PoAtnlna plačana v gotovini. Številka S- 0Mf '1 'jk Glasilo Osyobodi/ne fronte okrgjo Trbovjje Leto L Trbovlje. I. oktobra 1948 Štev. 32 Vlaga aktivista in strokovnjaka pri odmeri davka kmetu V mesecu oktobru tega leta sc bodo vršili po krajevnih ljudskih odborih množični sestanki. Vršila se bo odmera davka kmetom. Davčni zavezanci bodo obiskovali množične sestanke, sodelovali pri odmeri davka sebi in svojim sosedom. Ugotavljali se bodo javno. pred vso množico dejanski dohodki, doseženi v teku tekočega leta za vsakega posameznika kakor predvideva nova uredba o dohodnini in na njeni podlagi izdana navodila. Množični sestanek vodi aktivist. Povečini so ti aktivisti odposlanci okrajnih ljud. odborov. Ljudstvo pričakuje od aktivista mnogo. Aktivist mora na poljuden način razložiti davčnim zavezancem vsa vprašanja, ki nastajajo v zvezi z odmero davka kmetom. Bajtarju in malemu kmetu mora pojasniti vlogo dohodnine v boju proti bogatemu vaškemu izkoriščevalcu. Srednjemu kmetu mora razložiti, da je v tem boju njegovo mesto ob malem kmetu. Posebno mora paziti aktivist, da bo v letošnji odmeri davka izvedena diferenciacija med malimi in velikimi davčnimi zavezanci. Na množičnih sestankih mora aktivist razkrinkavati s konkretnimi primeri velike davčne zavezance, ki še vedno izkoriščajo delovno ljudstvo tako, da ga odirajo z visokimi cenami svojih pridelkov, da sc odtegujejo obvezni prodaji in prodaji po vezanih cenah, končno bi hoteli se svoj davek prevaliti na ramena malega kmeta. Zato mora dobro poznati novo uredbo o dohodnini in njen pomen. Važne je tudi, da zna na množičnem sestanku prikazati množici politični pomen nove uredbe. Aktivist mora nastopati na množičnih sestankih prepričevalno, z jasnimi in enostavnimi tolmačenji. Zavedati se mora, da dela v korist ljudskih množic, na katere prenaša svoje lastne izkušnje in da bo dosegel uspeli samo, čc ea množice povsem razumejo. Kakšen bo politični uspeli letošnje odmere davka kmetom, je odvisno predvsem od dobre priprave in nastopa Jiašega aktivista. Aktivist ie torei politični vodja množičnih sestankov. Strokovnjak ie na množičnih sestankih samo tehnični tolmač. Množici prikaže, kako sc izračunava dejanski dohodek vsakega davčnega zavezanca in kako sc ugotavlja tržni presežek. Kot strokovnjak nastopa navadno finančni uslužbenec okrajnega ljudskega odbora. Strokovnjak pomaga nadalje po potrebi pri zasedanju krajevnih davčnih komisij kot strokovni svetovalec in je v pomoč pri ugotavljanju dejanskega dohodka davčnim zavezancem. Okrajni in krajevni ljudski odbori in njihove davčne komisije imajo nalogo skrbeti, da bodo sestanki vsestransko dobro pripravljeni in organizirani. Veliko vlogo pri tem imajo množične organizacije, ki morajo skrbeti za to, da so o sestanku obveščene najširše množice in da se onemogoči kakršna koli preprečitev njihove udeležbe pri teh razpravah. S pravilno izvedbo mno- Okrajna SKOJ-evska konferenca Enoina mladinska organizacija se bo razvijala v dahu slavnih tradicij SKOJ*a Skojevska konferenca trboveljskega okraja pozdravlja sklepe zgodovinskega V. kongresa KPJ, med katerimi je sklep o spojitvi Skoj-a z I-MJ v eno organizacijo. Konferenca, katera se ie vršila v nedeljo 3. oktobra v dvorani okrajnega ljudskega odobra, je pokazala, da je Skojevska organizacija trboveljskega okraja ostala zvesta svojim učiteljem, ki so že v stari Jugoslaviji delovali na utrditvi Skojevske organizacije. Konferenca je ugotovila, da Skojev- ikrvave borbe vse od leta 1919., ko se ie delavec boril proti kapitalističnim metodam izkoriščanja delavskega razreda. Življenje rudarja in njegove družine v pogojih stare oblasti je bilo trdo in žilavo. Neštete gladovne stavke ter upori, kateri so se vršili pod vodstvom Partije v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, so rodile že nešteto junakov, ki jih trboveljski rudatji ne bodo pozabili. Svetel vzgled današnji Skovjevski mladini je tovariš Organizator SKOJ-a v revirjih 1935, sedaj sekretar CK KPS, tovariš Miha Marinko ska organizacija častno izpolnjuje naloge, katere je pred njo postavila Partija ž.e v času predaprils/ke Jugoslavije, za čas narodno osvobodilne borbe in danes v povojni zgraditvi naše domovine. Konferenci so prisostvovali na demokratično izvoljen način delegati osnovnih organizacij ter organizacijski sekretar Pokrajinskega kom it etn Skoj-a tov. Hočevar )anez in člani okrajnega komiteta KPS. Tovarišica Lesjak Zvonika, organizacijska sekretarka okrajnega komiteta Skoj-a, je v svojem referatu podala zgodovino Sko jevske organizacije od njenega na stanika in poudarila vlogo Skoj-a v trboveljskem Okraju. Zasavski re vinii imajo za seboj stare tradicije žičnih sestankov bo izvršena politična naloga davčne odmere. Ce bo množični sestanek dobro pripravljen, bo tudi uspel. Množične organizacije in vodilni faktorji množičnega sestanka so dolžni množični sestanek pravilno usmerjati, da bo potekel vsestransko v redu. Krajevne in okrajne davčne komisije prevzemajo z letošnjo odmero nalogo, ki bo dobro opravljena le s pravilnim pojmovanjem vloge aktivista in strokovnjaka. Tovarišica Lidija Šcntjurc, — , . leta 1933 sodelovala pri utrditvi