T- Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4meriki. & VSe first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Bhtbrbd as Sbooitd-Cla88 mattsr, September 21,1908, at the Post Office at New York, N. Y^ undeb the Act of Congress of Masox 3,1879. ŠTEV. 27. NEW YORK, V SREDO, 1. FEBRUARJA 1905. LETNIK XII. Razgnan mesarski trust. NAJVIŠJI SODNI DVOR JE RAZSODIL PROTI POSLOVANJU TRUSTA ZA MESO. V tmstu mesarskih magnatov vidi vlada zaroto v svrho ustanovitve protizakonitega trusta. SHERMANOV ZAKON. Washington, 31. jan. Zvezino vrhovno sodišče je včeraj v pravdi Zjedinjenih držav proti mesarskej tvrdki Swift & Co.. oziroma proti mesarskemu trnstn izdalo razsodbo proti tm-stu. V razsodbi, ktero je odobril ves zbor sodnikov, se vzdržuje sodno povelje. ktero je izdalo sodišče proti traktom na podlagi Shermanovih zakonov. Vsebina tožbe je bila sledeča: "Večina treovcev s svežim mesom v Zjedinjenih državah je sklenila medsebojno pogodbo, vsled ktere na živinskih sejmiščih ne bodo medse bujno tekmovali. Ceno živine so vsled tebjavljene slike Hocha. Hoch je prišel v njeno hišo v predzadnji torek, ker je imela sobe razpisane v easniskih inseratih. Jedva l'e bil v hiši tri dni, že jej je jel pomagati pri domačih opravkih. Tak«' ie lupil krompir, opravljal postelje itd. in 'končno jej je ponudil zakon. Pri njem so našli šest stotakov, pet petakov in nekaj manjšega denarja. Njegov kovčeg je poln nove obleke, ktero je takoj spoznati, da je napravljena ii.i zapadu. Trgovec z človeškim mesom. Včeraj so v New Torku obtožili Jurija Privrackega. rodom Slovaka, da kupčuje z dekleti, ktere pridejo iz Evrope Privracki je preskrboval služkinjam službe, za kar je dobival od ljih nagrado. Pri tem se pa naravno ni mnogo zmenil, komu je izročal iz Evrope došla dekleta. Neki kapitan hotel je te dni v posredovalnici tvrdke Berger dobiti služkinjo za na svoj parnik, ktera naj bi ne umela angležčine. Bergerju se je dozdevala stvar sumljiva in mu ni hotel napraviti te usluge. O tem je pa zvedel Privracki in je hitro našel Slovakinjo Suzano Dobe-nič, ktero je poslal na par_iik s kapitanom. Tu so pa ubogo Suzano nepopisno mučili in zlorabili ter jo potem zopet poslali v New York. Nato so oblasti pričele zadevo preiskovati in «o pronašle, da je Privracki proti plačilu našel petim dekletom službo in takoj nato so ga zaprli. VSTAJA NA FILIPINIH. Vstaši so se pojavili v okrajih Cavite in Batangas. Manila, 31. jan. V okrajih Batangas in Cavite imajo izjemno stanje. General Corbin in governer Wright skušata na vsak način zatreti vstaško "ibanje. Sedaj so tjekaj odšle zvezine čete zajedno z konštablerji. Vstaško gibanje se je v obeh pokrajinah pričelo vsled nezadovoljnosti, ki je nastala radi domaČih davkov. Vstaši imajo sedaj na razpolago kakih 500 dobro oboroženih mož, katere podpira vse ljudstvo. Vstaši, kteri so dne 24. t. m. napadli vas San Francisco de Malaban in odvedli soprogo in otroke bivšega go-vernerja Treasa, zahtevajo sedaj 20,-000 pezov odkupnine. NASELJEVANJE. Tekom zadnjih 6 mesecev prišlo je k nam 403,966 novih naseljencev. Washington, 31. jan. V polletju, ktero se je končalo z 31. dec. 1904. prišlo je v Zjedinjene države 403,966 naseljencev. Iz Rusije še nikoli ni prišlo itol3k^> naseljencev, kakor v minolem polletju, namreč 86,191. Ti naseljenci pa niso Rusi, temveč Či-futi, Finci in Poljaki. Schwab in Rusija. BIVŠI RAVNATELJ TRUSTA ZA JEKLO ODPOTUJE V PETRO-GRAD RADI GRADNJE NOVIH RUSKIH VOJNIH LADU. Rusko momarično ministerstvo se zanima za Bethlehem Steel Corpo racijo. NAROČILA ZA $100,000,000. Charles M. Schwab, bivši ravnatelj trusta za je'klo, odpotuje tekom štirinajstih dni v Petrograd, kjer bode baje sklenil z ruskim ministerstvom vojne mornarice pogodbo za srradnjo lesetih velikih oklopnic in druzih vojnih ladij, za skupno svoto $100,000,-000. Mr. Schwab naznanja, da bode od potoval v Petrograd, da se prične po-irajati z rusko vlado glede nabave no vih vojnih ladij. Pogajanja se vršt '.e kake tri tedne, vendar pa še ni pri šlo do sklepa pogodbe, kiero bode izvršila, v slučaju, da pride do odobritve Bethlehem Steel Corporation. V krogih ladjedelcev je že dalj časa znano, da namerava Rusija takoj pri-•eti z gradnjo novih ladij. Razne an-irležke in nemške družbe so Rusiji že priposlale ponudbe za gradnjo novih vojnih ladij, toda, ko je Bethlehem Steel Corporation poslala Rusiji svojo ponudbo, se je Rusija takoj pričela za njo zanimati. Tozadevna pogajanja so se vršila zelo tajno, vendar se je pa zvedelo, da -e je Mr. Schwab večkrat posvetoval z ruskim poslanikom, grofom Cassini-jem. Ko se je pa zvedelo, da namerava Mr. Schwab potovati v Petrograd za poslom, je bila tajnost takoj javna. Dogovori glede velike pogodbe so se vršili večinoma poštnim in brzojavnim potom direktne rusko vlado. Sedaj je pa ruska vlada izrazila željo, da bi se najraje posvetovala direktno z vodjem družbe. Bethlehem Steel Corporation je v stanu izgotoviti vsakojake vojne la-dije in je tudi že pričela izdelovati razne načrte za vojne lad i je. Upati je, da se Schwab vrne iz Pe-trograda z podpisano pogodbo. Kajakom t Braddock-u, Pa, in okolici pri?«ročam* naif ga zastopnika g. Jaha Germa, 1108 Cherry Alley. De fooblašžea pobirati mareč-naročOa M KITAJSKA O SVETA. Žrtev kitajskih organizacij Hip Sing in On Long Tong. Na mostovžu v drugem nadstropju hiše št. 17, Mott St., Manhattan v New Yorku, so včeraj našli nekega, jio evropski oblečenega Kitajca, kteri je krvavel iz večih ran. Predno je prišel na lice mesta kak zdravnik, je Kitajec umrl. Policija je prepričana, da je Kitajec žrtev prepira med obema kitajskima organizacij) ama Hip sing in On Long Ton * kterih člani se vedno medseibojno streljajo. V zvezi z umorom so danes zaprli 231etnega pralca Je-Li, 17 Mott St. in 21 let starega Chin-Sema, 18 Mott St. Pri Samu so našli revolver, to je pa tudi jedini "dokaz". Sam je elan On Long Tongov. Pri Ji-Liju niso našli orožja in tudi ni znano, je li član kake tajne organizacije. Detektiva Caddell in Corbet sta po noči ob 1. uri slišala v hiši št. 17 Mott St. več strelov, radi česar sta hitela na lice mesta. V veži hiše št. 18 -da našla Chin Sama, kterega sta kot sumljivega aretirala. V drugem nadstropju hiše št 17. našla sta nezavestnega nesrečnega Kitajca ležati v svojej krvi. Ko sta ga posadila na stopnjice, prišel je Ji-Li po stopnjicali navzdol in detektiva sta xa takoj aretirala. Na strehi imenovane hiše so našli v snegu sveže sledove. Najbrže je morilec všel po strehi. Usmrteni ni nosil kite, kakor njegovi rojaki, pač pa precej dolge lase. Pri njem so našli $5.15, zlato uro in verižico in razne zastavne listke. Med Kitajci ne bode miru, dokler se obe organizaciji ne pomirita. Za sedaj morata