, da bi bila gospodična Mankoč oddrsala, tako je verjetno tudi ona opazila, da nisva midva odtopotala po stopnicah.
Končno je bila najina vztrajnost poplačana. Vrata so se odprla in gospodična Mankoč je pogledala skozi odprtino.
«Aha, vidva sta še tu? Kako da še nista odšla?«
Midva sva molčala kot dve ribi, ona pa se je namuznila, odšla v stanovanje in nama prinesla košček torte in po marančo.
Večkrat sva z Borisom nesla pismo tudi h gospe Slavikovi, ki je bila mamina sošolka, v vilo, ki je bila ob zgornji novi cesti. Imeli so krasen vrt in v njem pravi gozdiček, če sta
bila Slavikova Dušica in Bons doma, potem se z Grmekovim Borisom nisva vrnila domov do trde noči, v strah in jezo najinih staršev.
Nekoč, ko sem bil pri Grmekovih na obisku, vidim teto Tončko, kako z očmi primerja Borisa in mene in kako gleda sina z materinim ponosom in občudovanjem.
«Tak si, kakor Mefisto,« mu pravi.
Če so neki otroci neprestano skupaj, ne opazijo ali se ne zavejo, kako in kdaj je kdo dorastel ali se kakor koli izpre-menil. Tako se tudi jaz nisem bil osvestil, da je bil Boris med trinajstim in štirinajstim letom dorastel v fanta. Začudeno sem ga pogledal. Razlika med nama je bila še večja kot poprej. Bil je gotovo za poldrugo glavo večji od mene. Nos mu je postal večji in po «rimsko» ukrivljen, črni lasje so mu bili zasvaljkani v kodre in mandljevo zarezane črne oči so mu predrzno in podjetno zrle izpod čela. Bil je čeden fant.
Nisem vprašal, kdo in kaj je Mefisto. «Fausta» takrat za gotovo še nisem poznal, toda osebe iz njega so mi bile nekako od nekdaj domače, ne da bi se spominjal, kdaj in ob kateri priložnosti sem bil o njih prvič slišal.
če je teta mislila, ko je omenila Mefista, predvsem na Borisovo zunanjost in je imela pred očmi gotovo kakega opernega basista, ki ga je kdaj videla in slišala v Mefistovi vlogi, potem bi bil jaz opazil, če bi bil globlje poznal Mefistofele-sovo karakteristiko, nemara še kako intimnejšo sorodno potezico. Res Je, Boris ni bil nikoli ciničen; bil je za kaj takega
vse preveč odprt in dobrodušen. Toda njegov humor je postal zdaj kdaj tudi zafrkljiv in celo ironičen, čeprav je še zmerom pri njem prevladovala hudomušnost, čeprav je še zmerom rad prihajal pome, če ga je stric poslal s kakim naročilom kam na Kras, saj je imel v meni hvaležnega poslušalca in je tudi težko izhajal brez družbe, si je vendar začel iskati za izlete zrelejših tovarišev, s katerimi se je laže kaj pomenil o stvareh, ki predvsem zanimajo doraščajočega fanta. Toda pri tem tudi jaz nisem bil povsem prikrajšan. Kakor je sam marsikaj koristnega in manj koristnega izvedel od svojih starejših in izkušenejših pajdašev, tako je potem tudi name odpadlo nekaj njihove modrosti, ki mi jo je skušal on prizadevno posredovati, pri čemer ni varčeval niti s krepkimi m niti z naravnimi izrazi. Moja radovednost in moja znatiželj-nost, ki se je že takrat — kot bi dejali danes — »indiskrimi-nirano« javljala in uveljavljala na vseh področjih, se je zdaj s posebno vnemo obračala k tem prav tako važnim kot kočljivim stvarem, dokler ni temu zanimanju neko novo, nepričakovano, neznano in neznansko doživetje izpodrezalo peruti.
6.