SKOJ-a v revirjih Talkin, sekretar Skoj-a v Trbovljah, ki je ob zverinskem nastopu On um' leta 1924. pokazal s svojim zadržanjem lik pravega Skoj-evca in člana Partije. Orjuna je v Trbovljah doživela poraz. Komunistična partija in Skojevci so takrat delali v silno težkih pogojih. Skojevci so brli povezani v trojkah ter jim je bilo tem olajšano ilegalno delo. Leta 1933.. v najhujši krizi, je v Trbovljah organizirala partija s pomočjo Skoj-a gladovno demonstracijo, v kateri so sodelovale žene in mladina, vodita pa je partija in Skojevci. Na zverinski način je takratna oblast zadušila to gibanje. Kljub terorju trboveljsko delavstvo ni klonilo. Na češu s j>nrtijo in Skojem je bilo organiziranih nešteto štrajkov in demonstracij. Straziki v jamah so bili velika preizkušnja pri kateri so se najbolje izkazala stovariša Kralj in Ciidmen. Ogromno truda in aktivističnega dela pri j>artiiskein mladin sfleem giban ju je v tistih pogojih vložila tovarišica Lidija Sentjurc ir Tončka Čeč. Stalno je tovarišica Li dija Sentjurc pomagala z nasveti in direktivami ter vnašala v mladinsko gibanje pravo jiartijsko linijo. Leta 1933. jo tovarišica Lidija Sentjurc obdržala na Dobovcu širšo Skojevsko konferenco, kateri so prisostvovali delegati iz raznih krajev Slovenije- Ta konferenca je bila velike važnosti za nadaljnji razvoj Skojevske organizacije v revirjih. S prihodom tovariša Mihe Marinka iz inozemstva v Trbovlje leta 1935. je KP. a predvsem Skoj vidno zaživel in se tudi organizacijsko utrdil. Tovariš Miha Marinko je tal zelo priljubljen med mladino. Hodil je j>o Skojevskih sestankih, držal študijske sestanke, govoril o Sovjetski zvezi, o organizaciji ter skrbel, da je imel Skoj v vodstvu najboljše partijske kadre. Takrat se je Skoj številčno pojačil in politično utrdil, lakratni sekretar mladine tovariš Holikraut Lojz je usj>ešno vodil borbo proti takratni oblasti in j>ravilno vodil mladino s pomočjo nasvetov Mihe Marinka. Revolucionarno gibanje KP in mladine je iz trboveljskih revirjev rodilo nešteto najboljših sinov naše domovine- Mod njimi tovariš Miha Marinko. Lidija Sentjurc, Janez Vipotnik, Lojze Hohkraut. Tončka Ceč, Vili Vresk, Salamon in diugi. Najboljši voditelji tokratnega r>roleta-riata še danes neomajno stoje na čelu delovnega ljudstva zn i/grod-njo socializma. Narodno osvobodimo, borba je dala vrsto najboljših borcev, preko 362 mladincev ie bilo v NOB. Prva in najvažnejša naloga Partije in Skoj-a po osvoboditvi pa je bila obnova naših rudnikov. Ustanavljali so se novi mladinski aktivi m z velikim elanom se je pristopalo obnovi naše porušene domovine. Mladina trboveljskega okraja je v velikem številu sodelovala pri. raznih mladinskih akcijah, saj je od osvoboditve pa do danes delalo na raz-. nih zveznih m republiških akcijah 1738 mladincev in mladink. Od teh se je vrnilo 162 udarnikov in 160 pohvaljenih. Mladinsko gibanje se je /ek) razmahnilo j>redvsem po centrih. Postavili so se rudniški komiteji Skoj-a. Po rudnikih so se začele ustanavljati mladinske številke kot Prvi zarodek socialističnega tekmovanja in načina proizvodnje. 4 novim načinom dela j>otom mladinskih številk je uspelo razkrinkati mišljenje nekaterih socdoldemolkra: tov, češ da se (»od tako slabimi Ekonomskimi in prehranbenimi pogoji ne more dvigati produkcija. Mladinske številke so dokazale s tem. da so dnevno razbijale norme, da ta trditev nekaterih ne drži Kakor se je naredil velik koraik nmprej pri delavski mladini, pa ie vodstvo Skojevske organizacije naredilo napako. do je posvečalo premalo pozornosti razvoju kmečke mladine. V letu 1948. se je nanovo pritegnilo nad 300 novih mladincev, vendar od vse zajete mladine jih je še vedno tretjina izven mladinske organizacije. Velik korak nanrej j>a je SkieiP V. kongresa o zlitju Skoja v LMJ. Na vse kritike in alarmantne vesti, ki so bile na terenu, smo odgovorili s tem, da smo takoj pristopili k izvajanju sklepov V. Kongresa KPJ. Do danes je izvedena združitev v 19 grupah Skoj-a. Vendar je potrebno ugotoviti, da se je premalo tolmačilo mladini o pomenu zlitja Skoj-a z mladino. Zato se postavlja v pred vse Skoj-evske grupe, da takoj in povsod pristopijo k izvajanju sklepov in na ta način zaktivizirajo mladino za izvrševanje že sprejetih obveznosti za Kongres Skoj-a. V diskusiji so mladinci govorili o večji povezavi delavske mladine s kmečko, kar je predvsem poudaril mladinec Oberžan. da se je premalo pažnje posvečalo izbiri kadra za rudarsko šolo v Trbovljah. Mladinec iz gimnazije Trbovlje je govoril o borbi proti klerikalizmu, kateri ima še zelo močne pozicije na gimnaziji. Njihov aktiv je sklenil, da v času pred kongresom tekmuje in s tem dokaže svojo predanost partiji. Tekmovala bodo v tem, da bodo preštudirali delo V. kongresa in priteO; nili 95?