obe organizaciji pomoriti še več Kitajcev, ktere imata v imeniku. Prvi pride na vrsto vodja igralcev kitajskega gledališča, kteri je vedno od nog do glave oborožen in kterega mora vsaki večer stražiti poli cija. Rusi Se v ofenzivi. VSE PREJŠNJE JAPONSKE VASI SO ŠE V RUSKI OBLASTI. — BITKA TRAJE ŠE NEPRESTANO DALJE. Japoncev je mnogo usmrtenih. — Rusi so jih povsodi pregnali z bajoneti. JAPONCI VJELI ANGLEŽKI PARNIK. Berolin, 1. febr. Nemškemu general nemu štabu se brzojavlja iz Muk-lena, da Rusi še vedno nadaljujejo ' ofenzivnim napadanjem na japonsko vojsko. Kedo bode v tej bitki zmagal, sedaj še nikomur ni znano, kajti bitka se vedno bolj razvija. Rnsi niso z vso močjo naskočili japonsko levo krilo, kajti tam so se vrnili le manji boji. Iz tega je sklepati, 'a se glavna bitka vname na kakej drugej točki. Petrograd, 1. febr. Boji v Man-džuru še niso končani. Rusi so še lastniki vseh vasi, ktere so zadnje dni odvzeli Japoncem. Dne 29. jan. so Japonci pričeli z ofenzivo in so Ruse obupno napadli, toda bili so na vsej črti tepeni in so morali bežati. General Kuropatkin brzojavlja, da so japonske izgube zelo velike. Največ Japoncev je padlo pod ruskimi bajoneti in meči. Število vjetih Japoneev preseza 300. Japonska ofenziva je ne-odločilna. Ruski bombardement na Sandepas vspešno napreduje. V San-lenasu je mnogo Japoncev zmrznilo. Tokio, 1. febr. Včeraj so Rnsi bombardirali japonsko središče in del japonskega levega krila. Mukden, 1. febr. Vlaki dovažajo semkaj japonske in ruske ranjence. Rusi :majo 3100 ranjencev Tokio, 1. febr. Japonci so pri otoku Hokaido vjeli angležki parnik Wye-field. ki je vozil kontrabando v Vladivostok. Mukden. 31. jan. Ruska vojska posluje sedaj po novej organizaciji m pod popolnoma novimi povelji. Ker sta obe v< i-ki zgradili več utrdb ob središču in ker sta svoja krila izdatno pomnožili, dospeli sta do točke, v kte-rej bode ona stranka, ktera zaostane, prisiljena pričeti z bitko. Japonei so vsakega vojaka, kterega imajo na razpolago, poslali na fronto. Sem se poroča, da v Liaovangu sploh ni vojakov. Pač pa stražijo Japonci železnico južno od Liaoyanga, kakor tudi mostove, kteri so nepristopni vsled prejšnjih ruskih, in novih japonskih utrdb. Rusi so zasedli razun Holantaja in Fichiachuutsu še tri druge japonske pozicije. Japonci nameravajo pokazati svojo moč, radi česar bodo Rusi odšli zopet v svoje prejšnje pozicije. Namen sedanjega bojevanja je bil ta, da so Rusi hoteli izvedeti o številu Japoncev. Izgube so bile manjše, nego se je prvotno poročalo. Mukden, 31. jan. V zadnjih bojih ranjeni vojaki so pričeli prihajati semkaj. Med njimi je tudi general Miščenko, kteri je pa le lahko ranjen in se inaee dobro počuti. Vreme je nepopisno mrzlo in ranjence je treba dobro čuvati pred mrazom, da se jim rane ne prisade. Japonci vsaki dan pošiljajo med ruske vojake tiskane pamflete, z kteri-mi naznanjajo, da divja po vsej Rusiji revolucija, radi česar je najbolje, da vojaki dezertirajo. Včeraj zjutraj so Japon.ci napadli levo rusko krilo in so streljali napred-zadnji grič. Rusi so na to prijeli Japonce od treh strani in jih razkropili ter jih pregnali iz vasi, v kterej so preje taborili. Petrograd, 31. jan. Iz Mandžura se ne poroča o novih dogodkih, odkar je general Gripenberg prenehal z ofenzivo. Japonci so vprizorili včeraj demonstracijo na iztočnem krilu ktera pa ni bila posebnega pomena. Ruska gibanja ob iztočnem krilu se najbrže ne bodo razvila v resne boje, ako ne prično Japonci z protinapa dom. Do tega pa najbrže ne pride, kajti iz Mukdena se poroča o nepopisnem mrazu, kteri ovira gibanje večjih čet. Vojaški kritiki niso zadovoljni z Kuropatkinovim ofenzivnim gibanjem " Novo je Vremja" je imenuje napako in "Rus" meni, da bi bila ofenziva le tedaj opravičena, ako bi bilo treba zasesti kako strategično važno točko. Sedanji položaj pa kaj tacega ne nudi. Mogoče je, da bodo Rusi sedaj spremenili svojo fronto. V zadnjih bojih so Rusi vjeli nad 300 Japoncev. h inozemstva. KEDO JE ODGOVOREN ZA STRE LJANJE S KARTEČAMI POVODOM BLAGOSLAVLJA NJA NEVSKE VODE? Fran Košut ni nasprotnik habsburške dinastije in za sedaj še ne prične z revolucijo. PARIŠKE BOMBE. Petrograd, 1. febr. Tukaj kroži senzaeijonelna vest, ktera pa še ni potrjena, da je komisija, ktera preiskuje streljanje s karteeami povo-lom blagoslavljanja nevske vode (dne 19.jan.), dognala, da so streljanje prouzročili teroristi. Top je z ostrim nabojem nabil prostak Bogdanov od 17. baterije 1. gardnega tooniearskega polka. Bogdanov je bil preje dijak in član neke revolucijonarne družbe. Belgrad, 1. febr. Finančni minister Pašič je odstopil, ker ga je zasebni raljev tajnik Balogdič vedno napadal. Ministerski predsednik Pašič prejme začasno vodstvo finančnega ministerstva. Budimpešta, 1. febr. Fran Košut, dosedanji sovražnik Avstrije, naznanja. da program njegove stranke ni protidinastičen in da on ne namerava pričeti z revolucijo. Košutova izjava stoprav pred prihodom kralja v Budimpešto je naravno velikega pomena in tvori nekak ključ novega političnega položaja na Ogrskem. Paris, 1. febr. V zvezi z bombnim napadom na hišo kneza Trubeckega in na skupinjo policajev so tukaj zaprli 18 osob. Dvanajst aretovancev so zopet izpustili, ostali so pa še v ječi . Pri napadu na policaje so bili dva policaja in trije civilisti ranjeni. Med aretovanci je tudi znani anarhist Francois. Osodepolna vožnja s sanmi. Greenburg, Pa., 28. jan. Nek osobni vlak Pennsylvania železnice je včeraj pri Cowansburgu povozil sani, na kte rib se je peljalo več možkih. Trije so bili na mestu usmrteni. Lov na ostrige. Warren, R. I., 28. jan. V prvič v le-tošnjej zimi so morali ribiči oš t rig na peščeninah v zalivu Narraganset prenehati, kajti tam je toliko ledu, da je vsako delo izključeno. Z lovom nadaljujejo le še v neposrednej bližini Warrena in na reki Kikinnut. VABILO NA NAROČBO. MOHORJEVIH KNJIG. Do 15. marca sprejemamo naroČbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1906. Udnina z poštnino vred znaša $1.30. Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za leto 1906 sledeče knjige: 1) Zgodbe sv. pisma, H. del (12. snopič).^ 2) Dnina paša, molitvenik, spisal ameriški škof E. Baraga, (nova izdaja), vezan v platno, rudeča obreza 15c več, v usnje, zlata obr., 30c več. 3). Slovenski fantje v Bosni leta 1878, drugi snopič. 4) Gospodarski nauki. I. knjiga. 5) Slovenske večernice. 57. zvezek. 6) Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1906. Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družbenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče. UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA 109 Greenwich St., New York, N. Y. PODRUŽNICA: 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. _ Kadar pošiljaš novce t staro domovino obrni se i s vestno na: FRANK 8AK8ER 109 Greenwich BtNsw Ycck. Vabilo na naročbo. Edini slovenski dnevnik "Glas Naroda" nastopil je z novim letom dvanajsti, oziroma trinajsti letnik ter se tekom navedenga časa zelo razširil in se povsodi priljubil. Da se je list v tujini tako visoko povspel, gre hvala zavednim slovenskih delavcem in njih prijateljem. Tekom tega leta nameravamo list razširiti na sedem kolon stran, zato pa računamo na nadaljno podporo in razširjanje lista. .Kljubu temu pa bodo ostala cena listu za Ameriko ista, namreč: za vse leto $3.00, za pol leta 1.50, i za četrt leta .75. Za Evropo: za vse leto $4.50, za pol leta 2.50, za četrt leta 1,75. Gg. naročnike prosimo za točno do poslanje naročnine in razširjanje lista. UPRAVNIŠTVO. Splošni štrajk na Poljskem. SREDIŠČE IZGREDNIKOV JE VARŠAVA KJER JE VEČ OSOB USMRTENIH IN RANJENIH. Štrajk bode kmalo končan. — Po vseh mestih pričenjajo z delom. GORKI NI V NEVARNOSTI. Vratislava. nem. Poljska. 1. febr. Ruski trgovci naznanjajo, da je v vseh poljskih obrtnih me.-tih pričakovati splošni štrajk. V Soznovieah so izdali okrožnice, z kterim: svare tr-irovce, naj ne pošiljajo blaga v Varšavo in Lodz. Varšava, ruska Poljska. 1. febr. — Včeraj so se v raznih krajih mesta vršili pretepi, toda v mestu vlada že mnogo večji red, kakor prve dni. Notranje mesto je vojaštvo že ostavilo in konec štrajka je pričakovati vsaki dan. Le v zunanjih predmestjih pride tu pa tam še do kake demonstracije. Promet ulične železnice je zopet reden in tudi blago zopet prihaja v mesto. Več osob je bilo aretiranih. Poročila o dinamitnih napadih so zlagana. Vindova, Kurska gubernija, 1. febr. Strajkarji >o tukaj zopet pričeli z delom. Delodajalci so privolili v nekte-re zahteve delavcev. Do nemirov ni prišlo. Moskva, 1. febr. Tukaj je štrajk popolnoma končan. Kovno, 1. febr. Štrajk je končan in delavei so povsodi pričeli z delom. Lodz, 1. febr. Strajk še traja, toda vedno peša. Petrograd, 1. febr. Poročilo, da bodo pisatelja Maksima Gorkija obelili, je neresnična, kajti Gorki bode v par dnevih zoj»et prost, kakor vsi dru- etCij/ dav,^except Sundays and Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Sa oglue do deset vrstic se plača 30 »v. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Moa«r Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosim«, oa *e sam tudi prejšnje bivali-Sta luwoaai, da hitreje najdemo naslov-nf- - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov. ••Cllaa Naroda" 109 Qroeawicb Street, New York City. TaMoni S7M Cortland. Sodišče in trust za meso. Vrhovno zvezino sodišče je v zadevi proti trustu za meso razsodilo v prid vlade, toraj proti trustu. Razsodba je pa več, nego v jednem oziru zanimiva in velikega pomena. Da bolje razumemo vsled razsodbe nastali položaj, moramo povdarjati, da bi vrhovno sodišče zamoglo izdati tako razsodbo že mnogo preje, dasiravno je po vse bini, kakor tudi po razlogih, zelo da lekosežna. Toda za sedaj naj nas za dovolji dejstvo, da so se sodni'ki, eno glasno izrekli za razsodbo, kar bi preje skoraj ne bilo mogoče. V novejšem času se je mnenje o trustih in o vporabi protitrustnih zakonov brez-dvomno izdatno predrugaeilo, dasiravno bi tudi preje bilojnogoče dobiti večino sodnikov za izdanje take razsodbe. To neoporekljivo dejstvo pa pome-nja veliko malomarnost sedanje, kakor tudi MeKinleyeve administracije. Pravilno je, da ježe generalni pravnik Knox izdelal sodno povelje proti mesarskim tvrdkam, ktere tvorijo mesarski trust. Toda prve kora'ke proti tru-stom je storil že generalni pravnik Harmon v zadnjem času Clevelandove administracije in sicer na podlagi Shermanovega zakona, o čegar moč: je takrat le malokdo imel prave pojme. Znano je, kako je tozadevni zakonski načrt za časa Harrisona propadel in potem, ko je bil odobren, so ga rabili proti štrajkujočim delavcem, mesto proti velikim korporacijam, katere so hotele vničiti vsako tekmovanje. Vlada, ktera je vedno trdila, da je izdala Shermanov zakon proti trustom, je potrebovala celih osem let. predno je vrhovno sodišč« napotila, da je izdalo principijelno razsodbo, na kterej podlagi je sedaj mogoče nastopiti proti trustom. Kljub temu pa zamoremo in moramo biti zadovoljni, da smo prišli saj tako daleč, Sedaj je sodno povelje proti mesarskim tvrdkam stalno in slednje ne bodo mogle več vzdrževati svoje kombinacije. Razsodba tudi izjavlja, da je zasledovanje članov tru-sta radi kršitve protitrustnih zakonov opravičeno. Najzanimiveji pri vsem tem so pa razlogi razsodbe, kajti oni dokažejo v polnem obsegu, da obstojem zakoni popolnoma zadostujejo za preganjanje trustov. Vsekako sega razsodba dalje, nego smo si zamo-gli pred kratkim časom misliti. In baš dejstvo, da so se sodniki izrekli za razsodbo, nam najbolj dokazuje, feako so se nazori o trustih spremenili. Tadi nam to dokazuje, da je že skrajni čas, da se nastopi proti vedno se množeč i m trustom, o čemur so tudi sodišča z najvišjim sodiščem na čelu popolnoma prepričana. PRIMORSKE NOVICE. Stavbinske vesti iz Trsta. Župan dr. Sandrinelli je imenoval komisijo, ki ima proučevati splošni projekt za gradnjo nove magistratne palače. Uspehi proučevanj te komisije morajo se predložiti mestni delegaciji v šestih mesecih. — Pročelje cerkve sv. Antona novega je oproščeno one kolibe, ki jo je bil dal zgraditi na kanalu g. Leipziger, da je imel v njej kavarno "Stella polare". Ona neestetična koliba je podrta. Mestna delegacija je pa v svoji zadnji seji odobrila in sprejela načrt, da se kanal na koncu ogradi s kameni to umetniško {izdelano ograjo. Umrl je v Kanfanarn v Istri obče znani zakotni advokat ljubljanski, Marko Loboda. Izvira* poročila iz LJubljane. (Konec.) Kdo vzdržuje Kranjsko hranilnico v Ljubljani? Nihče drugi, nego slovenski kmet. Z matematično in stati-stiško gotovostjo smemo reči, da je izmed 41,838 ulagateljev "Kranjske hranilnice le 3000 Nemcev ulagateljev, in to tedaj, da je vsak četrti Nemec ulagatelj, kar pa gotovo ni, dočim bi ostalih 3S,838 ulagateljev bili sami — Slovenci. In tako je tudi. In ako bi Nemcev ulagateljev bilo še par tisoč več, o sta je Se vedno 37,000 ulagateljev slovenske narodnosti, a ti slovenski ulagatelji podpirajo najstarejši nemški denarni zavod na Kranjskem, najhujšo sovražnico slovenskega naroda, namreč: Kranjsko hranilnico v Ljubljani. Kranjski hranilnici v Ljubljani so gospodarji Nemci, a ulagatelji so Slovenci. Gospodarji delajo dobiček s slovenskim denarjem, in dajejo ta dobiček ponajveč le sebi — Nemcem. Pravijo sicer, da ga dajejo v občeko-ristne namene, ali to ni res, ker Slo vencem odpadejo z bogate nemške mize le drobtinice. Na podlagi tega narodnogospodarskega razmerja vzdržujejo