Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeinim velja: Za eolo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za on moaoe 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali vcljil: Za celo leto gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija, Semeniško ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr., če so ti-.;a enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je v Scmoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedolje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 15. oktobra 1887. Letnik Iz državnega zbora. Z Dunaja, 14. oktobra. V današnji seji storili so zopet trije novi poslanci obljubo, namreč Poljak Levakovski, pa češka velika posestnika grofa Czernin in AVolkenstein. Med vlogami je bilo danes kakih pet ali Šest interpelacij, med njimi že včeraj omenjeni interpelaciji poslancev Pfeiferja in Viteziča. Dve interpelaciji sto zadevali znani ukaz naučnega ministra, kterega je levičarski poslanec dr. Menger vprašal, zakaj je razpustil nemško gimnazijo v Freudenthalu na Slezijskem; italijanski Tirolci pa so mu stavili enako vprašanje zaradi razpusta italijanske gimnazije v Roveredu. Mladočehi in ukaz naučnega ministra. Po vzgledu italijanskih Tirolcev in Schonerer-jevcev napravila je mladočeška šestorica Gregr, Engel, Vašaty, Blažek, Kavnic in Laszansky med seboj posebno parlamentarno zvezo, ki je danes prvič poskusila svojo srečo. Omenjeni poslanci so namreč izročili samostalni predlog, naj visoka zbornica sklene, da mora vlada preklicati znani ukaz naučnega ministra, ki se sklicuje na Najvišji odlok z dne 29. julija t. I. Vsak samostalen predlog posameznih poslancev pa mora bili podpiran vsaj od 20 poslancev, sicer ne pride v razpravo. Mladočehi so hoteli s tem svojim nasvetom v zadrego spraviti češki klub in ga moralno siliti, da jo vkrene za njimi. Toda češki klub je v sporazumljeuji z drugimi desniškimi klubi pričel svojo razprave z vlado, od kterih se nadeja, da bodo imele zaželjeni vspeh. Ako bi pritrdili omenjenemu predlogu mladočeških tovarišev, bi s tem pretrgali diploiuatičuo pogajanje, nastala bi kriza, ktere izid bi pa gotovo ne imel ugodnih nasledkov, kakoršne si obetajo vročekrvni Mladočehi. Oeški klub se nikakor no mara na milost in nemilost vdati vladi iu hoče z vso odločnostjo postopati; ravno zaradi tega pa si hoče prej zagotoviti podporo vseh desuiških klubov in ne mara nekterim političnim otrokom na ljubo kozolcev prevračati; zato je omenjenemu predlogu odrekel svojo podporo in ž njim v soglasji odrekli so mu jo tudi drugi desniški oddelki. Samo Trideutinski klub, pa samca Grogorec iu Ileinrich sta glasovala z Mladočehi, kterih predlog pa pri vsem tem ui imel za- dostne podpore iu je bil toraj že iz početka odklonjen. Pa ko bi bil tudi obveljal, ne bil bi imel nobenega dejanjskega vspeha, ker bi bilo morda leto preteklo, preden bi ga bil predsednik iz prej omenjenih razlogov spravil na dnevni red. Dr. Gregr in njegovi mladočeški tovariši snujejo menda še neki drug predlog, ki ga pa čaka enaka, ako ne še hujša osoda. Predlagati namreč hočejo, naj se naučili minister zaradi omenjenega ukaza pri državni sodniji toži kot prelomitelj ustave. Tudi ta predlog je brez glave, ker za obsodbo naučnega ministra ni nobenega gotovega v postavi vtemeljeuega razloga; oprostitev njegova bi pa nastale težave veliko bolj shujšala, kakor olajšala. Desniški klubi so toraj sklenili tudi ta predlog že iz početka odbiti. Morda se bodo Mladočehi spametovali in ta predlog opustili, ali dosti upanja ni. Oni takih goropadnih pripomočkov potrebujejo za obdelovanje volilcev pri dopolnilnih volitvah. Pripro-stim ljudem, ki no poznajo okoliščin in nimajo pojma o političnem življenji, je jako všeč, ako vidijo, da se kdo uičesa no boji in da vsakteremu na vse usta pove, kar mu gre. Ali s tem kaj doseže, ali spridi, po tem taki ljudje navadno ne vprašujejo. Takih ljudi se nikjer in nikoli ne manjka, in njih število je navadno večje, kakor pa število razumnih iu previdnih mož, ki skušajo pri vsaki priliki iu pri vsaki zadevi rabiti najprimernejša in najvspešuejša sredstva. Toraj se nam ni čuditi, da so v zadnjem času mladočeški kandidatje pri nekterih dopolnilnih volitvah zmagali, in da se mladočeška stranka enako zmage nadeja pri jutranji volitvi za svojega kandidata profesorja Tilšerja in da jo tudi za dr. Kaizla, ki jo te dni odložil poslanstvo, že izbrala mladočeškega naslednika dr. Julija Gregra. Dr. Kaizl, izvanredni profesor na Praškem vseučilišči, odložil je mandat s pretvezo, da češki klub preinehko postopa. Ako bi bil dr. Kaizl dosleden, moral bi bil prestopiti k mladočeški stranki, kteri so no moro očitati, da bi ne bila skozi in skozi brezobzirna. Ali dr. Kaizl je kot previden mož spoznal, da v mladočeški družbi ne postane profesor ali dvorni svetnik ali sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu, po čemur v svoji častilakomnosti hlepi, zato se mu ni zdelo primerno prestopiti v mladočeški tabor. Možu se je iz prej omenjenega vzroka menda celo to zdelo nevarno, da bi moral s češkim klubom na noge stopiti proti ministru Gauču; zato je pač pred svojimi volile! širokoustno zagovarjal brezobzirno mladočeško politiko in grajal popustljivost češkega kluba, ni p.i imel poguma to politiko dejanjsko izvrševati in je rajo odložil mandat, kakor da bi prišel v nevarnost biti odločnemu in neprestrašenemu. Izgovor je zares dober, ako ga pes na repu prinoso! Državni proračun za I. 1888. Pred pričetkom dnevnega reda izročil je denarni minister zbornici državni proračun za leto 1888. Izdatkov bo po tej sostavi 535,715.753 goldinarjev, okoli poldrugi milijon manj, kakor letošnje leto, dohodkov pa 514,471.835 goldinarjev, toraj bodo primanjkovalo 21,263.917 goldinarjev. Primaukljej za leto 1887 je znašal 27,«75.000 goldinarjev. Minister pravi, da so zlasti tri reči krive temu neugodnemu vspehu. Prvič so so vsled novih dolgov pomnožile obresti za državni dolg; drugič so potrebščine za letos v državno last sprejete železnice veliko večjo, kakor v tekočem letu; tretjič se bodo za nove vojaške puške potrebovalo dosti več kakor letos. Potrebovalo se bo za državno železnice 6,240.000 gold., za privatne 780.000 gold., za Dunaj-Tulnsko železnico 800.000 gold., za stavbe v Tržaški luki 976.000 gold., za uove vojaške puške 10 641.577 gold. Upravni primaukljej je bil letos 5,493.417 gl., lota 1S88 bo 2..511.574 gold. To so splošne številke, kolikor sem jih mogel v naglici iz miuisterskega govora posneti. Kaj več spregovorim o njih, ko dobim stenograličui zapisnik. Zbornica jo za tem nadaljevala razpravo o poštnih hranilnicah. Prihodnja seja bo v torek, delegacija pa se bode volila prihodnji petek ali soboto. lioiivertoviinje kranjskemu zeni-Ijiseno - odvezne^a dol«;a. (Spisal deželni poslanec dr. A. Mosche.) (Dalje.) Pri tem predmetu so nočemo dalje zadržavati ter preidemo k vprašanju, kakove žrtve nalaga deželi projektovano konvortovanjo. LISTEK. „S v i f t i j a d a". Drugi spov. Nadepoln konkurent. „Servus Spectabilis", doli nokje na Savskem obrežji. Nič se no jezi precenjeni pelinovi kolega, dasi usojam zvati te tako kolegijalno. Jaz sodim tako, da sva midva zdaj prava pravcata kolegi. Ti nosiš sicer zlat ovratnik, jaz pa niti papirnate „frajtarsko" zvezdo ne, in vendar sva jednaka. Zakaj pa si jel pisariti — pardon — spisovati nedeljska pisma? Prav so Ti godi! Ker si pravdar, lahko bi si bil presodil, da so oglasi za taboj kak ubog čmerikovec in Ti poseže, ko se naveličaš sam nedeljsko tlako, v Tvoje delo in v Tvojo slavo. Jaz sem spol že prvi spev „Svifti-jade", in Slovenci: „contieuero omnos, attenti<(ue ora tenebant." Več nisem namerjal in pričakoval. Tolaži se, cenjeni Spectabilis, da se tudi slavnemu Makartu ni godilo na polji umetnosti bolje od Tebe. Ko se sprehaja namreč nekdaj po Dunajskem predmestji, pozdravi ga mesarski pomočnik: „Servus Makartl" Ko meri slavni slikar razsrjen svojega tovariša „s predpasnikom in s zavihanimi rokavi", opraviči se volovski prosektor: „Ne zameri kolega, Ti slikaš in prodajaš „mesenost", jaz prodajam in sekam meso, po obrtnem redu sva nedvomno po-selska tovariša." Tako je tudi s Spectabilisom iu z menoj. Slovenci so čitali tako radi njegova pisma, da jo utihnil, jaz pa vzbujam zavist in radovednost „Sloveučevim" bralcem — dokler ne utihnem ali ne postanem preluipavi Terzites in me ne pošlje gosp. vrednik počivat na pelinove lavorike. Še nekaj. Jezim so danes iz globočine srca na Horacija in njegovo napačno toorijo nadepolnim pevcem. Ko bi ne bil ubogal njegovega sveta in ne pričel prvega speva „Sviftijade" že pred petimi leti, koliko lopši naslov bi se bil ponudil dandanes mojim pismom. Lahko bi jih bil krstil „Gaučijada" v toliko iu toliko spevih. Kaj ne, gospod vrednik, to bi bil pristen naslov, ki ne samo po čmeriki in pelinu, temveč tudi po politiki ali celo po opoziciji cika. In koliko zanimivih epizod bi bila imela moja „Gaučijada". „Nulla dies sine linea", dejal je „Slov. Narod" nedavno o zanimivosti te najnovejše epopeje, akoravno niti vsega prečital ni. — In kako tudi, saj še dolgo ni končana ta naša „Gaučijada". Nadaljevala se bode baje spremljevana z brenčečimi glasovi vseh avstrijskih narodov inferijornih plemen. „Instru-mentjo" za to visoko pesem se že „štimajo", kakor gosli, klariuetje in basi, predno so dvigne zastor na odru pred — melodramo, ktere junak je vedno v nevarnosti, da pade — pa si pomaga vendar, da ga odpeljejo še za bodoči akt. Ali kaj poreko Slovenci, tisti „praktische Kraiuer", kakor zovo g. Dožmau naše mirne in ubogljive rojake, ko čujejo popovati vedno in vodno „Gaučijado". Ako tudi naša literatura ni v nevarnosti, da so pomnoži, ker nam strižo Gauč klasičue gimnazije, zaradi tega bodo pa lesene žlico „rajto iu raščeta" m Da bo moral dolžnik, ki hoče svoj dolg poplačati namesto v 20 letih še le v 40 letih, odrajtati več obresti, je jasno, jasen pa je tudi njegov dobiček, kteri si hoče kupiti s to žrtvo, da namreč obdrži dlje časa glavnico, da jo more dlje časa porabiti za-se. Ako toraj razdeli dežela Kranjska poplačanje svojega dolga na 40 let, namesto da bi ga poravnala v 20 letih, iu akoravno se to zgodi z nižjim obrestnim merilom, pač ni treba uittomur biti Adam Eiese, ako hoče sprevideti, da zahteva to podaljšano plačevanje večje obrostno odrajtilo. Za to obdrži pa dežela dlje časa glavnico, in le od porabe glavnice in slučajnih obrestnih pre-ostatkov je odvisno, da se pokrije to višje plačilo in morebiti doseže tudi še preostatek, ako se porabi zelo ugodno. Financijelno se toraj lahko paralizuje višje obrestno plačilo, vsled česar se lahko prepreči vsaka škoda, ako se mora že tako imenovati višje obrestno plačilo, kakor se je to storilo od neke strani. Ako pa pomislimo, da je v prvi vrsti namen deželnim sredstvom, da se pokrije tekoča potrebščina, in da se smejo preostatki porabiti le za pre-osnove na odločno korist dežele in njeuih davkoplačevalcev , vsled česar postane davkoplačevalec plačiluo-zmožnejši glede davkov, in ako prevdarimo nadalje, da bo poznejši rod zaradi tega lažje prenašal naloženo mu breme svojih prednikov, kakor pa ti zadnji, ne moremo tudi z uarodno-gospodar-skega stališča imenovati višjega plačila obresti za raztegnitev dolga na dlje časa — škodo. Ako pa noče dežela porabiti preostatkov za pokritje višjega obrestnega plačila, marveč jih inve-stuje na kteri-koli način, ali pa jih obrne davkoplačevalcem na korist kot spregledanje davkov, ne sme se več pripisati dotična zguba, ki bi se mogoče pri tem pokazala, na konto konvertovanja, marveč na oni dotičnih investicij, oziroma dačnega spregledauja. Nameravano konvertovanje mora se toraj vsestransko kazati kot priporočila vredno. Koristi njegove povzdigujejo deželno blagostanje in neugodnosti njegove so le jako nizka cena zanj. Iz lastnega nagiba ponudila se je, kakor že rečeno, Dunajska „(Jnionbank", da izvrši to preosnovo. Po izgledu posojila, ktero je vsprejela letošnje leto dežela zgornjeavstrijska v namen konvertovanja zemljiščno-odveznega dolga in ktero je posredovala „Unionbank", izvršiti hoče tudi na Kranjskem po-potrebno finančno operacijo. Tukaj ni pravi prostor, da bi se izjavljali o tem predlogu. Ostati hočemo marveč zvesti svojemu v lanski brošuri izraženemu načelu ter še enkrat omenjati kranjsko hranilnico kot oni zavod, kteri smo imenovali v prvi vrsti poklicanim, da pomaga v svojem in interesu dežele slednji pri kouvertovanji zemljiščno-odveznega dolga. Da more kranjska hranilnica brez kvari za svoje poslovanje prevzeti ogromen del tega posojila, sledi že iz okoliščine, da ima danes pri upravnem premoženji skoraj 24 milijonov mobilno glavnico štirih milijonov. To je šesti del (17°/0) njenega premoženja. V prvih 50 letih svojega obstanka, t. j. od iu vsa „siiha roba" boljša in cenejša. Tudi nekaj! Saj zdaj tudi boljših, srebruih žlic potrebovali ne bomo več Slovenci, kiuetske pare brez omike. Moja ranjka mati so mi vedno pravili: „Le lepo se uči, bodeš pa enkrat zajemal s srebrno žlico in jedel bel kruh!" Bog Vam daj večni mir, predraga mati, ko bi bili doživeli današnjega dne, konec bi bilo vašemu veselju. Novih maš bode malo ali nič več na Slovenskem, a pele bodo le lesene žlice po močniku in prigrizeval se bode ovsenjak. Takovo delo ne vzbuja baje opozicijskih mislij iu tudi ne poetičnih. Naš obrt bode pa cvetel odslej za toliko iu toliko reščet več na leto. Radovedni smo, ako napravi kak pogumen Rib-ničau veliko reščeto za „deset mož", ki posade stvaritelja boljših „reščet" slovenskih vanj in ga premili-jonsko prerešetajo, ako jim pred sape ne zmanjka. Morda se vlomi med rešetanjem kaka „vitra" in rešetauec pade na tla v pleve — iz kterih se nam dvigne nov Fenis — na dan. Pa brez zamere! Ribničauje na delo, rešetanje se je pričelo! Sviftijanec. leta 1820. do 1870. obdržavala si je mobilen povprek 33. del, t. j. 3% svojega premoženja. Kolikor moremo sklepati iz skušenj, ne zahteva toraj poslovna potreba mobilne glavnice v današujem tolikem znesku. V dejanjskem oziru toraj ni zapreke, da ne bi se mogel del mobilne in, kakor vemo, nizko obrestovane glavnice (3%) zamenjati v deželen papir, ki bi zadostoval vsem zahtevam pravil in donašal čiste 4%. Znana resnica je, da se je izvanredno pomnožilo upravno premoženje avstrijskih hranilnic in da postaja od dne do dne večje. Temu nasproti postaja pa vedno težavnejša pupilarna naložitev vlog in posebno postajajo vedno redkeje hipoteke, ki vsestransko zadostujejo pravilom. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 15. oktobra. Notranje dežele. Ministerstvo notranjih zadev opozorilo je ga-liško namestništvo na nektere nepriličnosti v cestni postavi, koje bi bilo treba predrugačiti ali pa odstraniti. Pritožilo se je pri miuisterstvu več občin, kterim se je godila krivica pri izvrševanji te postave; od tod oni poziv namestništvu. Predvčerajšnjega skupnega ministerskega posvetovanja predmet je bilo vprašanje, kako pokriti stroške za puške - repetirke. Poluuraduo se poroča, da bo izdelala to orožje za ogerske domobrance ogerska tovarna. Liechtensteinov klub je sklenil, da ne bo glasoval za otvorjenje debate povodom odgovora na interpelacijo „Oeškega kluba", kar se ne bo zgodilo pred koncem prihodnjega tedna. Vitanje države. Meseca septembra izselilo se je 230 Črnogorcev iz svoje domovine zaradi premajhnega zaslužka in prevelikih davkov; potovali so skozi zasedene dežele, kjer so jih avstrijske tamošnje oblast-nije podpirale po možnosti. Na srbski meji pa so jih zavrnili srbski uradniki; po mnenji nekterih listov zgodilo se je to iz političnih nagibov. Pododbor srbske ustavne komisije imel je prvo svojo sejo pod predsedstvom justičnega ministra dne 12. t. m. Posvetovanje tikalo se je le načelnih vprašanj. Ko bo obravnava v tem oziru dognaua, pričeli bodo še-le izdelavati upravni načrt. — Petdeset Arnavtov napalo je na meji v Jablaniškem okraji vojaško patrolo, kteri je zapovedoval okrajen uradnik. Po trdem boji zmagali so vojaki ter prepodili napadnike. Vlada resno razpravlja, kako bi bilo najbolje preprečiti te vedne roparske napade. Med raznimi osobami, ktere je bolgarska vlada zaprla povodom volitev, bili so tudi metropolit Klement, Slavejkov in major Popov. Prvega imela je pod ključem v njegovi lastni hiši. Ituski vladni krogi so zapazili, da se bližate Rusiji glede Bolgarije posebno Dunajska in Londonska vlada. Veleposlanika iz teh dveh mest poročala sta menda v Petrograd v istem smislu. Nemški državni tajnik B5tticher odpotoval je včeraj v Friedrichsruhe, da se posvetuje tam z Bis-marekom. — „Kreutz Ztg." objavlja zanimiv članek o Poljakih. Pravi, da je ponemčevanje Poljakov največja dobrota za njihove ideje o bodočnosti. Kakor hitro bo ponemčeno Poznanjsko, postala bo vroča želja Nemčije, da nastane med njo in nezanesljivo Rusijo poljsko kraljestvo, ki bi segalo do črnega morja (?) Preiskovalno sodišče v zadevi francoskega genorala Callarela je spoznalo, da se mora slednji izpustiti iz službe zaradi prestopka zoper čast. Vojni minister Ferrou predložil bo dotični dekret v podpis predsedniku republike Grevyju. Callarela izbrisali bodo polog tega iz imenika častne legije. Penzija njegova znašala bode namesto 8000 le 4500 frankov. — Sodnijska preiskava je pokazala, da Caftarel in Audlau nista delovala skupno, marveč da ste bili dve družbi, ki ste kupčevali z dekoracijami; prvi pokrovitelj je bil Caiiarel, drugi Dandlau. Zadnja tvrdka bila je malo solidna, kajti sprejemala je denarje, dekoracij pa dotičnim kupcem dostikrat ni preskrbela. Italijanski kamori otvoril bo kralj dne 16, novembra s prestolnim nagovorom. Glavni nalog bodočemu zasedanju bo glasovanje o trgovinskih pogodbah, posvetovanje o novem kazenskem zakoniku in konečno tudi o reorganizaciji ministerstev. — V Napolji je ponehala Kolera, vendar pa je revščina nižjega naroda grozna. Po celi Italiji in tudi v inozemstvu s» nabirajo darovi za te ubožce. Sedanje angleško tory-ministerstvo ima težko stališče. Od vseh strani butajo vanj silni valovi; poleg irskega vprašanja delajo mu preglavico tudi socijalisti. Salisburyjevo zdravje jo popolnoma iz-podkopano. Nekteri listi se že oglašajo, da se bo sam odpovedal službi. Turška vlada je nezanesljiva in počasna. Davno ima Srbija že zagotovilo, da bo Turčija sto- rila svojo dolžnost glede železnične zveze od Vranje do Soluna. Ker pa se Turčija ne gane, prosil je srbski poslanik v Carjeragradu, Stojan Novakovič, tamošnje rusko veleposlaništvo podpore v tej zadevi, ktero je reklo, da bo rado pomagalo Srbiji v tem oziru pri turški vladi. Irsko naroduo ligo bo menda angleška vlada po vseh pokrajinah prepovedala. Da s tem ne bo veliko dosegla, je jasno, razburila bo le še bolj narod. — Ker je pri obravnavi zoper lordmajorja Sullivana prepovedala policija, da ne smejo položiti v sodnijski dvorani na mizo mestnega meča in žezla, akoravno je dobil Dublin od kralja Henrika IV. dotični privilegij, predlagal je v mestni seji Alderman Dillon, naj se stavi zaradi tega interpelacija v parlamentu. Predlog njegov je obveljal. Francoski vojaški zdravnik dr. L i n a ve z, ki zdravi marocanskega sultana Muleya Hassana, izjavil se je, da bo bolnik njegov popolnoma okreval. Tudi francoski poslanik v Maroku poroča v svojem pismu, da je videl sultana, kako je zajahal pred svojo palačo konja z uamenom, da bi se pokazal podložnikom svojim. Vendar pa je izročil sultan za vse slučaje državne insignije prestolonasledniku Sidiju Mahomedu, priporočevaje mu, naj obdrži še nadalje v službi velikega vezirja in vstrajno nadaljuje ter izvrši pričete vojaške preosnove. Izvirni dopisi. Iz Podzemlja ob Kolpi, 10. oktobra. Redki so dopisi iz župnije naše, zaradi tega pa upam, da ne bodete vrgli, gospod vrednik, lista mojega „v koš" ter da bo našel svoj skromen prostorček v cenjenem „Slovenci". Ta nada moja pa je tem bolj opravičena, ako Vam razodenem, da dohaja dopis moj iz kranjskega Egipta. Vidim Vas v duhu, kako se smehljate pri teh besedah. Pa nič ne de! Preverili se bodete o resničnosti trditve moje; evo Vam dokaz! Tii ob bregovji skrivnostne Kolpe, kjer podajamo roke čez reko hrvatskim svojim bratom, ne vidite hriba; gladka zelena rav&u leži pred Vami. Njive so zelo rodovitne in izvrstne vinograde imajo posebno posestniki v Denšicah Metliške okolice iu v Semiči. Da pa dopolnim svoj dokaz, povem Vam, da imamo tudi svojo reko Nil. Kadar nastane po-vodenj, douaša nam Kolpa obilno črne zemlje, ktero imenuje narod „mul". Te zvozijo kmetje na svoje njive, nekteri do 200 gnojnih košev, kajti mul je boljši od vsacega druzega gnoja. Zaradi tega se pa ni čuditi, ako se je letina tudi letos precej dobro obnesla. Grozdje obrodilo je bolje ko lani; pravijo, da bo prav dobra kapljica. Sadja imamo veliko, češpelj še sedaj niso mnogi obrali. Tudi hruške so bile rodue, pred vsem pa jabolka, ktere so večinoma zvozili na Karlovski kolodvor. Ker menda po ostali Kranjski ni bilo veliko jabolk, mrgolelo je v naši župniji nemških agentov, ki so kupovali to sadje po prav nizki ceni: obrana jabolka po 40 kr. mernik, druga pa celo po 30 do 35 kr. Gotovo so imeli pri tem prav lep dobiček. Kmetje so bili premalo izurjeni v kupčiji, kakor so sploh pri nas ljudje bolj skromni. Obžalovati pa je toraj tem bolj, da so tujci zanesli v naš okraj marsiktere slabe navade. V Gradaci bila je tovarna, kjer so topili železo. Delavci tovarnarski bili so tujci, vpliv njihov na narod pa je bil zelo pohujšljiv. Že na zunanje pre-drugačili so se od tedaj Gradčanje. Narodna naša noša je bela; odkar pa so prišli v Gradac tujci, oblačijo se tamošnji prebivalci temno. Toda tudi v srci marsikterega pajdaša onih tovarnarskih delavcev spodrinila je tmina slabih navad svetlobo nravnih običajev, ktere smo podedovali po svojih očetih. V naši župniji zidajo letos dve novi šoli, prvo v Podzemlji poleg starega šolskega poslopja, drugo pa v vasi Griblje; imeli bomo toraj tri šole v naši ne posebno veliki župniji. Nekako borna proti temu pa je cerkev naša; res, da se zelo trudijo naš gosp. župnik; vendar pa bi bilo treba v tem oziru še mnogo storiti. Kar milo mi je pri srci, kadar za-čujem tužne glasove majhnih naših zvonov. Ne dvigujejo se sicer v našem kranjskem Egiptu proti nebesu velikanske piramide, v kterih bi počivali stari kralji, vendar pa nismo popolnoma brez takih starinskih zanimivosti. Pri vasi Grmu na pašnikih zasledil je znani preiskovalec starin, gosp. Pečn i k s Krškega, keltske grobove, ktere izkopavajo že 14 dni delavci njegovi iu gosp. Josipa Szombathija, kustoza c. kr. Dunajskega dvornega muzeja. Nekteri grobovi so jako veliki, toda žal, zemlja je promehka in preveč seguili so grobni predmeti. Posebno lepe so igle, ktere so nosile keltske žene; škoda, da do sedaj niso dobili še nobene cele. Ako bo zopet kaj novega, poročal Vam bo veseljem Vaš Egipčan. Z Murskega polja, 12. oktobra. (Vaške kapele), ki so po večjih vaseh na Murskem polji, delajo na poštene tujce iu domačine jako ugoden vtis. Pa je tudi malo kje najti toliko in tako lepih križev in kapelic po vaseh, kakor tukaj. Zlasti kraj velike ceste od Radgone do ogerske meje, kakor v Šratovcih, na Moti, v Hrastji, Vučji vasi, Stari in Novi vasi, Iljaševcih, Borecih in Stročji vasi stoje jako lične kapelice, za kterimi pa ne zaostajajo tudi druge v stranskih vaseh, recimo na Krapji, Cvenu in spodnji Moti. V zadnjem času smo imeli na spodnjem Murskem polji v Ljutomerski župniji zopet dve svečanosti, ko ste se blagoslovljali dve novi kapelici, namreč v nedeljo po Mali maši v Pristavi in zadnjo nedeljo v Babincih. Obe kapeli, posvečeni prečisti Devici Mariji, ste podobni prej omenjenim, samo da ste še obe novi ter zunaj in znotraj čeduo ozaljšaui in skoraj da umetno naslikani, kar se o drugih vseh ravno ne more trditi. Na vsaki kapelici je tudi zvonik s zvonom, s kterim se zjutraj, opoludne in zvečer zvoni. Pri blagoslovljenji se je navzočim vernim, ki so se v obilnem številu zbrali, razložil pomen in namen kapelic in križev, ki se kraj ceste stavijo. Čedna kapelica v kterikoli vasi priča, da so vaščani vneti kristijani, ki se tega očitno pokazati ne sramujejo. Dandanes, ko živa vera vedno bolj peša, in jih je veliko, ki se sramujejo svojo vero očitno pokazati, nasproti pa muogo kristijanov celo pomaga brezvernežem sv. znamenja na javnih prostorih rušiti in odpravljati, je pač posebno hvalevredno, ako se kraj cest in na občinskih prostorih stavijo križi in zidajo kapelice, ki tujcem in domačinom oznanujejo, da ondi prebivajo zavedeni in dobri kristjani. Tako lepih kapelic, kakoršuo so si postavili Pristavčani in Babinčani, pač ne morejo povsod imeti, a prosto razpelo na razpotji ali v vasi tudi zadostuje istemu namenu, samo da je snažno in lično izdelano, kakoršuih je tukaj več najti med vinogradi in po vrteh. Semtertje so pa res tudi videti take podobe na križih, ki nikakor niso spodobne in bi se toraj morale z lepšimi zamenjati. Ako si kdo hoče kakošno podobo na očitnem prostoru postaviti, stori najboljše, da to poprej svojemu župniku naznani ter ga poprosi, kje bi si jo naročil, potem bodo kmalu nespodobne karikature zginile. Domače novice. (Škofovske konference) pričuo se bodoči teden na Dunaji. (Zlatoinašnik sv. oče Leon XIII.), kratek opis Njihovega življenja in delovanja. Na svetlo dala in založila katoliška družba za Kranjsko. — To je slavnostna knjižica za papeževo petdesetletnico, ktero podaja katoliška družba Slovencem. Občinstvo naj bi prav pridno seglo po njej, da bode spoznalo natančneje velikega papeža Leona XIII. Zlasti je svetovati, da bi jo naročevali v več iztisih skupaj in razširjali med ljudstvo. Knjižica obsega 40 strani v veliki osmerki iu ima na čelu podobo sv. očeta, kakor »Drobtinice". Cena ji je 12 kr. Dobiva se v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani. (Gospod vicomte Henri Begouen), ki se mudi te dni v Ljubljani, da se pouči o naših razmerah, ogledal si je včeraj Ljubljanske znamenitosti, kot: cerkve in deželni muzej. Zvečer zbrala se je »pri slouu" odličnemu gostu na čast družba slovenskih rodoljubov. Jutri odpotuje vicomte v Zagreb. (Umrl) je sinoči tukaj v Ljubljani deželni poslanec Ernst F a b e r. Pogreb bode jutri popoludne J/25. uri. R. I. P.! (Tatvine na Rimski cesti), o kteri smo nedavno sporočili, sumljiva sta c. kr. deželnemu sodišču izročena znana tatova, Anton K o s in Janez M e š. (Pogorel) je 11. t. m. zvečer pri Lescah posestniku Lega tu velik stog, kakor pravijo, do 300 stotov slame. Vas je bila v veliki nevarnosti. Radovljiška požarna hramba prihitela je hitro na pomoč. Vzrok požaru ni znan. (Minister za poljedelstvo) zaukazal je vsem podredjenim oblastnijam, da morajo postavo glede gozdnega gospodarstva strogo izvrševati in nastaviti vešče oskrbnike. Vsaka tatvina v gozdu in malomarno pokončevanje gozdov mora se dotiČni oblasti z vso natančnostjo in hitrostjo naznaniti ter ostro kaznovati po obstoječih postavah. Ta določba je hvalevredna, kajti gospodarji-zapravljivci pokončujejo gozde na lastno in občno škodo. (Pravosodni minister) izdal je na vsa sodišča, izvzemši one na Tirolskem in Predarlskem, določbo, ki bo odpravila nektere nedostatke pri zemljeknjižnih uradih. Svoje korenine imajo ti nedostatki v tem, da je občevanje med zemljeknjižnim uradom in zemljemerskimi uradniki silno počasno. Gosp. minister namerava to zadevo tako vravnati, da bodo sodišča občevala kar naravnost s zemljemerci. Na ta način bo zemljiščna knjiga laglje v soglasji s zemljemersko mapo. Glavna prememba v dosedanjem urado-vanji bo ta, da se odslej sodiščem ne bo treba več obračati na davkarijo (oziroma na pristojbinski urad), kedar bodo potrebovala katastralna pojasnila, temveč bodo lahko kar naravnost pisala c. kr. okrajnemu razvidniškemu zemljemercu in ta jim bo zopet neposredno odgovarjal. Da bo pa to mogoče, moral bode zemljemerec za vsak mesec sproti javiti sodišču ali sodiščem svojega zemljemerskega področja, kje bo premembe v posestvu premerjal in vrisaval. (Celjska čitalnica) priredi v torek 18. t. m. ob 8. uri zvečer v svoji dvorani banket v slovo in na čast bivšemu vikarju v Celji, sedanjemu župniku v Vitanji, veleč, in zaslužnemu gosp. J. Žičkarju. Povabljeni so uljudno vsi Celjski in zunanji čitalnični udje iu rodoljubi, ki naj blagovolijo naznaniti svojo vdeležbo čitalničnemu odboru najpozneje do ponedeljka zvečer. (Deželni odbor štajarski) dovolil je 2000 gold. štajarskemu deželnemu strelskemu društvu za slavnostno streljanje, koje to društvo priredi ob prihodu cesarjeviča Rudolfa v Gradec. — Za razdelitev botaničnega vrta »Joaneum" je poslal deželni odbor te dni Graškemu mestnemu zastopu dotičen načrt z naročilom, da sostavi za to potrebno komisijo. V Mariborski bolnišnici dovolil je deželni odbor napravo vitala, da bo gonilo vodo. Naprava s potrebno hišico bo veljala 1280 gold. — Sklep okrajnega zastopa Celjskega, da se da podjetništvu zgradbe lokalne železnice Celje - Šoštanj - Velenje svota 40.000 goldinarjev za odvezo zemljišča, če se otvori železnica 1. maja 1889, je deželni odbor odobril. (Slaba vest ali kali?) Te dni stal je v Grade/ pred deželnim sodiščem redar, zatožen hudodelstva poskušenega težkega telesnega poškodovanja, ker je dvakrat vstrelil na neko žensko. Ta nesrečnež, kterega je sodišče na dva meseca poslalo v ječo, izpovedal je pri sodniji ua vprašanje, kje je dobil samokres, tako-le: »Odkar se je odkril v mestnem parku spomenik Anastazija Grd na, dobili so nekteri redarji od gosposke revolverje, s kterimi ponoči civilno oblečeni stražijo omenjeni spomenik. Jaz sem si pa revolver sam kupil!" Kaj se nemška gospoda v nemškem Gradci res boji za Zelenčev spomenik ? Kaže že vse na to. Te dni postavili so okoli in okoli njega silno visoko železno ograjo, da no bo nihče blizo mogel. To vse je pač znamenje jako slabe vesti. (Gizela-bolnišilica) v Celji bo skoraj dodelana; sklepnik se bo vložil ob navzočnosti cesarjeviča Rudolfa. Meseca novembra izročila se bo dobrodelnemu namenu. (Trgovina s sadjem) je bila letos po Malem Štajarji precej živahna; pravijo, da ga je do sedaj odšlo kakih 1200 vagonov na Nemško. Denarja za sadje je prišlo neki z Nemškega na Štajarsko okoli s/4 milijona mark. (Slike na opresno) našli so pod belilom v silno stari gotski cerkvi na Vratih na Koroškem. Strokovnjaki sodijo, da so iz časov 1420—1430. S pomočjo daril presvitlega cesarja, koroške hranilnice iu osrednje komisije za ohraujeuje umetnih in zgodovinskih spomenikov popravila se je že polovica najdenih slik. Ako bodo hoteli po celi cerkvi vse popraviti, potrebovali bodo še okoli 800 goldinarjev. (V koroški deželni bolnišnici) v C e 1 o v c i odprl se bo po sklepu deželnega zbora poseben oddelek za očesne bolezni in sicer za sedaj začasno, dokler se ne prirede za ta oddelek potrebni prostori za stalno. (Vstrelil se je) podlovec Franc Št ur m v Ce-lovci iz strahu pred kaznijo. Šturm je rodom Kranjec. (Parobrodstvo po Savi.) Od 24. t. m. nadalje odhajali bodo parobrodi po Savi iz S i s k a že ob 7. uri zjutraj namesto ob 10. uri dopoludne. (Na otoku Lošinji) pričela se je v obeh mestih (Lošinj in Veliko telo) zimska sezona, kamor od leta do leta več takih bolehnih prihaja, kterim ne ugaja naša ostra zima. Lošinj ima jako milo podnebje iu zdrav zrak. (Zimska sezona) v Opatiji pričela se je z 11. oktobrom. (Roburit — novo strelivo) izdelavati za vse v državnem zboru zastopane dežele dovolilo je mini-sterstvo za notranje zadeve tvrdki Vogel & Naot na Dunaji. Razne reči. — Najdražjo kobilo v našem cesarstvu imajo gotovo na Ogerskem v hlevih grofa Aleksandra Forgača. Omenjeni grof šel je nalašč na Angleško po-njo, kjer je odštel za-njo 20.000 gl. Kupil jo je za pleme. Stara bo sedem let, ime ji je »lady Brooke". — Kolera v Vatikanu. Pred štirinajstimi dnevi zbolela je neka oseba v Vatikanu za kolero, ue prav ni bilo ne poprej in ne pozneje nobenega bolnega za kolero, vendar so zdravniki sv. očetu svetovali, naj za nekaj časa avdijence vstavijo. Morda je pa ta slučaj le »Velehradska kuga", ker se bliža zlata maša sv. očeta. % — Čudna šega na Španskem bila je še pred dvajsetimi leti v navadi. Ko je rabelj končal svoj posel, obkolili so ga žandarmi ter odvedli v zapor vklenjenega. Nekaj ur potem prišel je k njemu v ječo sodnijsk pisar, kterega je spremljal uradni sluga. Med pisarjem in rabljem pričel se je tedaj nastopui razgovor: »Obdolžeui ste, da ste umorili človeka." — »Res je, priznavam to." — »Zakaj pa ste ga umorili?" — »Da bi zadostil postavi in spolnil povelje, ktero mi je dala sodnija." — Takoj ua mestu sestavil je pisar o tem zaslišanji zapisnik, drugi dau pa ga je predložil sodniku v presojo. Sodnik izrekel je še le sedaj za rablja ugodno razsodbo. Izpustili so ga na to iz ječe, v kteri je sedel kakor zločinec celih 24 ur. Telegrami. Dunaj, 14. oktobra. Češki klub je sklenil, j da no bo podpiral mladočeškega predloga, ! naj se razveljavi naredba o srednjih šolah, ker je v tej zadevi vložena interpelacija začetek akcije, ki se mora dosledno nadalje-J vati; tak predlog pa bi to le oviral. Petrograd, 14. oktobra. Minister Griers posvetoval se je več ur s turškim veleposlanikom Sakirom pašo. Sofija, 14. oktobra. ,,Svoboda" pravi, da bodo morale velesile sedaj pripoznati dognana dejanja vsled posredovanja Turčije, ker so sc redno izvršile volitve v sobranje. Bruselj, 14. oktobra. Kongo-država obo-rožuje veliko ekspedicijo, kteri bodo zapovedovali belgijski častniki, da anektujc južni Sudan do Abisinije. Umrli »o: 12. oktobra. Emilija Joraj, sprevodnikova hči, 11/a mes., Poljske ulice št. 36, driska. — Janez Floro, računski oficijal, 47 let, Strari trg št. 11, jetika. 13. oktobra. Marija Corar, kuharica, 6S let, Dolge ulice št. 9, kap. — Pranja Kozlevčar, kuharica, 35 let, Krakovski nasip št. 6, jetika — Liza Wartol, gostij , 71 let, Kailovska cesta št. 5, kap. Vremensko sporočilo. g Čas Stanje | S g ---Votor Vre m o iS-* § „.,..„„„..:, »nikomer« toploraora ,2 N opazovanja T mm po CoMju »g 7. u. zjut. 72!) 5U + U O si. zap. oblačno oTefT 14 2. u. pop. 726 10 + 6 8 si. vzh. de/, 9. u. zvee. 725 81 + 4'8 si. zap. d. jasno ao/' Čez dan dež z prenehljajem. Zvečer ob 9. uri dol. jasno. Srednja temperatura 5-8° C., za 6-0" pod normalom. DnnajNka borza. (Telegrari.-no poročilo.) 15. oktobra. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 10 kr. oluuui 11.t ,, u 70 ,, 1vv „ ^o iv, 70 uainnj n-v ,, ™ ,, 4 °!o avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 » 90 „ Pap;rna renta, davka prosta......96 »15 „ Akcijo avstr.-ogorsko banko ............884 „ — „ Kreditno akcije ..........282 „ 75 » - London..........................125 ,. 40 „ Srobro .............— „ — ,, Francoski napoloond....................9 „ 93*/»,, Cesarski cekini......................5 „ 93 „ Nemške marko ..........61 „ 41 */»» Tržne cene dne 15. oktobra t. 1. «1. kr Ki. kr Pšenica, hktl. . . . 5 35 Špeli povojen, kgr. . — 64 Rož, „ ... 4 22 Surovo maslo, „ . - 90 Ječmen, „ ... 3 25 Jajce, jedno „ . — 2. Oves, „ ... 2 44 Mleko, liter. . . . — S, Ajda, „ . . . Il 4 22 Goveje meso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 3 90 Telečje „ ., . — 50 Koruza, „ ... 4 39 Svinjsko „ „ . — 60| Krompir, „ ... 2 32 Koštrunovo „ „ . — 32 Leča, „ ... 12 — Pišanee.....—50 Grah, „ ... 13 - Golob .....- 15, Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 241 Maslo, kgr. . I 1 - Slama, „ „ . . 1 96| Mast, „ . — 64 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40. Špeh svež, „ • — 60 „ mehka, „ „ 4 10 Zalmthi. Za premnoga dokazila globokega sočutja med boleznijo in o priliki smrti svojega sedaj v Gospodu po-čivajočoga soproga, oziroma očeta gospoda: JANEZA FLORE, rač. oficijala pri deželnem knjigovodstvu, za mnogobrojno vdeležitev pri pogrebu, za ginljivo petje v pokopališkoj eerkviei in za podarjene krasno venoo izrekata p. n. dotičnikom najprisrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1887. Josipina Flore, Makso Flore, soproga. ees. kralj, kadet, sin. t Univ. med. dr. Emil iock, docent očesnega zdravilstva in umirovljeni prvi asistent I. očesne kliniko na vseučilišči Dunajskem, ordinoval bo začenši z dnem 17. oktobra od S>—11. dopoludne in od %i—it. ure popoludne osobito za (1) ! bolnike na očeh in v ušesih! , v Jjj m I >l.j:i i« i. Stavi trj>- štov. , t jjGT Ubogim brezplačno. , F „Katoliški bukvami" v « Ljubljani se dobi t » Slavnostna Himna" zlatoinaNirikn. svetei:au 0(V1ii papežu Lcoiiu XIII., za mešani ali moški zbor s sprem Ijevanjem orgeli, zložil lg. Hladnik op 8. Cena 30 kr. Cisti dohodek je namenjen dijaški kuhinji v Ljubljani. (2) S izdelujem na obroke za močne Dombrovski-Heissig patrone. kaliber 14-9 mm. in 11-2 mm. za veliko divjačino (Hocbvvild); puške imajo samoskočna kukala moje iznajdbe. Prevzamem tudi vsakovrstna popravila in predelovanja starih pušk v zadovke. Ker so moje puške preskušeue, morem vsacega veščaka zadovoljiti ž njimi. Zato se priporočam na uaročbo (3) Anton Sodiaj) pušk:ir v Borovljah (Fcrlach) na Koroškem. Odlikovan s premijo in c. kr. privilegijem. Oonil«e pošil jnm bre^uliično. ^..nnrFVA ESENCA 11 J;" lekarjaPiCCOlija ■fj51^^. v. Ljubljani. Ta esenca, ki so nareja po nekem receptu gospoda Dr. E. viteza Stocklu, e. kr. viiullnegu svetovalca in deželno-siinitetiiegn poročevalca za Kranjsko, jo takozvana,,Tiucturn Ulici composita", katera ozdravlja vso žclodceve in trebušne bolezni, o dpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki jo vsakej steklenici pridejan). — Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkili po 12 steklenic za 1 gld. :l(i kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kršeno, lekar Ki/./.ioli v Kudolfovem in večina lekarn naNtir-skeni, Koroškem, v Trstu, lin Primorskem, v Istri, Dulmncljl in v Tirolih. (0) Razglas. (3) Najdenih jo bilo meseca junija 1. 1880 v Ljubljani na mestnem trgu 25 gold. in zraven m e n i c a na ime „Troun". Kdor je to reci zgubil, naj se zglasi pri podpisanem ter dokaže, da jo najdeno ros njegovo. V u z e n 1 c a - S a 1 d c 11 li o t' o n na Spodnjem Stajarskein. Tomaž Mraz, dekan. T^epo pozlačene (2) ^ j&agrobue križe v velikem izboru po nizkih cenah priporoča Franc Trček, trgovec z železjom, Valvazorjev trg št. 5 v Ljubljani. V zalogi ima tudi železne peči in ognjišča za kurjavo z drvami ali premogom Št. 10412. Razglas. (3) V smislu § 37. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dno 5. avgusta 1887, št. 22 dož. zak.) podpisani magistrat naznanja, da bodo proračuni za 1888 leto 1. o mestni blagajnici, 2. o mestni ubožni zakladi, 3. o ustanovnih zakladah, in 4. o zakladi meščanske bolnice o " C 8 o. ^ ^ § 0 > * O O —~ ® o 8 2 - s -s 8 U .. « u c u ® * 2 Q 8 ti "3 8 9 cs « s 1 g x C" w 2 — « X 8 c « »s 3 8 Q ^ a s O o 0 Q O i. g ,ra ,Q O 8 c 2 a c 8 8 >N 8 Q O o -| r. O 8 > : ? S g N .g-S O T3 0 OOOOOOOOOOOOOOi Vsem, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo aE«vB.«-aE ■ ■ £ priporoča svojo zalogo železja iu v to stroko spadajočih stvari (13) \ ml b*. Hi rs poprej Jakob Nekrep na mestnem trgu št. lO, kjer se dobivajo v velikem izboru in po prav nizki ceni: okovi za okna in vrata, štorje za štokadoranje, drat in žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portlaml-in Roman-ceinent, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in posamezni deli. Posebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedelstvo, kakor mlatilnice, strme ali z vlačil-nikom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa zstvn drii/.lK'. V Budimpešti, Wienergasse 3 in Sehiffgasse 2; v Gradci, Albrechtsgasse 8; v Inomostu, llabnstrasso, Hotel „Goldones SchilT" ;. v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogorsko monarhijo nahajajo se glavno in krajne agontnre, ki rado dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. (Plavili zastop v Ljubljani, Šelenhitrgove nliee štev. il, pri JOSIPU PROS£X€-u. (9) JJIIIBM Vsakovrstne pšte