/» vse mladine. Organizirali bodo marksistični krožek, v kultur no skupino bodo zajeli 65 % vse mladine. Za zadružne domove bodo dali 7 kulturnih prireditev, in izvedli khkoatletsko tekmovanje in šahovski turnir. Tovarišica, kj je govorila o pionirski organizaciji je obenem napovedala, da tudi pionirji tekmujejo v počastitev kongresa Skoj-a Mladinec iz Vzhodnega obrata rudnika Trbovlje je poudaril nepravilen odrvos uprave pri pomoči mladinskim številkam. Mladinci so pripravljeni, da tekmujejo, vendar se jim ne nudi pomoči. Mladinec - rudar iz Doberne je govoril o delovanju mladinskih številk, katerih so v letošnjem letu ustanovili 5 in z uspehom delujejo. V počastitev kongresa Skoj-a so mladinci sprejeli sledeče obveznosti: V mladinsko organizacijo bodo pritegnili čim več mladincev, 100% bodo posečali teoretični in praktični pouk. poživili bodo študij s pritegnitvijo novih mladincev. Pri gradnji zadružnih domov bodo naredili 300 prostovoljnih ur. Vse mladinske številke in brigade sc obvezujejo, da bodo še z večjim elanom pristopile k izvrševanju nalog za dosego plana. Mladinci iz Doberne so ostro obsodili postopanje češkoslovaških oblasti proti mladincem, ki so bili v Češki. Tov. Grešak iz Radeč ie govoril o delu s kmečko mladino in poudaril uspešno delovanje aktiva llotemež. Član štaba delovne brigade »Mihe Marinka« je poudaril, da se je dosedaj nudilo premalo pomoči tej brigadi, ki gradi cesto Zagorje—Trbovlje in ki nosi naslov tovariša Mihe Marinka, kateri je to cesto gradil 193/. leta. Tovariš Hočevar Janez organizacijski sekretar Pokrajinskega komiteja Skoja ie nakazal smernice in naloge za bo doče. Sekretar okrajnega komiteja KPS Trbovlje pa je delegatom želel še nadaljnjih uspehov pri njihovem delu. Izvoljen so bili najboljši Pri volitvi delegatov za kongres SKO)-a so bili izvoljeni tovariš Janez Hočevar im tovarišica Lesjak Zvonka. Ob zaključku so bile sprejete resolucije tovarišu Mihu Marinku, v kateri delegati konference izražajo globoko zahvalo za delo pri utrditvi Skojevske organizacije v revirjih in obljubljajo še večjo pripravljenost pri izvajanju planskih nalog. Konferenca je sprejela važne sklepe, ki bodo brez dvoma mnogo pripomogli k utrditvi organizacije in ki bodo obenem na.jlepša priprava revirske mladine za kongres SKOI-o Obveze brigade Miha Marinka, spredete na čast IV. kongresa SKOJ-ji Nova uredba o plačah delavcev in nameščencev v rudarstvu Je naletela na dober odmev Trbovci je, 1. X. 1948. — V petek 1. X. se je vršila v Trbovljah širša konferenca vseh rudnikov Slovenije. Na konferenci so 6e zbrali direktorji viseli rudnikov in zastopniki sindikalnih podružnic. Sklicana je bila na [»hudo Republiškega odbora rudar-ev in Ministrstva za delo pri vladi ,RS z namenom, da se prouči problematika na terenu v zvezi z novo uredbo o plačah rudarjev. Predsednik odbora rudarjev je uvodoma pozdravil vse navzoče in naglasil važnost sklicanja konference. Tovariš Brici, zastopnik Ministrstva za delo, se je dotaknil vseh problemov, ki so nastali z novo uredbo na terenu ter poudaril, da je ž.e zvezno ministrstvo proučevalo predloge za izpopolnitev uredbe. Predvsem je nastalo vprašanje glede tistih rudarjev, ki so delali po več let v jama, pa so zaradi onemoglosti al potrebe službe bili premeščeni na zunanje delo. Po novi uredbi so bili oškodovani, na podlagi ponovne proučitvi se je izdala dodatna uredba. Do nove ujredbe v socialnem zavarovanju je plača teh delavcev ista kakor so jo imeli v jami. Če pa ima delo zunaj, ki je više kvalificirano, dobi pa še višjo plačo, poleg lega pa dodatek za neprekinjeno zaposlitev. Še podrobnejša pojasnila je nakazal ing. Štefe, ki je poudaril, da so nastale nejasnosti tudi pni tem, ker se n,j pravilno tolmačilo. Po novi uredbi 6e kategorizira delo, ki ga dotični opravlja, ne pa delavec. Po tem pravilu se postavlja pred vRe uprave dn sindikalne podrli/, niče, da posvetijo vso skrb dviganju in vzgoji kadrov. Delavec, ki dela na enem poslu pa nima pogojev za kategorizacijo, vendar je na istem poslu že vrsto let, se pusti na tem mestu s pripornim, da v določenem roku, ki ga predpiše poseli na komisija, naredi izpit in kategorizacija mn ostane. Uredba deli kopače v tri kategorije 1. kopači na mehaniziranih odkopih, 2. kopači na pol-mehaniziranih odkopih in 3. kopači na ročnih odkopih. Kjer je delno mehanizirano, se v»; kopači uvrstijo v VII. kategorijo. Vsi učni kopači so postavljeni v VI. kategorijo. Posebnost uredbe sc izraža v členu 13 in 14, ki predpisuje dodatek za stalno z,aposlcnjc onim delavcem, ki so imeli na dan 1. septembra 1948 doseženo službeno stalnost 1—5 let, kamor se všteje tudi čas, prebit v. NOV, internaciji, ujetništvu, šolanje, funkcije v ljudskih odborih. Osnovna pridobitev dodatka za stalnost je izvršitev vseh planiranih delavnikov od 1. septembra dalje, sicer pravica iz čl. 13 in 14 Uredbe za naslednji mesec ugasne. Isto velja tudi za dodatek za 10 letno in daljše službovanje. Tudj rudarjem repat rili rančem so prizna čas službovanja za pravice iz čl. 13 in 14 Uredbe ves čas pod okupacijo. Direktor Uprave Zasavskih premogovnikov je predvsem naglasil, da se pred uprave podjetij postavlja vprašanje, da v čtm večji meri poskrbijo za nabavo predmetov v prosti prodaji, ker se je z novo uredbo povečala tudi kupna moč rudarja. Poudaril je važnost dviganja in vzgoje novih kadrov. Celotna diskusija je pokazala, da je nova uredba o plačah delavcev v rudarstvu naletela na dober odmev. Zaključno besedo je imel predsednik Republiškega odbora rudarjev Slovenije tov. Piki, kii je zaključil uspešno konferenco s pozdravom: Vse sile za izvršitev plana v rudarski industriji! Ker je med tem časom izšla nova uredba kot dodatek k prejšnji, jo v našem listu v celoti objavljamo. Ta dodalek k uredbi nam jasno, peka-zuje skrb ljudske oblasti za našega delavca, zato bo tud« delavstvo v celoti razumelo vse postavljene naloge. Dodatek k uredbi o plačah delavcev v rudarstvu Brigadirji in brigadirke brigade »Mihe Marinka« pri gradnji nove ceste »Mihe Marinka«, ki se gradi iz Zagorja preko Slačniika v Trbovlje, so si zadali sledeče obveze: 1. Brigada se obvezujc> da bo n e. koračila dnevni plan za 15 %. 