‘ZcJojJfki TEDNIK Aktivno se vključimo v razprave TRBOVLJE, 8. NOVEMBRA 1962 • ŠTEVILKA 46 LETO XV « 20 din Veliki uspehi hrastniških steklarjev (ma) HRASTNIK - Hrast-niški steklarji so predvideni proizvodni načrt za mesec oktober presegli za 28,9 odstotka in to z večjim prizadevanjem in s pomočjo nove peči. V mesecu oktobru je Steklarna dosegla 227,911.000 din realizacije, kar je doslej največja dosežena mesečna realizacija v vsem obstoju Steklarne. Prav tak rekord so dosegli tudi pri izvozu ,saj so v oktobru izvozili kar za 64.000 dolarjev izdelkov. Hrast niški Steklarni je us- pelo kupiti potrebne specialne šamotne bloke in zato zdaj že opravljajo remont 5-tonske pretočne kadi, ki ga bodo zaključili v soboto; s 1. decembrom bo pa že stekla redna proizvodnja večjih količin rjavega stekla, za katero vlada na tržišču precejšnje zanimanje. Vzporedno s tem pa opravljajo v Steklarni tudi remont na stari 10-tonski peči, ki naj bi predvidoma spet začela z rednim obratovanjem januarja prihodnjega leta. S tem bodo znatno povečali proiz- Statut trboveljske komune (ko) TRBOVLJE - Na številnih sejah in posvetovanjih je občinska komisija za izdelavo statuta občine Trbovlje nedavno tega izdelala osnutek le-tega. Ze pri sami izdelavi osnutka statuta so sodelovali številni občani in ostali organi, ki so dali več umestnih pripomb in priporočil, ki jih ie komisija tudi vnesla v statut. Na ponedeljkovi sej! komisije je bilo sklenjeno, da se osnutek statuta objavi v informativnem glreilu trboveljske komune v četrtek, 15. novembra. Ob tej priložnosti vabi komisija vse občane in Iz vsebine f Občinske skupščine so odgovorne za pravilen razvoj ekonomskih In soc. procesov v komuni — stran 2 • Gibanje zagorske- ga gospodarstva v okviru planskih predvidevanj stran 3 • Urbanistični načrt . Trbovelj — stran 4 # Bralci pišejo -stran 5 S Kratke Iz naših krajev — stran, 6-7 # Športni tednik — stran 9 gospodarske organizacije, da prinesejo svoje predloge k osnutku statuta, tako da bo komisija na podlagi teh pripomb in javnih razprav lahko izdelala dokončen osnutek statuta. O dosedanjem delu komisije bo razpravljal tudi ObLO na prvi prihodnji seji in določil način in potek javnih razprav o osnutku novega statuta. Prve razprave o pred-osnutku ustave FSRJ v zagorskih delovnih kolektivih (ma) ZAGORJE - V zagorskih delovnih kolektivih so že začeli * razpravami o pred osnutku nove Ustave FSRJ, Domenili so se namreč bili, da bodo najprej razprave na skupnih sestankih delavskih svetov, upravnih odborov, sindikalnih podružnic in osnovnih organizacij ZK, pozneje pa bodo organizirali še razprave med ostalimi člani kolektiva. Zdaj so že pripravili razprave na razširjenih sestankih v Industriji gradbenega materiala, v Gradbenem podjetju, pripravljajo pa jih v Zdravstvenem domu. V ostalih zagorskih gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah bodo pripravili razprave za člane organov samoupravljanja, vodstev sindikalnih podružnic in za člane OO ZK najkasneje do 15. novembra. vodnjo razsvetljavnega stekla, ki ga bodo namenili tako za domači trg, delno pa tudi za izvoz, za katerega imajo tudi že za prihodnje leto sklenjene, s kupci zadevne pogodbe. V soboto seja ObLO Hrastnik (ar) HRASTNIK - Občinski ljudski odbor v Hrastniku sklicuje za soboto, 10. novembra 1.1., sejo obeh zborov. Na njej bodo obravnavali 9-mcsečne planske uspehe in realizacijo gospodarskih organizacij v občini, nadalje analizo osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in zavodih v prvem polletju letošnjega leta. Odborniki obeh zborov bodo prav tako razpravljali o poročilu Komunalne banke, hkrati pa tudi obravnavali in potrdili gozdni načrt VPD Radeče. Enako bodo ob tej priliki razpravljali o nekaterih garancijah ter razrešili in na novo imenovali več tovarišev na odgovornih mestih. Na zasedanju Republiške ljudske skupščine v torek 30. oktobra je bil sprejet pred-osnutek nove ustave Socialistične republike Slovenije in dan v javno razpravo, ki jo bomo zaključili o tem pred-osnutku ob koncu leta — 31. decembra. Zdaj imamo na voljo za razpravo kar dva važna materiala — pred osnutek nove ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije in predosnutek nove ustave Socialistične republike Slovenije. In tako bomo lahko v prihodnjih dneh skupaj obravnavali oba predosnutka, čeprav ponekod menijo, da bi bilo naboj je najprej zaključiti ob okneu novembra oz. v prvih dneh decembra z razpravami o predosnulku nove ustave FSRJ, poleni pa začeti z razpravami o pred-ne bi bila najbolje, ker se osnutku nove ustave SRS. To določila v osnutkih navezujejo in je mogoče skupaj mnogo laže obravnavati vrsto zadev, ki zanimajo naše občane. Organizatorji javnih razprav o obeh pred osnutkih naj bi torej temeljito premislili, na kakšen način bodo pripravili razprave, da bodo uspešne, da bomo vanje vključili kar največ naših občanov in da bodo ti tudi aktivno sodelovali na teh razpravah. Dosedanje izkušnje okrog organizacij javnih razprav kažejo nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba čim prej odpraviti. V mislih imam namreč dejstvo, da smo vključili v aktivne javne raz- Pred dnevi sla sc mudila na Mrzlici tovarišica Lidija šent-jurc In Sergej Kraigher. Z zanimanjem sla sl ogledala tudi novo postojanko, ki jo gradijo marljivi planinci s prostovoljnim delom prave še vse premalo občanov. Res je, da delno zaradi tega, ker so ponekod organizirali te razprave v obliki suhoparnih predavanj in naštevanja členov iz predosnutka, kar prav gotovo občanov ne zanima. In zato tudi ni bilo — povsem razumljivo — mogoče doseči aktivnejšega sodelovanja občanov v teh razpravah. Po drugi strani pa tudi ugotavljamo, da je vrsta vprašanj, ki zanimajo občane. Zeto bi bilo umestno, če bi organizacijo javnih razprav v prihodn;e usmerili na način, da bi pripravili javne razprave za nekaj različn"h interesnih področij, kar bi nedvomno vplivalo na to. da ti se v javne razprave vključil večji krog občanov kot doslej in tudi bolj aktivno sodeloval v teh razpravah. Ena izmed neodložl "vih nalog prihodnjih dni j e t"di, da začnemo z organizclo javnih razprav med člani delovnih kolektivov. V nekaterih občinah bodo o pred-osnutku razpravljali še subjektivni faktorji (organi delavskega samoupravljanja, vodstev sindikalnih podružnic in elani osnovnih organizacij ZK) in bodo šele v sredini novembra začeli z razpravami med neposrednimi proizvajalci. Doslej smo pa tudi še vse premalo razpravljali o nuino-sti čimprejšnje izdelave osnutkov statutov delovnih organizacij. Čeprav se dejansko predosnutek nove ustave FSRJ, predosnutek ustave SRS, osnutki občinskih statutov in osnutki statutov delovnih organizacij dopoli' "u-jejo. je bila pravzaprav naloga izdelave osnutkov s‘atu-tov delovnih organizacij malce zanemarjena. Zdaj so sindikalne organizacije že začele opozarjali na nujnost szdela ve teh statutov in upati je, da bodo v vseh štirih zasavskih občinah v prihodn"ih mesecih v gospodarskih organizacijah posvetili izde’avi statutov vso potrebno pozornost. Pri tem velja omen;tl pobudo, ki jo je dalo trboveljsko Društvo pravn"kov, da bo pripravilo teze, iz katerih bo izhajalo, katera najvažnejša določila morajo vsebovati statuti delovnih organizacij. Naloga članov SZDL it vseh štirih zasavskih občin, še posebej pa članov ZK je* da se v naslednjih dneh aktivno vključijo v javne razprave in v njih tudi aktivlio sodelujejo. Seveda tol pa bila tudi prav, da bi občinski ljudski odbori Trbovlje, Zagorje ob Savi in Lilija čim-prej objavili osnutke novih občinskih statutov (po dosedanjem zagotovilu jih bosta občinska ljudska odbora Trbovlje in IJlija 18. novembra), da bi tako bile razprave še bolj popolne. M. L. Občinske skupščine so odgovorne za pravilen razvoj vseh procesov v komuni Na izredni skupščini Stalne konference mest v Titogradu, katere so se udeležili tudi predstavniki zasavskih občin, je bila na dnevnem redu med drugim prav zanimiva tema »Občinska skupščina v sistemu samoupravljanja v komuni". O tem vprašanju je govoril predsednik ljudskega odbora su-botiške občine, ki je poudaril: — V celotnem sistemu organov in organizacij, nosilcev samoupravnih pravic in obveznosti pripada občinski skupščini po univerzalnosti in značaju pooblastil specifično mesto. Občinska skupščina jc kot široko predstavniško telo najvišji organ družbenega samoupravljanja v komuni. Novost je pa sprememba v značaju občinske skupščine kot predstavniško telo. Skupščina ostaja še vnadnlje organ oblasti, vendar ima hkrati, bolj kot do- Komisija za izdelavo novega občinskega statuta je končala prvi del svoje naloge ter predložila osnutek vsem družbeno-pclitičnim organizacijam v trboveljski komuni. O osnutku statuta je že razpravljal tudi del političnega aktiva. V osnutku novega statuta občine Trbovlje, ki še ni objavljen .je predvideno, da občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva razvija svojo dejavnost pri uresničevanju smotrov in izpolnjevanju nalog v smeri spodbujanja iniciativnosti