Ko sem zjutraj zahajal v šolo ali se okrog enih vračal iz šo'e domov, sem po stari cesti (Ulica San Cilino) pogo-stoma srečaval deklico z vijoličasto plavimi očmi in s pšenično zlatimi lasmi, ki so ji bili spleteni v debelo kito in ji je ta segala daleč navzdol čez hrbet. Hodila je hitro in poskočno kakor mlada srna in ko sva se srečala, sva povesila pogled v tla in oba škrlatno zardela. Toda po kakih osmih ali desetih korakih sva se oba kakor na ukaz istočasno ozrla, se spogledala in se drug drugemu nasmehnila. To srečavanie, spogledavanje in oziranje je trajalo morda leto dni ali tudi še kaj več.
Medtem sem bil ugotovil, da stanuje v naši neposredni soseščini, v četrtem nadstropju velike hiše v Ulici Donatello, da je Nemka in da	ji	je	ime Lina. Od tistega časa sem
neprestano gledal bodisi	z	vrta ali	z oken naše hiše proti
njenim oknom in če	se	je	v enem	od teh prikazala njena
plavolasa glavica, me	je	obšla neka	še nepoznana in neizre-
čena sreča. V meni se Je čez noč nekaj premaknilo in izpre-
barve so se mi naenkrat zazdele intenzivnejše, b°U nf®de» žive. Tako nekako kakor v tisti najzgodnejši mladosti- *g9ič sem moral v šolo in preden sem obolel za pljučn)ca.e M" da sem bil ob pogledu na cvetje, zelenje in metulj® ^e P" presunjen. Pred glasbo sem bežal, ker sem se bal, da zlomilo in da bom na glas zajokal.
Niti najmanjše slutnje nisem imel, kaj se dogaja \^ To, kar sem doživljal, ni bilo podobno ničemur, KaT b doslej slisal ali čital. In vendar se mi je zdelo, kot d Iepe« ves svet poln tega mojega doživljanja in vse, kar sem .po videl ali doživel, se mi je zdelo nekako čudežno Pd ie P1,, dogajanjem v meni oziroma s plavolaso glavico, - v s;‘i sedež in središče te moje nezaslišane sreče. Med ura” . ^ 5 je skoraj sleherna profesorjeva beseda sprožila v ut®' na tisto deklico, če pa sem šel na izlet ali na lov ua vSakc'
iu, vs®
r°da ra<
__________________________________________     ke	uer v3s*
ljive in nedopovedljive sramežljivosti "trdno zakl®P®a jj><w
sem hodil najrajši sam, da sem mogel neprestano i°,v V -*
r roniitln < J _':	_ i -	•	,
---—	oo-iii,	udi	acm uiugci neprestana	V?*,*!'
trenutku doživljati to svojo neznansko srečo. Tod» nenavadno, noro čutenje in doživljanje sem iz neke t
Kdor koli me je pogledal, sem že vztrepetal, da v® „epi v v sladko skrivnost in da se ji morda posmehuje. Storn kar je bilo v mojih šibkih otroških močeh, da bi se bir»l kazal sem se tršega kakor poprej; metulje sem nftbrflti f videz s še večjo strastjo; po vrtu sem se podil * v®1”^
sestrami, kričal in razgrajal bolj kakor kdaj koli
v tet'W
so mi vsak trenutek uhajali pogledi gor na okna ,v nadstropju in misli so mi bile neprestano pri tisti glavici, ki me je bila tako iznenada začarala in ef£° fr ,KP.sem bil zah&jal še na pripravnico, sem ^Le„„° l_no J?eklico.; ime -I1 bi,° Mira in bila je bčl,jitUr i ’
nega tržaškega trgovca in znanega slovenskega delavca. Otročji, kot sem bil, sem doma veliko PriP°L ,t svojih sošolcih, se navduševal zdaj za tega, zdaj *	e®1*,?
in seveda sem veliko govoril tudi o Miri, ki J« b'fl tfi tfl deklica v razredu. Kaj je bilo naravnejšega, kot dvftjij0
doma začeli dražiti z Miro, češ da~sem zaij’ublje» vl da sva zato «špožota«.
/Nadaljevanjt