2. Da razhod brigade ne bo večii kot 6 ?/«. 3. Medsebojno bodo tekmovali v higijeni. 4. Napisanih bo 20 člankov za Sten-čas. 2 za Ljudsko pravico in 3 za Zasavskega udarnika. 5. Predvojaško vzgojo bomo po-sečali 100?/«. 6. Pri jutranji gimnastiki in vseh fizk ul turnih urah se bomo odzvali 100 ?/o. Odigrane bodo 4 medsebojne Trbovlje, 1. oktobra. — Zasavski premogovni bazen kljub prizadevanju delovnega kolektiva vseh treh rudnikov v mesecu septembru ni dosegel predpisanega plana za 3%. Plan aa mesec september je bil znatno višji, ker sc je planiralo tudi ves zaostanek prejšnjih mesecev in še vso produkcijo, ki bi jo moral dati rudnik Moravce. S pravilno rešitvijo mobilizacije delovne sile se je nedoseganje plana stalno zmanjševalo, lio-čim je bil 15. septembra celotni bazen še 8.1*/» pod planom, jc to do konca meseca zmanjšal na 3%. Prve dtni meseca septembra je bil plan vsoh treb rudnikov v nevarnosti zaradi pomanjkanja delovne sile, vendar so uprave rudnikov pridobile novo delovno sik), kar je omogočilo, da m je ta primanjkljaj zmanjšal. 00 posameznih rudnikov so rezultati sledeči: Trbovlje 3.5*/« pod pla- teknie v ngometu in 2 tekmi v odbojki. 7 Obvezali smo se, da bomo imeli do začetka 4. Kongresa SKOJ-a 4. študijske krožke, 4 čitulne krožke m 4 politična predavanja. 8. Napovedujemo vsem brigadam širom Slovenije v vseh teh panogah tekmovanje. Brigadirji in brigadirke brigade »Mihe Marinka« iz črnih proletarskih revirjev, zavedajoč se važnosti izgradnje ceste iz Zagorja v Trbovlje, bomo napeli vse sile’ da prekoračimo zadane si obveze ter s tem pripomoremo k izgradnji naše drage domovine in boljši izvršitvi petletnega plana. Brigadirji in brigadirke — gremo z. geslom naprej: »Vse sile za izgradnjo petletke!« nom, Zagorje 2.6°/o in Hrastnik, za 2.4% pod planom. V rudniku Trbovlje je dosegel plan edino zapadtn obrat, ki je za 0.9% nad planom, dočim vzhodni obrat in Dobrna Neža nista dosegla plana. V rudniku Zagorje je obrat Šemroik visoko pod planom 20.1%. vzrok temu so bili močni jalovinski vložki. Plan je dosegel edino obral Kisovec, ki je svojo planske težkoče prejšnjih mesecev premagal in presegel plan za 1.7%. Obrat Hotedež je 0.4% pod planom in otirat Podstrana, ki je vse mesece v letošnjem letu plan dosegal in visoko presegal, je v septembru 3.6% pod planom. Isto tako sta oba obrata v rudniku Hrastnik pod planom. Borba za plan bo v mesecu oktobru še bolj ostra, vendar so si zadali delovni kolektiv« posameznih rudnikov obvezo, da bodo do pričetka H. kongresa KPS dosegli predpisani plan. Na vprašanje podjetij in da bi se pravilno tolmačila nova Uredba o plačah delavcev v rudnikih, je izdalo ministrstvo za rudarstvo sledeča pojasnila k posameznim členom Uredbe Cl. 1 in 5 V novi Uredbi je osnova, da sc plača odreja po delu,. k; ga delavec opravlja. V to svrho je bila izvršena kategorizacija del, ne pa delavcev. Vodstvo podjetja pa je dolžno, da odkaže delavcu delo, k« odgovarja njegovim sposobnostim V kolikor pa to ne bi bilo mogoče iz kakršnega koli razloga, pripada delavcu plača od dela, ki ga opravlja. Izjemo tvorijo primeri, ko vriji jamski delavec zaradi bolezni, starost« ali invalidnosti lažje delo. Tem delavcem pripada plača po grupi, v kateri je doseženo delo, ki so ga opravljali do sedaj, poleg tega pa prejmejo še dodatek za neprekinjeno zaposlitev. Glede na navedeno, ostanejo vsi. odloki in odredbe o tem vprašanju v veljavj do objave novega Zakona o socialnem zavarovanju, ki bo dokončno reguliral problem onemoglih rudarskih delavcev. Kadar dela vec-ob rtu ik, zaposlen pri zunanjih delih, dela od časa do časa v jami, prejema plačo za to delo kot jamski delavec. CL 10 Pojem preddelavca se ne more istovetiti z nadzornikom, ki samo vodi in nadzira, ne opravlja pa dela svoje grupe. Cl. 10 se nanaša samo na delavca, ki opravl ja delo obenem z grupo, ki jo vodi. Oni, ki samo nadzirajo delavsko grupo, so nadzorniki in I prejemajo plačo urejeno s posebnim« 1 predpisi CL 13 in 14 Dodatek za neprekinjeno zaposlitev je predviden za delavee-rudarje, ki so izbrali rudarstvo za svojo stroko in stalni poklic. Vsako opuščanje in prekinitev dela v rudankem podjetju, v kolikor ni prekinitev potrebna radi službene potrebe, ima za posledico izgubo tega dodatka. Delavcem, ki so se ob ohjavi Uredbe nahajali v rudarskem podjetju, se priznava prejšnja neprekinjena zaposlitev pri tem podjetju. V kolikor je pri prejšnji zaposlitvi nastala izmena ali prekinitev, je uvaževana samo premestitev po službeni potrebi ali šolanje s strani