občanov pri proučevanju in obravnavanju političnih, gospodarskih. socialnih, kulturnih in drugih problemov komune. V nadaljevanju osnutka etatuta je rečeno, da Socialistična zveza delovnega ljudstva kot splošna družbeno politična in samoupravna organizacija občanov krepi socialistične družbene odnose, »ZASAVSKI TEDNIK,* glasilo SZDL Lilija, Zagorje Hrastnik, Trbovlje g Ureja uredniški odbor g Glavni urednik Slane ŠUŠTAR g Odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK g Tiska CP »Gorenjski tisk- v Kranju g Uredništvo in uprava TRBOVLJE, Trg revolucije 11/11; teirlon 80-191. poštni predal 82 g Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3 146 g Letna naročnina 320 din (z dostavnino) mesečna 600 din (z dostavnino) g Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo slej, vlogo organa družbenega samoupravljanja na področju občine. Poglavitna naloga občinske skupščine bo, da na svojih zasedanjih sprejema v političnem in gospodarskem pogledu sklepe za najprimernejšo rešitev za najbolj skladen gospodarski razvoj na svojem območju. V koreferatu je bil zlasti poudarjen pomen občinskega statuta in drugih predpisov občinske skupščine. Skupščina skrbi za sestavo ustreznih občinskih proračunov ter za najsmotrnejšo uporabo po njej zbranih sredstev in skladov; skrbi za gospodarsko planiranje v občini, potrjuje statute raznih delovnih organizacij, daje priporočila, skrbi za ustrezno ekonomsko politiko in tudi za najetje potrebnih kreditov. Korefe-rat se prav tako zavzema za večjo plansko disciplino, poudarjajoč, da je občinska skupščina dolžna vsestransko družbeno solidarnost in samoupravljanje: omogoča občanom in jim ustvarja pogoje za aktivno sodelovanje v političnem življenju in v raznih ustanovah ter organizacijah družbenega samoupravljanja; razvija socialistično zavest in konstruktivno kritično misel; skrbi za to, da se vsklajujejo osebni interesi s splošnimi interesi občanov in da se rešujejo vsi spori med temi interesi na demokratičen način; skrbi, da se vsklajujejo interesi občine z interesi širših — družbeno političnih skupnosti in s tem razvija načelo bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. Na sestankih Socialistične zveze občani lahko postavljajo vprašanja, ki jih zanimajo, in dajejo predloge za njihovo reševanje. Vsa vprašanja s področja dela državnih organov, ustanov in organizacij so lahko predmet javnega obratovanja, kritike in ocene s strani občanov na sestankih SZDL. Organizacije SZDL, občinska skupščina in drugi samoupravni organi so dolžni, da obravnavajo na svojih zasedanjih priporočila dela. Socialistična zveza delovnega ljudstva je politični nosilec priprav volitev za predstavniška telesa in ima pravico predlagati kandidate v skladu z zakonom o volitvah. Socialistična zveza delovnega ljudstva sodeluje z drugimi samoupravnimi organizacijami ter skrbi za njihovo krepitev in kadrovski sestav. J.-Savšek in nenehno kontrolirati poslovanje delovnih organizacij glede zakonitosti pa tudi glede racionalnosti poslovanja in tudi v tem smislu, kako se spoštujejo načela dobrega gospodarjenja, poslovne lojalnosti in interesi družbene skupnosti. V razpravi o vlogi občinske skupščine je posebno zanimiv kompleks razmerij: Občinska skupščina — delovna organizacija. — Treba je poudariti — je dejal tovariš Vukovič, da je prav na tem področju najteže kategorično opredeliti konkretne oblike vzajemnega sodelovanja in določanja vžajemnih pravic in obveznosti, da se z ene strani zadovoljijo interesi komune kot celote, na drugi strani pa spet zagotovi samostojne st in materialna Genova delovnih organizacij. V dosedanjih razpravah je bilo pogostokrat slišati bojazen, da bi ob prevelikem vmešavanju občinskih skupščin v posle delovne organizacije lahko okrnili pavico samouprave teh organ zacij. Dan je poudarek, da je občinska skupščina pri usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja z raznimi političnimi in ekonomskimi sredstvi tisti organ, ki je najbolj odgovoren za skladno razvijanje vseh ekonomskih in socialnih procesov v komuni. Breme te odgovornosti je moč nositi uspešno samo, če se sredstva ter politično in ekonomsko delova- (ma) HRASTNIK - Na področju hrastniške občine so pred konferencami krajevnih organizacij SZDL sestanki s člani SZDL po vaseh. Tako so bili doslej ie trije taki sestanki v Bobnu, prav tako pa tudi na Marnem, v Turju in drugod. Na teh sestankih razpravljajo e predosnutku nove Ustave FSRJ in o osnutku novega občinskega statuta, hkrati pa govorijo tudi o bližnjih konference krajevnih organizacij SZDL In volijo delegate za te konference. Fred dnevi so na področju hrastniške občine že končali z razširjenimi sejami z aktivi SZDL, na katerih so razpravljali o pripravah na konferencah krajevnih organizacij in sestanke podružnic ter o proučevanju predos-nutka nove ustave in osnutka novega občinskega statuta. V prihodnjih dneh bodo pa že začeli s sestanki podružnic krajevnih organizacij SZDL. Največ konferenc krajevnih organizacij SZDL bo 18. novembra, druge pa v dneh od 18. novembra naprej. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Hrastnik je v nje komune sprjemajo s polnim razumevanjem, konstruktivnostjo in politično zrelostjo. V drugem delu koreferata je dan poudarek organizacijskim oblikam občinskih skupščin in njihovih organov. Dosedanje razprave so pokazale, kako pisane so organizacijske oblike občinskih skupščin in njihovih orga- bre„ib ,okati,, ker M I, «“ KtilkSV vse večje potrebe po načrtni gradnji, ki ne bi kazila niti podobe mesta, niti ne bi povzročevala nepotrebnih iz kazilo urbanistično zasnovo mesta. V tej zvezi je bilo poudarjeno, da sc bodo od- Jasho je tudi, da je potrebno v tej zadevi več stikov z daljšani. Analiza je pa nuj- občani, gospodarskimi organe potrebna za izdelavo ur- nizacijami ter ostalimi čin:-j banisličnega programa Trbo- telji pri urbanističnih e»' * tr**™ dokumentacije in kaze po*, “ M St a iitrpuucLHim iz.- , • . , ffra„rnn r,nrvUd-,ntii2 njo privatnikov izdelalo na- ni interesa, akoravno ima v upravi podjetja v popol- služb nrodaio mesečnih slednje načrte: načrt za grad- podjetje le korist od tega. To danskih urah, tako da moraš vozovnic zadnjega dne v? njo enodružinskih hišic na zaradi tega, ker ima podjetje iskati zveze, da si tako vo- m€sccu kar na; bo objavile*' zovnico lahko preskrbiš, no na Vidnem mestu; ‘ i namreč da pošlješ ženo ali , , . kogar koli iz družine, da ti - da podjetje SAP pcoba* to vozovnico kupi. stl, k.rajevno iuristlcno P°s,°-i __ , valnico na Trgu revolucije/ Vendar se ti tudi lahko da ju-iiiduslrtjskvm podjetju so Čanje za 21%. To povečanje plačilo mesečnih prejemkov vršrla nrf)r]., ■ . . ze razpravljali o predlogu lia,, Hn.nnii 1.....,...i■. iisluvKPnr.«jj nA^.oiio n,. „n_ d ^ ^ plana za prihodnje leto. Sklenili so, da bodo prihodnje leto dosegli 340 milijonov din realizacije, kar po- Prihodnje leto 340 milijonov din realizacije (mu) ZAGORJE - Organi samoupravljanja v Lesno Prostor, kjer je bilo nekoč skladišče rudniškega lesa, je zdaj pust, saj so skladišča lesa prenesli na zunanji obrat. bodo dosegli brez povečanja uslužbencev podjetja. Po vo-števila zaposlenih, vendar zovnice so medtem prihajali zovmc samo škodila pridobe z rekonstruiranim polnojar- redni potniki ali njihove Učnemu ugledu podružnica ročnikom na žagarskem ob- žene oziroma naprošene osfe- SAP v Trbovljah Upam dal ratu v Zagorju, ki je pome- be, vendar jih na žalost ali u-a. nil do zdaj tesno grlo v po- jezo niso mogle dobiti, do- . 0je dobionamcrno večanju proizvodnje, saj so klcr se oseba ni vrnila iz pripc>ml}e pripomogle ne sa-: bili v podjetju ugotovili, da banke. mo k ureditvi zadostnega *P v samo Zategadelj se poraja vpra- števila avtobusnih zvez z m *«!« 1' JVrTa°Sla.*,e dn' ^anje' ali ne bi mogel ostati kraju, temveč tudi k ustva* Za prihodke leto^predvi- v upravi^podmžn^eSApIn °*MSOV d° P°ČT devajo v zagorskem Lesno prodajati te vozovnice da mkov’ kl n:,5° se na ustrezni Industrijskem podjetju pove- tako posameznim ljudem ne višini. Čanje izvoza rezanega lesa, bi bilo treba hoditi po nepo-'Z1^OZ,,, predviden<> trebnem prav na drugi konec 2.000 m> bukovine. Prihod- Trbovelj, da si kupijo me-njc leto menijo tako prvič sečno vozovnico, katerih .pro-izvazati tudi bukovino. daja je v korist podjetja in V Lesno Industrijskem usluga potniku, da mu ni podjetju v Zagorju ob Savi potrebno zbirati dnevnih voz- vec-Loke je pripravila eno-' računajo, da bodo do konca nih listkov za obračun stro- inpolmosečni šiviljski tečaj,-1 leta predvideni plan dosegli, škov ob koncu meseca. ki ga je obiskovalo kar 5® ob koncu oktobra pa je letni V korist podjetja in potni- žena in deklet in za katere*! plan že dosegel žagarski ob- kov predlagam glede prodaje ga je vladalo ves čas tečaja ral na Jesenovem. mesečnih vozovnic nekaj precejšnje zanimanje, Anton Kukoviča Šiviljs! i tečaj v Kisovcu (ma) KISOVEC - Krajevna organizacija SZDL Kiso* 1 8. 11. 1962 Ig Tri nove pridobitve (ma) LITIJA — Ob 29. novembru — dnevu republike bo-do v Litiji izročili namenu tri pomembne telesnovzgojne objekte. V bližini Predilnice dograjujejo nov strelski dom in strelišče za SD »Prcdilec«, na desnem bregu Save dograjujejo dom AMD Litija in ob Savi so pred dnevi asfaltirali košarkarsko igrišče (na sliki). Doslej so morali litijski košarkarji gostovati ob prvenstvenih srečanjih v Zagorju, poslej pa jim to ne bo Teč treba. Nov strelski dom in strelišče, dom AMD in novo asfaltirano košarkarsko Igrišče predstavljajo tri pomembne pridobitve za litijsko telesno vzgojo. O kvaliteti kruha in še kaj Med osnovna živila spada vsekakor tudi kruh. Trboveljski potrošniki se z njim preskrbujejo v zadnjem času največ iz pekarskih obratov, vedno manj kruha pa pečejo doma. Potrošnja kruha kaže, da ljudje raje kupujejo bel kruh kot črn. V obratu pekarne pri Kocjanu pečejo skoraj isto razmerje belega in črnega kruha kot pred podražitvijo, manj pa pečejo žemelj. Čeprav je ta pekarna zastarela in ne ustreza več sodobnim zahtevam glede pekovskih izdelkov, marsikateri dan ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto kruha. Osebje pekarne bi moralo kljub navedenim dejstvom bolj paziti na čistočo pri peki 25 din. Pristojni organ pa ni dovolil lake razlike v ceni, saj stane kilogram belega kruha 94 din. Govorim o kilogramu! Toda ali dobimo toliko kruha, kolikor ga plačamo? Ne vedno! Pregled je pokazal, da štruce kruha niso imele predpisane teže. Pri kontrolnem tehtanju 20 štruc belega kruha se je pokazalo, da se jc teža gibala pri eni štruci 2a 3 do 5dkg v škodo potrošnika. Ta kruh je bil star lc eno uro. Tudi črn kruh je imel 1 dekagram ali dva manj, le da je bil star že 12 ur. Osuši se, razumljivo. Da bo imel kruh v prodaji predpisano težo, je razumljivo, da je treba vzeti toliko icaia, kuuavi 100 dkg, ne P* ta 96 Torejteža, »"jj, J *vau‘ tela kruha ni a Samo teta kruha ni - - »amo od Peči in tudi od poklicnega karskem obrat0- >govir Dostava kn>6* . -»"vino se je v zadnj^u zakasnila, očitno • da en avto za dosta'-0’ , 81 imajo pekarne ..Velet'1' ^ v Trbovljah, ni do'0 1 razvoz kruha. Za nepraviln"510, Se večkrat pojavljajo atu pekarne pri Koti y’ e b^o morali odgovori, le zagovarjati pred o* sodnikom za Pre*trs N4-Ka Rudnik rjavega premoga Zagorje Izvaja obsežna regulacijska dela potoka Medija. De> struge potoka Medije od Laik proti Zagorju je že reguliran, korito pa obloženo s ploščami kruha. Dne 22. oktobra t. 1. je stranka kupila 2 kg belega kruha v omenjeni pekarni, ki pa jc bil higiensko oporečen. V kupljeni štruci je bila neka primes, ki ne sodi v nobeno živilo. Še enkrat: Krik planinca Gibanje prebivalstva TRBOVLJE Rodile so: Ivana Tomše iz Trbovelj, Žabjek 3 — dečka; Amalija Vresk iz Sklen-drovca 36 — dečka; Magdalena Baškovč iz Jarš 10 — dečka; Frančiška Zupančič iz Trbovelj, Vodenska 18 — deklico; Marjana Umek iz Trbovelj; Dobrna 17 — dečka; Alojzija Bučevec iz Zagorja, Prešernova 4 — deklico. Poročili so se: Rudolf Na-glav, upokojenec iz Trbovelj, Globušak 1, in Pavla BREŽICE Rodile so: Pavla Lopatič-Le-gan iz Zaprešiča — dečka; Nada Peterkoč iz Mosteca 24 — dečka; Ana Žibert iz Sred. Arta 5 — deklico; Katica Kelhar iz Laduča — dečka; Darinka Plazar iz Boštanja 19 — dečka; Angela Volčanjšek iz Volčja 9 — dečka; Marija Hočevar iz Brezovega 12 — deklico; Alojzija Spelko iz Rajca 7 — dečka; Ana Prah iz Dvorc 7 — deklico; Cilka Kunšek iz Čanja 6 — deklico. ce,' Cesta na grad 5, in Ana Jazberc, gospodinja iz Sevnice, Cesta na grad 5; Martin Brekan, mesar iz Bar-lingtona — Avstralija, in Alojzija Hočevar, krojačica iz Sevnice, Poljska pot 38. Izvršili' kontrnlm^organT’ ob" J 42. številki Zasavskega čine, jc pokazal marsikaj, tednika t dne 11. oktobra tl. Ugotovljena je slaba izpeka j® ktšcl na 12. str. lista čla-kruha in žemelj. Bel kruh Jc n<* anonimnega pisca poil preveč bled In nezadostno zgornjim naslovom. K vsebini tega dopisa pri po min ja- pečen ter ni imel dovolj zapečene površine. Tudi žemlje niso imele primerne oblike in so bile bledo pečene. Poslovodja pekarne je navedel-, da prejmejo včasih mo: Ob sončnih nedeljskih popoldnevih se radi oglasijo motorizirani obiskovalci v domu v Gorah s svojimi vo-_ , ,, , . ,, , , žili, ki se ustavljajo na pro- Justinck moko, ki mm. dovolj ®Pk. storih, ki je določen za par- in da je iz lake moke težko speči dober kruh. Ne primanjkuje moke, ven- kiranjc. Zaradi oddaljenosti parkirnega prostora od planinskega doma v Gorah pa dar med vrsto pekovskih Iz- šum motorjev ne moti osta- Repovž roj. Povšič, upoko- Poročila sla se: Milan Šetinc, jenka iz Trbovelj, Globu- strojni tehnik, in Marija šak 2; Nikolaj Pinterič, ab- Osojnik, uslužbenka, oba iz eolvent rudarstva iz Trbo- Sentlenarta. velj, Kešetovo 5, in Marija- Umrl je: Jože Zorič, kmeto-Magdalena Voje, študentka valee iz Župeče vasi 39 — dclkov ne moremo kupiti polbelega kruha, ki mu Je določena cena 90 din za 1 kg. Pekarni »Veležitnrja« v Trbovljah pečeta samo bel In črn ter ržen kruh zraven že- iz Trbovelj, Trg svobode 2; Franc Raspotnik, ključavničarski mojster iz Trbovelj, Trg svobode 24, in Marta Kosec, kuharica iz Trbovelj, Prvi maj 24. Umrla sta: Emil Pintar, otrok iz Trbovelj, Nasipi 36 - star 14 let; Berta Frece roj. Lovše, gospodinja iz Trbovelj, Ribnik 11 — stara 46 let. HRASTNIK Rodili sta (izven bolnišnice); Ivanka Bobek, gospodinja iz Hrastnika 349 — dečka in Angela Kekič iz Hrastnika 327 — dečka. Porok ni bilo. Umrla je: Marija Slokan roj. GoloUh, soc. podpiran-ka s Kala 9 — stara 87 let. star 86 let. melj in drobnega peciva, njem jutru rogovilila in Tudi belih polkilskih In če- vznemirjala tiho okolci«. trtkilskih štruc ne pečejo. Pisec članka ni navedel Uprava podjetja Je določila datuma svojega obiska v do-ceno za belo polkilsko štruco mu v Gorah, ker mu je zna-50 din, za četrtkllsko pa no, da oskrbnik doma vodi Umrli so: Jožefa roj. Blatnik, oskrbovanka doma počitka na Impoljci — stara 63 let; Frančiška Jazbec roj. Drvar iz Zabu-kovja 28 — stara 72 let; Avgust Svetlin, mizar iz Sevnice, Kolodvorska 10 — star 50 let; Marija Krajnc roj. Cvelbar, gospodinja iz Sevnice, Glavni trg 5 — stara 76 let; Franc Zupanc, mizar Iz Sevnice, Cesta heroja Maroka 10 — star 73 let. Iz Zagorja In Litije nismo prejeli poročila. SEVNICA Poročili so se: Boris Bonifer, šofer iz Ljubljane, Kodro-vo 12, in Murija Kosec, šivilja iz Ljubljane, Mala čolnarska 10; Bruno Plau-eteiner, mesar iz Sevnice, Glavni trg 45, in Ivana Božič, uslužbenka iz Sevnice, Cesta na grad 12; Milan Njegovan, šofer iz Čebra pri Delnicah, in Matilda Mastnak, bolničarka iz Ledine 71; Ernest Špan, delavec iz Sevnice, Florjanska 43, in Marija Mirt, po-liedelka iz Čanja 7; Stanislav Hojak, elektromonter iz Trnovca 19, in Ingcburga Wcrnig, blagajničarka iz Kidričevega 8; Martin Slap-šnk," delavec iz Kompolje 2, in Marjana Pevec, poljp-dclka z 2 i ganskega vrha 49; Ivo Kajič, kurjač iz Scvni- Tudi na Turju nad Hrastnikom urejajo velik plantažni sadovnjajr lih obiskovalcev. Vsakemu je nadalje znano, da sc motoristi še pred mrakom vračajo in zato ne more nihče verjeti »kriku planinca«, da bi »šoferska strast že v zgod- vpisno knjig0 iz katere bi se '* •<(» čas ovrgla trditev Osebna *s»kega planinca jc, v * j„ “Pravi obiskuje Pl®,, ffvae, **°ve postojanke. . bi flerH »skrb- ec« obiskovalk11 z Glede Prilfl^nic: DivJin» zahodom« n3S golev. Dvesto član»v Iva je -** 1 *• To je napravilo Iz*®* kolektiv, s «*■ postavitvi no#o udarniško in jolh * 8Jen- Zato: Dobrot _a„,' udarniško -val. da jc b'1 ' » «***> - Pri odhoduj „ieh(, * je trojica s, _Pt1za_ ,, r*z- družili in do!! bilo pri Izhodnih ' g/ui, r»z- b!lo troje *»> Je v Iznosu 36® la- sporeklu. P*®* dele osiall *° ^1$' je koj poravnan, šipe nadomc- , Ako hi bil pisec članka ščenc in zadeva rešena. res »ljubitelj naših planin«, Da pa nekateri ljudje ob kakor se je pod inkriminira-takih prilikah radi napravijo nim člankom podpisal, bi go-iz muhe slona, sc je prepri- tovo ne blatil po nemarnem čal upravni odbor planinske- delovnega kolektiva in druga doma sam, ko je pregle- štvene uprave, dal inventar doma In ga na- Iz vsebine drugega dela šel v redu. omenjenega članka je raz- Klub Elektro-Trbovlje tudi dela (ar) TRBOVLJE - Sindikalna podružnica podjetja Elektro-Trbovlje ima lično urejene prostore, v katerih sedaj deluje tudi klub z občasnim Programom. Klub je odprt za člane kolektiva in njihove svojce. Za sedaj je odprt dvakrat tedensko, in sicer vsak Četrtek in petek od 18. do 22. ure. Določili so tudi posebnega upravnika kluba. V programu kluba so predvideni tudi razgovori ter klubski večeri s predvajanjem raznih filmov. TEČAJ CIVILNE ZAŠČITE (ko) TRBOVLJE - Na pobudo oddelka za notranje zadeve pri ObLO Trbovlje je nedavno tega začel z delom tečaj civilne zaščite, ki ga obiskuje 80 občanov. Na točaju predavajo strokovni predavatelji o civilni zaščiti in njenih nalogah v miru in vojni; o vzrokih rudniških nesreč; o prvi pomoči ponesrečencem; o elementarnih nezgodah in reševanju; o Požarih ter vrsti ostalih ne-^eč in oblikah reševanja. Ta tečaj bo končan sredi decembra, nato se bo pa za-col drugi tečaj, ki bo zaklju-°°n konec januarja prihod- njega leta, nato bodo pa pripravili še specialni tečaj po strokah. S PROSTOVOLJNIM DELOM BODO UREDILI CESTO (ma) RADEČE - Vaščani Svibna nad Radečami so že nekaj časa vsi zavzeti za gradnjo nove ceste iz Svibna do doline Sopote. Po predračunu bi veljala zgraditev te nove ceste kar nad 14 milijonov din, vaščani pa Jo bodo zgradili za mnogo manj denarja. Mnogo lesa, ki ga rabijo pri gradnji ceste, so namreč podarili kmetje, prav tako pa vaščani Svibna v velikem številu sodelujejo s prostovoljnim delom. Predzadnjo nedeljo Jc bilo na prostovoljnem delu pri urejanju te ceste kar 50 vaščanov in so porabili za betoniranje mostu 150 vreč cementa. Skupen Izobraževalni plan (ar) HRASTNIK - Krajevne organizacije SZDL v Hrastniku so že napravile načrt izobraževanja v svojih organizacijah, prav tako pa so ta načrt izdelale tudi tamkajšnje Svobode in prosvetna društva v občini. Da sc ti načrti in programi vskladijo in vidno, da sc pisec »požvižga« na vse svetle strani planinstva in da potemtakem to ni bil »krik planinca«, temveč skovik dolinca! UO Planinskega društva Dol pri Hrastniku doseže potrebna enotnost, bodo to vprašanje obravnavali na posebni seji, ki se je bodo udeležili zastopniki občinskega odbora SZDL, delavska univerza in sveta Svobod in prosvetnih društev v občini Hrastnik. Na razpis so se prijavili (ar) TRBOVLJE — Upravni odbor podjetja Elektro-Trbovlje je predlagal delavskemu svetu svojega kolektiva, da se udeleži natečaja za izgradnjo cenenih stanovanj, namreč na razpis, ki ga je objavil Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Trbovljah. V podjetju so se odločili za nakup 4 cenenih stanovanj. Ta stanovanja bodo na razpolago prihodnje leto. Vodovod in kanalizacija za Šmartno (ma) ŠMARTNO - V Šmartnem pri Litiji urejajo kanalizacijo in napeljujejo vodovod. Tako bo tudi to pomembno industrijsko središče litijske občine dobilo te potrebne komunalne naprave, ki so jih že precej časa nestrpno pričakovali ŠPORTNI TEDNIK Brez Zasavčanov Minulo nedeljo se je končala še zadnja tekma v okvira republiške 'košarkarske lige med Mostami in Domžalami. Srečanje so odločili košarkarji Most v svojo korist z eno tačko razlike. Tekma iz XIII. kola je bila po sklepu IO KZS razveljavljena (zmagale so Domžale z 68:66) in tako so se Moste z minulo zmago povzpele z 9. na 6. mesto. Toda poglejmo, kaj je z obema zasavskima predstavnikoma v republiški košarski ligi — trboveljskim Rudarjem in zagorskim Proletarcem. Medtem ko je bilo za Rudarja že v začetku spomladanskega dela tekmovanja jasno, da bo imel veliko težave in borbo, če bo hotel ostati nek'e iznad dna lestvice, so imeli Zagorjani veliko več šans za boljši plasma na lestvici. Ne samo, da so prijetno presenetili ljubitelje košarke, temveč so iz srečanja do srečanja prikazovali vse lepšo, borbenejšo in vigraneišo igro, tako da ie bilo pričakovati, da se bodo plasirali na peto mesto in si s tem zagotovili tudi vstop v bodočo enotno republiško košarkarsko ligo. Zal so se pa ti načrti tik pred koncem prvenstva razblinili. Vsi upi so se podrli na tekmi Svoboda : Proletarec, ko so domačini napeli vse sile, in ko so že vodili z nekaj koši razlike, ter prvi del srečanja odločili v svojo korist z rezultatom 32:2j. Igralci so se zavedali, da morajo v drugem delu igre prav tako kot v prvem napeti vse sile, da obdržijo in po možnosti še povečajo pridobljeno razliko v koših. In to jim je tudi uspelo. Bližale so se zadnje minute igre, domačini so bili v vodstvu, in ko so gledalci in igralci že mislili, da bodo domačini osvojili dve dragoceni točki, ki bi jim zagotavljali vstop v enotno 10-člansko republiško lego, je prišlo do usodne zamenjave. V zadnji minuti igre je uspelo gostom znižati rezultat, ga izenačiti in doseči zmagoviti koš. Če bi Proletarec v tem srečanju zmagal, kot je kazalo, bi zasedel peto mesto in si zagotovil vstop. Tako pa je zdrknil na 7. mesto in po ne- nedeljski zmagi Most na 8. me-st0-v Torej: odločilno je bilo srečanje Proletarec : Svoboda, ki so ga odločili gostje v svojo korist. Po čigavi krivdi? J. SAVŠEK Kegljači Rudarja zasedli 9. mesto LJUBLJANA — V soboto, in nedeljo je bil na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani finale za naslov republiškega prvaka v borbenih igrah. Tekmovalo je 24 keg-1 i a - k i h ekip, med njimi tudi kegljaška ekipa trbovel:ske-ga Rudaria. ki je zasedla 9. mesto s 1251 podrtimi keglji- Izlaški pionirji osvojili 3. mesto (Mg) LJUBLJANA - Na okrajnem tekmovanju, ki ga je organizirala AMZ v Ljubljani v okviru meseca prometa, sla osvojila pionirja AMD Izlake Butija in Vrtačnik častno tretje mesto. — Sprejela sta praktično nagrado — radijski sprejemnik. Jugoslovanski rokometni pokal Državni prvak v Trbovljah (ko) TRBOVLJE - V soboto ob 18. uri se bosta pomerili v prvem kolu jugoslovanskega rokometnega pokala trboveljski Rudar in drž. prvak Zagreb, za katerega igra kar 7 državnih reprezentantov. Finalno tekmovanje za jugoslovanski rokometni pokal bo 29. novembra. Finale pionirskega republiškega prvenstva Rudar . Olimpija 4:3 (0:3) V finalu republiškega pionirskega nogometnega prvenstva sta se v nedeljo pomerili enajsterici Rudarja in Olimpije, Domačini so z največjo težavo zmagali in je vprašanje, če bodo lahko naslednjo nedeljo v povratnem dvoboju premagali v Ljubljani dobro moštvo Olimpije. Zlata poroka v Litiji Zadnjo soboto Je bila na matičnem uradu v Litiji slovesnost. Zakonca Joahlin Božjak, rojen 1890, v Jesenovem, stanujoč zdaj v Litiji, In njegova žena Angela, rojena 1891, sta slavila 50-letnico skupnega zakonskega življenja. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Lilija, tovariš Albin Jesenšek je slavljencema spregovoril o njuni dosedanji življenjski poti In jima zaželel tudi vnaprej kar največ sreče, zadovoljstva In zdravja. Zakoncema Božjak Iz Lilije pa so ob tej priložnosti Izročili tudi nekaj daril. Najuspešnejša dramska sekcija Predlog za občinsko kulturno tribuno (ar) TRBOVLJE — Na letnem' občnem zboru najmočnejšega prosvetnega društva Svobode Center v Trbovljah, ki je bil pred kratkim, so nanizali uspehe delujočih sekcij. Med najuspešnejše sekcije je šteti dramsko skupino, ki je imela vsega 46 prireditev. Priznanje je treba izreči tudi obema pevskima zboroma »Zarja« in »Slavček«, medtem ko bo treba pri godbi na pihala v bodoče bolj poprijeti za delo, če hočejo, da bodo njeni usoehi takšni kot nekoč. Med letom je nadalje uspešno delovala tudi lutkovna sekcija, medtem ko klubsko življenje v društvu ne more in ne more zaživeti. Bilo je par klubskih večerov in nič več. V programu bodočega dela društva je v načrtu tudi poživitev kluba, ki naj bi redno deloval. Za predsednika društva so ponovno izvolili Francija Vizoviška. Letna skupščina sveta Svobod in prosvetnih društev občine Hrastnik, ki je bila v soboto, 29. oktobra, je razpravljala o doseženih uspehih posameznih prosvetnih društev, o akcijskem programu za bodoče delo in še o drugih nalogah na kulturnem področju. — Ena izmed glavnih nalog na skupščini pa je bila obravnava predloga o ustanovitvi občinske kulturne tribune. Ne posvetovanje o tem vprašanju oz. na skupščine so bili vabljeni vsi predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v komuni, toda od 22 vabljenih se je skupščine udeležilo le troje gostov, zraven izvoljenih delegatov posameznih prosvetnih društev. Skupščina je bila enotnega mnenja, da je občinska kulturna tfibuna potrebna ustanova, ker obstoječa organi- zacijska razvrstitev kulturnih organizacij in forumov drobi in cepi kultumo-pro-svetna prizadevanja, ki se po navadi razvijajo v več smeri in ni potem nikjer uspeha, ki si ga želimo. Odobril se je predlog za ustanovitev enotnega foruma v občini, za organizacijo občinske kulturne tribune. Izdelan je bil Prihodnje leto revija rudarskih pevskih zborov v Hrastniku (ar) HRASTNIK - Ze nekaj let so bile v revirjih revije rudarskih pevskih zborov. Tako je bila taka revija že v Zagorju in Trbovljah, sedaj pa je predvideno, da bi bila prihodnje leto ta revija v Hrastniku. Gradnja doma Pred plenumom občinskega sveta Svobod v Zagorju V nedeljo, 11. t. m., bo v moč društvom pri ObLO. sklada pri razdeljevanju teh e teli leni dvorani Delavskega Tako je prišlo na primer sredstev upoštevati tolikšno doma v Zagorju plenum ob- letos do nesorazmerja med množičnost in tudi uspeh finskega sveta Svobod in dotacijo, ki jo je dobil občin- kulturnega področja, prosvetnih društev, na kate- ski svet Svobod za celo leto- S tem v zvezi se načenja rega bodo povabljeni tudi — to je za funkcionalno de- vprašanje, če ne bi bilo vsi predstavniki političnih, javnest samega sveta, kot za umestno ustanoviti poseben dohiteti družbenih in gospodarskih pomoč devetim kulturno- sklad za kulturno dejavnost organizacij. prosvetnim društvom — in. v okviru Kulturne tribune, Ustanovili bodo Razen pregleda dosedanje- dotacije za športno dejav- ki bi omogočal ob dejansko ga pestovanja in delovanja noet. Občinski svet Svobod tolikšni množičnosti tudi kva- pevski zbor občinskega sveta Svobod ter in prosvetnih društev Zagor- litetnejšo* politično zrelejšo (ar) DOBOVEC - Na Do- posameznih delavsko-prosvet- je je na eni izmed svojih orientacijo v posameznih bovcu potekajo v okviru pro- nih društev bodo razpravljali. zadnjih sej že razpravljal o društvih in s tem določen na- svetnega društva priprave, o pred osnutku pravil bodoče tem problemu in uvidel, da prednejši vpliv na celotno občinske Kulturne tribune, športna dejavnost vsekakor prebivalstvo zagorske koki itaf bi kot družbeno-kul- potrebuje sredstva, vendar mune. pa smatra, da bi moral UO R. Palčič turna organizacija usmerjala celotno dejavnost v okviru obline. V tem predosnutku je konkretno zamišljena združitev posameznih — do sedaj Ločenih kulturnih ustanov (Delavski dom, knjižnica itd.), kar naj bi bilo v bodoče pod enotnim vodstvom operativnih organov — to je plenuma, predsedstva in kulturnega centra Kulturne tribune. Občni zbor delavske godbe soboto so sc v Medijskih Toplicah na Izlakah zbrali godbeniki delavske godbe na pi-haja DPE> Svoboda Zagorje, v okviru Na svojem letnem občnem zbo-Vsi pro- ru so razpravljali o različnih PRVI RAZGOVOR O NOVOLETNI JELKI svetni delavci, kr se ukvar- problemih v svojem glasbenem jajo s kulturno dejavnostjo, udejstvovanju,, ki kaže dokaj aktivni člani .posameznih lepe rezultate. Na začetku so društev, vsi individualisti, počastili spomin treh pionirjev kulturne ustanove in organi- godbeništva v Zagorju. To so odbor za praznovanje letos zazri je in slednja Kulturna tovariši: Ferdo Godina, Jože nje novoletne jelko. Določe- trib^na naj bi izdelali načel- Merva in Franc Ncgro. Mimo ni program potreb, analizo zgodovine godbenega ansambla kulturne dejavnosti in pa s vse od leta 1861 je predsednik tem v zvezi nakazali reeli- Ivan' Krautbergar razgrnil vr- programe in predračune stro- zacijo teh potreb. sto problemov v delu godbeni- Na tem plenumu bodo ob- kov. Izkazalo sc je, da je eno ravna vali tudi osnutek tistih izmed resnejših vprašanj prav členov, s katerimi bi bilo v finančni problem, saj imajo še bodočih občinskih statutih vedno lepo vsoto dolga. Perc-zajamčeno uspešno delovanje če vprašanje, o katerem je bilo predlog občinskemu ljudskemu odboru ,da ga prouči in ga vnese v novi občinski statut. Do izraza je prišlo mnenje, da če hočemo v občini doseči enotno kulturno politiko in enotno gledanje vseh na kulturno življenje in dogajanje, je nujno, da se je treba te naloge lotiti in jo uresničiti. Vsa kulturna prizadevanja v občini je treba usmeriti tako, da dosežemo enotno kulturno - prosvetno politiko. — ar. (rap) ZAGORJE - V okviru SZDL Zagorje se je prejšnjo sredo sestal iniciativni ne so bile že posamezne komisije, ki morajo v roku 14 dni pripraviti posamezne za mladino nastopali v okviru posameznih društev odrasli člani te ali one dramske c*13 Prešerna v kulturnih institucij v okviru precej govora v diskusiji, pa je skupine, ki naj bi uprizorile izlaška šola pa bodo v tednu Kulturne tribune. stavba sedanjega starega god- V okviru teh razgovorov benega doma, ki za tako mno-bo treba tudi nakazati pro- žičen ansambel že zdavnaj ne t-lem razdeljevanja sredstev, ustreza več svojemu namenu, ki se stekajo v sklad za po- Skušali bodo uresničiti skupno na Dobovcu gre prepočasi (ar) DOBOVEC - Poročali smo že, da na Dobovcu grade dom družbenih organizacij, v katerem bi imela prostore vsa tamkaj-nja društva. Temelji so sicer že izkopani, tudi gradbeni les so že odpeljali na žagoy vendar gre vse ostalo delo okrog doma le prepočasi. Ce bodo hoteli še do zime zabetonirati te-'melje stavbe, bodo morali da izvrše sklep občnega zbora društva, namreč da ustanove v kraju pevski zbor. Vodila bi ga učiteljica Erna Fric. Ce bodo Uspeli dobi1: iz Trbovelj klavir, ki so um' ga obljubili, potem bodo z delom pevskega zbora lahko začeli. — Ustanovi lev pev- (rap) ZAGORJE — Prejšjijo željo za izgraditev novega, pri- skega zbora bo za Dobovec — mernega doma. vsekakor lepa pridobitev. nemajhna gledališče nujno, da bi za sredstva povabili iz Ljubljane ali drugod, ko pa smo lahko prepričani, da bi tudi naša domača društva z malce dobre volje prav tako prijetno razvedrila naše najmlajše. Med ostalim je bilo sklenjeno, da bo dedek Mraz tudi škov. Ze ob uvodnih razgovo- S “ *'££ Okrogarja v Toplicah, Fran-Zagorju in primerne predstave za mla- dedka Mraza pripravile v dino. Tu se bo odbor obrnil okviru tehničnih, modelar-na dramski družini Svobode skih in podobnih krožkov ci-Zagorje in Svobode iz Kisov- cibanom prijetno preseneča. Dejstvo je namreč, ali jc čenje. Obrobni zapisek o kulturni dejavnosti (rap) ZAGORJE — Skorajda že vsa delav-sko-prosvetna društva v zagorski občini so te dni ie zaključila 'svoje občne zbore, ki so nakazali vrsto problemov v kulturnem udejstvovanju; fna izmed stalnih ugotovitev pa je bila, da vsa društva tarejo finančne tezkoče. Iz statističnih poročit je razvidno, da je v vseh delavsko-prosvetni h društvih registriranih skupno 2154 članov, izmed teh pa ie lepo število mladih ljudi, ki kažejo voljo do kulturnega izživljava ne le v pevskih zborih, marveč tudi kot posamezniki, ki so vključeni v to foli ono sekcijo. Ne smemo reči, da zato starejši člani ne znajo biti aktivni, zavedati pa sc moramo, 'da e naš smoter — usposobiti mladina, ki /e. temcl/ bodočim uspehom. Marsikdaj pa se lahko zalotimo ob ugotovitvi, d4'ne znamo Vselej usmrtite mladino, da. bi tudi po končanem S-Ictncm obveznem šolan u še nadaie aktivno sodelovala na kulturnem področni. Na to ne bi smeli pozabiti. Večkrat tudi pravimo, da ie množičnost pol uspeha. Delavsko-prosvetna društva zagorske občine so v resnici pokazala določene uspehe, lahko pa bi bili ti dosežki se večji. Morda bi veljal nasledit i aforizem: če bi število 2154 debli z dve in bi nam ostali res aktivni člani naših društev, potem bi lahko govorili o rezultatih, ki si jih želimo. Tako pa delo največkrat sloni na pičli manjšini, govorimo pa o množičnosti, 'ki je zgolj množičnost na papirju. To »kulturno sito• pa ima za zdaj veliko luknjo. ŠPORTNI TEDNIK Slovenska nogometna liga Slovan : Rudar 4:1 (0:0) Gostje so nenehoma oblegali nedeljo priča tefiml, katero iso Imeli domači napadalci ved vrata domačinov, tako da eo ta morali domačini odločiti v priložnosti za povišanje rezul-se domačini marali samo bra- svojo korist. Obe enajsterici tata .vendar so bili prepočasni ti. V 17. minuti je iz gne- sta se zavedali pomembnosti ni. če pred vrati domačinov Trim- srečanja in sta že v prvih mi- Po prikazani igri bi morali ker povišal rezultat na 4:0. Po nutah igre napeli vse sile za zmagati domačini, saj so gost- tem zadetku so gostje kljub zmago. Poudariti velja, da so je prikazali le zadovoljivo očitni terenski in tehnični bili v prvem delu igre neko- obrambno igro. premoči dopustili obrambi do- Uko boljši gostje, v drugem _ )j mačinov, da je nekoliko ure- delu srečanja so pa prevzeli RUDAR (Hrastnik) : •; dila svoje vrste. Toda gostje pobudo domačini in dobesed- KAMNIK 0:2 , LJUBLJANA — Ljubitelji prostega strela izenačil igro 60 6 smotrno igro ponovno no oblegali vrata gostov. Šele HRASTNIK — Enajsterica nogometa, ki so prisostvovali Njirič v 68. minuti. Po tem razbili obrambo domačinov. V v tem delu srečanja so bili hrastniškega Rudarja je mi- nogometni tekmi Slovan : Ru- zadetku so domačini, kakor 39 mimlti je Ocepek prodrl domačini uspešni po Lipov- nulo ne<3eljo prepustila obe dar, vsekakor niso pričakova- tudi gostje, nekoliko popusti- ^ desnem krilu in lepo po- šku in Zupanu, in ko je že točkj goetom iz Kamnika, li, da se bo športna sreča obr- li, toda kaj kmalu so prevzeli elužil Trinkerja ,ki je povišal vse kazalo, da bodo domačini nila v korist Ljubljančanov, pobudo domačini. Nekaj na- rezultat na 5:0. Komaj so se osvojili obe točki, so gostje Poudariti velja, da nogometaši pak ožje obrambe, enajstme- domačini premaknili s sredi- dosegli še drugi zadetek in Slovana v prvem kakor tudi trovka, ki jo je realiziral Li- šča se je dokopal do žoge La- tako tudi eno dragoceno toč- v drugem delu srečanja niso me, in usoda Rudarja je bila neger in v napad je šla cela ko. prikazali take igre, ki bi zapečatena. Drugi zadetek za napadalna vrsta. Zaključni opravičevala tako visok rezul- Slovana je dosegel Popovič, gtrei je izvedel Ocepek, ki je PROLETAREC : POŠTAR tat. Za prvi del igre se lahko tretjega Nikolič in četrtega iz tudi postavil končni rezultat 1*1 (0:6) MLADINCI: TABOR : BRATSTVO 0:7 SVOBODA (Kisovec) : LITOSTROJ 4:1 PROLETAREC : RUDAR II (Trbovlje) 2:2 reče, da je bil bolj mlačen in enajstmetrovke Limo. nezanimiv. Kazalo je, da se obe enajstorici bojita začeti z odločilnimi napadi. Napadalni peterki obeh enajsteric sta zamudili nekaj ugodnih priložnosti za dosego gola. Mimo tega sta pa tudi obrambi srečanja. (vč) ZAGORJE — Ze začet- V drugem delu so se gostje ne minute so pokazale, da bo zadovoljili z doseženim re- *sra nezanimiva ker so se zultatom in niso več ostro gostje omejili le na obrambno napadali vrat domačinov. igro. Pri Bratstvu sta bila naj- Domačini so takoj silovito boljša Kavšek in Laneger, pri napadli in obdržali ves čas (cm) IHAN - Nogometaši iz domačih pa Korela. Pred pri- srečanja pobudo. Čeprav so Ljubljanska nogometna podzveza TABOR : BRATSTVO 0:6 (0:6) opravili v tem delu srečanja Hrastnika so minulo nedeljo fcližno igo gledalci je srečanje imeli domači napadalci več zadovoljivo svoje naloge. Ne- v XI. kolu kaj mlačnih strelov je bilo premagali plen vratarjev ali pa je odšlo v avt. Drugi del srečanja je najprej pripadal gostom, kasneje so pa prevzeli pobudo v svo- začel z lepo akcijo ter nese-je roke domačini, ki so fonsi- bično podal žogo Lanegerju, rali zelo ostro igro. V 10. mi- ki je brez oklevanja streljal, NPL zasluzeno dobro vodil sodnik More iz nogometaše iz Ljubljane. S to zmago je Mengša. Zlasti lepo in dovr- Bratstvo na prvem mestu z 20 šeno igro so prikazali gostje točkami, v prvem delu srečanja. Ze v 8. minuti je Klenovšek DOMŽALE : LITIJA REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA -VZHODNA SKUPINA - RUDAR : BELTINCI 22:9 (14:7) (ek) TRBOVLJE - Nad 400 gledalcev je bilo v nedeljo ugodnih priložnosti za dose- priča izredno zanimivi in tak-go gola, jih niso izkoristili. V drugem delu tekme so gostje bolj redko prihajali v kazenski prostor domačinov, saj so bili potisnjeni v obram- tično dovršeni igri obeh ekip. Gostje so presenetili zlasti s taktično odlično . dovršeno igro, ker so vedeli, da jim edino dolgo zadrževanje žoge 2:1 (2:0) DOMŽALE - dokopal do žoge Knavs ter z močnim in nenadnim stre- obiegaH^^omtordira^vra0 lahko om°g°či taktično dobro 6. minuti, ko so gostje izgu-bili žogo, dosegel po Ačkunu vodstvo. Po tem zadetku go- nuti drugega dela igre se je in že je bilo 1:0 za Bratstvo, morali pustiti minulo nede- moči domačinov so gostje v Po tem predoru in zadetku ^ve dragoceni točki v nenadnem protinapadu izsi-so začeli napadalci Bratstva Domžalah. Domačini so bili m; kot. Visoko streljano želom ukanil vratarja gostov oblegati vrata domačinov. V ves čas srečanja boljše moštvo g0 je branilec odbil do sred- ,fnm . t„kni _,nrpti Cemeta. Po tem zadetku je -13. minuti je začel z akcijo s m so se odlikovali s prvimi njega napadalca gostov, ki je iprp in R,ldar iP vodil že 7 11-4 postala igra nekoliko bolj za- sredine igrišča Laneger, sledi- starti na žogo. Gostje so se dosegel edini gol za goste. Ta J drževnniem #n„p ter ier " nimiva, saj so napadalci obeh la je pa kombinacija z Ocep= morali v glavnem le braniti. zadetek je še bolj. vzpodbudil moštev vložili vse sile za po- kom, ki je lepo poslužil Ja- SVOBODA (Kisovec) : zivno napadali. Šele v 84. mi LITOSTROJ 2:2 (0:1) nuti je dosegel Rukavina iz (č) KISOVEC — Približno gneče pred vrati gostov ize-250 gledalcev je bilo minulo načenje. Do konca srečanja višanje oziroma za izenačenje gerja ter povišal rezultat na rezultata. V tem prizadevanju 2:0. In dve minuti kasneje je so pa imeli več sreče domači- dosegel Jager po kombinaciji ni. S kakih 20 metrov je iz s Klenovškom tretji zadetek. , ...... na kratke pasove je uspelo domačine, da so še bolj mten- g0l!iorn zmanjšati rezultat na t'Ji 119. -Prisege) sem in priden,- je pribil Gi-orgio. Ansclmo je bil tega zagotovila zelo vesel: -In nocoj ml boš plačal za vse žaljivke. Dvojno, da veš,- mu je še zagrozil. Zdaj ni imel Giorgio več veselja, da bi šel k Angelleiti, pa tudi mojster je že prišel ponj, da greši a na delo. Giorgio je bil še vedno zelo žalosten in pretresen od pogreba in ga je moral mojstre večkrat opomniti na dolžnosti. Ta dan je bila zunaj prvič prava zima in oster veter je bičal ulice, po katerih so redki pešci hiteli vsak na svojo stran. Giorgiu je bilo toplo In potil sc je, ko je plezal po ozkih dimnikih, toda zato sc jc tem bolj tresel od mraza, ko je prišel zopet na mrzlo ulico. Srečen je bil, ko je mojster poiskal zavetje pred neprijazno burjo v krčmi in sploh odločil, da gresta danes prej domov. 120. Doma sta dobila za večerjo velik krožnik mineštre, ki ju je prijetno ogrela. Ves čas večerje je Anseimo napeto opazoval Giorgia. Kaj bo res šel v njihovo jamo? In ko je Giorgio to videl, je jedel kar se da počasi, da bi Anseimo živel dalj v negotovosti. Res pa je tudi, da ga je bilo skoraj malo strah tistega, kar se bo zgodilo v skrivališču. Toda vedel je, da je prisegel in da je to treba držati. — Nekaj sto metrov pred skrivališčem -Volkov- je nekdo Giorgiu zastavil pot .Bil je Antonio. -Ti tukaj?- — »Saj si ti tudi.- — -Ze, toda jaz sem obljubil, da pridem. To je nekaj drugega.- — -Torej boš pustil, da te premlatijo do nezavesti?- — »Tega nisem rekel. Tudi jaz pc bom štedii rok,- Toda Antonio je žalostno zmajal z glavo: -Štel sem. Do zdaj jih je odšlo v skrivališče devetnajst. Vsi proti enemu. To je nesramnost. S teboj grem.« 11:6, nakar so zopet zaprli igro. Domačini so se morali krepko potruditi, da so razbili cono gostov in povišali rezultat na 14:6. V zadnji minuti igre je uspelo gostom znižati na rezultat 14:7. Po odmoru so gostje ponovno zaprli igro, tako da je bil dosežen 15. zadetek šele v 36. minuti. Z največjimi napori je uspelo domačinom preigrati goste ter zvišati rezultat na 19:7. Sele z zelo ostrim tempom igre je uspelo domačinom doseči končni rezultat.' Pri Rudarju so bili uspešni: Ačkun 6, Pavlič 2, Dolenc in Jelen po 1 ter Škrinjar in Klančišar po 6; pri Beltincih pa: Sroj 1, Roškar 2, Kokalj 2 ter Peterka 4. Srečanje je zelo dobro vodil sodnik Kren iz Ljubljane.' Okrajna rokometna liga — ženske Rudar : Radeče 9:1 1 (6:0) (ek) TRBOVLJE — V ne-t deljskem srečanju so Trbovelj čanke v lepi igri premagale borbeno, toda neizkušeno ekipo TVD Partizana iz Radeč. Pri gostjah se je opazilo, da so še dokaj neizkušene in nevigrane. Pri Rudarju so bile uspeš-i ne Bašič 3, Goleč 2, Mlakar. 4; pri Radečah je pa dosegla častni zadetek Nemčeva. Ljubljanska nogometna podzveza — I. razred Rudar B : Dob 2:1 j VAŠ OBVEŠČEVAVEC Prodam ali zamenjam za moped motorno kolo NSU 125 ccm, prevoženo komaj 15.000 km, v brezhibnem stanju, po zelo ugodni ceni. Ogleda se lahko vsak dan popoldne pri Ignacu Šte-ferlu, Zagorje, Prešernova št. 25. Društvo upokojencev, podružnica Trbovlje, se je s svojo pisarno preselilo s Trga revolucije št. 28 v ulico 1. junija št. 19, Trbovlje. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne 31. oktobra izgubljeno vsoto 64.500 na poti s Terezije do trga. — Umek, Dom in vrt 43. Poceni prodam dobro ohra- ZAHVALA njen radioaparat in kroma- Vsem, ki ste spremili m tično harmoniko, — Naslov poslednjo pot našega drage-v upravi lista. ga 6inčka Mlado dekle s kvalifikacijo Emilčka Pintarja kuharice za družbeno pre- mu poklonili vemce in cve-hrano išče službo. - Naslov tje, nam izrazili sožalje, se v upravi lista. najtopleje zahvaljujemo. Po- sebna zahvala vodstvom in Gospodinjsko pomočnico — sošolcem osemletk, sosedom, (mlado ali starejšo) vzame govorniku in učenki za glo-takoj v službo družina z boko občutene besede. dvema otrokoma. — Ponudbe: Praprotnik, Kranj, Gosposvetska cesta 17, stan. 1. ZAHVALA Žalujoča družina in ostalo sorodstvo Trbovlje, 2. 11. 1962 ZAHVALA Ob tragični Zahvaljujem se članom po- hčerke in sestre staje Ljudske milice v Trbovljah za požrtvovalnost pri razkritju vlomilcev. Sc din posebno se zahvaljujem tov. J. Berakoviču in B. Badaku. — Feliks Spec. smrti naše ZAVAROVALNICA TRBOVLJE V TRBOVIJAH razpisuje naslednja delovna mosta: 1. namestnika direktorja — šefa organizacijskega sektorja, - 2. šefa računovodstva, 3. šefa odseka imovinskih zavarovanj, 4. šefa odseka zavarovanja oseb. POGOJI : — pod 1 visoka strokovna izobrazba in 8 let zavarovalne prakse; — pod 2, 3 in 4 višja strokovna izobrazba in 6 let zavarovalne prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 23. novembra 1962. Berte Frece, roj. Lovše se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili.ven- Kino Svoboda ce in cvetje in nam izrazili sožalje ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Južničevi, pevcem, delavski godbi, duhovščini in hišnim stanovalcem. Žalujoči: mama, Pavli, Ivi, Janez, Gvido in Siavko z družinami Trbovlje, 2.11.1962 Informacije dobite vsako sredo in petek od 8.-20. ure v prostorih Centra, Trg revolucije 17 (v vrtcu na Vodah). Šolski odbor osnovne šole Zagorje ob Savi razpisuje delovno mesto administratorke. Pogoji: dovršena admini- strativna šola. Nastop službe takoj ali s 1.12.1962. Šolski odbor osn. šole Zagorje F I t M Kino Delavski dom v Trbovljah: 8. novembra jug. CS .film -Carjeva nova obleka«; 9. — 12. novembra CS film »Taksi za Tobruk«; 13. — 15. novembra poljski film »Razstanki«.- Trbovlje II: žrS& z‘ M‘Ž1 Center za napredek gospo-dmjstva v Trbovljah razpisuje vpV-ovanje v enomesečne tečaje za pletenje. Podrobne 9. — 12. novembra ameriški krim. film »Golo mesto«; 13. in 14. novembra nem. zabavni film »Zaljubljeni detektivi«. Kino Svobode II v Hrastniku: 8. novembra nemški film »Niirnberški proces«; 10. — 12. novembra franc, krim. film »SOS radio taksi«; 14. in 15. novembra ital. CS film »Kam s truplom«. Kino Delavski dom v Zagorju: 8. novembra domači film »Boljše je vedeti«; 10. — 12. novembra franc.-madž. barv. film »Lepotica in cigan«; 14. in 15. novembra italijanski cin. film »Pekel v mestu«. Kino Litija: 9. — 11. nov. an- Jezikovni pogovori; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Portret v miniaturi; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 10. novembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Mesto in vas; 9.45 Grške narodne pesmi; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zatiranje krpeljev na čebelah; 12.15 Dalmatinske narodne pesmi; 13.30 Za začetek sobotnega popoldneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Za staro in mlado; 17.50 Zabavni orkester Raymond Lefevre; 18.10 Za ples in razvedrilo; 20.00 Novo v studiu 14; 20.50 Za konec tedna — ples; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA — 11. novembra 8.00 Mladinska radijska igra — Miljenko Mažur: Volk nikoli ne trka; 8.40 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi; 10.00 še pomnite, tovariši ... Ivan Jan: Na obronkih Jelovice; 11.35 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna: Krava, pacient Stefana Fraki ja; 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami; 17.05 Izlet na Havaje; 17.15 Radijska Igra: Voznik pobegnil; 18.30 Športna nedelja; 20.00 Izberite svojo melodijo. Bilance na dan 31. decembra 1981 ZAVOD ZA POSREDOVANJE ZAPOSLITVE INVALIDNIH IN DRUGI OSEB -TIKA« TRBOVLJE fik«f 13!lrin "*H.°rmvemhra PONEDELJEK - 12. novembra AKTIVA I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev 9,710.000 Sedanja vrednost sredstev skup- ne porabe — II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna 2,018.000 Kupci in druge terjatve .... 6,801.000 Zaloge 3,907.000 Druga aktiva 263.000 Skupaj . . . 22,690.000 PASIVA I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad . . . . Sklad skupne porabe .... Rezervni sklad in drvgi skladi II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki.............. Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva................... Računovodja: Mira Kovačič I. r. Kratek izvleček iz poslovnega poročila: V zavodu je bilo zaposleno povprečno 27 delavcev in si- Predsednik upravnega odbora: Slavko Borštnar 1. r. cer preko 50% Invalidnih in dela manj zmožnih oseb. Realizacija na 1 zapoelene- Skupaj . . Direktor: Miro Golob 1. r. 15,385.000 192.000 2.700.000 3.137.000 1.296.000 22,690.000 nem letu dvignila za 94,24%, dohodek pa za 48,60%. Največje težave je imel Zavod zaradi premajhnih po- ga se je v tekočem poslov- slovnih prostorov. OBRTNO PODJETJE AKTIVA »MET ALI J A« TRBOVLJE PASIVA I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev Sedanja vrednost sredstev skup-ne porabe II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna Kupci in druge terjatve .... Zaloge Druga aktiva • 22,530.866 9,124.546 8,424.542 27,984.652 33,041.993 4,740.539 I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad Sklad skupne porabe ..... Rezervni sklad in drugi skladi II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki Dobavitelji in druge obveznosti . Drug? pariva 28.120.597 9,140.795 400.713 27,mi85 37,963.192 2.923.656 Skupaj . . . 105,847.138 Skupaj , . . 105,347.138 Računovodja: Brečko Ivan 1. r. Predsednik UO: Franc špajzer 1. r. Direktor: Janez Ztlaznik 1. r. francoski film »Noč«. Kino Šmartno: 8. nov. amer. film »Kovinska zvezda«; 10. in 11. novembra amer. barvni CS film »Anastazija«; 14. in 15. novembra ameriški film »Fantovski večer«. Radijski spored ČETRTEK — 8. novembra 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Srečko Kosovel; 10.20 Pet minut za novo pesmico; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Prehrana in zdravstveno varstvo visoko brejih krav; 12.15 Jugoslovanska zabavna glasba; 14.05 Za razvedrilo in oddih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo itn pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 18.10 Novo v naši diskoteki; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov^ večer domačih pesmi in napevov. 4 PETEK — 9. novembra 8.05 V ritmu Latinske Amerike; 9.45 Igra Pihalni orkester JLA; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Travinje za poletno in zimsko krmljenje; 12.15 Veseli planšarji nam igrajo in pojo; 13.30 Izberite si svojega pevca; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Mesto in vas; 15.15 Napotki za turiste; 15.45 8.25 Glasba ob delu; 9.45 Do desetih igra kmečka godba; 11.00 Pozor, nimaš izredno- sti; 12.05 O stopinji molzno-eti in mlečne vzrejnosti pri kravah; 12.15 Kvintet bratov Avsenik igra narodne pesmi; 13.30 Mali klub ljubiteljev popevk; 1^35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — Bruno Fonzi: Grešnik; 17.40 Mož z zlato trobento; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Radijska univerza — dr. Vladimir Krivic: Ustavno sodišče; 20.00 Skupini program JRT — Studio Ljubljana. TOREK — 13. novembra 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mavrica nad jezom; 9.25 V ritmu Latinske Amerike; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Slovenske narodne pesmi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Zaporedja melodij v večglasju; 14.35 Domači zvoki ;15.30 V torek nasvidenje; 17.05 Koncert po željah po-slušavcev; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 V zabavnem tonu; 20.15 Radijska igra — N. V. Gogolj: Revizor. SREDA — 14. novembra 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 10.35 Nekaj narodnih v izvedbi Koroškega okteta; 10.45 Človek in zdravje; — Ta ženska je prav gotovo znorela! si Je mislil Rene. • Ona pa je takoj uganila, kaj misli. Zanikala je z glavo in rekla: — Ne. ne, čisto pri zdravi pameti sem. O tem se brste kmalu prepričali. — Ali naj vam pomagam vstati? jo je vprašal. — — Sedaj mi ni več potrebna pomoč. Vse trpljenje je za menoj. Sedaj sem spet močna in grem lahko brez vaše pomoči. Poglejte! In res je Perina vstala in s čvrstimi koraki šla zraven markiza. — Sedaj pa res ne vem, ali sanjam ali je vse resnično? je vzkliknil Rene. Skoraj ne morem verjeti lastnim očem. — Gospod markiz, mu je dejala Perina, vse, kar se vam sedaj zdi nejasno in skrivnostno boste kmalu razumeli. — Sc pred nekaj minutami som vas našel tako slabotno, da ste se že borili s smrtjo, je nadaljeval markiz. Povejte mi, kaj se je zgodilo XAVIER DE MONTEPIN 53 Maščevanje in ljubezen In kako je mogoče, da so se vam tako hitro vrnile moči? Pravile, da ste me iskali? Kaj želite od mene? — Povrnila vam bom dve najljubši stvari, ki jih lahko da človeku življenje in ki bi bili za Vas brez moje pomoči za vedno izgubljeni. — O katerih dveh stvareh pa govorile? — O maščevanju in ljubezni! Renč pa je žalostno zmajal z glave. — Vem, želite me ohrabriti. Na svetu je samo en človek, kateremu bi se želel maščevati, in samo ena ženska, ki sem jo in jo ljubim, ki pa je vi ne poznate. — Markiz de Rieux! je slovesno spregovorila Perina. Poslušajte me in potem še sumile v me, če morete! Človek, ki vam ga bom izročila, je baron Querjean — ženska, katere ljubezen vam bom povrnila, je pa: IZIDORA DE SIMEUSE! PRIZNANJE Ko je Renč zaslišal ti dve imeni iz ust beračice, se je spraševal, če ne stoji pred njim kakšno nadnaravno bitje, ker razen njega ni mogel nihče vedeti za njegovo ljubezen in sovraštvo. — Gospod markiz, je nadaljevala Perina, sedaj vidite, da Vem vse. Ali mi boste torej verjeli? — Kotim vas, gospa, povejte ml, kdo ste! j c spregovoril Renč, ko je odgnal od sebe prve zmedene misli in strah. — Vse boste zvedeli o pravem času, tako da me boste lahko preklinjali in hvalili — oboje hkrati. Proti vam sem se lešTto pregrešila in Vam prizadela neizmerno gorje — a jaz sem tudi edina. ki svojo hudo napako lahko popravim. Toda o tem se tukaj ne moreva pogovarjati. Pojdiva raje v vaše stanovanje! — Moja hiša je zelo daleč. Ali boste vzdržali dolgo pot? — Bom, bom, pa naj bi bilo še tako daleč. Ponavljam vam, da je zginilo vse moje trpljenje in da so se mi povrnile moči. — Torej pojdiva! je dejal Rene, ki se je začudil skrivnostnim besedam neznanke. Odšla sla proti ulici de la Cerisaic. Toda Perina je kmalu ugotovila da je le precenila svoje moči. V trenutku, ko je že mis ila, da ne bo nikoli našla markiza dc Ricuxa, in veselje nad tem, da ga je končno lc našla, ji je vlilo nove moči. Toda komaj ko sta napravila nekaj korakov, so jo moči zapustile. Zavrtelo se ji je v glavi, laku da se je morala nasloniti na zid. — Oh, vzdržati moram! je zašepetala. Prej sem si želela, da bi umrla, pa nisem mogla. Sedaj pa hočem živeti, a smrt se bliža... — Ohrabrite sc, uboga žensita, jo je prosil. Na srečo je Rene našel v bližini neko prazno nosilnico. Posadil je vanjo žensko in naročil nosilcem, kam naj jo nesejo, sam pa je odšel peš *a njimi. v Markiz je obljubil nosačem bogato nagrado, l'e kmalu prispejo do njegove hiše. In res so Ptišli v rekordnem -času v ulico dc la Cerisaie. j Ko so nosilnico odkrili, so našli v njej onc-sveščeno Perino. Ležala je na blazini. Z nosilnico so jo ponesli v hišo. I Lakota in utrujenost sta bili vzrok, da se je i Bcznanka onesvestila. Zato je markiz ukazal svojemu sobarju, naj J! preskrb! toplega vina ta vročo juho. — Najlepša hvala za vse, kar sle storili zame doslej, gospod markiz, in verjemite mi, da vam bom vaš Irnd poplačala, je rekla Perina, ko si je spet nekoliko opomogla. Sedaj vam bom vse pojasnila, kar sem, prej samo z nekaj besedami nakazala. Poslušajte me in lahko me tudi ubijete, ko boste slišali mojo izpoved, ker sem to zaslužila. Toda ne storite še tega, ker vam je moje življenje še potrebno, ker nihče razen mene ne more popraviti tega, kar sem hudega storila. — Miren bom, pa če mi boste razjasnili še tako hude stvari, in če ste se kdaj nad meppj pregrešili, kar pa ne morem verjeti. Govorite torej brez strahu. — Perina je sklonila glavo, da zbere svoje spomine. Cez nekaj trenutkov je spregovorila: — Najprej morate sploh vedeti, kdo sem, je začela. Vedite torej, da sem vedeževalka de Go ule. Pričakovala je, da se bo na markizovem obrazu pokazalo začudenje in strah, toda njegov obraz je ostal popolnoma miren. — Vedeževalka Gonle? je ponovil Rene. Hočete reči, tista vedeževalka, ki jo pozna ves Pariz? — Popolnoma pravilno, gospod markiz. - In? — Da, jaz sem tista, -oziroma bila tista ženska, in vsi tisti, ki so me poznali, mislijo, da sem mrtva. Moja hiša, moje bogastvo, moj -obraz — vse je uničene ... Iz preteklosti mi je ostala samo še težka mora, ki me grize in mi ne da miru ... — No, če je tako, kut pravile, potem vas res obžalujem. Toda želel bi vedeti, knkrna zveza je med vami in menoj? — Vi ne veste, da je bila vedeževalka Gonle prijateljica in zaveznica barona Qucrjeana — tista, ki mu je pomagala izvesti in uresničiti njegove strašne zločine . .. — Vi ste baronova zaveznica? Vi? je kriknil markiz in prebledel. — Da! Jaz sem mu pomagala kovati načrte za vsa njegova hudodelstva. V vsem, kar je storil proti vam in Izidori de Simeuse, sem jaz prav toliko kriva kakor on. Markiz Rene je z največjim premagovanjem ukrotil svojo jezo. V trenutku, ko je Perina začela ponovno govoriti, ji je presekal besedo. — Najprej mi boste odgovorili na moja vprašanja, in če vam je kaj do življenja, vas opozarjam, da mi odgovorite po pravici! — Sprašujte! — Ali je tista, ki sedaj nosi baronov priimek, res Izidora de Simeuse? - Ne. — Oh .vedel sem to! Mojc srce me ni varalo. Toda kdo je ta ženska? — To je neka pustolovka, ciganka, ki ima veliko grehov na duši in ki jo je sodišče že obsodilo na smrt, a ji je uspelo uiti. — Ali Izidora de 'Simeuse še živi? - Da! — Ali je to res? — Res! — Toda kako je mogoče, da je Ouerjean pusti! svojo žrtev šc pri življenju? — Mislil je, da je mrtva, a jaz sem ji rešila življenje! — Poslušajte me! Ce mi dokažete, da me ne varate, bom pozabil vse, kar ste govorili In napravili — in če ste Izidori de Simeuse rešili živ-Ijanje, vas bom knežje nagradil! — Dokazala vam bom to, gospod markiz, toda edina nagrada, za katero vas prosim, je ta, da mi dovolite prisostvovati maščevanju, ko bo za to napočil čas. - Kje je Izidora? je goreče vprašal Rene. Ne morem in ne bom vam verjel, da je res živa, dokler je sam ne vidim! Ne izgubljajva več časa, temveč me takoj odpeljite k njej! — Žrtvovala bi za to tudi življenje, Ec bi to kaj koristilo, a žal je to sedaj nemogoče. — Nemogoče? Zakaj nemogoče? — Ker sama ne vem, kakor ne vi, kje sedaj živi gospodična de Simeuse. — Torej je ni pri vas? Perina je nekaj časa molčala. — Gospod markiz, zberite sc, da boste prenesli udarec, ki vam ga bodo prizadejale moje besede: Izidora je znorela ... (Dalje prihodnjič) N. Tatar: X. 43 Ukleti partizan Tisti trenutek se je stražar vrnil in se ustavil ravno pred Komnenom. Samo mimogrede je pogledal ujetnika, ki se je s hrbtom naslonil nazaj, tako da je zakril fantka. Pretvarjal se je, kakor da spi. Nemec se je obrnil in odšel nazaj k ognju. V svetlobi ognja je opazoval vojake, ki so prihajali. Z ostrino sekire je Ranko prerezal vezi na rokah Komnena. Nekajkrat se je sam ranil v kožo, a se ni ustavil. In potem je opazil, da se vezi rahljajo, tako da je Kom-nen lahko izvlekel desno rokc^ in potem še levo. Komnen je otipal sekiro v Rankovih rokah in jo težko dihajoč vzel. Sedaj je vedeli da bo umrl svoboden. Ne bo več doživel zasliševanj in poniževanj. Z energičnim gibom si je osvobodil tudi noge. Sedaj je opazoval okolj sebe vsako malenkost, kakor da J>i gledal skozi povečevalno steklo. Razmišljal je, kaj mora strniti: z enim zamahom bo s sekiro razklal glavo stražarju, ki ni imel na glavi čelade, ampak samo vojaško kapo; potem mu bo odvzel avtomat in odšel čimbolj tiho proti h osti; nato bo stekel proti mitraljezkemu gnezdu, izpustil rafal v dva nemška vojaka, potem pa zdirjal naprej. In fantek? Porinil ga je z roko. Fantkova glava se je pokazala ob njegovem levem kolku. Komnen se je sklonil in fantku v uho zašepetal: — Tekel boš za menoj, ko bom vstal! Četa nemških vojakov je šla mimo. Stražar je pog’edal proti ognju, ki je ugašal. - Franz, ogenj bo ugasnil, ukazano nam je pa, da ga obdržimo. Vsak trenutek bo prispel komandant. Tukaj bo štab, je dejal stražar nekomu. Teda Franz se ni oglasil. Je že spal. Telo je imel pod šotorom, izpod šotora pa so se videle le njegove noge v težkih, okovanih vojaških čevljih. Stražarju se ni ljubilo deveti na ogenj in je čakal, da bodo prišli vojaki, ker bi se čez nekaj minut morala zamenjati straža. Nekaj trenutkov je gledal; v ogenj in ga ocenjeval, čc bo dovolj močan, da bo zagorelo dračje, če ga bo kdo nanj nametal. Komnen se je vzdigoval milimeter za. milimetrom toliko časa, dokler se ni rešil številnih drevesnih žil. Samo en pogled je zadostoval, da oceni, če ga nihče ne vidi.' Njegova roka se je vzdignila. Z enim samim korakom je bil za hrbtom stražarja in zamahnil je s sekkico po njegovi glavi. Vojak je omahnil brez besed. Vlekel ga je s seboj in ga potem spustil na zemljo. Tudi sam se je v legel zraven njega. Vojaku je odvzel avtomat. Našel je tudi torbo z rezervnimi šaržerji in jih z urnimi prsti odpel s pasu stražarja. Tudi fantek se je priplazil do mrtvega stražarja. — Hodi tako, da boš vedno za menoj! mu je zašepetal Komnen. V temi sc ni razločil od ostalih vojakovi ki so bili v trenutku premirja brez čelad. Splazil se je do šotora. Razmaknil ga je z druge strani tako, da je lahko zamahnil s sekirico. To je bilo prvič, da je napadel spečega človeka. Toda vse, kar je te dni videl in doživel, se mu je zdelo normalno. Vojakovo telo se je po udarcu samo rahlo premaknilo. Komnen je zavlekel fantka pod šotorsko krilo. Pod rokami' je občutil puško-mitraljez, »Šarca«, in torbo z municijo. Mitraljez je bil poln. Komnenu ni bilo težko, ker je lahko z zavezanimi očmi razstavil in ponovno Sestavil takšno orožje. Fantek ga je občudujoče gledal. — Ali znaš uporabljati mašihko? je Komnen vprašal fantka. — Odlično jo znam! je tiho odgovoril fantek. — Kako ne bi znal, si je mislil Komnen, ko me je znal osvoboditi. Avtomat je v zanesljivih rokah. Komnen si je želel, da bi videl obraz tega mladeniča. Mislil je, da je fantek kak borec z otroškim telesom. (Nadaljevanje prihodnjič) i Žrtve skrivnostne bolezni Tay-Sachs Atomski dež okužuje zelenjavo Po nenavadno intenzivnem radioaktivnem dežju v. severni Japonski se oblasti bojijo, da bo zelenjava v velikem delu dežele okužena. Oblasti so opozorile prebivalstvo, naj ne uživa zelenjave brez poprejšnje kontrole. Posebno visok odstotek radioaktivnosti so zabeležili v mestu Nijigati, kjer so izmerili v kubičnem centimetru zraka 4,4 mikrocu-ri.ja radioaktivnosti. To je količina, ki leži že precej nad dovoljeno mejo. Domnevajo, da so radioaktivne padavine posledica zadnjih sovjetskih in ameriških atomskih poizkusov. Claudia Cardlnale — nova zvezda Italijanskega filma 17 otrok čaka nasmrt Znanost se še ne more bo-faza: slepota. Počasi otroku presenetljivo dejstvo, da nji-riti proti bolezni, ki napada ugaša vid, dokler popolnoma hovi predniki izhajajo — večinoma otroke židovskih ne oslepi. Naposled nastopi skoraj vedno — iz ozkega družin. smrt. pasu zemlje ob meji med So- ... Gre za relativno redko bo- vjetsko zvezo in Poljsko, nofo „ lozen: v zadnjih letih je bilo Židovska bolnišnica v v ZDA ugotovljeno okoli Brooklynu, v kateri leži ve- štiri sto primerov. Ugotoviti čina obolelih otrok, že leta so, da povzroči negibnost in leta skrbno proučuje bo- od- ščobnih snovi, ki niki, ne štiri leta. Otroci so zadnje žrtve skrivnostne imenovane »Tay-Sachs« po imenih dveh zdravnikov, ki sta jo prva ugotovila. 17 na pol otrok počasi izgublja vid na nekem oddelku židovske bolnišnice v Brooklynu. Nobeden od njih, pravijo zdrav u

v notranje kopičenje ma- lezen in se trudi, da bi zl'e Je , . ščobnih snovi, ki ovirajo krila njen vzrok. Raziskava-za je