Nemci kot stranka svojo poli-tično postojanko. Najmočnejši steber nemčurstva na Kranjskem je Kranj ska hranilnica v Ljubljani. Nasproti takim razmeram določeno je tudi naše stališče. Hoče li Kranjska hranilnica živeti v harmoniji z ogrom no večino svojih ulagateljev in ako hoče zares izvrševati namen, v kteri .je osnovana, to je pospeševati koristi svojih ulagateljev, to ne sme ona koristi, ktero ima od večine ulagateljev, upravo izkoriščevati v političnem oziru zoper značaj ulagateljev in dežele. Xi namreč zadosti, da jamei za predpisane obresti, ona je tudi dotlej, dokler ima to klijentelo, moralno dolžna da zastopa koristi njene. Kranska hranilnica morala bi uvaževati vrednost svojih slovenskih ulagateljev in bi tej vrednosti morala delili vsakoletni ilobiček. V slovenske namene morala bi dajati toliko, kolikor odpada na 37 tisoč ulagateljev, a v nemške namene le toliko, kolikor odpada na število nemških ulagateljev. To bi bila pra vična delitev, ktero zahtevati ima pravico slovenski narod. Poglejmo, kako nastopa Kranjska hranilnica. Lani je n. pr. dobil nem čurski zavod Huth 11,300 kron pod pore, a naša višja dekliška šola niti vinarja. Za stavbo nemškega gledali sča v Ljubljani se odloča vsako leto 40,000 kron, nemško gledališko društvo dobiva 3000 kron, a ravnatelj hranilnice ima 6000 kron dispozicij skega fonda, da ga deli "nach eige-nom Ermessen." Komu? To vemo vsi. Slovensko gledališče, ki je bolj potrebno od nemškega, ne dobiva ni vinarja. Šulferajn je dobil 3480 kron Za ,viške šolske namene ima hranilnica 34,630 kron fonda, a uprav bera-ška miloščina je, kar doleti kako slovensko šolo. Filharmonično društvo je d obilo samo lani 23,7000 kron, a naša "Glasbena Matica" le 400 kron. In tako to gre dalje in dalje; menimo torej, da vendar vsak človek vidi, kakšne namene ima pred očmi Kranjska hranilnica. Taka delitev je krivična ker bi moralo biti ravno narobe. To sedaj le konstatujemo; posledice tega izvaja naj sama Kranjska hranilnica. Videli bodemo drugo leto, ko bode nemška gospoda imela na zeleni mizi razgrnene bilančne račune, al bode uvaževala naše migljaje. Ako bo delovala še nadalje v nasprotstvu proti značaju ulagateljev in dežele potem bode treba zdramiti slovenskega kmeta, ki je žal še vedno steber Ivranjske hranilnice ter mu zaklicati "Svoji k svojim!" A. T Bojakam t CaJumetu. Mich., in ofcoMri priporočamo naaega zastopnika f. Pavla SchJiltza, 211 7th St. Do-tičnik ja s sami t srasL je HRVATSKE NOVICE. Poslanec Tomac je interpeliral via do, zakaj ni bila zastopana pri beati Akaciji nekega Marka Križevčanina (ki si ga svoje madjarski in hrvatski klerikalci) v Rimu ter je zahteval, naj se dan beatifikacije proglasi za hr vatski narodni praznik. Sekcijski na čelnik Chavrak mu je odgovoril, da bil a to zgolj cerkvena svečanost, h ka teri ni bil nihče pri vladi vabljen Volkovi v Bosni. V sarajevski oko-liei se pojavljajo zadnji čas volkovi celih tolpah, ter prihajajo do elove skih bivališč ter kradejo iz slabo zapira jočih se hlevov živino. Posameznim kmetom so odnesli že 20 do 25 gl drobnice. Okrajni urad v Sarajevem je razdelil 16 pušk med vaške starešine, da preganjajo predrzne tatove. RAZNOTERO STL Društvo proti cestnemu prahu se je vstanovilo na Dunaju za celo Avstrijo. Ukradena dota. V Všetinu na Mo-ravskem je vzdignila nevesta ondot-nega protestantskega župnika v hranilnici svojo doto 14,000 K Denar pa ji je bil še tisto noč ukraden. Ali bo ostala pastorjeva ljubezen pač še stanovitna f * Poštnega defravdanta Perlmuttarja so prijeli v Galiciji. Dobili so pri njem *> 14,000 kron. Dopisi. Slovensko katoliško New York, 3L jan. Minolo nedeljo popoludne vršil se je v prostorih hotela "Vienna" (Ig. Neumayer) I. redni občni zbor našega mladega kluba "Ilirija". Točno ob 3-uri otvoril je predsednik zborovanje in vse navzoče klubove člane iskreno pozdravil. V kratkih, a jedrnatih besedah razložil je dosedanje življenje mladega kluba. — Kakor iz števila izvršujočih in podpornih Članov razvidno — se je zbudilo med tukajšnjimi rojaki občno zanimanje za nov klub. Kar je pa največ vredno, je, da se je posrečilo klubu pridobiti nekaj marljivih in izrvežbanih tamburašev. Vsefkako je upati in želeti novemu klubu najboljšega napredka, da doseže svoj cilj. Zatem je sledilo tajnik o vo poročilo o klubovej korespondenci in rednih klubovih sejah. — Klub ima v svojih začasnih prostorih na 109 Greenwich St. vsak četrtek in vsako soboto večer redne tamburaške vaje ter v udarjanju pridno napreduje. V kratkem bode tamburaški zbor imel 13 članov ter bode tako polnoštevilen in zmožen za vsak javen nastop. Temu je sledilo blagajnifcovo poročilo o denarnih razmerah kluba. Račune je pregledni odsek odobril. V nov odbor so bili izvoljeni: Fran Ki-že, predsednikom; Ludovik Bene dik, tajnikom; Z. Jakše, blagajnikom; Zane Zupan, arhivarjem in gospodarjem; Fran Mervar, njegovem namestnikom. Pripravljalni ali veselični od sek: Z. Jakše, Al. Andolšek in Ž. Zu pain. Tiskovni odsek: Ž. Zupan. Za sedanje zasluge in naklonjenost mlademu klubu je bil v smislu pravil (jednoglasno ajzvojljen pokroviteljem kluba "Ilirije" Mr. Fran Sakser. Klub priredi dne 13. maja 1905 v češki " Sokolovni" na 71. iztočni ulici v New Yorku svoj prvi ali ustanovni koncert z bogatim vsporedom. Nadejati se je tedaj vsestranske in velike udeležbe. Odbor se bode podvizal, da svojo nalogo častno reši ter pokaže newyorškim rojakom, kakor tudi drugim tukajšnjim bratom Slavjanom dokaj zanimivega, bodisi v glasbenih in drugih točkah. Po sklepu občnega zbora zapel je klubov kvartet nekaj mičnih slovenskih pesmi jako lepo in točno ter se je tako vsa družba prav dobro zabavala. Vsakdo izmed navzočih, želel je prvemu slovenskemu tamiburaškemu klubu v Zjedinjenih državah, še na dalje gmoten napredek, procvit in zaželjeni vspeh, kar se bode dalo z marljivostjo požrtvovalnostjo in edinostjo gotovo tudi doseči. POLJSKO PISMO. Krakov, 14. jan. Prusko sodišče ▼ Gneznju je obsodilo poljsko deklo na 24 ur zapora, ker pri pravdi s svojo nemško gospo ni hotela govoriti po nemški. Po teh potih si išče teptani nemški jezik svojih pravic. — Prusi zmečejo silno denarja, da bi razširili nemško kulturo med Poljaki. Dne 11. t. m. je predložil pruski zbornici finančni minister sledeče svote, ki naj se letos porabijo za Poznanj: za stavbo kraljevega gradu 1. rok 1 milijon mark; za trdnjavo v Poznanju 3,500,000 mark; za zgradbo kraljeve akademije prvi rok 102,-500 mark; za nemško knjižnico in muzej 109,000 mark. Listi pišejo sedaj vse vprek, kakšnih izprememb smejo pričakovati Poljaki v svojo korist od carja. Witte in M irski sta se posvetovala s poljskimi zastopniki in se poučila o njihovih zahtevah. Vsak je posebej izdelal načrt. Knez Mirski gre mnogo dalje nego minister Witte. Ta je pripravljen dopustiti sledeče točke: 1. Uvedenje zemstev, t. j. samo upravnih zborov deželnih in okrajnih, a tako, da bi bilo število izvoljenih članov zemstev v manjšini proti viril-nim in imenovanim. 2. Mestna samouprava na ravno taki podlagi. V zemstvih in mestnih odborih ima biti poljski jezik poslovni; z vlado se pa občuje le v ruščini. 3. Poljski jezik bd se rabil v ljudskih in do neke gotove stopinje tudi v mestnih šolah. 4. Na Varšavskem vseučilišču se ustanovi stolica poljskega jezika in slovstva v poljščini. 5. Poljščini se da več prava pri sodnih razpravah, Če jo hočejo rabiti priče in stranke. 6. Uniati smejo pripadati h katoliški cerkvi; ne priznava se pa eksisten čno pravo uniatskemu obredu. Ta zadnja točka priča, da "Witte še nima zmisla za svobodo katoličanov. Za časa Katarine IL in Nikolaja L se je šiloma odtrgalo nekaj milijonov Rusinov od Rima in potegnilo v razkol. Ne&aj med njimi se jih kljub vsemu preganjanju do danes neče ukloniti vladni zahtevi. Na noben način se ne dado prisiliti, da bi se udeleževali razkolnega cerkvenega življenja. Zato jih zadevajo pogoste kazni; in če gredo v latinskega obreda cerkve, so zopet kaznovani in ž njimi vred tudi duhovniki. Svojega slovansko-katoliškega obreda bi torej po Witte-jevexn načrtu na an ogli imeti, pač pa AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4. floor. podp. društvo Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore* Pisarna odprta: od 9. ure ^ ^ zjutraj do 5. ure popoludne izvzemaj nedelj In praznikov. bi lahko pripadali k latinskemu obredu. Ruska vlada jih imenuje upornike. Mnogo izmed njih jih ječi v Sibiriji. Morda pomenja ta izprememba ki se pripravlja, tudi za nje rešitev. Poljaki seveda ne morejo biti zadovoljni s takimi malenkostnimi koncesijami. Na Dunaju so ustanovili te dni Poljaki javno čitalnico. Nad 18,000 knjig je na razpolago. Predsednik društvu je bivši minister dr. Bilinjski. V zvezi je tudi šola za poljščino, ki jo obiskuje 144 otrok. Sedež ima I. Dorothear-gasse 5. Vrh tega imajo še štiri druga poljska društva na Dunaju: Ognisko. Strzecha, Gwiazda in Ojczvzna svoje knjižnice. S Pruskega prihaja poročilo: Ta-kozvani kolonizaeni za'kon, po ktereni ni dovoljeno zidati bivališča na novo kupljenem svetu brez dovoljenja političnega urada, čutijo že poljski delavci. Pruska vlada namreč ne dovoljuje jim zidati stanovališe. S tem pruska vlada prepoveduje Poljakom naseliti se na Poljskem ozemlju! KJE JE JAKOB MEŽNAR, doma iz Ihanske fare pri Domžalah na Kranjskem. Pred letom je bival nekje v Ohio. Za naslov bi rad zvedel Frank Dečman, Box 557, West Newton, Pa. (31-1 1-2) KJE JE MOJ SOPROG FRAN GREGO RIČ, iz Srednje vasi pri Travniku na Kranjskem. V Ameriko je prišel pred 4 leti; delal je nekje v Pennsylvaniji. Čnla sem, da je obolel na umu ter se nahaja nekje v bolnišnici. Pravili so mi tudi, da se je vrnil v stari kraj ter da je skočil v morje; sedaj ne vem, je li živ ali ..mrtev? Prosim cenjene rojake za njegov naslov če ve kdo kaj o njem. Alojzija Gregorič, Srednja vas 18, P. Travnik. — Austria — Krain. (30-1 1-2) NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa, št. 29, J. S. K J., v Imperial, Pa., je pri zadnji mesečni seji znižalo vstopnino in sicer za polovico, veljavno za pristop v mesecu januarju in februarju. Rojakom iz Imperiala in okolice nudi se torej lepa prilika, da lahko pristopijo za mal denar k našemu društvu. Redne društvene seje vršijo se vsako tretjo nedeljo v mesecu. Anton Tavželj, (13-1 13-3 2xw) predsednik. svete Barbaro YAZNO ZA TISTE, KTERI NAMERAVAJO V KRATKEM POTOVATI V STARO DOMOVINO. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 4. februarja ob 10:30 do-poludne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 7. februarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Bremen. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 9. februarja ob 10. uri iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 11. februarja ob 10:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik PATRICIA odpluje dne 11. februarja ob 9. uri dopoludne iz New Yorka v Hamburg. Nemški parnik na dva vijaka MAIN odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Bremen. Lepi poštni parnik STATENDAM odpluje dne 15. februarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA TOURAINE odpluje dne 16. februarja ob 10. uri dopoludne is Ner Yorka v Havre. ZJedlnjene države Severno Amerike. Sedež: Forest City~, Pa. WrorpU'li ono dno 31. Januarju 1903 v državi Pennaytvani^. -O-O- OCBOUTIU: Prediednik: JO »IT lALAJt, mL, Box H7, Fore* City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box S, Moom Ku, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Foreet City, Pa. IL tajnik: ALOJJOJ ZAVEKL, Box 374, Forert City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlu, Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Fcreet City, Pa. ANTON PIRNAT, Box «1, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O, Luzeru«, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thoma«, W. V« POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forwt City, Pa ~ * " ~ JOHN »KODLAR, P. O-, Forert City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forert City, Pa Dopisi naj se poialjajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Fereat City, Pa Društveno flaailo j« "GLAS NARODA". CUNARD LINE RARINIKI RL^JUJE^JO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PAŠNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KEOYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka due 7. feb. 1905. odpluje iz New-York:* dne 21. feb. 1903. MOKA PfflOlA CARPATHIA odpluje iz New Yorka dne 7. marca 1905. ULTONIA, SLAY0NIA in PA^NONIA so parniki na dva vv jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zel« prikladni aa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na das pr. mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in Tie Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St,, Chicago. «- ------« ft trgovina ,1. ^ s zlatnino in knjigami. Nasiov za zlatnino ie: M. POGORELC, c. o. B. Schuette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, 111. Naslov za knjige in cenik: M. POGORELC. Box 226, Wakefield, Mich. Družinska ali Velika Pratika 10 ct. Knzne amer. razglednice 12 za 33 et. Cela st.-louiška razstava 15 ct. jedna razglednica. iT & & ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim in tur> šklm tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amerikanska tvrdka. S zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo — 5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, stane samo $3. — 6 velikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka — Cigarete, cigare al tobak pošiljamo vsakemu zastonj ia poskušnjo, če se nam pošlje 50c. v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošlite ga na The Croatian Tobacco Co., 43 Jefferson St., New York, IN. V. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegtiftče in Igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, je denarje pošiljati po po sred o van ju F. SAKSU, 139 Greenwich St. New York, ker to ftori najhitreje ia aajaalid- NAJBOLJE NAZNANILO. Ko j ako m Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, . naznanjam, da sem se preselil z I mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. ^ Moj SjX L.OOIV se nahaja pod St. 409 W. Michigan St., | in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo | naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-jkemu najboljšo postrežbo zago-' tavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St.s DULUTH, MINN. GOTOVE denarje najceneje k« pii pri F. SAKSERTU 109 Greenwich 9t~ New Yak. Jugoslovanska KatoL Jeflnota. In^orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« v ELY, MINNESOTA. UBADHIXI: Predsednik: JOHN HABJAN, F. O. Box SOS, Ely, Uma. Podpredsednik* JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 186, Federal, Pi L tajnik: JUKIJ L. BROZICH, Ely, Mina. EL tejnik: ANTON 8KRZEN, 403 Seventh St, Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN GOY2E, P. O. Bex 104. Ely, Miaa. NADZORNIKI: JOSIP PEREO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Okie. IVAN GERM, 1108 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Bex 114, Ereletk, Miaa. POROTNI ODBOR: UTTTAV.T- KLOBUČAR, 11« 7tk St, Calumet, Mick. JAKOB ZJLBUKOYEC, 4824 Blackberry Alley, Pittebnig, P« JOSIP SKALA, P. O. Box 105«, Ely, Mina. Dopisi naj se blagorelijo pešiljati na L tajnika: Geo. L. Brodek, By, Minn., po svojem sastepmku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj ee pošiljaj« blagajniku: Ivaa Govis P. O Sox 105, Ely, Minn., in po avojem zastopaikn. DruStvene glasno je: ' GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Na južnem kolodvoru v Ljubljani je bil aretovan Anton Sedmak, delavec iz postojinskega okraja, kjer je izvabljal ljudi v Ameriko. Aretovan je bil tudi hlapec Josip Dornik iz kr- trebo. — Meseca novembra pričeli so otroci bolehati na kašlju: decembra pa poleg tega tudi še na ošpicah in drugih boleznih vsled prehlada. — Za poslovilo od starega leta je Knapo-vec iz Ravnika ranil Andrejo Bernika z Brezja z nožem prav hudo;-zadal mu je več nevarnih ran. Stvar ima sodnija v rokah. — V tem mesecu je pri nas prav močno napadala ljudi huda influenca; nobene hiše v fari škepra okraja, ker jo je hotel popihati«Mo brez bolnika> Tudi liu5nica se v Ameriko, ne da bi bil prej zadosti!' in tam ^ malem ogla5a' „ Mraza vojaki sIuzji. j imeli smo tukaj po novem letu že 10 Dobra prijatelja in prijateljica. —.stopinj R. Tudi burja nas je pošteno Delavec Jakob Jerin. stanujoč na Kar-(obrila in precej slamnatih streh molovski cesti v Ljubljani, se pa je bil eno poškodovala. dne 10. januarja malo preveč navle- KrQpp ^ ^^^ Poroča se. kel. Ker si le Jerin mislil, da ne bo , , . „ . . J . .. da se svetovno znani tovarnar Krupn mo"pl ^ .^m domov, je naprosil -j y Essenu na Nemškem zanima za ,f,nja lja ' naj 7rem ' velike vodne sile na Gorenjskem. Do-Pnjatelj ' ga je res spremil domov. ma£ini ge bodo ^^ ^^ tq za pla. ilo si je potoma prisvojil Jen-; gno zanimati za go^Aarske zakIade novo srebrno anker uro z n* Gorenjskem, ko bode prepozno in oklepno verižico, ki je imela zaobe-^ .d imeH ^ y ro «ek dva tolarja in vel.k srebrn kljue. ^ ^ vredna 54 kron. Tudi Ivana Lab od o je dne 15. t. m. obiskal neki prijatelj, Volkuljo je ustrelil, ka'kor poročajo ki je pa porabil priliko in ukradel La- iz Logatca, gozdni nadzornik Dominik bodi iz zanfclenjene miznice 30 kronj Martinčič v Mašunu. denarja in -e ''poslovil". Marija; Ubil se je Mat. Rus v Cesti, občinn Baloh-ova je j>n sinoči prenočevala z, Videm, okraj Kočevje, Padel je - neko prijateljico v Kolodvorskih uli- lestve. call. Prijatelj ca je bila Balohovi pri-j jazna. in sicer tako prijazna, da ji ^^ Je P™**- Morilec delavca ukradla 10 kron denarja in nekaj: Smakavea v Bohinjski Bistrici. Jo- obleke, ter se potem odpeljala. J"rL'lc' 22 let starl čevljarski po- I močnik, doma iz Jelšan, okraj Volo-Kolenc pomiloščen. Anton Kolenc. ska> je dne 6. jan. v preiskovalnem za-ki je bil radi roparskega umora pri fwru v Radovljici vsled trudapolneooo " 9,000 " « "La Chan-pagne"............................. 8,000 " 9,000 " La Gascognc"............................... 8,000 " 9,000 » « Slavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Pnralkf od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoladne iz prist* nlSča M. " >rth Riv«, ob Morton St., New York: La Champagne febr. 1905 *LA LORRAINE 9. marca 1905. •LA LORRAINE j. febr. 1905», "LA TOURAIXE 16. marca 1905 •LA TOURAINE 16. febr. 1905. "LA SAVOIE 23. marca 1905. La Gascogne 23. febr. 1905. La Bretagne 30. marca 1905. La Bretagne 2. marca 1905. *LA LORRAINE 6. aprila 1905. Paznika 1 zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. .Rojakom. Slovencem, in bratom Hrvatom v Miiwan kee, Wis., in okolici priporo iam naj topleje svoj SALOON, na 175 Reed St. v Milwaukee Wis. Postrežba točna. Rojaki dobro doll i l JAKOB RAKUN, lastnik. (19-jrm-05 3xw) POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hj vatom se priporočam najtopleje te naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodne listke, menjavam novce ter odpošiljam denarje v staro dome rino. Postrežba solidna in pofttena. Z velespoštovanjem BOŽO GOJZOVIC 523 Ohestnm »t., JOHNSTOWN, PA ZASTONJ! se naši občeznani "iarsey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedai še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega za« stonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam nt treba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar- zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey* električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem Še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas je toraj vse učinit, kar ate mi obljubili, in še več, pas me je iznova. zopet pomladil. Franjenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jai sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 15Znd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite; Jersey Specialty Co., L2S Cedar St., New York, N. Y. 1 kM g m li*? hi Dr. E. C. Collins, M. I., Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Spoštovani gospod profesor 1 Jaz sjK>daj podpisana se Vnin zehvalim za VaS tmd In za Va5e učeno zdru .'Ijenje. Vsemu nafemu narodu pocelej Ameriki sporočam, daste Vi pravi in jed in zdravnik, kteri zamori! ozdraveli vsakega. l>ol-nika. Veliko zdravnikov sem posk.isala tukaj v mestu Pueblo, ft tiije-din mi ni inofrel pomagati, Tiekleri zdravniki so mi rekli, da mi ni nič.a kako more vendar zaravčlovek iskati zdravila in trositi denar. Če inu :>i nič. VI. pa mi niste tako rekli, amp^k ste me v svoji veliki žalost i lepo izprašali o mojej težkej bolezni in mi posilili zdravila, po kterili sem Takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a podru«;ič poslanih zdravilih sem — hvala Bopu i Vam — popolnoma ozdravela, tako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih Časopisov, ktera priobčila v svoih listih tejia izvrstnega, zdravnika in nas tako o pozoriia ua najboljšega zdravnika. S tem končam pismo — Vam do gsoba hvaležna, A V A GORŽE. 433 Rush St.. Pueblo, Colo. Častiti gospod f » Naznanjam Vam. da so me Va?a zdravila prav dobro pozdravile. Že v dveh dueh sem bU veliko boljši in ko sem porabU vse, sem bil popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskaui prijatelj. GKOKGK T HF.RNIK. llrowufield, Pa. Dragi gospod profesor ' Kar se tiče uspeha ul"de posi nlh zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma uzu-avil <>d kašlja in Ivodeiija v pr-sih in želodcu. Samo on > steklenico, v kteri je zdravilo proti izpadanju las. te mbim in kuk ir vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati tu »eni prepričan, da zojM-t zrastejo. Spoštovanjem . . Vam udani V TNCENC SCSTAR. P, O- Ho* 148, Moou Run, Pa. Cenjeni pospod 1 Vam neznanim, da s^m prejel VnŠe pismo, v kte rem me vpra? ate kako se kaj počutim. Sitl-ij sem popolnoma /.ilrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srčn ' zahvalim ker me ozdravili v tako kratkem času. 1'ozdravijaui Vas udano in ostajam - spoštovanjem GREGOR SEPRAB. P. O. Ros 04. Cumberland, ffja Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naSi bolni rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr, E. C. COLLINS=A, akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za po-želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, nosu, glavi, nervoznost, živčne bo- ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. a a ■ ■ i ■ ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in fl7f1ra\fl UQQ nn Q7m radi tega c zdravi vse možke in ženske bolezni bodisi UtUIdVl fOB UUIClIII) akutne ali pa zastare polno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, lezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Dr. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi VS© tajne možke in ženske spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trp6 na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E%C. Čolliiis-ov zdravniški zavod. Zatoraj, rojald Slovenci, mi vam priporočamo samo iii. edino le slavnega in izkušenega Dr. E. C. COLLINS, M. X. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov: DR. E. C. COIJJNS, IVI. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili. Stric Tomofa koča. t*- (Dalje.) Konečno je prišel nekega dne neki gospod z imenom Stuart. Opazila sem. da sem se mu smilila; videl je, da me je je težila velika žalost. Radi tega me je prijazno nagovarjal in tolažil, in morala sem mu razodeti, kaj se je z mano zgodilo. Kupil me je potem in mi obečal, da bode povpraševal po mojima otrokoma in če ju najde, da ju bode kupil. Odpravil se je res v hišo, v kteri je bil poslednjič moj Henri-ček, toda zvedel je, da so ga prodali že nekemu posestniku ob gorenji Bi-serski reki. Mojo malo hčerko Elizabeto pa je zasledil pri neki stari ženi, pri kteri je bila hranjena. Ponujal je za njo veliko svoto denarjev, toda zastonj, Butler je namreč o tem pogajanju zvedel ter mi je dal na znanje, da se nikari naj ne trudim, da je za nobene denarje ne dobim. Gospod Stuart mi je bil prav do-brotljiv. Imel je blizu New Orlean?a svoje posestvo, kamor me je vzel s seboj. Pa moja sreča ni dolgo trpela. Prišla je kolera in Stuart je umrl, samo jaz, ki sem iz vsega srca želela umreti, sem ostala živa. Bila sem zopet prodana; šla sem iz roke v roko, dokler sem se postarala in me je ta živinski Legre kupil ter pripeljal tu sem." S tem je Kasija prenehala. Srce ji je burno kipelo, ko je k Tomu obrnena popisovala svoje življenje. Govorila je tako živo, da je Tom pri tem nekaj časa pozabil bolečine svojih ran in v duhu vse ž njo pretrpel, kar je prebila sama. "Verujem", pričela je čez nekaj časa, "da pravični Bog živi. kteri vse vidi, kar delajo ljudje. Tudi v klo-štru sem se učila, da bo prišel dan sodbe, dan plačila! "Svobodniki pa našega in naših otrok trpljenja nič ne obrajtajo, ker jim nismo več vredni, kakor nema žival. Le nekaj naj tukaj omenim, kar je samo ob sebi pač majhna reč. Hodila sem po cestah s žalostnim sreein ter sem želela, da bi se hiše podirale ljubila Boga in sem molila. Zdaj pa sem zgubljena ovčica in v oblasti hudobe, ki me po dnevu in po noči napeljuje k dejanju, ktero bom te dni tudi gotovo izvršila!" Ko je končala, vzdignila je roko, kakor k prisegi in divji ogenj je švigal iz njenih oči. "Da, v pekel ga pošljem, kamor je namenjen — in če bi me zaradi tega tui živo sežgali!" Strašno se je za-smijala, potem pa zastokala in se zgrudila na tla. To je trpelo le malo časa. Kasija je počasi vstala in se zavedla, "Morem še kaj več za vas storiti, ubogi mož?" povprašala je ter stopila k Tomovtfmu ležišču; 1 'hočete li piti vodo?" Mili in krotki glas, s kterim je to govorila, bil je čudno nasprotje divje strasti, s ktero se je borila malo tre-notkov popreje. Tom se je napil ter ji milo pogledal v obličje. "Oh, da bi se gospodična hotela napotiti k Tistemu, kteri žejne napaja s studencem žive vode!" "K njemu se napotiti? H komu? Kdo in kje je?" vprašala je brzo Ka sija. "On je, o kterem ste gospodična poprej brali — on je Gospod!" "Ko sem bila še otrok, sem mnogokrat njegovo podobo gledala nad oltarjem", odvrnila je Kasija z milim glasom in rosnimi očmi, kakor če bi si bila srečna leta mladosti želela nazaj; "pa tukaj Gospoda ni", pristavila je naglo. "Tu prebiva le greh in strašen obup! Oj! oj!" Položila je roke na prsi in globoko vzdihnila, kakor če bi težko breme ležalo na njenem srcu. Tom je hotel govoriti, a pomignila mu je z roko, da molči. "Ne govorite, ubogi mož, spite raj ši, če morete." Potem je postavila vre z vodo- poleg njega, popravila še njegovo posteljo ter odšla. Med tem, ko se je to godilo pri Tomovi postelji, bil je v Legretovi sobi večji hrup. Legre je bil sam s seboj nejevoljen, ker je dal Toma tako hudo pretepsti, ali bolje rečeno nejevoljen je bil o Sambovem izdajstvu, kteri ga je navedel, da je najmarljivejšega delavca do smrti stepel takrat, ko je bilo potreba pavolo nabirati. Da bi si nevo-I ljo pregnal, šel je v svojo sobo, vzel L se vsedel k mizi. name, ali se kamenje pod mano po- močne pijače ter greznilo v brezdno. Taki so bili čut-j Se ni dolgo pil, kar prisopiha Sam-Ijeji moji in s temi bom velikega dno bo z obličjem polnim skrivnosti v stopi a pred Stvarnika svojega ter j sobo, češ, da ima nekaj zelo važnega pričala zoper tiste, kteri so meni in javiti. Držal je v roki z-anen list pa-otrokom mojim morili dušo in telo! j pirja. "Ko sem še bila mlado dekle, bila j "Kaj nosiš tu?" vprašal ga je Le- sem pobožna in vedela sem, da sem i gTe ostro. "Copernijo, gospod!" stresel se je Sambo. 11 Kakšno copernijo?!" "Nekaj, kar zamorci dobivajo od copernic, da jih tepenje nič ne boli. Tam je imel to ob vratu privezano." Legre je bil, kakor vsi, kteri Boga zaničujejo, silno praznoveren človek. Vzel je papir ter ga razvil z nekim strahom. V njem pa je dobil le srebrn dolar in nekaj las. Kakor smo že omenili, je dolar Tomu podaril mladi Žel-bijev Jurij, lase je pa Tom prejel v spomin od KlaretoveEveline, predno je umrla. Dolar je padel na tla, lasje pa so se ovili kakor živi okrog Legretovega prsta. Ves prestrašen je teptal Legre z nogami, vpil in se vedel, kakor brez pameti, nazadnje je vendar zagrabil lase ter jih vrgel v ogenj. "Kje si je dobil, zakaj mi je pri našaš?" zarjuvel je nad zamorcem, ki je ves osupel stal pred gospodarjem svojim in ni mogel razumeti, kaj ga je tako naglo vznemirilo. "Varuj se, da bi mi še kedaj prinašal take peklenske stvari!" To izgovorivši, brc nil je Samba tako, da je odletel ven na dvorišče, kjer proti svoji volji poljubil zemljo. Naglo je pobral kosti svojega rojstva in se veselil, da se mu pripetilo kaj hujšega. Se ve, zamorec se ni mogel spametovati, kaj je njegovega gospoda tako naglo in silno razjarilo. Bralec se bo pa že spomnil, če se domisli, da je Legre lase umrle matere svoje z grešnim zaničevanjem vrgel v razbeljeno peč. Lasje, ki so se mu kakor začarani ovili okolu prsta, spomnili so ga nehote tistega hudobnega dejanja in v prvem svojem strahu je res mislil, da so tisti. Da je pa tudi te zagnal v ogenj, ni bila ravno njegova volja, zazdelo se mu je namreč pri pogledu las, kakor bi ga bila vpičila kača. Nalival je in izpival kozarec za kozarcem, da bi omamil hudo vest ter vtešil notranji glas, kteri mu je neprenehoma klical, da je onečastil spomin matere svoje, da je v drugič njene lase vrgel v ogenj in da ga tem goto-vejše zadene kletev materina, ki ga bo pahnila v peklenski ogenj. Pa bolj ko je popival, bolj so ga plašile pošasti njegove domišljije, katere so bile še strašnejše radi tihote, ki je kraljevala okolu njega. Naposled ni mogel več strpeti. Moral je imeti družbo polno hrupa in sestavljeno iz ljudi, ki so mu najbolj1 ugajali. Bila sta to Sambo in Kvimbo, ktera je sredi noči k sebi poklical z rogom, eegar glas sta ona dva prav dobro poznala. Prišla sta kmalo, in ko jima je gospodar natočil obilo žganja, morala sta zdaj peti, zdaj plesati, zdaj se na videz ruvati in v obče storiti vse, kar se je gospodu količkaj videlo pripravno, da bi mu izbilo iz glave muhe in izmišljotine in grozo odpodilo od njega. (Dalje prihodnjič.) BABI telefon kadar doapei aa kako pootajo t Nev York te m ti priti k FRANK SAKSBR-JD. Pokliči Številko 37M CortUadft in govori nlovenako. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SiDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0EQSTITIC0, PODAGRO ita. in razne renmatične neprilike. S A HO : 25ct. in S Oct. v vseh lekarnah ali pri F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. r liinnMiiiaMliiiiiBriiiig'i uifc;:iu^ia^3u• -— vencem. Tu so ^^^^ ^ BOLNIŠNICI AW YORKU. Zavod je astanovljen v po,no, vsem bolnikom, zlasti Slo_ im"n ^ ,eP*° Prm*° biU i« - osoli^i * ' kitajte izjavi osob, ki sta priseg pred javnim notarjem. Mogoče ste bolni l Izdali ste že mnog® denarja zdravnikom m za zdravila? Morda mislite, da ste že izgubljeni in udano čakate edine rešilke svojih bolezni — smrti ? Vendar vam odločno svetujemo, da ne obupate, ampak poslušate naše nasvete. Ozdravljenje je odvisno edino le od vaše volje. Ternjte in zaupajte nam! •Josip Marinovič. Ozdravljen kroničnega bronhijalnega katara, kaši j a, mrzlice, telesne slabosti, glavobola — tekom enega meseca. BP1 Prisega pred notarjem. ™ v Podpisani izjavim, da sem dolgo trpel na kroničnem bronhijalnem kata- ISUJ^fiL ' ^F11?1'. telesni slabosti in glavobolu. Preiskan sem bil od mnogih tSSSSnTl 1 mi mSK Z",ah P?">agatl- Tekom enega meseca sem popolnoma ozdravil ker sem se obrnil na Univerzalni zdravniški zavod v New Yorku časopisjiha,P"SrČnejŠe SC zahvalJ'ujoč» dovoljujem, da se moja izjava ponatisne v New York City, 28. aprila 1903. Josip Marinovič, Prisegel vpričo mene 28. aprila 1903. 197-95 SpHng St' Americo C. Stabiee, javni notar, 289 Grand St., New York. Ta slika predstavlja človeško telo po ozdravljenju z električnim strojem. Jamčimo vam za popolno ozdravljenje vseh bolezni, kakor: bolezni na pljučah, prgih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, bolezni v grlu, nosu, glavi, nerveznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhij alni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih im boku, zlato žilo, grižo ali preliv, nečiste in pekvarjeno kri, otekle noge iu telo, vedenico, bo-žjast in sploh TSE ŽENSKE in MOŽKE BOLEZNI. natančno svoio boWn P ' ^ ^ * nJ^Plsamh bolezni, naj se nemudoma obrne na Univerzalni zdravniški zavod, natančno svojo bolezen. Pomoč jim je zagotovljena. Poslana zdravila naj vsakdo uživa brez strahu, ker so gotovo najboljša. Naslov UrC: 10" d° °d ^ d° 6' °b Sredah in SOb°tah od 2" do 5 > 7. do 8. Ob nedeljah od 10 do 1 "ku specialistu, ki me je ozdravil prsne bolezni, kroničnega bron- se timlornm n^^ •e^nC-|!ab0utl'1-k?Šlia' P°tenJa P° noči Pomanjkanja teka, nii^niePnnr^lf,,Privčne]Še ^valjujem. fiila sem prej pri 6 zdravnikih k, mi 3S Z ^univerzalnem zdravniškem zavodu sem popolnoma ozdra- lln^ tl™ mesecu Zato najtopleje priporočam vsem bolnim ženskam, da iščejo J° d°bx g0t?V0- 0brr,c1° nal se Pismeno ali naj osobno povprL Yo r k u oz d r a v e go t ovo! ° °zdravetl- V univerzalnem zdravniškem zahodu v Sew Prostovoljno pustim to izjavo, da se objavi v časopisih. Bayonne, N. J., 24. julija 1903. Marija Drago, t>__> • . . _ 526 Avenue C rodpisana je pnsegla pred mero j 24. julija 1903. Nikolaj Grilli, javni notar. . , Sedaj ne smete več dvomili. Obrnite se na ta zavod in ozdravljeni bodete svojih bolezni. . ^ Bližnje in oddaljene osobe se lahko zdravijo, ne da bi izgubile kaj easa pri svojih opravkih. ' ' ® Kdor more, naj osobno povpraša sveta. Oddaljenim pa svetujemo, da opišejo UNIVERZALNI 30 W. 29tH St., pri Broadwayu, NEW YORK, N. V,