podjetja ali pristojnega organa za razporeditev delavskih kadrov, kakor tudi ujetništvo, internacija, sodelovanje v NOV pod pogojem, da je prekinitev zaposlitve nastala zaradi ujetništva, internacije, vstopa v NOV in sodelovanje v borbi odnosno po osvobojen ju zaradi dela v ljudskih odborih, po tej prekinitvi pa se je vrnil delavec na delo v rudnik. Cas, prebit v ujetništvu, internaciji, narodno osvolio-dilni vojni, kakor tudi v ljudskih odborih. se smatra pod navedenimi pogoji kot neprekinjena zaposlitev Rudarjem-repa Irci rančem je priznana zaposlitev v rudniku pred repatriacijo. CL 15 Dodatek za delo pod izrazito težkimi okoliščinami je specialni dodatek, do katerega ima delavec pravico, če nastanejo tekom dela izjemne prilike. Težkoča dela je ea normalne prilike ž.e opredeljena s kategorizacijo del. Dela pod znatno težjimi pogoii, ki se pojavljajo na določenih mestih od časa do časa n. pr. voda, V meseca septembra a smo dosegli ol m slab /.rak, ogenj itd., pa niso zajeti v kategorizaciji. CI. 15 določa, du ne daje delavcu specialni dodatek samo tol ko časa, dokler dela v teli tz- azito težjih pogojih. Primere, ko pripada delavcem ta dodatek, odreja pas eh m pravilnik. Brez upoštevanja pravilnika se ne morejo izvajati določila 61 15. Podjetja, pri katerih se pojavljajo taki izjemni delovni pogoji, morajo dostaviti svoje predloge ministrstvu Cl. 16 Specialni dodatek od 25 do 40 din je predviden za strokovno delavstvo vseh strok, ki za razliko od delavcev po mestih in drugih lahko dostopnih sn naseljenih krajih, delajo in žive v pmljetjili v zapuščenih krajih, oškodovani po načinu prehrane -|n drugih materialnih potrebah. Alj bodo strokovni delavni nekega podjetja prejemali ta dodatek, bo določil minister in se brez njegove odločbe ta dodatek ne more izplačevati. Podjetje, ki smatra, da ustreza navedenim pogojem, mora zaradi izdaje odločbe predložiti obrazložene 1 redilo ge ministrstvu za rudarstvo jrredtop Cl. 17 Terenski dodatek lm urejen s posebnimi predpisi Pripominjamo, da se smatra za terensko tlelo ono delo, ki se po nulogu podjetja izvršuje začasno izven kraju stalne zaposlitve (preiskovalna dela m slično) Ne smatra se za terensko delo, če delavec dnevno potuje iz kraja stanovanja do kraja zaposlitve. Do izdaje nove Uredbe o terenskem dodatku (Sl. list FLRJ št 75/44)). Cl. 22 Nagrajevanje delavcev v smislu tega člena bo predpisano s posebnim pravilnikom. Po novi Uredbi o delavskih plačah v rudnikih prejemajo plačo jamski delavci in delavci, ki op i a vi ja jo zunanja dela ter dela eksploatacij.skih vrtanj, eksploatacije nafte in zemeljskega plina, navedena v Pravilniku o razporeditvi del v rudarstvu v grupe (SI. list FLRJ št. 80/48). Delavci pri zunanjih obratih rudarskih podjetij, ki opravljajo delo v drugih strokah n. pr. v gozdarski, gradbeni, kovinarski, metalurgijski itd., bodo prejemali plače po predpisih o plačah za dotične stroke. Ujetniki prejemajo plačo po določilih nove Uredbe s pripombo, da se jim izplača že kot doslej t. j. 30—50 dinarjev od plače. Ostali dol plače, pri odbitku stroškov za njihovo obutev in obleko, pa gre v fond za obnovo domovine. D&fawec fecs elektrike Dopisi iz našltli krajev Hudnik HrosZadružncm domu« z dne 30. junija 1948 je bil objavljen pod naslovom »Alj je ostalo tekmovanje v trboveljskem okraju le na papirju« dopis, v katerem se očita tov. Trotovšku da z različnimi parolami ustvarja meu ljudstvom odpor za gradnjo zadružnega doma na Dobovcu. O zadevi smo se informiral« in ugotovili, da je ta očitek vsestransko neresničen in da tov. Trotovšek ni nikdar nasprotoval ali celo oviral gradnje zadružnega doma. S tem ‘a očitek preklicujemo in dajemo tov. Trotovšku, ki se trudi po svojih močeh ?a gospodarski dvig Dobovca, zlasti za elektrifikacijo teh krajev, polno zadoščenje. - Sistdfelss® gRedsIfies v v nml Dolu Sindikalnega gledališču n prenehalo s koncem pretekle sezon-' Takoj po zadnji predstavi so se pri čelu prerešetavnti različna vn/.n; vprašanja, ki se tičejo vseh panor gledališču. V prvi vrsti se je po drobno obravnavalo vprašanje obno vitve odra in dvorune v Delavskem domu, kjer itna sedaj gledališč' svoje prostore. Po pregledu vseh nu Črtov in predlogov se je usvojil minimalni program in sicer preslikunje dvorane in delna preureditev odra Oder je res v takem stanju, da ji preureditev nujno potrebna. Z ozirom na nizke zneske, ki so na raz polago v te svrhe, se bo položil nn odru nov pod, razširila in zvišala se bodo vrtita iz odra v zadnje prostore preuredila se bo električna napeljava in razsvetljava ter nanovo zgrudi' polkrožni prosconij. S temi deli s; bo oder vsnj delno usposobil za inscenacijo in igranje težjih del, ki si jih naše občinstvo želi. Tako se bo nekako zamašila vrzel in bo mogoče še delovati na tem odru do zgraditve novegn modernega gledališča v Domu kulture, ki se je pričel graditi v letošnjem letu. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je končno le pričelo renr^viratj v vojni porušeno stavbo bivšega »Društvenega doma«, ki bo v tekil te sezone urejena in bo tu na razpolago prostoren in upajmo tudi moderen oder. Ko so se prebrodile te 'ede programa za bodočo sezon le takoj v začetku je bilo vsei jasno, da se bo uvrstilo v program •no izmed Cankarjevih del. Končne e je režiserski zbor odločil / Hlapce« Delo je sicer obsežno i' zahteva izurjene igralce ter kompl -irano sceno s spremembami po vsa kem dejanju, vendar je obveljali načelo, da moramo nuditi našim ob 'skovalecm le kvalitetna dela. V tej gri Im zaposlen celokupen ansambel gledališča, režija in scena pa je poverjena tov Puternostu. S to igro bo verjetno gledališče odprlo ietošnj' sezono. Naslednja igra bo Nušičev; komedija »Žalujoči ostali«, ki je iz padla kot smo že omenili vsled čit .ovne stiske iz lanskega repertoarja /a to igro se jc odločil režisersk zbor iz razloga, da poda občinstvi: veselo, pn vendar duhovito prikazi) vanje grabežljivih značajev v borb /a dediščino umrlega »sorodnika«. Vsekakor bo igra po Cankarjevih »Hlapcih« nekak oddih, ki pa vendar ne bo zapeljal občinstva v triviul nost. Režijo in inscenacijo jc prevzel tudi zn to igro tov. Paternost. Kol nadaljnje uprizoritve so predvideni K. Simonovo »Rusko vprašanje« ali Ratajevo »Tuje dete«, Dickensov »Cvrček za ognjiščem« in domača »Mik lova 7,u!n« Zn te še ni določen datum in vrstni red norizoritve, nit: režiserji in it>.s,( enn tor ji. Vse to je št miMlCI i:il UUCI, IVU av» ac n I i i J i m i ::;ii n iui j i. t «•'* jv- težave, so se pričela posvetovanja | stvar podrobnega študija. Mludinski n pionirski del programu se je p., verilo tov Milku Raku, ki že studim ' mladino »Uroke«. Igra bo uprizor na predvidoma v drugi polovic: ktobra. Za pionirje pa je sedaj nu rog ra m u Goljeva »Triglavska bnj a«. V načrtu sta dve mladinski ie Ive pionirski igri. S tem programom je dal režiserski zbor poudarek na nladi naraščaj ki si ga mora in hoče /gojiti za bodoče naloge gledališča lavno v tem pogledu je nastala p> lsvoboditvi veliko vrzel, ki se jo nora v najkrajšem časti temeljito zamašiti. Ne samo vzpon, temveč tud obstoj našega gledališča je odvisen d tegn nadvse važnega vprašanja Temu vprašanju bi morale posvetit; oažnjo ne samo mladinska, temveč udi vse ostale množične orgnnizn-• je. Potreba za mladimi kadri, ki je »ereče vprašanje v naši industriji je ravno tako osnovni problem našega gledališča. Združiti vse mladi 'deološko zdrave in sposobne Ijud ■:i pa ljudi, ki imajo veselje in resno voljo ter ljubezen do gledališkega dela in ustvarjanja, je prva nalogu našega gledališča. Ponovno poudarjam, ne samo našega gledališča, ampak vseh organov naših ljudskih oblasti, posebej prosvete, vseh naših množičnih organizacij in dolžnost vseh podjetij v našem območju je. da navajajo mladino k resnemu izven,sl užbc/ieinu delu, ki bo razširjalo njihovo obzorje ter pripomoglo k dvigu kulture in prosvete v našem kraju. Le tak postopek nam bo omogočil reden in nemoten obstoj gledališča. Program gledališča jc izde- ,in sedaj samo za prvo polovico sezone. O drugi polovici in o morebitnih spremembah bomo še naknadno poročali. Poleg rednega dela za novo sezono se pripravlja gledališče v okviru SKUD »Lojze Hohkraut« za ekmovanje v Mariboru po razpisu SKUD »Angel Besednjak« oz. Glavnega odbora ESJ za Slovenijo. Tu hoče nastopiti z delom, ki obravnava ;odobno problematiko. V to tekmovanje bo Sindikalno gledališče vložilo ves svoj trud fn vso svojo sposobnost, ker hoče pokazati naši široki javnosti, da se v naših črnih revirjih :ie bije samo ogorčena borba za izvršitev gospodarskega, temveč tudi knlturno-prosvetnega načrin v okviru petletke. Edino boleče vprašanje, ki je ostalo zaenkrat še nerešeno, je tehnični personal ozira. Vsekakor bo tudi treba načrtno pristopiti k temu vprašanju in ga rešiti tako kot Sindikalno gledališče kot reprezentativno gledališče Zasavskega bazena zasluži. Zainteresirati bo treba za to delo mlade kadre, ki se vzgajajo v raznih strokovnih šolah, da bodo posvetili svoj izvensluž.beni čas tehničnemu odrskemu delu. Končno pa smatramo, da je današnje Sindikalno gledališče le nekaka prehodna stopnja k stalnemu gledališču, ki bo imelo vsa* del svojih sodelujočih honoriranih. Upamo, da bo občinstvo, ki je bilo zvesto v pretekli sezoni, ravno tako obiskovalo predstave v tej sezom in s tem moralno in gmotno podpiralo stremljenje skupine idealnih ljudi, ki tvorijo trden kader gledališkega udejstvovanja v trboveljski dolini. J. P. Otvoritev nove šole na Sv. Planin! Nova šola na Sv. Planini V trboveljskem okraju beleži šolstvo na polju obnove nov uspeh. Po osvoboditvi je bilo v trboveljskem okraju iO šol porušenih. Večina teh je že obnovljenih, nekaj pa se jili še obnavlja, oziroma zida na novo. Med temi Jotami je tudi šola na Sv. Planini, ki |e bila pravkar dograjena, v nedeljo, 3, oktobra t>a je bila izrečena svojemu namenu in slovesno otvorjena. Razvoj lote te prav svojevrsten. Sprva je stala šola prav na vrhu Sv. Planine. Kasneje se ie umaknila nekoliko niže v kmečke domove, tik pred okupacijo pa |e pričela bivša občina zidati šolo na mestu, kjer stoji danes, dozidala pa ie samo temelje. Takoj po osvoboditvi je nova ljudska oblast nadaljevala z delom in daiiiis stoji kot sad njene prizadevnosti in neumornega dela šolskega upravitelja tov. Žagarja ena najmodernejših gorskih šol v Sloveniji na lepem kraju pod vrhom Sv. Planine. Otvoritvi je prisostvovalo poleg domačinov mnogo gostov, zlasti iz Trbo- velj. Slovesnost je otvoril šolski upravitelj tov. Žagar, ki ie pozdravil zlasti zastopnika ministrstva prosvete tov. Pega in poverjenika za prosveto pri okrajnem ljudskem odboru tov. Ferlugo in vse ostale. Tov. Beg je v kratkih stavkih prikazal pomanjkljivo zanimanje pred-aprilske Jugoslavije za vzgojo hribovskih otrok, nato' pa sedanje prizadevanje ljudske oblasti, ki stremi za tem, da' da vsakomur čim širšo izobrazbo, ki je danes potrebna, da bomo čim-prej izgradili socialistično državo. Po govorih ostalih zastopnikov je mladinski pevski zbor trboveljske gimnazije zapel več pesmi, delavska godba iz Trbovelj pa je odigrala himno s čimer ie bil slovesni del končan. Nova šola na Sv. Planini pa je odgovor vsem nergačem ir. razdiralcem naše enotnosti, da gremo pod vodstvom KP in njenega voditelja tov. Tita s podvojenimi silami v socializem. Proglasili so prve udarnike Trbovlje, 4. okt. 1948. Uslužbenci mestnih gospodarskih podjetij Trbovlje so imeli v soboto 2. oktobra svoj prvi veliki praznik. Proslavili so svoje prve udarnike. V mali dvorani restavracije MLO so se zbrali uslužbenci proizvodnih podjetij, da počastijo ta brvi dogodek. Po otvoritvenih besedah tov. Škrinjarja je upravnik podjetij Adlešič Peter razdelil udarnikom tov. Lapajne Slavkotu, Špan Martinu, Pešl Jošetu in Pavlcnč Antonu nagrade ter jim čestital. Poleg udarnikov pa je biio pohvaljenih še preko 50 marljivih delavcev iz čevljarske, krojaške, šiviljske, gostinske in frizerske stroke. Vsi tl so sprejeli za svoje zalaganje v delu primerne nagrade. V imenu osvobodilne fronte je govoril tov. Šuštar, ki je poudaril, da naj tem prvim udarnikom v komunalnih podjetjih okraja sledijo še ostali. Naš odgovor vsem klevetnikom in godrnjačem pa naj bo podvojeno delo za čimprejšnjo izgradnjo socializma. V imenu Mestnega ljudskega odbora jim je čestital tov. predsednik Zupančič, ki jim je želel še nadaljnje uspehe. Obsodil je klevete proti našemu vrhovnemu vodstvu ter so vsi navzoči obljubili, da bodo posebno še sedaj v času pred I. kongresom enotnih sindikatov in II. kongresom KPS, še podvojili svoje napore pri doseganju planskih nalog. Več sočutja do bodečih mater Mati je živo bitje, na katerem slonijo bodoče generacije, na katerem sloni obstoj človeštva na zemlji. Vloga, ki jo igra mati v življenju, je ogromnega pomena. Na žalost se danes še poedine žene ne zavedajo odgovornosti matere, čuta matere in vsega, kar je z njo v zvezi. Ljudska oblast zelo ceni žene, ker z ljudsko oblastjo so postale ravno-pravne z ^moškim. Posebno pa se cenijo bodoče matere, katerim se tudi po zakonu daje prednost, vendar pa se ta prednost večkrat ne prizna od poedi-nih »nasilnih« žena, katere zna ravno-tako doleteti ta čast, da postanejo bodoče matere in da si na podlagi tega iščejo tiste pravice, katere pripadajo takim ženam. Povsod se poudarja, da bodočim materam ni treba čakati v vrsti, pa naj si bo to v trgovini ali kjer koli, vendar pa poedine naše žene v Zagorju tega ne priznajo in stoje na stališču, da na jvsak čaka v vrsti, pa nai si bo to mlad ali star, zdrav ali bolan. Med ženami se najdejo tudi take, ki ne izkoriščajo to bodočo materinsko pravico in čakajo, da pridejo na vrsto, pa čeprav celo dopoldne, zato se pa najdejo drugi, ki samo naročijo skozi vrata kaj želijo in se jim takoj da na stran in še takšni, ki pod pretvezo, da so v »službi« takoj zahtevajo, da se jim postreže in ne gledajo, če je bila na vrsti bodoča mati, ali kdo drugi. Priporočamo tovarišici »O. A.« nai bo drugič bolj pazljiva in naj ne dela nalašč nikakih izjem in naj se drži svoje službe, vse ostalo pa naj kupuje po svoji službi. Ce bi vsi ljudje iz produkcije leteli po svoja živila za časa službe, potem ne bi nikdar dosegli petletnega plana. Torej če hočemo biti novi ljudje, se moramo tudi vzgajati v novem duhu. Zagorsko prebivalstvo sc zgraža nad starim protekefonaštvom, pa naj si bo to v mesariji ali kje drugje, kakor tudi nad tem, da poedine žene nimajo sočutja do bodoče matere. Pravična kazen Izpred sodišča Škodljivec in saboter Berlizk Martin iz Zidanega mosta sc je tc dni za- zaviranja izvajanja planskih nalog. Berlizk Martin je kot obratovodja apnenic v Zidanem mostu zagrešil vrsto kaznivih dejanj. Za časa okupacije je bil zvest pristaš Nemcev ter tega prijateljstva tudi danes ni nikjer zanikal. V času okupacije je bil tolmač ri zasliševanju poštenih Slovencev, atere so nemške oblasti preganjale. Ke.r je znal svoje delovanje za časa okupacije spretno prikrivati, se mu je posrečilo, da je pr osvoljodiitvl prišel na mesto obratovodje. Kmalu pa je pokazal svojo sovražnost proti novi državi in izgradnji socializma pri nas. V času, ko je tovarna stala pred težkimi problemi, kje dobiti potrebni material za razne popravke, obratovodja, ki je imel v skladišču potrebni material, istega ni izdal, ampak ga je prikritega držal v skladišču. Tako je tovarna morala iskati material vsepovsod, s čimer se je pod,race vala proizvodnja, on ga je pa imel lopo deponiranega v skladišču. Na ta način je oviral normalni razvoj obrata. Ni vo- Idil nobene brige o štednjč; predčasno I je dal pogasiti peči, tako da so ostale pri odpiranju peči veliko količine ne-žganega apna. Pa tudi na drugi način je hotel prikriti svoje sovražno razpoloženje; vrinil se je v sindikalno podružnico, kjer jc sprejel mesto referenta za kulturo in prosveto, vendar svojih nalog ni izvrševal. Ni hotel sprejemati v svoj obrat delavce-borce, ki so bili demobilizirani, hal sc je, da bi kontrolirali njegovo delo, zato jiih jc tudi odklanjal. Odklanjal pa je tudi mladince, ki so se izkazali kot zavestni borci za izgradnjo socializma na raznih zveznih in republiških akcijah. Cisto razumljivo je, da je sprejemal v tovarno samo delavce, ki jih je lahko podvrgel svojemu vplivu, da se je laliko obdržal na površju in s 6vojim sabotiranjem čim več škodoval skupnosti. Budnost delavcev in organov oblasti je preprečila njegovo protiljudsko delovanje. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom. Ta primer maj služi v opozorilo vsem tistim, ki še danes nočejo razumeti potrebo, posvetiti vse sile za Itoljšo in srečno bodočnost mas vseh. Fizkultura in šport SŠD Sobota: SŠD Rudar JU (J:5l) SŠD SOBOTA : SŠD RUDAR 3:3 (3:1). V nedeljski prvenstveni nogometni tekmi za prvenstvo Slovenije se je trboveljski Rudar sestal z SŠD Soboto, ki trenutno vodi v prvenstvu. Za tekmo jc vladalo v Trbovljah in okolici veliko zanimanje saj se je zbralo na stadionu SD Rudarja preko 1500 obiskovalcev, kateri pa niso bili zadovoljni z igro domačega moštva, ki je ta dan prav slabo igralo. Moštvo Rudarja je nastopilo v sledeči postavi: Tauš, Butkovec, Žaubi, Tole, Vodišek, Sori, Hudarin, Kos, Florjane, Koncilija in Opresnik. Pričetni udarec ima Sobota, toda iniciativo prevzame takoj Rudar, vendar sc je akcija pred golom Sobote končala brezuspešno. Prvili 10 minut sc igra nikakor ni mogla umiriti, vendar je v 10. minuti dosegel Rudar vodstvo po šorlu, ki je z glavo poslal žogo v mrežo mimo presenečenega vratarja. Pri tem sc je vratar Sobote poškodoval ker je nerodno padel in moral zapustiti igrišče, vrnil pa se je tekom 10 minut. Minulo za tem jc So- bota izenačila 1:1. V 30. minuti je p« krivdi Vodiška in delno vratarja Sobota povišala na 2:1. Rudar se nikakor ne znajde. Vkljub terenski premoči so se vsi njegovi napadi končali brezuspešno, ker napad ni znal izkoristiti povoljmih situacij, temveč se je spuščal v nepotrebno kombinacije pred golom Sobote. V zadnji minuti prvega polčasa je Sobota povišala na 3:1. V igri drugega polčasa jc Rudar stalno napadal in v 12. minuti doseže Iludarin najlepši gol dneva in zmanjša rezultat na 3:2. Nato jc zopet v 20. minuti uspešen Opresnik, ki z glavo pošlje mirno presenečenega vratarja. Po rezultatu 3:3 se je bila borba za zmago, vendar se rezultat do konca ni spremenil, čeravno je Rudar imel možnosti, da si pribori dve dragoceni piki. Moštvo Sobote se je predstavilo trboveljskemu občinstvu v najlepši luči in pokazalo ■ svojo igro, da upravičeno vodi v prvenstvu I. Slovenske Ige. Šorli 1 je prav dobro Gvardjančič iz Ljubljane in ni imel težkega posla radi lepe in mirne igre. I. skupina: Sobota 4 2 2 0 12:5 6 Rudar 4 2 2 0 14:8 6 Polet 4 1 2 1 11:8 6 Železničar (M.) 4 2 0 2 10:7 4 Kladivar 3 1 1 T 3:3 3 Nafta 4 1 1 2 8:14 3 Udarnik 4 1 0 3 5:6 2 Železničar (Lj.) 3 0 2 1 5:7 2 Prcletarec-Zagarje: Tržič 6:2 (4:o) V prvenstveni tekmi II. skupine je Proletarec zasluženo premagal borbeno moštvo Tržiča c 6:2 (4:0). Igra jo lnila lepa in zanimiva. Gole so dali Vipotnik 5, Ko rent 1 za Proletarca, za Tržič pa Puškareviič 1 in Žujevič 1. — Sodil jc Grošelj iz Maribora. Proletarec II. skupina: 4 3 0 1 13:6 6 Gregorčič 4 3 0 1 18:11 6 Krim 4 2 0 2 9:5 4 Gorica 3 2 0 1 6:6 4 Postojna 3 2 0 1 6:7 4 Tržič 4 1 0 3 11:7 2 Ločam 3 1 0 2 4:7 2 Prcdilcc 3 0 0 3 4:12 0 Ali že veste da se je zadnje čase zelo udomačila navada, da se pred trgovinami s tekstilnim blagom vijejo dolge kače, tako zvanii ropi, ter da so nekateri tako iniciativni, da gredo že zvečer čalkati, pa še nc pridejo na vrsto, ker preje zmanjka blaga, ki je izginilo neznano kitm; • | da se dobi steklenina najlaže in najbolj poceni na mitingi]). Na mitingu v Praprotnem je zmanjkalo, samo 38 litrskih steklenic. Opozarjajo se vsi, ki so jih pomotoma odnesli' s seboj, da jih lahko vrnejo; da v torek 5. t. m. 30 ljudi ni dobilo voznih kart na trboveljski postaji in so morali plačati kazen po 30 din. Is{o se je najbrže zgodilo tudi v Zagorja, kajti avtobus jc pripeljal zadnji trenutek na postajo, ko je vlak že stal; da bi bilo treba za hitrejše poslovanje nove menze na Vodah n avtu vlili še eno moč; da so v bivši restavraciji MLO na Vodah načrtno redili podgane; da sc v Trbovljah delijo stanovanja še vodno po osebnih simpatijah; da se mnogi v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku sprašujejo, po kakšnem ključu so se delile otomano; da ravno isti želijo odgovor na zadnje vprašanje in sicer v drugi rubriki SREČKE DRŽ: RAZREDNE LOTERIJE FLRJ dobite prt tov. DOLNIČARJU FRANCU, Loke Štev. 156 ali pa pišite na naslov; JUGOREKLAM LJUBLJANA Uredništvo Trbovlje Uprave Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana