Za bolnišnico Burlo nobenih zagotovil * i . rfi j\¡ft V Sovodnjah bodo ovrednotili ostaline prve svetovne vojne ■ - .L a.f ■jij.^-' A /*14 ï-iïm^K^'u Pôno PôrriS real estate panorama-re.com Primorski dnevnik SREDA, 13. OKTOBRA 2010 št. 242 (19.949) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Državi sta ujeli zadnji vlak Vlasta Bernard »Upajmo, da vlaki na novi progi ne bodo vozili s takšno zamudo,« je bil hudomušen komentar enega od številnih novinarjev iz Italije in Slovenije, ki so včeraj skoraj dve uri čakali na prihod protagonistov podpisa meddržavnega sporazuma o čezmej-nem odseku nove hitre železniške povezave na petem koridorju. Ko je napočil trenutek podpisa, pa je bilo res slovesno, tako italijanska kot slovenska delegacija nista skrivali zadovoljstva, da jima je uspelo priti do sporazuma preden bi bilo prepozno. Še dva meseca odlašanja in 50-odstotno evropsko financiranje za načrtovanje odseka med Trstom in Divačo bi šlo dokončno rakom žvižgat. Poleg pomembne vloge, ki jo je med večmesečnimi italijan-sko-slovenskimi pogajanji odigral evropski koordinator Brinkhorst, je bila dragocena tudi posredovalna vloga deželne uprave FJK. Zmaga je skupna, tako kot bo moralo biti zdaj skupno delo za načrtovanje čezmejnega odseka. Izbrana je bila zgornja trasa, ki bo tekla po Krasu, kot sedanja proga, Trst pa bo ostal le terminalna postaja. Prevladal je torej razum in preprečeno nepotrebno razko-pavanje in rušenje občutljivega ekosistema, čeprav tudi zgornja trasa ne bo brez težav in zapletov. Zdaj se bo treba podvizati z zagonom pripravljalnega in na-črtovalskega dela, kajti za pridobitev 30-odstotnega evropskega prispevka k skupni 2,4 milijarde evrov vredni naložbi za gradnjo nove proge, bodo morali biti izvajalni projekti dokončani v treh letih, torej do naslednje evropske finančne perspektive 2013-2020. srbija - Ameriška državna sekretarka na obisku Clintonova in Tadic o dialogu s Kosovom Srbija za pogovore, ne za priznanje - Clintonova včeraj tudi v BiH genova - Zaradi izgredov prekinili tekmo Italija - Srbija Sramota za šport GENOVA - Grozno in nesramno! Tekmo v kvalifikacijski skupini C za uvrstitev na nogometno evropsko prvenstvo 2012 v Genovi med Italijo in Srbijo so dokončno prekinili zaradi izgredov srbskih navijačev. Srbski navijači so že pred dvo- bojem na teren in na tribune stadiona Luigi Ferraris v Genovi zmetali precej pirotehnike, nekaj posameznikov je začelo celo rezati ograjo, razbili pa so tudi steklene pregrade med posameznimi sektorji. Tekmo so nato začeli s polurno za- mudo in jo nato prekinili po šestih minutah. Srbski navijači so se že popoldne po mestnih ulicah spopadli s policijo. Zdaj je na potezi evropska nogometna zveza UEFA. Srbiji grozi stroga kazen. Na 19. strani peti koridor - Po mesecih usklajevanja v mešani komisiji Italija in Slovenija podpisali sporazum za progo Trst-Divača TRST - Čezmejni odsek hitre železnice na petem koridorju od Trsta do Divače je za velik konkreten korak bližje. Italijanski podminister Roberto Castelli in slovenski državni sekretar Igor Jakomin (na posnetku Kroma) sta namreč včeraj v Trstu podpisala meddržavni sporazum o sofinanciranju načrtovanja nove prometnice in o novi, t.i. zgornji trasi proge, ki bo tekla od Nabrežine do Opčin v bližini obstoječe proge. Podpisu je prisostvoval evropski koordinator Laurens Jan Brinkhorst, ki je v večmesečnih pogajanjih med Italijo in Slovenijo odigral pomembno uskla-jevalno in spodbujevalno vlogo, svojo nalogo pa je uspešno opravila tudi Dežela FJK. Na 4. strani slovenija Žekš: Slovencem v zamejstvu enaka podpora LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je popoldne seznanila s predlogom sprememb proračuna za leto 2011 in predlogom proračuna za leto 2012. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je pojasnil, da se bo proračun urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za prihodnje leto zmanjšal za 0,6 odstotka, podobno zmanjšanje pa je predvideno tudi za leto 2012. Žekš je zagotovil, da bo finančna podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu ostala enaka. Na 2. strani BEOGRAD - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj med obiskom v Beogradu pozvala srbskega predsednika Borisa Tadiča k začetku dialoga med Srbijo in Kosovom. Tadič je izrazil pripravljenost na pogovore, obenem pa zatrdil, da ne bo priznal neodvisnosti Kosova. Sicer pa je Clintonova v Beogradu še povedala, da ZDA cenijo prizadevanja Srbije v sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kakor tudi napore Beograda v približevanju k EU. Ameriška državna sekretarka je bila včeraj tudi v BiH, danes pa bo na Kosovu. Na 13. strani Nove zahteve po preštevanju Slovencev v Avstriji Na 3. strani Še eno priznanje za briška in kraška vina Na 4. strani Srečanje o mladih tujcih in državljanstvu Na 8. strani V DSI predstavili knjigo Igralec ragbija Na 9. strani V Renčah sprehajalna pot Simona Gregorčiča Na 16. strani MARINI GH GANT- CANADIEN^ ^ WOQLfllGH _i :'j(-■ s ^-i^iHjt hACih Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 14. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / manjšina - Kljub manjšemu proračunu ministrovega urada Žekš: Nič manj sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu Varčevanje v letih 2011 in 2012 bo šlo le na račun delovanja urada LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je popoldne seznanila s predlogom sprememb proračuna za leto 2011 in predlogom proračuna za leto 2012. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je pojasnil, da se bodo sredstva za njegov urad zmanjšala, a ne na račun Slovencev v zamejstvu in po svetu. Kot je na kratki seji povedal minister, se bo proračun urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za prihodnje leto zmanjšal za 0,6 odstotka glede na letos, podobno zmanjšanje pa je predvideno tudi za leto 2012. Žekš je zagotovil, da bo to rahlo zmanjšanje sredstev porazdeljeno tako, da bo finančna podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu ostala enaka. Pojasnil je še, da bo šlo varčevanje le na račun delovanja urada. Franco Juri (Zares) je spomnil na vprašanje zmanjšanja sredstev za lektorate slovenščine po Evropi. Žekš je dejal, da ga je ta ukrep presenetil, in poudaril, da lektorji igrajo pomembno vlogo, zato je denar zanje treba zagotoviti. Priznal je še, da gre za odprt problem, ki se ga ne da hitro rešiti. Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki se je s predlogom sprememb proračuna za prihodnje leto in predlogom proračuna za leto 2012 seznanila kot zainteresirano delovno telo, bo pripravila mnenje in ga podala odboru DZ za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Vlada prihodnje leto načrtuje znižanje proračunskega primanjkljaja na 1,7 milijarde evrov oz. 4,5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2012 pa dodatno znižanje na 1,4 milijarde evrov oz. 3,6 odstotka BDP. (STA) Minister Boštjan Žekš zagotavlja, da se sredstva za Slovence v zamejstvu in po svetu ne bodo zmanjšala arhiv nagrade - Za dosežke v turizmu in gostinstvu Na frankfurtskem knjižnem sejmu nagrajen tudi slovenski učbenik za fiziko FRANKFURT - Na knjižnem sejmu v Frankfurtu je bil nagrajen tudi slovenski učbeniški komplet za fiziko v 8. razredu z naslovom Zakaj se dogaja? Sile in energija. Učbenik, ki so ga izdali pri založbi Rokus Klett, je prejel srebrno nagrado Evropskega združenja šolskih založnikov in Mednarodnega združenja za raziskave učbenikov in izobraževalnih medijev. V utemeljitvi nagrade je žirija, ki jo sestavljajo raziskovalci, večinoma profesorji iz evropskih držav, zapisala, da je gradivo učbenika sodobno in pregledno oblikovano. Delo po oceni žirije vključuje vrhunske fotografije, ilustracije ter grafične prikaze, ki so premišljeno povezani z vsebino. Poudarek je na zabavnem učenju in povezavi fizike z vsakdanjim življenjem, kar je odlična motivacija za učence. Gradivo prinaša tudi velik nabor raznolikih nalog, vaj in poskusov ter s tem omogoča uspešno delo učencem z različnimi učnimi stili, interesi in zmožnostmi, je še zapisala žirija. Nagrajen učbeniški komplet so napisali slovenski učitelji fizike Ambrož Demšar, Dulijana Juričič, Valentina Mlakar in Vasja Kožuh, urednik založbe Rokus Klett, ki je po izobrazbi učitelj fizike, so sporočili iz založbe. V vsakoletnem tekmovanju za nagrado za najboljši evropski učbenik, ki jo podeljujeta Evropsko združenje šolskih založnikov in Mednarodno združenje za raziskave učbenikov in izobraževalnih medijev, sodelujejo učbeniki šolskih založnikov, ki so izšli v zadnjem koledarskem letu. Najvišje priznanje Kobilarni Lipica Nagrado so podelili na 57. Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Kranjski gori - Letos v Lipici praznujejo 430. obletnico obstoja Antonija Bernard Umrla slavistka Kobilarna Lipica letos praznuje 430.obletnico LIPICA - Turistično gostinska zbornica Slovenije je včeraj Kobilarni Lipica podelila najvišje priznanje za dosežke na področju turizma in gostinstva. Priznanje - podelili so ga na otvoritveni slovesnosti 57. Gostinsko turističnega zbora Slovenije, ki do jutri poteka v Kranjski Gori - je prevzel direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, ki je izrazil zadovoljstvo nad priznanjem, zlasti v letu, ko kobilarna praznuje 430. obletnico. "Zavedamo se pomembne vloge Kobilarne Lipica v slovenski turistični ponudbi, saj gre za eno najlepših in v svetu najbolj prepoznavnih slovenskih turističnih destina-cij, zato se skupaj s sodelavci ves čas trudimo, da obiskovalcem glede na dane razmere ponudimo najvišjo možno raven storitve in doživetje, ki ga poleg čudovitega naravnega okolja, belega lipicanca in kulturno-zgodovinskih objektov dopolni tudi kakovostna in prijazna gostinska in turistična ponudba," je poudaril. Kobilarna Lipica v prihodnjih letih načrtuje nekatere pomembne investicije v turistično in gostinsko infrastrukturo. Že v začetku leta 2011 se bodo lotili prenove Hotela Klub, načrtujejo zvišanje ravni gostinske ponudbe, poleg konjeniških pa bodo pripravili tudi številne druge prireditve in dogodke. V septembru 2011 pa bodo gostili tudi Svetovno prvenstvo v vožnji vpreg s poniji. Kobilarna Lipica je letos kljub gospodarski krizi uspela bistveno povečati število obiskovalcev. Družba Lipica Turizem, ki je še v začetku letošnjega leta beležila veliko izgubo, bo po načrtih ob koncu leta ustvarila pozitiven izid iz poslovanja. PARIZ - V Parizu je v petek umrla profesorica Antonija Bernard. Bila je spiritus agens razširjanja slovenske besede, književnosti in kulture v Franciji. V akademskih krogih je bila cenjena kot neutrudna in predana pedagoginja in znanstvenica, zlasti kot edina specialistka za zgodovino slavistike v Franciji. Antonija Bernard (1942-2010) je bila dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino na INALCO - Državnem inštitutu za vzhodne jezike. Kot priznana jezikoslovka je bila direktorica Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo na INALCO, predsednica francoskega komiteja za slavistiko in podpredsednica pariškega Inštituta za slovanske študije. Bernardova je imela tudi velike zasluge za poučevanje slovenskega jezika v Franciji, v zadnjih letih pa se je uveljavila tudi kot prevajalka, med drugim je poskrbela za francoski prevod Jančarjevega romana Katarina, pav in jezuit in zadnje štiri romane Borisa Pahorja. ljubljana - Do sobote v kinoteki Italijanska književnost na filmskem platnu LJUBLJANA - V Ljubljani se je v ponedeljek v kinoteki začel prikaz ekraniziranih literarnih del Gabriela DAnnunzia, Umberta Eca, Giovanni-ja Boccaccia, Dina Buzzatija in drugih. Danes bo ob 16. uri najprej na vrsti Dekameron. Režijo filma po Boc-cacciovem literarnem delu podpisuje Pier Paolo Pasolini. Njegova interpretacija legendarnega dela se na filmu oddalji od Boccaccievih Firenc in nastajajoče buržuazije 14. stoletja ter dogajanje prestavi v brezčasen kontekst mesta Neapelj. Sledila mu bo ekranizaci-ja dela Giovannija Arpina Vonj po ženski v režiji Dina Risija, večer pa sklenila projekcija filma Tatarska puščava po delu Dina Buzzatija, ki jo je zrežiral Valerio Zurlini. Jutri ob 16. uri bo na vrsti film po predlogi Alberta Moravie Ciociara v režiji Vittoria de Sice, v katerem je zaigrala Sophia Loren. Ob 18. uri mu bo sledilo predavanje z naslovom "Alberto Moravia, l'anticonformista". Predaval bo Rene de Ceccaty. Večer bo sklenil film Konformist po predlogi Moravie, ki ga je režiral Bernardo Bertolucci. Petkove projekcije bo ob 16. uri uvedel film Volkulja po delu Giovannija Verge v režiji Gabriela Lavie. Po predlogi Giorgia Bassanija je nastal film Vrt Finzija Continija v režiji Vittoria de Sice, po predlogi Carla Levija pa film Kristus se je ustavil v Eboliju, ki ga je zrežiral Francesco Rosi. V soboto bodo na vrsti še filmi Skoraj modro (ob 16. uri) po predlogi Carla Lucarellija v režiji Alexa Infas-cellija, Egipčanski koncil po delu Leonarda Sciascie v režiji Emidia Greca in po literarni predlogi Natalie Ginzburg posnet film Dragi Michele, režijo podpisuje Mario Monicelli. Retrospektivo Italijanska književnost na filmskem platnu so v Slovenski kinoteki pripravili v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani. Retrospektiva sodi v program Ljubljana - svetovne prestolnice knjige. ljubljana - V nedeljo zvečer mu je grozil s smrtjo Grožnja Jureta Jankovica novinarju Financ sprožila številne odzive Jankovic se je opravičil - Jaka Elikan opravičila ne sprejema, zaradi groženj s smrtjo pa je županovega sina kazensko prijavil LJUBLJANA - Potem ko je sin ljubljanskega župana Jure Jankovič v nedeljo po volitvah ob proslavljanju s smrtjo zagrozil novinarju Financ Jaku Elikanu, se je za izrečene besede že opravičil. Kljub temu je njegova grožnja naletela na odzive obeh novinarskih združenj ter nekaterih politikov. Novinar Financ Jaka Elikan je zaradi groženj s smrtjo v ponedeljek vložil kazensko ovadbo zoper Jureta Jankoviča, ker je ta v nedeljo zvečer med proslavljanjem na Mestnem trgu v Ljubljani moškemu ob sebi namignil, naj ga ubije. Jure Jankovič se je izrečene besede Elikanu včeraj opravičil ter ob tem poudaril, da z izrečeno grožnjo ni mislil resno. Obžaluje pa, da se je novinarju pustil izzvati, in dodaja, da mu je "po mnogih izmišljenih zgodbah na njegov račun v preteklih mesecih prekipelo". Dodaja, da ni bilo prav, da je izrekel besede, na katere se javno sklicuje novinar Jaka Elikan. Vendar pa novinar Financ opravičila Jureta Jankoviča, kot je zapisal v odzivu, ne more v celoti sprejeti. "Ne morem se strinjati z navedbami o provokacijah in o izmišljenih zgodbah. Vedno sem deloval v skladu z novinarskimi standardi in kodeksom časnika Finance," pojasnjuje. Na izrečeno grožnjo sta se odzvali tudi obe novinarski združenji. Predsednik upravnega sveta Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar in predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž sta obsodila grožnjo novinarju Financ. Vsaka grožnja novinarju s smrtjo je obsojanja vredna in resna nevarnost za svobodo tiska, meni Kršinar. Repovž pa pravi, da javni prostor ni prostor gostilniške debate. Na izrečene grožnje se je odzvala tudi notranja ministrica Katarina Kresal, ki je zapisala, da je vsakršna grožnja novinarjem ali komur koli drugemu nedopustna in predstavlja grob poseg v človekove pravice. "Glede na to, da je bila zadeva prijavljena policiji, ni nobenega dvoma, da bo ta zadevo obravnavala v skladu s temeljnim načelom, da smo pred zakonom vsi enaki," je dodala. Odzval se je tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je poudaril, da dosledno obsoja vsako nasilje, tudi verbalno. "Kljub temu se sprašujem, s kakšnimi nameni je novinar, ki že več mesecev aktivno sodeluje pri gradnji izmišljenega konstrukta o domnevno spornem delovanju mojih sinov in mene, v poznih večernih urah nepovabljen obiskal povolilno srečanje mojih podpornikov in somišljenikov Liste Zorana Jankoviča," je zapisal ljubljanski župan. Po mnenju SLS je grožnja s smrtjo, ki je izrečena resno ali v šali, v vinjenem ali treznem stanju, v svobodni in pravni državi popolnoma nedopustna. Nad pristopom Jureta Janko-viča do novinarja so zgroženi tudi v ljubljanski SDS, saj je takšno ravnanje "v demokratični družbi nesprejemljivo in obsojanja vredno", so zapisali v sporočilu za javnost. V mestnem odboru pričakujejo, da se bodo organi pregona in sodstva na takšne grožnje odzvali učinkovito. Predsednica komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl (SDS) pa je opozorila, da vse več tovrstnih izrazov nasilja kaže na posebno stanje v slovenski družbi. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 15. oktobra 2010 3 koroška - Po enaki zahtevi za dvojezične krajevne napise Preštevanje manjšine pogoj tudi za podporo slovenski Glasbeni šoli Intervencija državne ombudsmanke v zvezi s financiranjem šole s strani dežele Varuhinja človekovih pravic Terezija Stoisic CELOVEC - Lepe besede visokih koroških politikov ob 90. obletnici plebiscita so komaj izzvenele, že se je na Koroškem začel politični vsakdan. Kot pri dvojezičnih tablah v njem tudi v bližnji prihodnosti očitno ni prostora tudi za druge upravičene zahteve slovenske manjšine. Konkretno za slovensko Glasbeno šolo, ki se že desetletja bori za pravično finančno podporo s strani dežele Koroške, toda je ne dobi. Konec tedna se je oglasil pristojni referent, deželni svetnik Harald Dobernig, in za zahtevano podporo ustanovi, katero obiskuje nad 500 slovenskih in dvojezičnih učencev in učenk na celotnem dvojezičnem ozemlju Koroške, postavil kot pogoj preštevanje slovenske manjšine. Zastopniki slovenske Glasbene šole so se zaradi vsakoletnih ponavljajočih finančnih težav, ki izvirajo med drugim prav iz neenakega obravnavanja ustanove s strani dežele Koroške v primerjavi z nemškim Musikschulwerkom, sedaj obrnili na t.i. »ljudskega odvetnika«, da jim pomaga do pravične podpore s strani dežele. V televizijski oddaji, v kateri obravnavajo nepravične primere, so zastopniki slovenske Glasbene šole skupaj z varuhinjo človekovih pravic Terezijo Stoisic, toda ob odsotnosti zastopnikov dežele Koroške in tudi urada zveznega kanclerja, nakazali težave glasbene šole s slo- venskim učnim jezikom. Vodja oddaje je ob tej priložnosti prebral stališče dežele Koroške, v katerem je deželni svetnik Dobernig med drugim finančno podporo dežele pogojeval s preštevanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Varuhinja človekovih pravic je odločno zavrnila vsakršno preštevanje manjšine kot pogoj za podporo in ugotovila, da je predmet razprave edino nesorazmerna podpora dežele, ki je nedvoumno pristojna za glasbeno vzgojo otrok - tako nemško kot tudi slovensko govorečih. Pri tem je jasno zahtevala, da dežela nemudoma odpravi to nepravično stanje. Na diskriminacijo slovenske Glasbene šole je opozoril tudi govornik slovenske manjšine Valentin Inzko na slovesnosti ob 90. obletnici koroškega plebiscita v petek v Dvorani grbov v Celovcu. Nesorazmerno financiranje šole je označil za »prelomljeno obljubo«, ki izvira že iz Saintgermain-ske pogodbe 1919/20 in v kateri je bila slovenski manjšini zagotovljena kulturna enakopravnost. Danes neenakopravnost pri financiranju obeh šol dokumentira dejstvo, da znaša deželna podpora za vsakega otroka, ki obiskuje nemško glasbeno šolo, več kot 1.300 evrov, za otroka v slovenski glasbeni šoli pa samo 530 evrov. Ivan Lukan bardo - Sončna jesenska nedelja na praznik kostanja privabila množico obiskovalcev Okusen kostanj, domači pridelki in poskočna glasba recept za uspeh BARDO - Lep in sončen jesenski dan, živahna glasba, okusni domači pridelki in proizvodi kmetovalcev, obrtniški izdelki. Vse to je obogatilo letošnji praznik kostanja v Bardu v Terski dolini, ki je v nedeljo privabil v malo gorsko vasico številne obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor. Vaško veselico, ki se je začela že v soboto s posebnim »country« večerom in tipično kavbojsko večerjo, so priredili bivši izseljenci iz Terske doline skupaj z zvezo Slovenci po svetu in Kmečko zvezo iz Čedada. Prav člani Kmečke zveze iz Terske, Karnajske, Nadiških dolin in Posočja so bili glavni protagonisti prodajne razstave (bilo je sicer še nekaj drugih razstavljavcev) domačih kmečkih proizvodov in obrtniških izdelkov. Okusni kostanj, kozji siri, različne vrste medu in marmelad, jabolka in še marsikaj drugega so napolnili stojnice, ki jih je čez dan obiskalo res lepo število ljudi, tako da so bili organizatorji povsem zadovoljni z uspehom praznika kostanja, razstavljavci pa prav tako, saj je bila udeležba na prireditvi zanje res odlična reklama. K veselemu vzdušju je prispevala tudi živahna narodnozabavna glasba, ki je spremljala celotno prireditev, popoldne pa so se zvrstili nastopi številnih harmonikarjev, ki so se udeležili 3. mednarodnega srečanja harmonikarjev Alpe Jadran, ki ga je povezoval Luigino Squalizza. V sklopu letošnjega praznika kostanja so v Bardu odprli tudi razstavo o prvi svetovni vojni. Na ogled so bili postavljeni številni predmeti, ki so jih uporabljali v obdobju prve svetovne vojne, različne vojaške uniforme, sike, dokumenti in podobno iz posebne zbirke Bellotti. Tako v soboto kot v nedeljo so seveda delovali tudi dobro založeni kioski, v katerih so ponujali tudi odličen pečen kostanj in sladko rebulo. (NM) Na stojnicah so ponujali domače pridelke in slasten kostanj nm »pliscovizza« Poseg sežanskega župana Terčona Doviron Terčon SEŽANA - V nedeljo potrjeni sežanski župan Davorin Terčon je bil vidno presenečen, ko je na spletni strani italijanske Vsedržavne agencije za razvoj šolske avtonomije ANSAS »ugotovil«, da naj bi njegova občina »spadala pod Tržaško pokrajino.« Presenečen je bil tudi nad imeni drugih krajev v njegovi občini, Fa-mie-Famlje, Lase-Laže in drugimi, ki so se znašli na seznamu občin italijanske šolske agencije. Spomnil pa se je, da se je pred nekaj meseci zgodilo podobno na uradni spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo: tudi takrat so bili slovenski kraji vključeni v seznam »italijanskih občin«. »Očitno je na spletni strani napaka. Ne vem, ali gre za staro podatkovno bazo, ki bi morala biti popravljena, ali za kaj drugega. Mi bomo vsekakor poslali na italijansko šolsko agencijo opozorilo, naj napako popravijo in naj črtajo naše kraje z območja italijanskih pokrajin,« je napovedal sežanski župan Davorin Terčon. O aferi Pliscovizza della Madonna, kot je na seznamu »občin goriške pokrajine« poimenovana kraška Pliskovica, niso pri agenciji ANSAS vedeli ničesar. Začudili pa so se, ko so izvedeli, da je na seznamu tržaške pokrajine namesto uradnih šestih kar 43 občin (»Ac-cidenti!«), na seznamu goriške pokrajine pa namesto uradnih 25 kar 138 občin (»Orca miseria!«). Ker odgovornih ni bilo na sedežu, ni znano, ali bo agencija ukrepala in odpravila napake, ali ne. M.K. zagreb Sanader: Sloveniji nisem želel odstopiti dela ozemlja ZAGREB - Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj ob veliki medijski pozornosti pričal pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje okoliščine privatizacije naftne družbe Ina. Med drugim je zanikal, da je bila afera Ina razlog za njegov odstop s položaja premiera. Kot je poudaril, je odstopil zaradi teritorialnih pritiskov v pogajanjih z Evropsko unijo. Pojasnil je, da se ni bil pripravljen pogajati o predaji hrvaškega ozemlja Sloveniji v zameno za vstop v EU, potem ko je Ljubljana blokirala hrvaška pogajanja zaradi odprtega vprašanja meje. "Hrvaška je bila v blokadi v pogajanjih z EU s strani Slovenije. Od nas so zahtevali, da za slovenski glas znotraj 27 članic Evropske unije prepustimo del ozemlja. Nisem bil pripravljen trgovati s hrvaškim ozemljem, zato sem odšel," je izjavil Sanader. Sicer pa je zanikal, da je 1. julija lani odstopil zaradi dogodkov v Ini. poročilo - Svetovni gospodarski forum Skandinavske države na vrhu po enakopravnosti med spoloma, Slovenija na 42. mestu, Italija 74. fiume veneto - Od doma pobegnili v petek Karabinjerji petnajstletnici VII • • II « III • našli v omari pri prijateljici ŽENEVA - Islandija ostaja na vrhu držav, kjer je enakopravnost med spoloma največja, nordijske države pa ponovno zavzemajo najvišja mesta na svetovni lestvici, ki meri enakost spolov na političnem, ekonomskem, izobraževalnem in zdravstvenem področju. Slovenija se je v skladu s študijo WEF izboljšala za deset mest in se uvrstila na 42. mesto, Italija pa je na 74. mestu. Prva štiri mesta na lestvici enakosti spolov so zasedle Islandija, Norveška, Finska in Švedska, je razvidno iz danes objavljene študije Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Na peto mesto se je uvrstila Nova Zelandija. Ocenjuje se ekonomska participacija in priložnosti, torej razlika v plači in dostopnost do delovnih mest na visokih položajih; na področju izobrazbe se upošteva dostop do osnovne in višje stopnje izobrazbe. Nadalje se ocenjuje politična udeležba oziroma zastopanost v vladnih strukturah, na področju zdravstva pa pričakovana življenjska doba in razmerje med spoloma v družbi. Slovenija je z lanskega 52. mesta napredovala na 42. mesto. Pred dvema letoma je med 134 opazovanimi državami zasedla 51., leta 2007 pa 49. mesto. Francija je ena od držav, ki se je odrezala najslabše, saj je zdrsnila z lanskega 18. na 46. mesto, kar je posledica zmanjšanja števila žensk na ministrskih položajih v francoski vladi. Velika Britanija je ohranila 15. mesto, medtem ko so se ZDA povzpele z 31. na 19. mesto, zlasti zaradi velikega števila žensk v administraciji predsednika Baracka Obame in zmanjšanja razlik v plačni politiki med spoloma. Lesoto se je odrezal najbolje med afriškimi državami in se uvrstil na osmo mesto z lanskega desetega. Filipini ostajajo najbolje uvrščena azijska država na devetem mestu. Na dnu lestvice so Pakistan (132.), Čad (133.) in Jemen (134.). V teh državah so razlike med spoloma največje, še navaja poročilo WEF. (STA) FIUME VENETO - V Fiume Venetu (Pordenon) se je v noči na torek končal pobeg od doma dveh petnajstletnic iz Vittoria Veneta. Našli so ju karabinjerji v stanovanju njune dvajsetletne prijateljice. Skriti sta bili v omari, s čimer sta očitno želeli prelisičiti karabinjerje in nadaljevati avanturo, ki se je začela v petek zvečer in spravila v obup njune najbližje, ki so si včeraj končno le lahko oddahnil, saj se je na koncu vse srečno končalo. Najstnici sta očitno v želji, da razbijeta monotono vsakdanjost življenja v majhnem mestu, kjer se po njunem mnenju ne dogaja nič razburljivega, od doma odšli v petek. V žepu sta imeli približno dvajset evrov in samo en mobilni telefon. Starši v petek še niso bili pretirano zaskrbljeni, saj je ena od njiju dala razumeti, da bosta prespali pri prijateljici. Ko pa se v soboto nista vrnili domov, mobilni telefon pa je bil ugas-njen, je začelo starše skrbeti, tako da so njuno izginotje prijavili karabi-njerjem. Ti so hitro ugotovili, da enega od deklet, ki bi moralo biti v petek v šoli, v šoli ni bilo. Na sled pa so jima prišli s pomočjo posnetkov z nadzornih kamer. Ugotovili so, da sta se podali proti Pordenonu ali še naprej proti Vidmu, »izdal« pa ju je mobilni telefon, ki sta ga nekajkrat prižgali in so tako lahko ugotovili, kje sta. Ko so ka-rabinjerji v ponedeljek pozno zvečer prišli do hiše njune dvajsetletne prijateljice v Fiume Venetu, so potrebovali le nekaj trenutkov, da so ju odkrili v omari. Hitro so ugotovili, da z njima ni nič narobe in včeraj zjutraj so ju že izročili staršem. O begu mladenki nista želeli povedati ničesar. Petkov večer sta prebili v diskoteki, nato pa so z zabavo nadaljevali v hiši njune starejše prijateljice v Fiume Venetu. Čeprav sta si petnajstletnici sami želeli prebiti noč pri prijateljici, zdaj dvajsetletnici zaradi tega grozi sodna prijava. 4 Sreda, 13. oktobra 2010 GOSPODARSTVO peti koridor - Po dolgem usklajevanju in s pomočjo Dežele FJK in koordinatorja Brinkhorsta Italija in Slovenija podpisali sporazum za progo Trst-Divača Castelli in Jakomin sta dogovor označila za zgodovinskega - Rešeno sofinanciranje EU TRST - Pod grožnjo izgube evropskega sofinanciranja za projektiranje čez-mejnega odseka bodoče hitre železniške povezave na petem koridorju sta Italija in Slovenija končno našli skupen jezik. Italijanski podminister za infrastrukture in transport Roberto Castelli in slovenski državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin sta tako včeraj popoldne v deželni palači v Trstu podpisala sporazum o sofinanciranju in o trasi čezmejnega odseka, podpisa pa se je udeležil tudi evropski koordinator za prednostni projekt št. 6 v okviru evropske transportne mreže TENT Laurens Jan Brinkhorst. Tako Castelli kot Jakomin sta podpis označila za »zgodovinski« korak (ob tem sta poudarila, da ne gre za retoriko) pri uresničevanju prometnega koridorja, ki bo tekel od Atlantika do madžarske meje z Ukrajino, torej skrajne vzhodne meje Evropske unije. »Nekoč pa bo celo povezal oba oceana, Atlantik in Pacifik,« je optimistično napovedal podminister. Za zdaj je sicer hitra železniška povezava, torej projekt TEN-T št. 6, predvidena od Lyona do meje z Ukrajino. »Sporazum odpira definitivno in nepovratno pot za to pomembno povezavo, ki bo odprla velikanske razvojne možnosti,« je poudaril Castelli, ki je tudi izrecno pohvalil sodelovanje in konsenz lokalnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini, kar je preprečilo, da bi se tudi tukaj ponovila dolina Suse. Podminister je še dejal, da so s slovenskimi sogovorniki prišli do ekonomsko boljše variante za traso glede na prejšnje hipoteze, hkrati pa se je slovenski vladi in državnemu sekretarju Jakominu toplo zahvalil za sodelovanje in uspešno skupno delo. Enaka zahvala je šla tudi deželni upravi FJK z odbornikom za infrastrukture Ric-cardom Riccardijem, za pomoč in spod-bujevanje pri tem delu pa se je Castelli zahvalil koordinatorju Brinkhorstu. »Na koncu smo vsi srečni in zadovoljni, kar se v Italiji navadno ne dogaja,« je ironično sklenil podminister. Tudi Jakomin se je strinjal, da je podpis pogodbe za čezmejni odsek zgodovinskega pomena, še posebno spričo naraščajočih potreb po mobilnosti. »Našli smo skupen jezik in novo traso,« je dejal Jako-min, ki se je prav tako zahvalil vsem, ki »so tako ali drugače vpleteni v nastajanje tega projekta«, v prvi vrsti koordinatorju Brink-horstu in Castelliju. »S tem podpisom je postal uraden sporazum, ki smo ga dosegli v preteklih mesecih glede poteka nove železniške povezave med Nabrežino in Divačo,« je dejal odbornik Riccardi, ko je govoril o Igor Jakomin in Roberto Castelli sta si po podpisu nasmejana segla v roke; v ozadju in spodaj evropski koordinator Laurens Jan Brinkhorst kroma »zgornji trasi«, ki teče po Krasu, in ne več o neprimerno dražji in zahtevnejši »spodnji trasi«, ki bi šla skozi Trst. Nova proga bo predvidoma potekala približno tako kot sedanja, od Nabrežine do Opčin in nato prek Sežane, kjer naj bi šla v predor do Divače. Natančno seveda trasa ni določena, kajti prej bodo potrebna geološka in druga preverjanja, ko pa bo trasa dokočno začrtana, se bodo začela projektantska dela. Do dokončnega načrta naj bi prišli v roku treh let, nato pa bodo lahko stekla dela, če bodo seveda zagotovljena finančna sredstva (govori se o 2,4 milijarde evrov), ki jih bo z največ 30-odstotnim deležem krila Evropska unija. »Čim prej boste imeli izvedbene načrte, tem prej boste na vrsti za financiranje, kajti prosilcev je zelo veliko,« je svetoval Brinkhorst, ki se je nanašal na naslednjo sedemletno finančno perspektivo EU, ki se bo začela ravno čez tri leta in bo trajala od leta 2013 do 2020. Po včeraj podpisanem sporazumu bodo skupni stroški načrtovanja, od študije izvedljivosti do izvedbenih projektov za odsek Trst-Divača, znašali 101,4 milijona evrov, od česar bo 50 odstotkov ali 50,7 milijona evrov krila Evropska unija, od preostale polovice pa bo na Slovenijo odpadlo 28,7 milijona, na Italijo pa 22 milijonov evrov. Sporazum določa tudi ustanovitev skupnega izvršilnega telesa, na katerega bosta italijanski upravljavec železniške infrastrukture in slovenska direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo prenesla naloge upravljanja dejavnosti v okviru projekta. Skupno izvršilno telo bo delovalo do trenutka, ko bosta slovenska in italijanska stran v skladu z evropsko uredbo ustanovili evropsko gospodarsko interesno skupino (EEIG), ki bo prav tako delovala pod nadzorom italijansko-slovenske mešane medvladne skupine. Na interesno skupino se bodo prenesle funkcije vodenja, koordiniranja in upravljanja vseh aktivnosti, povezanih s financiranjem in izdelavo projektne dokumentacije. Vlasta Bernard peti koridor Brinkhorst danes z Zaio in Tondom TRST - Evropski koordinator Brinkhorst se bo v Trstu ustavil tudi danes, saj se bo sestal s predsednikoma FJK in Veneta glede trase odseka hitre železnice Mestre-Por-togruaro na ozemlju Veneta. Tondo in Zaia bosta koordinatorja seznanila s problemi, ki so se pojavili pri načrtovanju trase, predvsem zaradi izbire obalne variante, ki ji močno nasprotujejo naravovarstveniki. Ob 11. uri se bo Brinkhorst v prostorih Trgovinske zbornice udeležil srečanja, ki ga organizira odbor za čezevropske prometne mreže Transpadana. Po uvodnih pozdravih predsednika zbornice Paolettija in tržaškega župana Dipiazze bodo govorili predsednik beneškega pristanišča Paolo Costa, predsednik deželne Confindustrie FJK Alessandro Calligaris, predsednik Confindu-strie Veneta Andrea Tomat in predsednika FJK in Veneta Renzo Ton-do in Luca Zaia. vino - Soliden izkupiček naših vinarjev v vinskem vodniku I Vini d'Italia 2011 založbe Espresso Tri med štirimi navišje ocenjenimi posestvi v FJK, ■ •• ■■•••■ |«V« • • V I V I dve vini pa med sedmimi najboljšimi iz naše dežele GORICA - Z oktobrom se na policah knjigarn in večjih trafik pojavijo prvi vodniki za naslednje leto. Poleg turističnih so med najbolj prodanimi vinski in gastronomski vodniki. Med zelo pisano ponudbo igrajo še vedno vodilno vlogo klasiki, katerim se splošno zaupanje potrjuje tudi z dokaj visoko prodano naklado. Med najbolj priznanimi se je kot prvi v prodaji minuli teden pojavil vodnik italijanskih vin tednika Espresso za leto 2011. Najvišje ocene dosegajo kot po navadi toskanska in piemontska vina, zelo dobro pa so se odrezala tudi vina iz Fur-lanije-Julijske krajine, kjer so se med najboljšimi izkazala posestva naših slovenskih vinogradnikov iz Brd in s Krasa. Skoraj 800 strani obsežna knjiga doživlja letos deseto izdajo in ponuja prerez celotne vinske proizvodnje v Italiji. V njej najdemo tako vinarska posestva pot posamezna vina. Opisanih je 2580 kleti, od tega jih je 382 opremljenih s posebnimi zvezdicami, ki potrujejo kakovostno raven skozi čas. Štirinajst je takih, ki so dosegle tri zvezdice (v glavnem iz Piemonta in Toskane), med trii-nosemdesetimi z dvema zvezdicama jih štiri posestva domujejo v naši deželi, od teh pa so kar tri iz slovenskih vinskih rajev, Oslavja in Praprota. Joško Gravner in posestvo La Ca-stellada bratov Bensa z zlatih briških gričev v goriški občini ter Benjamin Zida-rich iz kraškega vinskega središča. Kakovost vinske ponudbe FJK potrjuje tudi 24 posestev, ki jih je vodnik Espressa nagradil z eno zvezdico. In tudi tukaj je precej naših vinarjev, tako da so v družbi z Villo Russiz, Jermannom, Schiop-pettom in Liviom Fellugo tudi Vodopi-vec, Škerk, Kante, Doro Prinčič, Edi Ke-ber, Renato Keber in posestvo Colle Du-ga Damjana Prinčiča. Na več sto straneh dobimo tudi pregled nekaj tisoč vin, izbranih med približno 20.000 pokušanimi vzorci. Vodnik ponuja pregled več tisoč vin, ocene za nekatere proizvode naše zemlje pa so zelo laskave. Izvedenci Espressovega vodnika so s petimi steklenicami oziro- ma točkovanjem z 18 in več dvajsetink ocenili približno 230 vin, med njimi sedem iz Furlanije-Julijske krajine, tudi Zi-darichevo vitovsko 2008 in friulano (to-kaj) 2007 posestva La Castellada bratov Bensa z Oslavja. Med vini, katerih opis krasijo štiri steklenice, najdemo Škerko-vo vitovsko 2008 in dve malvaziji 2008, Zidarichevo in Škerkovo. Za tokaje oz. friulano so s štirimi steklenicami za letnik 2009 ocenjeni Doro Prinčič, Oscar Sturm in posestvo Gradis'ciutta Roberta Prinčiča, briška malvazija Dora Prin-čiča letnik 2009 je tudi dobila tako oceno, podobo kot bele zvrsti Collio Bianco 2009 Edija Kebra in Jelka 2008 Roberta Picecha. Štiri so sauvognoni, in sicer letnik 2007 La Castellada in letnik 2009 Sturma, Dora Prinčiča in Fiegla. Posebno dobro so se odrezala tudi namizna vina oziroma vina z zemljepisnim poreklom IGT. Med njimi najdemo Lu-pinčeve malvazijo, vitovsko in Staro brajdo letnika 2008, Paraschosova Kai in Not 2008, malvazijo selekcije 2003 in sauvignon 2008 Edija Kanteja, Kapljo EVRO 1,3833 $ -0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. oktobra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 12.10. 11.10. ameriški dolar japonski jen 1,3833 113,35 1,3936 114,24 ruski rubel 41,6800 9,2922 41,5750 61,9320 danska krona 7,4569 7,4577 0,87460 švedska krona 9,2460 9,2715 češka krona 24,524 24,542 estonska krona 15,6466 15,6466 274,03 poljski zlot 3,9640 3,9605 avstralski dolar 1,4076 1,4153 romunski lev 4,2743 3,4528 4,2668 3,4528 latvijski lats 0,7091 0,7090 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3247 7,3203 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. oktobra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25625 0,28906 0,45750 0,13583 0,17583 0,23833 0,752 0,972 1,201 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.168,61 € -80,78 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. oktobra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,11 IMTEDIII IDr»DA 3 7/1 +0,69 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,86 15 88 -0,46 +0 13 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 145,75 +1,33 TELEKOM SLOVENIJE 249,39 90,68 +0,44 +0,80 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - -AERODROM 1 J IBI IANA 23 48 - AERODROM I_IUBI__IANA 23,40 - DELO PRODAJA - -rrm nn ji ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTDA DCM7 17,00 +8,70 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,20 Ml IMCVTCCT +0,10 KOMPAS MTS - - Mil/'A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA 15,00 +5,86 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IBL JANA 8,25 26,00 +8,33 SALUS, L_'UBt__JANA SAVA TERME ČATEŽ 183,46 -0,99 IERME ČrtlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,55 +0,24 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 12. oktobra 2010 -0,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,129 84,1 1604 +0,18 -0,59 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,285 1 02 +0,63 -1,95 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 3,48 +0,00 -0,93 EDISON ENEL ENI 0,958 3,88 15 89 +0,52 -1,15 FIAT FINMECCANICA 11,73 -2,46 +2,71 +0 11 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,91 14,82 -0,67 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,48 117 +1,22 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,92 +0,34 -0,35 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,045 6,995 1 88 -0,69 -0,64 +1 29 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,12 13 93 +2,09 -1 00 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,05 +0,16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,79 5,54 1 04 +0,26 +1,74 TENARIS TERNA 14,91 311 +0,48 +0,47 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,106 +0,08 -2,03 UNICREDIT 7,36 1,85 -0,14 -1,17 2007 Damijana Podveršiča, Škerljevo vi-tovsko 2007 in Zidarichevo Prulke 2008. Med rdečimi vini pa so štiri steklenice dosegli Zidarichev teran 2008 in merlot 2007 Dora Prinčiča. Vodnik svetuje tudi najboljše nakupe oziroma vina, kjer doseže razmerje med ceno in kakovostjo najvišjo oceno. Z osemnjastimi točkami na dvajset razpoložljivih so tri vina iz FJK, med njimi Collio Bianco Zuani 2009 kmetije predsednice konzorcija Collio - Kras Pa-trizie Felluga, katere vinogradi se nahajajo v Jazbinah v števerjanski občini. Točko manj so dobili briški tokaj Friulano 2009, Gradis'ciutta Roberta Priničiča (tudi iz Jazbin) in vino Collio 2009 dolgo let na teh lestvicah prisotnega Edija Kebra s Cegle, 16,5 točke pa briški Sau-vignon 2009 posestva Fiegl z Oslavja. Podobne vodnike bodo v naslednjih tednih predstavile tudi druge založbe, tako da bo še pred koncem oktobra na policah možna izbira in primerjava med različnimi tovrstnimi priročniki. Aleš Waltritsch SOD NAFTE (159 litrov) 81,78 $ +0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. oktobra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 822,07 3.266,37 +0,39 +0,52 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.889,22 863,56 -0,92 +0,50 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.430,20 607,95 -0,72 +1,18 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 246,25 1.458,46 +1,27 -0,67 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.156,66 -0,80 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC mn 1 nnrlnn 11.020,40 2.041,55 1.169,77 1.209,77 6.304,57 +0,09 +0,72 +0,38 +0,06 -0,08 -0 19 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.661,59 3.748,86 2.646,75 -0,52 -0,75 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.140,0 2.775,75 -1,00 -0,50 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.388,64 3.149,36 23.207,31 2.841,41 20.203,34 -2,08 -0,44 +1,14 +1,23 -0,67 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. oktobra 2010 5 O NAŠEM TRENUTKU Razlogi za molk in za razdaljo Ace Mermolja V Primorskem dnevniku z dne 7. oktobra se je g. Stojan Glavina odzval na moje pisanje s sintetično ugotovitvijo: »Svoje sredino razmišljanje A.M. zaključuje z besedami »naši ljudje so pogostokrat manj naši, kot si predstavljamo« ter se apelira na ponižnost in zavest srečanja s stvarnostjo. Ta pa se zna pokazati boleča, kajti tudi »naše vodstvo« je velikokrat manj naše, kot si sam predstavlja in pričakuje.« Glavinove besede bi želel poglobiti. V bistvu ugotavljava podobno: razdaljo med »vodstvom« in »teritorijem«, to je z ljudmi. Bližine si ne »predstavljam in je ne pričakujem«, kajti poznam razdalje nezadovoljstva in molka, vendar to ne pomaga ne vodstvom in ne ljudem. Najti je potrebno vzroke za razdaljo in ne ostati le pri blogovski ugotovitvi, da so. Prepričan sem, da je vsem zmanjkal prostor za stvarno soočanje, za ugotavljanje konkretnih razlogov za razdaljo, za resnično evidentiranje tega, kaj vodstva napačno delajo in kaj ljudje od njih pričakujejo. Prepričan sem tudi, da je ta razdalja bolj občutena na osi z leve proti desni, kot pa na desnici, kjer se zdi zaupanje v vodstvo vendarle večje. Ne bi stavil, da bi stara in obrabljena Berlusconi in Bos-si doživela na takojšnjih volitvah poraz: imata veliko možnosti, sredstev in sposobnosti za zmago. Z razdaljo pa se moramo soočati predvsem tisti, ki smo v strankarskih vodstvih ali v vodstvih organizirane civilne družbe. V mojem primeru gre za SKGZ. Pričel pa bi pri političnih strankah. Nezadovoljni iščejo največkrat izhod iz nezadovoljstva v zamenjavi neprimernega vodstva, v pomladitvi itd. V manjšini slišimo pogostokrat potrebo po volitvah, po notranjemu preštevanju in podobnem. Je v tem vsa rešitev problema? 55 Demokratska stranka ima npr. v statutu določene primarne volitve, kjer naj člani in volilci svobodno izberejo kandidata za parlament, župana itd. Zadeva je res demokratična, vendar kako se je doslej obnesla? Prodi je bil na primarnih volitvah voljen plebiscitarno. Nato so ga kmalu požgali; tudi njegovi zagovorniki in volilci. Na primarnih volitvah je zmagal Veltroni in odfrčal takoj po volitvah, ki jih objektivno ni mogel dobiti. Na primarnih volitvah je bil za tajnika izvoljen Bersani, ki mora danes računati na aktivne »notranje« opozicije in na tekmece za prestol. V naši deželi je bil najprej izvoljen Zvech, nato je izgubil vnaprej izgubljeno bitko z Deboro Seracchiani, ki pa se je nekaj tednov po prepričljivi izvolitvi morala sprijazniti, da ne obvladuje stranke in da ima več nasprotnikov in manj moči, kot so kazale volitve. Gre le za igre znotraj vrhov in palače ali za nekaj globljega? Če se vrnem k SKGZ, kjer sem bil izvoljen za predsednika tržaškega pokrajinskega odbora, so statuti in pravilniki takšni, da omogočajo vsem včlanjenim organizacijam in društvom, sedaj pa tudi posameznikom, da se izrekajo za smernice in volijo vodstva. Na dobro obiskanih kongresih se izkazuje manjša razdalja, manj nezadovoljstva, kot ga beležiš nekaj tednov po volitvah. Prepričan sem, da bi manjšinske volitve izrazilo vodstvo, ki bi ga kmalu nekateri ne priznavali, kot se je pred časom zgodilo v Benečiji. Če povzamem, naj napišem, da beležim razdaljo med vodstvom in teritorijem, obenem pa opažam šibkost participativnih modelov. Tudi razlogi za nezadovoljstvo so včasih nejasni in premalo opredeljeni. Bolj kot razdaljo beležim molk. Primarne volitve, participativni sistemi, zborovanja itd. ne zapolnju- jejo razdalje med vodstvi in »bazo«, med politiko in občani, med ljudmi in organizacijami civilne družbe (koliko so npr. prisotni sindikati med mlajšimi ljudmi?). V resnici nam je zmanjkal človeški dialog, zmanjkal nam je trg, zmanjkala nam je ulica, zmanjkale so nam sekcije, zmanjkala so nam društva, ki ne bi bila le nosilci interesnih dejavnosti, ampak prostor za razprave, soočanja, polemike ali pomiritve. V družbo je treščil globalni kapital s svojo močjo, da deli, osamlja in valorizira neopredeljive centre moči. Danes na primer si, če si po televiziji in to na način, ki učinkuje. Si, če znaš ljudem dobro oprati možgane, kar je težje s tistimi, ki poznajo politične sisteme, a so se od politike zavestno oddaljili. Kako zapolniti to razdaljo, ta molk? SKGZ je vpeljala članstvo posameznikov z namenom, da se v organizaciji ustvari prostor razprave in prostor za ljudi, ki niso delegati, ampak člani, ki naj izrekajo svoja mnenja, svoje predloge in svoje ocene. Tudi v našem malem nam manjkata trg in ulica, kjer bi se srečali in debatirali o resnih vprašanjih. Trg in ulica pomenita, da bomo, jaz, vodstvo, Glavina in mnogi drugi zapustili ekran ali internet in se fizično znašli v dvorani, v društvu, v gostilni, ko bo beseda stekla o resničnih problemih, o težavah, o krivdah in uspehih. Bojim se namreč, da postaja razdalja med vodstvom in teritorijem mehanizem, ki avtomatično zapira vodstvo v avtoreferenčne palače, »ljudstvo« pa drobi v posameznike, v individualce, ki se ne pogovarjajo, ampak samo poslušajo besede z ekrana. V tem vidim nekaj pogubnega za vse, predvsem pa za tiste, ki še verjamemo v demokracijo, sožitje in v družbeno pogodbo s pravili. lokalne volitve - Brkini in Kras Sežana in Hrpelje-Kozina imata župana, v Divači in Komnu drugi krog BRKINI, KRAS - V občinah Hrpe-lje-Kozina in Sežana so izvolili župana v prvem krogu. Volilci so nov mandat podelili sedanjima županoma. V občinah Divača in Komen pa bodo morali na volišče še enkrat. Zaradi večjega števila enakovrednih kandidatov so se glasovi razpršili. V občini Hrpelje-Kozina so izbirali med dvema kandidatoma in še en mandat zaupali Zvonku Benčiču - Midretu. Zanj je glasovalo 62 odstotkov volilcev. »Pričakoval sem uspeh, saj gre za potrditev dobrega dela v prvem mandatu,« je povedal Benčič. »Vesel sem, da so se v občinski svet uvrstili mladi s svojo listo in starejši iz Demokratične stranke upokojencev. To pomeni, da bo v svetu ravnotežje, mladi in zagnani ter starejši in bolj izkušeni, da se bo naša občina lahko še naprej razvijala.« V divaški občini so volilci izbirali med šestimi kandidati, v bitko za župana pa se znova podajata dva neodvisna kandidata Drago Božac in Anton Miro Može. Razlika med njima je 26 glasov. »Izid je tesen, vendar ljudje želijo nov obraz,« je povedal Božac. »Protikandidat je spoštovanja vreden, vendar zaupam ljudem, da me bodo podprli tudi v drugem krogu. Upam, da sem zanje pravi človek, ki bo zagotovil uravnotežen razvoj občine ter pošteno in transpa-rentno delo.« Može, ki je za župana v Divači kandidiral tudi pred štirimi leti, je z uvrstitvijo v drugi krog zadovoljen. »V drugem krogu pričakujem večjo volilno udeležbo in uspešen izid. Kampanja bo umirjena, kot pred prvim krogom bom stopil do volilcev in jih nagovoril za glas.« Tudi v občinskem svetu imata največ sedežev neodvisni listi, in sicer neodvisna lista AS štiri in neodvisna lista občanov za Kras in Brkine tri svetnike. V Sežani, kjer je bila volilna udeležba med štirimi kraško-brkinskimi ob- činami najnižja, 53-odstotna, je še en mandat dobil Davorin Terčon. Prejel je 53 odstotkov glasov. »Glede na to, da je bilo kandidatov pet in da so se volitve končale v prvem krogu, je podpora zelo visoka. Je pa v okviru pričakovanja,« je povedal Terčon. »Glasovi v občinskem svetu so razpršeni, zato bo za koordinacijo potrebnih več naporov, vendar bom odprt za vse, ki želijo delati za skupno dobro.« V občinskem svetu ima največ sedežev, tri, neodvisna lista občanov za Kras in Brkine, Slovenska demokratska stranka (SDS) in Socialni demokrati so ohranili po dva svetnika, velika poraženka pa je Liberalna demokracija Slovenije (LDS), saj je dobila samo dve svetniški mesti. V iztekajočem se mandatu jih je imela šest. Lista Miroslava Kluna je od treh ohranila eno mesto. V Komnu naslednika Uroša Sla-miča, ki se po treh mandatih poslavlja, še niso dobili. Trije kandidati so prejeli od 20 do 24 odstotkov glasov, četrti, Gojmir Lešnjak - Gojc pa skoraj 32 odstotkov. Z njim se bo v drugem krogu pomenil drugi kandidat z levega pola Danijel Božič. »Rezultata sem izjemno vesel, ker izraža željo mojih vaščanov, Kraševcev, da naredimo korak naprej,« je povedal Lešnjak. »Komen potrebuje poklicnega župana in upam, da bo to dovolj preprečljiv argument.« Tudi Božič je zadovoljen z odločitvijo volilcev. »V kampanji do drugega kroga bom skušal ljudem razložiti, da bi bilo dobro občino gospodarsko prenoviti in se potruditi za mlade.« V občinskem imajo največ sedežev desnosredinske stranke, šest od skupno 13-ih. Največ svetnikov, tri, je dobila SDS, enega več kot v prejšnjem mandatu. Enako kot v Sežani je tudi v Komnu LDS izgubila največ. Od štirih je ohranila dve mesti. Irena Cunja PISMA UREDNIŠTVU »Ca' nessun' e' fesso!!!« V kratkem času druga pogruntavščina goriške občinske uprave glede uporabe spakedra-nega besedila na javnem prostoru ne more biti in ni slučajnost, tiskarski škrat ali zaradi nespornega razumevanja zemljepisno dvomljivo imenovanje, kot se je kot otrok s prsti v marmeladi skušal iz-mazati župan Romoli v zvezi z jumbo plakati, ki so vabili slovenske unejce na Okuse na meji. Nihče me ne bo prepričal, da gre za prevajalčevo neznanje, zato je tudi odveč, da ga naivno preko dnevnika učimo slovenskih izrazov. Zajec tiči v nekem drugem grmu. Naj kdo zanika, da obstaja na županstvu oseba ali celo neuradna minikomisija, ki je zadolžena za iskanje slalomskih rešitev za su-bliminalno oziroma kar neposredno sporočanje, kdo je na občinskem ozemlju gospodar in kdo hlapec z nižjerazredno govorico, ki ni vredna uradnih izrazov, kot so: odrediti, župan, odbornik, celo imena mesecev (sic!)... Skrbno oblikovan plakat nima le namena sporočati, da je Gorica (proti vsem slovničnim pravilom, saj ne gre pri tem za zaščitni zakon - gre za nepismenost/analfabeti-zem in pika!) tudi v slovenščini Go-rizia, temveč tudi, da noče gospod Romoli biti niti „pod razno" župan temveč zgolj 'sindaco', ki ne odreja, temveč 'ordina', odbornik pa le 'assessore'. Skratka struktura uradnih pojmov v italijanskem jeziku tudi na območju, ki naj bi bilo celo po desničarskih ocenah dvoje- zično, vmes pa je lahko nekaj razlage tretjerazredne 'linguae scla-vorum', jezika hlapcev, pardon, sužnjev. Zadeva se enači s Hei-derjevo pongruvtavščino o razmerju 10:1 ob nameščanju tistih treh piškavih tabel, pred katerimi se je širokih ust krohotal v brk 7. členu in celotni evropski srenji. Sicer pa kaj!? Šola, izhodišča in posledično vedenje so ISTI. Neonacizem in neofašizem nista le stanji duha, saj najdeta poti tudi za svoje opredmetenje. Tudi njuna kulturna osnova je ista: ignoranca na n-to potenco. Kaj pa bi na županstvu dejali, če bi se simetrično vedle koprska, piranska, izolska...občina? Še enkrat: CA' NESSUN' E' FESSO! Aldo Rupel Status quo ... vadis Na vabilih za vpis abonmaja za gledališko sezono 2010/2011 sem pred nekaj dnevi opazil, da je uprava Slovenskega stalnega gledališča za svojo letošnjo kampanjo izbrala geslo Status quo ... vadis. Zanima me, zakaj prav isto geslo, ki je bilo maja letos že vodilo 11. izvedbe čezmejnega foruma, posvečenega pisatelju Fulviu Tomizzi. Hvala in lep pozdrav, Primož Sturman lokalne volitve - Na Obali Pirančane in Izolane čaka drugi krog Dosedanja župana nimata dobrega izhodišča Bo Piran dobil temnopoltega prvega moža? V obeh obalnih občinah na prvi pogled večja podpora izzivalcema - V Izoli volitve niti letos niso minile brez sporov PIRAN, IZOLA - Pirančani bodo 24. oktobra izbirali med dvema zdravnikoma. V veliki prednosti je kandidat Socialnih demokratov Peter Bossman, ki je dobil podporo 2303 oziroma 31,08% volivcev. V drugi krog se je prebil tudi sedanji župan Tomaž Gantar iz stranke Piran je naš (sestrska organizacija stranke Koper je naš koprskega župana Borisa Popoviča), kljub temu pa je prav on najbolj zaostal za predvolilnimi pričakovanji med vsemi županskimi kandidati v Slovenski Istri. V drugem krogu bo namreč zanj težje, kot bi lahko sklepali iz golih številk, po katerih je dobil 1883 (25,42%) glasov. Vsi drugi kandidati so namreč doslej predvsem kritizirali Gantarjevo delo. Posebej oster je bil Gašpar Gašpar Mišič (eden od dveh njegovih priimkov je enak imenu), ki je zbral 1246 (16,82%) glasov. Veliko presenečenje bi bilo, če bi njegovi privrženci zdaj podprli dosedanjega župana. Franko Fičur, kandidat Liberalne demokracije Slovenije, ki se je uvrstil na četrto mesto s 685 oz 9,25% glasov, je bil med letoma 1994 in 1998 župan Pirana kot član Bossmanove stranke. Tudi med petimi kandidati, ki so zbrali pet odstotkov glasov ali manj, bi le za Marjana Tončiča lahko jasno rekli, da je njegova Slovenska demokratska stranka bližje Gantarju, kot pa Bossmanu. Seveda takšna matematika še ne pomeni nič. Volilna udeležba v prvem krogu je bila samo 50,04%, kar pomeni, da se lahko Gantar zdaj potrudi rekrutirati rezervno armado 7500 ljudi. Marsikdo pričakuje, da se bo pred drugim krogom aktiviral propagandni stroj Borisa Popoviča, ki je pred štirimi leti omogočil izvolitev Gantarja. Pred prvim krogom ga ni bilo opaziti; po mnenju marsikoga predvsem zato, ker je kampanja s plakati na vsakem koraku in z osebnimi napadi na protikandidate, ki je bila še leta 2006 zelo učinkovita, leta 2008 na izrednih volitvah v Izoli povsem spodletela. Še bolj zaskrbljujoče za zdajšnjega župana je razmerje v občinskem svetu. Tam bo imela Bossmanova SD 6 svetnikov, Gantarjev PJN 5, Mišičev Neodvisen.si 4, SDS, LDS in DeSUS po 2, Združena Istra pa 1 svetnika. Italijansko narodno skupnost bodo zastopali Alberto Manzin, Luciano Monica in Bruno Fonda. Gantar je že priznal, da bo težko zbral večino, ki bi podpirala njegove predloge. Zanikal pa je govorice, da naj bi odstopil od kandidature. Vseeno je zelo verjetno, da bodo Pirančani izvolili prvega župana afriškega porekla v Sloveniji. V Izoli je položaj vsaj na videz drugačen. Župan Tomislav Klo-kočovnik je v prvem krogu zbral znatno večino. Kardiokirurga in voditelja stranke Izola je naša (ta se je leta 2007 sprla z matično KJN in s PJN) je podprlo 2303 (34,98%) volivcev. Igor Kolenc, nekdanji direktor koprske tovarne Alcan Tomos, ki se je prijavil kot neodvisni kandidat s podporo volivcev, a uživa podporo SD, je zbral 1739 (26,40%) glasov. Tudi za Izolo pa velja, da so drugi poudarjali predvsem napake zdajšnjega župana. Še najbolj spravljiv do vseh je bil sicer kandidat Demokratične stranke upokojencev Branko Simo-novič, ki se je z 954 (14,49%) glasovi uvrstil na tretje mesto. Tudi četrto uvrščeni Davorin Adler (LDS), ki se je poskušal po dvajsetih letih vrniti na vrh občine, je bolj kritiziral splošne razmere v občinski upravi kot Klokočovnika. Zbral pa je samo 488 (7,41) glasov, kar je presenetilo tudi njegove tekmece. Sedanji župan lahko morda računa še na 411 (6,24%) glasov, ki jih je prejel kandidat SDS Ra-divoj Nardin, a ne s popolno gotovostjo. Tudi v Izoli je bila udeležba samo 50,88%. Lahko se zgodi, da bo izid spet zelo tesen, kot pred štirimi leti, ko je Klokočovnik dobil samo šest glasov več od takratne kandidatke SD Brede Pečan. Na prejšnje volitve spominja tudi spor o veljavnosti glasovnic. Tokrat ne za župana, ampak za občinske svetnike. Ko je v ponedeljek zjutraj občinska volilna komisija pregledala glasovnice iz mestnega predela Livade, je našla 60 volilnih lističev manj, kot jih je v nedeljo zvečer preštel odbor na volišču. Šlo je izključno za glasove stranki Izola je naša. V ponedeljek popoldne je občinska komisija sporočila, da je izgubljene glasovnice našla, oziroma, da je šlo le za napako pri štetju. S tem pa ni odpravila vseh sumov. Predstavniki SD so zahtevali razjasnitev dogodkov. Z omenjenimi 60 glasovi je namreč IJN pridobila enega občinskega svetnika več. Po zadnjih podatkih jih bo imela 6, SD pa 5. Relativno največji uspeh je zabeležil DeSUS, ki bo imel 3 sedeže. Po 2 sta jih dobila SDS ter lista Mef in Izolani. Po enega predstavnika bodo imele LDS, regionalna stranka Oljka in lista Združeni za Izolo. Pri tem je zanimivo, da je samo 13 glasovnic, ki so prispele po pošti, in jih je komisija preštela v ponedeljek, povzročilo precejšen pretres. Glavna posledica je to, da je iz občinskega sveta izpadel predstavnik Slovenske ljudske stranke Bojan Zadel. Ta je bil v prejšnjem mandatu poklicni podžupan in je ob pogostih odsotnostih nepoklicnega župana Klokočovnika dejansko operativno vodil občino. Pred štirimi leti je bil izvoljen kot član SDS. Ker je po sporu med Popovičem in Klo-kočovnikom ostal zvest slednjemu, ga je strankarska centrala odstranila. Prestopil je v SLS, ker pa ne bo član občinskega sveta, ne bo mogel biti več niti podžupan. Bojan Kralj 6 Četrtek, 14. oktobra 2010 ITALIJA / politika - Berlusconi ponovno poudaril, da ustava ni nedotakljiva Bersani in Vendola sklenila dogovor za oblikovanje alternative Bocchino predlagal Montezemola za premierskega kandidata alternativne desne sredine cerkev - Davki EU preiskuje oprostitev plačevanja ICI BRUSELJ, RIM - Evropska komisija je uvedla preiskavo o oprostitvi plačevanja občinskega davka na nepremičnine (ICI), ki jo italijanska država priznava Katoliški cerkvi in ljubiteljskim športnim združenjem. »Komisija meni, da bi zadevne nepremičnine lahko bile uporabljene tudi za trgovinske in sploh poslovne dejavnosti, zaradi česar bi oprostitev plačevanja davkov lahko kršila pravila o konkurenci,« je Bruselj zapisal v krajši noti za tisk. Evropska komisija se je odločila za preiskavo zaradi vrste prijav, ki jih je prejela iz Italije, češ da italijanska zakonodaja krši evropska pravila o državni pomoči. Gre sicer za problem, o katerem se je že veliko pisalo v italijanskem tisku in ki je bil že večkrat v središču političnih polemik. Kamen spotike je zlasti člen št. 149 poenotenega zakonskega besedila o davkih na dohodke (TUIR), ki določa pogoje, pod katerimi neka nepremičnina izgubi oznako ne-poslovnega objekta. Na novico iz Bruslja se je že odzvalo italijansko zunanje ministrstvo. »Italijanska vlada je prepričana, da bo lahko Evropski komisiji na jasen in dokončen način dokazala, kako osporavana zakonodaja sloni na tehtnih in utemeljenih razlogih, ki ne kršijo evropske norme o državni pomoči,« piše v sporočilu za javnost Far-nesine, ki spominja, da je Bruselj zadevo že dvakrat preveril v neformalnih preiskavah, prvič leta 2008, drugič pa letošnjega februarja. Niti v cerkvenih krogih ni opaziti posebne zaskrbljenosti. »Menim, da nimamo opraviti z nelegitimno državno pomočjo,« je dejala odvetnica milanske nad-škofije Patrizia Clementi, ki je prav tako opozorila, da je Bruselj zadevo že pretresel. RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je od ponedeljka na okrevanju po operaciji na levi roki. Kljub temu pa je tudi včeraj poskrbel, da ni bil popolnoma odsoten s političnega prizorišča. Tako je podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta prebral Berlusconijevo sporočilo na včerajšnji spominski slovesnosti v senatu na čast poleti umrlega Francesca Cossi-ge. Govoreč o nekdanjem predsedniku republike, je premier izpostavil dve misli. Najprej to, da republiška ustava »ni dogma«. Poleg tega pa je poudaril, da se je sam spustil v politično areno, da bi »branil svobodo pred neliberalnimi silami«. Toda zdaj se v italijanskem političnem prostoru množijo napori, da bi se Berlusconija rešili, in to bodisi v levi kot v desni sredini. Tako sta se voditelja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in gibanja Levica ekologija svoboda (SEL) Nichi Vendola včeraj dogovorila za sodelovanje z namenom, da bi zgradili alternativo sedanji vladi. Prvi korak v tem smislu naj bi bila ustanovitev tehnične vlade za volilno reformo. Drugi korak pa naj bi Luca Cordero di Montezemolo ansa bil skupen nastop na morebitnih predčasnih volitvah. Dogovor predvideva, da bi skupnega kandidata premierja določili na primarnih volitvah. Bersani je pojasnil, da namerava takšne dogovore skleniti tudi z drugimi opozicijskimi silami. Iz desnosredinskega tabora pa se je včeraj oglasil načelnik skupine Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) Italo Bocchino in dejal, da bi predsednik Ferrarija ter nekdanji predsednik Fiata in Confindustrie Luca Cordero di Montezemolo lahko bil odličen premierski kandidat naveze Fini-Casini-Lombardo na prihodnjih volitvah. Poudaril je, da ne gre za ustanovitev sredinskega pola, ampak oblikovanje prave desnosredinske alternative sedanji popu-listični liniji, ki jo v desni sredini vodita Berlusconi in Bossi. Spomnimo naj, da je Monteze-mola pred nedavnim predlagal za pre-mierskega kandidata predstavnik Demokratske stranke Goffredo Bettini. Očitno gre za človeka, ki ga mnogi imajo za najbolj perspektivnega Berlusco-nijevega tekmeca. Sicer pa se je včeraj oglasil tudi sam Montezemolo. Prek svojega združenja Ita-liaFutura je kritiziral ekonomsko politiko Berlusconijeve vlade ali bolje gospodarskega ministra Giulia Tremontija. Mon-tezemolo se strinja, da je treba skrbeti za stabilnost javnih financ, toda po njegovo je prav tako treba misliti na gospodarsko rast. Ker tega ne dela Treonti, ki je gospodarsko ministrstvo dejansko reduciral na proračunsko, Montezemolo meni, da bi moral gospodarsko politiko neposredno voditi sam premier, če je seveda tega Tanzi ima denar, da lahko zbeži, zato mora v zapor MILAN - Sodniki, ki so bili zadolženi za ponovno preučitev razsodbe pri-zivnega sodišča, ki je zavrnilo zaprtje Callista Tanzija kljub drugostopenjski obsodbi na 10 let zaporne kazni zaradi kraha Parmalata, so razveljavili odločitev prizivnih sodnikov. Ponovno zunajsodno obravnavo je zahtevalo generalno pravdništvo, in sicer z utemeljitvijo, da ima Tanzi dovolj v tujini skritega denarja za pobeg. Vendar nekdanji lastnik Parmalata, ki je bil obsojen tudi na več kot sto milijonov evrov denarne kazni, za sedaj ostaja na prostosti, saj so se njegovi branilci obrnili na kasacijsko sodišče, ki bo imelo v zadevi zadnjo besedo. Pisanu: Na upravnih volitvah kup neprimernih kandidatov RIM - Predsednik parlamentarne komisije za boj proti mafiji Giuseppe Pi-sanu je povedal, da so v komisiji ugotovili veliko ležernost pri sestavljanju kandidatnih list za zadnje upravne volitve. »Liste so bile polne ljudi, ki gotovo niso dostojni, da bi kogarkoli zastopali,« je dejal Pisanu na seji komisije, posvečeni dejstvu, da cela vrsta prefektov komisiji ni poslala potrebnih podatkov za izdelavo poročila o izvajanju kodeksa o volilnem samourav-navanju. Pisanu je ob tem zagrozil, da bo prisilno sklical prefekte, če mu ne bodo odgovorili v roku sedmih dni. žalovanje - Včeraj v Rimu državni pogreb štirih vojakov Frattini: Italija bo začela umik svojih enot iz Afganistana poleti 2011 Alpinci nosijo krsto enega izmed svojih padlih kolegov ansa RIM - V baziliki Angelske Matere božje v Rimu je bil včeraj državni pogreb štirih italijanskih vojakov, pripadnikov alpinske brigade Julija, ki so v soboto padli pod streli talibanov v Afganistanu. Od Francesca Vannozzija, Gianmarca Manca, Sebastiana Villeja in Marca Pe-doneja se je prišla poslovit množica ljudi. Na pogrebni maši, ki jo je vodil vojaški škof ordinarij Vincenzo Pelvi, so bili prisotni najvišji predstavniki oblasti, med njimi predsednik republike Giorgio Napolitano, predsednika obeh vej parlamenta Renato Schifani in Gian-franco Fini, obrambni minister Ignazio La Russa in zunanji minister Franco Frattini, pa tudi sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in predsednik UDC Pier Ferdinando Casini. Po maši so posmrtne ostanke štirih vojakov odpeljali v njihove domače kraje, kjer so jih pokopali. Medtem se v političnih krogih nadaljuje razprava o smiselnosti in obliki italijanske vojaške prisotnosti v Afganistanu. Napolitano je v noti za tisk opo- zoril, da politično soočenje o teh vprašanjih mora potekati ob spoštovanju žrtev, ki so vsekakor padle »za dobro in pravično stvar«. S tem se je odzval na kritične glasove zlasti iz skrajne levice, po katerih naj bi štirje alpinci padli v nesmiselni in nelegitimni vojni. Zunanji minister Frattini pa je včeraj napovedal, da bo Italija začela umik svojih enot iz Afganistana poleti 2011, ko bodo zavezniške sile predale nadzor nad nekaterimi pokrajinami lokalnim afganistanskim oblastem. Italija razmišlja o umiku svojih enot »v pravem trenutku in popolnoma usklajeno z zaveznicami,« je v dejal Frattini. Z ozirom na vrh Nata novembra v Lizboni pa je minister dejal, da bodo skušali ugotoviti, katere kriterije sprejeti za izdelavo ča-sovnice za prenos oblasti na Afgani-stance. Umik naj bi se končal leta 2014. Italija ima v Afganistanu 3.400 vojakov, število pa naj bi do konca leta naraslo na okoli 4.000. Od začetka namestitve leta 2004 je v Afganistanu življenje izgubilo 34 italijanskih vojakov. rim - Med čakanjem na postaji podzemne železnice mladenič nad bolničarko S pestjo v obraz, ženska v komi Mimoidoči dalj časa niso bolničarki priskočili na pomoč - Moški ustavil mladeniča in ga predal karabinjerjem RIM - Banalen prepir zaradi vozovnice podzemne železnice se je izrodil v tragedijo: mladenič je s pestjo tako močno udaril 32-letno bolničarko v obraz, da je ta padla vznak in obležala. Mimoidoči se sploh niso zmenili zanjo in šele po dolgih minutah ji je nekdo priskočil na pomoč in poklical re-šilca. V globoki komi so jo odpeljali v bolnišnico, po operaciji so si zdravniki zanjo pridržali prognozo. Tragični dogodek se je zgodil že v petek. Prizorišče je bila postaja Anagnina rimske podzemne železnice. Bolničarka in mladenič sta čakala v vrsti pred blagajno, ko sta se - verjetno prav zaradi vrste - besedno sprla. Ko sta si priskrbela vozovnici in se oddaljila od okenca, je kazalo, da je bil spor zglajen, a ni bilo tako. Mladenič se je približal bolničarki in jo z vso silo s pestjo udaril v obraz. Ženska se je zgrudila na tla in dalj časa ji ni nihče priskočil na pomoč: prisotni so kratkomalo krenili mimo nje, ležeče na tleh. Eden od očividcev je vsekakor ustavil mladeniča in ga zadržal do prihoda karabinjerjev. Preiskovalci so ugotovili, da je imel 20-letni Alessio Burtone v preteklosti že opravka s pravico zaradi povzročitve telesnih poškodb. Najprej so ga odpeljali v zapor Regina Coeli, nato pa so zanj odredili hišni pripor. Bolničarko H. M. romunske narodnosti so takoj po prevozu v bolnišnico Casilino operirali zaradi hudih telesnih poškodb na lobanji. Sprejeli so jo na oddelek za oživljanje. Če bo preživela, bo - tako domnevajo zdravniki - imela trajne posledice. Mimoidoči se niso zmenili za ležečo ranjeno bolničarko ansa adro - Župan se upira Iz osnovne šole odstranili sporne simbole Severne lige BRESCIA - V osnovni šoli v Adru blizu Brescie so včeraj odstranili alpska sonca in druge simbole Severne lige, ki so že od začetka šolskega leta v središču polemik. Odstranitev je odredil ravnatelj Gianluigi Cadei, ki je s svojo odločitvijo v ponedeljek zvečer seznanil zavodski svet. Toda župan Adra, severnoligaš Oscar Lancini, se je včeraj odzval izredno ostro. »Uradno nam niso še ničesar sporočili. Kar vem, sem zvedel iz sredstev javnega obveščanja. Toda če bodo simbole res odstranili, potem bom najprej vložil sodno pritožbo, potem pa bom dal simbole nemudoma spet postaviti na njihova mesta,« je vidno nejevoljen dejal Lancini. Medtem so s šolskega ministrstva sporočili, da je ravnatelj Cadei odredil odstranitev simbolov na zahtevo samega ministrstva. »Odstranjujemo simbole politične narave in skušamo vzpostaviti normalno stanje,« je dejal neimenovani funkcionar ministrstva. »Politika mora ostati zunaj šole, saj mora biti ta politično nepristranska,« je pristavil. Županove izjave so sicer takoj vzbudile vrsto reakcij v političnih krogih. Glasnik Italije vrednot Leoluca Orlando je pozval prefekta iz Brescie, naj preveri, ali Lancini krši zakon, ki določa, da je župan tudi vladni funkcionar. Načelnik Demokratske stranke v šolski komisiji poslanske zbornice Antonio Rusconi pa je dejal, da je treba preveriti, ali se v Lombardiji še spoštujejo šolski zakoni. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Odbornik Kosic, nobenih zagotovil o prihodnosti Burla Deželni predstavnik popolnoma razočaral občinske svetnike in številno občinstvo Otroška bolnišnica Burlo Garofolo in deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic sta bila »protagonista« sinočnje izredne seje tržaškega občinskega sveta. Tržaške politične sile so zahtevale izredni klic skupščine, da bi se odločno postavile v bran ohranitvi, samostojnosti in avtonomiji pediatrične bolnišnice kot znan-stveno-raziskovalnega inštituta, potem ko je bilo konec septembra osem zaposlenih v centru za transfuzijo kar čez noč premeščenih pod okrilje katinarske bolnišnice. V Trstu so se zbali, da naj bi to bil »začetek konca« otroške bolnišnice, zato so bili na izredno sejo povabljeni deželni odbornik Kosic in ves generalni štab Burla z generalnim direktorjem Maurom Me-latom in zdravstvenm direktorjem Dinom Faraguno na čelu. Predstavniki strank so jim zastavili celo vrsto vprašanj z enim samim skupnim imenovalcem: bo Burlo še živel, ali pa bo - po predvideni fizični preselitvi v ka-tinarsko bolnišnico - izgubil svojo specifičnost, svojo vsedržavno priznano kvaliteto ter zdrknil na raven čisto običajnih pokrajinskih otroških bolnišnic? Veliko zaskrbljenost je v imenu prizadetih družin otrok, ki se zdravijo v Burlu, izrazil tudi predsednik združenja Agmen Massimi-liano du Ban. Deželni odbornik Kosic ni odgovoril niti na eno od zastavljenih vprašanj. Bil pa je kar se da protisloven. Uvodoma je izjavil, da vprašanje Burla ni gospodarske narave, potem pa govoril o nevzdržnih stroških. Poročal je o zdravstvenem načrtu, ki naj bi temeljil na varnosti in kakovosti, a razkroj Burla vodi prav v zanikanje kakovosti. Govoril je o potrebi po soočanju, a nihče se ni predhodno soočil s premeščenim osebjem: dva zdravnika, dva bol-nišarja in štirje laboratorijski tehniki so bili postavljeni pred izvršeno dejstvo. Ob koncu njegovega posega sta vodja Demokratske stranke Fabio Omero in svetnik Rovisove liste Emiliano Edera vzrojila, ker odbornik ni odgovoril na nobeno od zastavljenih političnih vprašanj. Občinskim možem in številnim prisotnim uslužbencem bolnišnice ni povedal, kaj namerava deželna uprava storiti z Burlom. Generalni direktor Melato je le zagotovil, da bo ostalo do konca leta število zaposlenih nespremenjeno. M.K. SDGZ Obvezen tečaj za delodajalce o varnosti na delu Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis organizirata 16-urni tečaj za delodajalce, ki prevzamejo funkcijo odgovornega za varnost pri delu v podjetju (t.i. RSPP- responsabile del servizio di prevenzione e protezione in azienda). Ta obvezni tečaj je namenjen vsem podjetjem in profesionalcem, ki imajo uslužbence oziroma družinske sodelavce ali družbenike. Tečaj bo potekal na podružnici SDGZ - Servis v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F, 18. oktobra, 20. oktobra, 25. oktobra in 27. oktobra 2010. Vselej bo urnik tečaja od 14.30. do 18.30. Interesenti se lahko do petka, 15. oktobra, oglasijo pri Servisu na št. 040 6724855, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Prijavnice lahko najdete tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. Če bo preseženo število 25 vpisanih, bodo ostali interesenti vpisani na naslednji tečaj, katerega datum ni še določen. Izredni občinski seji o bolnišnci Burlo Garofolo je sledilo veliko število prizadetih ljudi kroma Hrvaški gostje za govorniško mizo kroma trgovinska zbornica - Posvet o Hrvaški na poti v Evropsko unijo Italija in Hrvaška združeno za razvoj gospodarstva in infrastruktur Hrvaška dobro napreduje na poti v Evropsko unijo. Tak je bil tudi vtis udeležencev včerajšnjega dopoldanskega posveta v Trgovinski zbornici, ki so ga spodbudili tržaška zbornica, hrvaški generalni konzulat v Trstu in tovorni terminal na Fernetičih. Napredek je namreč vsem na dlani in Hrvaška hitrih nog izpolnjuje vse pogoje, da bo leta 2012 polnopravna članica EU. Gostje - predstavniki hrvaške gospodarske zbornice in ministrstva za morje, transport in turizem - so drug za drugim hiteli predstavljati hrvaški potencial in razvojne strategije. Beseda je tekla predvsem o prometnih, tako trgovskih kot turističnih povezavah na kopnem in po morju. Vsi so si bili edini, da bi bilo danes potrebno potencirati predvsem pomorske povezave v gornjem delu Jadrana, kar bi hkrati pomenilo tudi utrditev sodelovanja med tržaškim in reškim pristaniščem. Pomorski turizem predstavlja za Hrvaško pomenljiv, več kot 10 odstoten vir dohodka, ki bo v prihodnjih letih še dodatno narasel, saj namerava ministrstvo v prihodnjih desetih letih uresničiti 15 tisoč novih sidrišč in nekaj novih marin blizu letališč oziroma večjih mest, kar bi privedlo tudi do kakovostnejše ureditve lokacij tako na celini kot na otokih. Med razvojne prioritete spada seveda ureditev prometnih infrastruktur in koridorjev znotraj ozemlja nekdanje Jugoslavije, vključno z železniškimi povezavami (tudi s sosednjo Madžarsko in ostalimi vzhodnimi državami) in povezavami s posameznimi otoki, pa tudi posodobitev zagrebškega letališča in pristanišč na Reki oz. v Plo-čah. Kaj pa odnosi z južnimi sosedami? Tako s Srbijo kot z Bosno in Hercegovino vzdržuje Hrvaška dobre odnose, so zagotovili gostje in napovedali, da je v načrtih izgradnja mosta na Savi, dodatnih avtocestnih povezav in okrepitev rečnega prometa po Donavi. Gostitelji so hrvaškim prijateljem in poslovnim partnerjem zagotovili podporo podjetnikov pri potenciranju turizma in razvoju poslovnih odnosov. Hrvaški gostje so Trst včeraj zapustili z optimističnimi pogledi, saj je Italija prva hrvaška gospodarska partnerka in največji izvozni trg za hrvaške proizvajalce. Od italijanskih partnerjev so se poslovili z željo, da bi se italijanskim malim in srednjim podjetjem pridružili še novi vlagatelji. (sas) Sreda, 13. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 Milje: službeno mesto za invalida Občina Milje je razpisala natečaj za podelitev službenega mesta upravnega inštruktorja kategorije C1 za nedoločen čas, namenjenega osebi s posebnimi potrebami na podlagi zakona št. 68/1999. Kandidati morajo imeti opravljeno petletno višjo srednjo šolo (zahteva se diploma) in morajo oddati prošnjo do 8. novembra. Opraviti bodo morali pisni izpit, ki bo potekal 10. novembra v športni palači v Žavljah (Trg Men-guzzato) ter praktični izpit uporabe glavnih informatskih proizvodov in ustni izpit. Za informacije je na voljo urad za osebje Občine Milje (telefon 040-3360241/242). Razpis in obrazec prošnje sta na voljo na spletni strani www.comune.muggia.ts.it, možno pa je tudi jih prejeti preko elektronske pošte, pri čemer se je treba obrniti na naslov personale@co-munedimuggia.ts.it. Novi varnostni predpisi za kolesarje Med novimi predpisi v italijanskem prometnem zakoniku (novosti je uvedel zakon št. 120 z dne 29. julija letos) so tudi nova pravila za motoriste in kolesarje. Vozniki motornih koles ne smejo več uporabljati čelad odprtega tipa (se pravi z nepokritimi ušesi ipd). Kolesarji pa morajo od včeraj v nekaterih primerih obvezno imeti na sebi varnostni jopič ali naramnice, ki odsevajo svetlobo (podobne jopiče uporabljajo pri zasilnih postankih avtomobilisti). To je obvezno v predorih (vedno) in zunaj obljudenih naselij (pol ure po sončnem zatonu in pol ure pred sončnim vzhodom), drugače pa je vsekakor priporočljivo, je sporočila tržaška občinska policija, ki obenem svetuje uporabo kolesarske čelade. Pristojni organ Evropske unije je izračunal, da je nevarnost smrtne nesreče pri kolesarjih sedemkrat večja kot pri voznikih in sopotnikih v avtomobilih. Bižuterija in kozmetični izdelki ostali v trgovini V trgovini na Drevoredu XX. septembra je Tržačanka v ponedeljek zjutraj poskusila ukrasti bižuterijo in nekaj kozmetičnih izdelkov. 51-le-tnico je zalotil varnostnik, ki jo je pri izhodu ustavil. Poklical je policijo, ženska si je prislužila sodno prijavo. gledališče basaglia - Pokrajina Trst in Hiša gledališč Niz angažiranih predstav Do 14. novembra trinajst gledaliških dogodkov, ki obravnavajo aktualne teme- Vstop prost vembra, bo uprizorila skupina Trinajst gledaliških dogodkov, trinajst izsekov angažiranega gledališča. V gledališču Franco in Franca Basaglia bo v naslednjem mesecu zaživel niz »Si accendono le luci ...Frammenti di teatro civi-le«, ki ga skupaj prirejata Pokrajina Trst in Hiša gledališč.Včeraj so ga predstavili na sedežu pokrajinske uprave. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je izrazila zadovoljstvo, da je gledališče v parku nekdanje umobolnice ponovno prizorišče bogate kulturne ponudbe, v katero nedvomno spada tudi niz, ki ga pokrajinska uprava že drugič prireja s Hišo gledališč. Slednja združuje petindvajset kulturnih društev in ustanov, ki se v Trstu ukvarjajo z gledališčem, plesom in glasbo. Gledališče, ki nosi ime po zakoncih Basaglia, prenoviteljih svetovne psihiatrije in odnosa zdrav- Maria Teresa Bassa Poropat kroma nik-pacient, bo torej gostilo trinajst predstav. Njihova vezna nit bodo razne družbene teme, med katerimi so nekatere tudi boleče. Na primer nasilje nad ženskami: 7. novembra bo gledališče In-contro predstavilo ANIMA-LI, povzeto po slavnem monologu France Rame Lo stupro. A tudi položaj iranskih žensk: Azade je zgodba o iranski študentki, ki je izginila neznano kam. Predstavo, ki bo na sporedu 12. no- umetnikov, aktivnih v skupini Fab-brica delle Bucce, in njihovih iranskih kolegov, ki živijo na našem teritoriju. Svoje mesto bo na svetoivan-skem odru našla tudi zgodovina. 1. novembra bodo uprizorili dramo Ora Veglia - il silenzio e la neve, ki pripoveduje o partizanskem gibanju v Venetu in na Tridentinskem, predvsem pa o dveh partizankah (njuni ilegalni imeni sta bili Ora in Veglia). Niz bo v četrtek, 21. oktobra, uvedla predstava Dal diario di un clochard, v kateri bo združenje Macchina del Testo predstavilo dramatično družinsko zgodbo, 14. novembra pa zaključila zgodba o istrskem eksodusu (Il confine). Popoln spored je na voljo na spletni strani www.casadelteatro.com. Ogled vseh predstav je brezplačen, začetek ob 21. uri. 8 Četrtek, 14. oktobra 2010 TRST / miela - Srečanje v nizu Raz/seljeni Trnjeva pot mladih tujcev do italijanskega državljanstva Nekateri se imajo bolj za tujce, drugi bolj za Italijane, tretji pa so popolne »dvoživke« V Italiji je pot do pridobitve državljanstva zaradi posebno strogih in omejevalnih predpisov dolga in trnjeva. O tem so sinoči razpravljali na srečanju o drugi (in »poldrugi«) generaciji priseljencev v gledališču Miela, v nizu prireditev Raz/seljeni. Po debati je bila na vrsti predstava Me ne vado, v kateri je avtorica in igralka Marcela Serli izpričala občutke ljudi, ki se vsepovsod počutijo tujci. Srečanje o državljanstvu in mladih priseljencih je uvedel kulturni posrednik Tetteh Seraphin Agbodian, ki je opozoril, da se je število mladih tujcev v zadnjih 10 letih zelo povečalo, ta mladina pa zahteva enakopravnost in dostojna delovna mesta. »Imigracija je nepovraten proces in mladim tujcem moramo pomagati, da se čim prej integrirajo,« je bil jasen Ag-bodian. Psihologinja Laura Pomicino in raziskovalka Daniela Paci sta pred leti s tržaško univerzo izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo 32 mladih tržaških tujcev. Ugotovili sta, da se mladi priseljenci soočajo s številnimi ovirami (jezik, urbano L /T 'J A ■ * * i . caJ M i Milica Novakovič, Walter Citti, T. S. Agbodian, Laura Pomicino in Daniela Paci kroma okolje, nižji položaj v družbi, oddaljenost od staršev, diskriminacija), pogosto imajo otroci na ramenih preveč odgovornosti, ključnega pomena pa sta družinski kontekst in vključitev v šolo. Odvetnik Walter Citti je opisal pravni okvir in poudaril, da je italijanski zakon o državljanstvu iz leta 1992 med najbolj restriktivnimi v Evropi. Na čakanju pa je nov predlog zakona, ki še bolj ote- žuje postopke. »Za Italijo je značilna močna politizacija te tematike, medtem ko bi morala biti uspešna integracija priseljencev v interesu vseh,« je zaključil. »Mladi, ki že dolgo let živijo v Italiji, se v tej državi dobro znajdejo, tekoče govorijo italijansko in poznajo italijansko književnost, nedvomno zaslužijo državljanstvo.« Tako pravi 27-letna Milica Novakovič, ki je po rodu Srbkinja, že od sedmega leta starosti pa živi v Trstu. Kljub temu je lani po dokončanem univerzitetnem študiju tvegala, da se vrne v Beograd. »V Beograd se vračam pogosto, tam imam prijatelje, a vseeno sem Tržačan-ka. V istem obdobju sta se mi iztekali delovna pogodba in dovoljenje za bivanje, ko mi ne bi obnovili pogodbe pa bi se morala bržkone vrniti v Srbijo, saj bi mi prošnjo za državljanstvo odobrili šele čez nekaj let. Milica pa si je spretno in srečno izborila »happy end«. Pisala je pismo na dnevnik La Repubblica, zaprosila je za pomoč, njena zgodba je odjeknila v medijih in naposled je decembra po hitrem postopku dočakala državljanstvo. (af) kriza - V družbi Diaco sto uslužbencev na prepihu Cerani napoveduje konec Deželni odbornik Luca Ciriani demantiral Ceranija - Ko je tržaški poslovnež obljubljal reševanje Infond Holdinga, je bila njegova družba baje že v hudi stiski V tržaških gospodarskih in sindikalnih krogih je močno odjeknila napoved delniške družbe Diaco, da zaradi globoke krize preneha s proizvodnjo, okoliščine pa so še kar skrivnostne. Na cesti bi se znašlo kakih sto uslužbencev. Družba s sedežem v Ulici Flavia je dejavna v farmacevtskem sektorju, proizvaja fiziološke raztopine za intraveno-zne infuzije. Pooblaščeni upravitelj je Pierpaolo Cerani, ki je zaslovel v Sloveniji, ko je v sodelovanju s prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom prišel na čelo finančne družbe Infond Holding in obljubil, da jo bo rešil pred stečajem, kar mu naposled ni uspelo. Cerani je včeraj v radijskem intervjuju za deželni RAI potrdil, da je družba Dia-co v globoki krizi in da je zaprtje bržkone neizogibno. Kot vzrok za brezizhodni položaj je navedel zamudo, s katero država (oz. zdravstvene ustanove) izplačuje nabavljene proizvode. »Zamujajo poldrugo leto, tako ne moremo naprej,« je za radio povedal Cerani, ki pa je omenil tudi hudo konkurenco dveh multinacionalk. Slednji naj bi povzročili strmo znižanje tržnih cen farmacevtskih proizvodov. Cerani je še pristavil, da bi bil moral družbo Diaco po vsej verjetnosti zapreti že pred tremi, štirimi leti, zaradi navezanosti na osebje pa je s to odločitvijo odlašal do danes. Ob koncu je obtožil institucije, češ da mu niso prisluhnile, ko je že pred meseci prosil za pomoč. Ceranija pa je že včeraj javno deman-tiral Luca Ciriani, deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Furlanije-Julijske krajine. Pojasnil je, da se je tržaški podjetnik obrnil na pristojni deželni urad šele 29. septembra letos, »tedaj pa nas ni niti obvestil, da terja položaj nujno rešitev«, je zapisal Ciriani v tiskovnem sporočilu. Po srečanju je deželni urad vsekakor vzpostavil stik s podjetjem in prav včeraj je pripravil tehnično in finančno dokumentacijo za proučevanje kreditnih in jamstvenih ukrepov. Ciriani se sprašuje, kakšna je bila Ceranijeva strategija, »saj nas je poklical 29. septembra, 13 dni pozneje pa napovedal zaprtje in odhod stotih uslužbencev«. Ceranijeve poteze po odbornikovem mnenju niso kredibilne. Na tržaški prefekturi bo kmalu na vrsti omizje, na katerem naj bi razpravljali o Dia-covi krizi, svoje dvome pa je včeraj izrazil tudi sindikalist Michele Gazzillo (CGIL). Dejal je, da s proizvodnjo ni težav, problemi so po njegovih informacijah izključno finančne narave. Z zamudami državnih institucij pri izplačilih se že dolgo soočajo vsa italijanska podjetja, to ne predstavlja nobene novosti. Sindikati se bodo na prefekturi zavzemali za ohranitev vseh delovnih mest. (af) Pierpaolo Cerani in sedež družbe Diaco v Ulici Flavia v Trstu kroma S KZ na praznik kostanja Kmečka zveza sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Benečijo na praznik kostanja Burnjak v Gorenjem Tarbiju v nedeljo, 17. oktobra. Odhod avtobusa je predviden ob 7.30 iz Boljunca izpred gledališča Prešeren in potem po tradicionalni poti Ricma-nje (Barde) 7.35, Bazovica 7.45 (pri spomeniku), Padriče 7.50 (avtobusna postaja), Trebče 7.55 (pri spomeniku), Opčine 8. ura (nekdanji bar Centrale), Prosek 8.05 (na Kr'žadi), Križ 8.10 (pri gostilni Pettirosso), Nabrežina 8.15 (pred Bunkerjem), Sesljan 8.20 (hotel Pošta), Štivan 8.25 (pri gostilni) in Krmin 9. ura (na križišču z državno cesto Gorica - Videm). Kdor se hoče pridružiti veseli družbi, naj se čim prej javi na sedežu ali telefonsko 040/362941. O Ojdipovem ediktu Na tržaški univerzi v Ul. Lazza-retto Vecchio 6 (v konferenčni dvorani Gigante) bo jutri ob 18. uri srečanje z docentom Rutgers State University iz New Jerseya Lowellom Edmundsom, ki bo občinstvu predstavil Ojdipov edikt in njegovo prekletstvo. Hrana: užitek in zdravje Tržaško združenje diabetikov prireja jutri v dvorani Baronicini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) debato o užitku in zdravju oziroma o genetiki okusa in naših prehrambnih preferencah. Sodelovala bosta predsednik združenja Marino Vocci ter zdravnik Paolo Gasparini. Gluhonemi prirejajo sit in pred prefekturo Pred prefekturo bodo jutri tiho demonstrirali gluhonemi. Od 9. do 17. ure bodo sedeli pred tržaško prefekturo na Velikem trgu, da bi oblasti opozorili na zahtevo po zakonskem priznavanju znakovnega jezika gluhonemih. Po 30 letih tridnevno srečanje v | Tržaška policijska šola pri Sv. Ivanu bo od jutri do sobote gostila srečanje nekdanjih tečajnikov, ki so pred 30 leti prestopili prag te šole (bilo jih je 830). V Trst naj bi prispelo okrog 400 policistov z družinami, v tridnevnem programu pa so poleg uradnih pozdravov kvestorja in drugih predstavnikov tudi slovesna maša ter odprtje razstave starih uniform in starodobnih policijskih avtomobilov iz Padove. višješolci - Zaključek projekta Dante meets Prešeren Ekskurzija po Slovenski Istri Medkulturno sodelovanje dijakov Prešerna in Danteja z željo po medsebojnem spoznavanju in premagovanju predsodkov V sredo, 29. septembra, so dijaki in dijakinje licejev Dante in Prešeren s sklepno poučno ekskurzijo po Sloveniji zaključili projekt Dante meets Prešeren. Do pobude za projekt medkulturnega sodelovanja italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol v Trstu je prišlo meseca januarja v Ljubljani ob mednarodnem seminarju Cromo (Crossborder Module) 2. Gre za mednarodni projekt namenjen profesorjem in dijakom obmejnih višjih srednjih šol v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Zelja po medsebojnem spoznavanju in premagovanju predsodkov, ki obstajajo med pripadniki obeh narodnostnih skupnosti v Trstu, je v lanskem šolskem letu privedla do dveh srečanj. Prvo je bilo na liceju Prešeren, kjer so dijaki 1.B razreda jezikovnega liceja Dante v spremstvu profesoric Lorene Gozzoli (angleščina) in Cristiane Saveri (nemščina) obiskali slovenske vrstnike 3.C in 3.A razreda ter njihove profesorice Dario Betocchi (italijanščina), Tatjano Miletic (nemščina) in Melito Valič (angleščina). Drugo srečanje je bilo na liceju Dante mesec pozneje, t.j. 7. junija. Na začetku letošnjega šolskega leta so dijaki in dijakinje obeh licejev obiskali vrstnike italijanske koprske gimnazije Gian Rinaldo Carli. Po uvodnem pozdravu ravnateljice Luise Angelini-Ličen so si pod njihovim vod- stvom najprej ogledali staro mestno jedro in si nato na šoli ogledali še bogato knjižnico, ki se ponaša z zelo starimi in dragocenimi knjigami. Naše dijakinje in dijake je navdušil tudi njihov šolski muzej. Nato se je dogajanje pomaknilo v Piran, kjer so ogled mesta vodile mešane skupine vodičev obeh tržaških šol. Vodenemu ogledu krajinskega parka Sečoveljske soline na Leri je sledil obisk romanske cerkve Svete Trojice v Hrastovljah, kjer so dijakinje in dijaki lahko občudovali sloviti Mrtvaški ples. Večer so zaključili v priznani domači gostilni v Hrasto-vljah ob pokušnji tipičnih istrskih jedi. Lep sončen dan je nedvomno pripomogel k uspešni izvedbi sklepne ekskurzije, ki bo vsem udeležencem še dolgo ostala v najlepšem spominu zaradi prijaznega sprejema na italijanski gimnaziji, naravnih in kulturnih lepot obmorskih krajev, skrivnostnih fresk in prijateljskega druženja. (mv) / TRST Sreda, 13. oktobra 2010 1 1 dsi - Miha Brejc predstavil svoj roman Igralec ragbija »Ogromen denar je šel tudi skozi TKB in Kmečko banko« Leposlovni roman nekdanjega direktorja Varnostne informativne službe »Prepričan sem, da se bodo glavni igralci prepoznali ... oglasili pa se ne bodo.« Besede ponedeljkovega gosta Društva slovenskih izobražencev, sociologa in politika (SDS) dr. Mihe Brejca so jasno pokazale, da je roman Igralec ragbija veliko več kot leposlovno delo. Napeta krimi-nalka z ljubezensko zgodbo razkriva namreč metode dela in finančne silnice enopartijskega družbenopolitičnega sistema, ki pa se niso končale z demokratizacijo Slovenije in še danes s svojimi lovkami pogojujejo veliko večino vzvodov moči v Sloveniji. Igralec ragbija, ki je med bralci zelo priljubljena knjiga, v Sloveniji pa jo mediji načrtno prezirajo, kar tudi kaže na stanje duha v matici, je leposlovno delo po izbiri in ne po navdihu avtorja. Dokumentov o nečednih finančnih in gospodarskih poslih Udbe in slovenskega komunističnega vrha ni, ali pa se vsaj niso še našli, Brejc pa je marsikaj izvedel v času svojega političnega udejstvovanja in še posebno od leta 1990 do 1993, ko je vodil Varnostno informativno službo. Naslednica Udbe se je v demokratičnih okoliščinah pod njegovim vodstvom po osamosvojitvi odločila za zaščito ekonomskih temeljev Slovenije in na dan so prišle srhljive zgodbe. Po dvajsetih letih se je Brejc odločil, da delček tega dogajanja zabeleži. Poleg avtorja sta na predstavitvi v Peterlinovi dvorani sodelovala še predstavnik založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in nekdanji politik in raziskovalec delovanja Udbe Igor Omerza, večer pa je vodil časnikar Ivo Jevnikar. Odločitev za roman je padla tudi zaradi zaskrbljivega stanja današnje slovenske družbe in politike, je dejal Brejc. »Najpomembnejši vzvodi oblasti so v rokah stare garde in njenih dedičev, spodbuja se jugonostalgija, glorificira se Tito, ponavljajo se vzorci političnega delovanja iz časa Jugoslavije. Prej so ukazovale tajne službe, danes pa kapital. Pomembno je, da ljudje vedo, kdo ima realno oblast.« Obvladovanje kapitala in gospodarskega trga pa izhaja iz desetletnega bogatenja elite, ki je svojo moč zgradila na protizakonitih paradržavnih poslih, na tihotapljenju najrazličnejšega blaga, na ustrahovanju ter psihološkem in fizičnem zatiranju realnih ali namišljenih nasprotnikov. Varnostna informativna služba Mihe Brejca je odkrila nekaj sto primerov kraje družbenega premoženja. Zadnja leta pred razpadom Jugoslavije je stara garda po eni strani dala ukaz direktorjem podjetij, da morajo zadrževati denar v tujini, po drugi pa je pospešeno iz Slovenije v kovčkih odnašala kapital v tujino. Šlo je za ogromne vsote, ki so še vedno na različnih lokacijah v tujini in to v času hude krize, ko bi jih Slovenija krvavo potrebovala, je dejal Brejc, skupni denar pa so skrivni akterji namenili za privatizacijo in za posebne, tudi politične akcije. »Sedanja gospodarska kriza stare garde ni prizadela, kriza je problem množice,« je bil jasen Brejc. O tem se v Sloveniji še govoriti ne sme, za primer zdravega odnosa do takih zadev pa je Brejc navedel Nemčijo, ki je velike člove- Pogled na ponedeljkovo omizje v DSI: drugi z leve je avtor Miha Brejc kroma ške in tehnološke moči namenila iskanju kapitala nekdanjih komunističnih veljakov. Izračunali so, da je po svetu kakih 33 milijard takratnih mark, do danes pa je nazaj prišlo deset odstotkov tega kapitala. »Ogromen denar je šel tudi skozi Tržaško kreditno banko v Trstu in Kmečko banko v Gorici,« je podčrtal Brejc in tudi v tem uvidel razlog za konec teh bank: »To je ustrezalo Italiji, a tudi stari gardi, saj po propadu ni več preprosto pregledovati zadeve za nazaj.« Debata je pokazala na marsikateri še nerešeni vidik slovenske politike in gospodarstva, beseda je tekla o razlogih za propad Demosa, katerega je bilo po Brejčevem mnenju konec zaradi pomanjkanja kapitala in informacijske moči pri pomladnih strankah, o lu-straciji, za katero se Demos ni določil, in o primerjavi med Udbo (leta 1987 je ta služba po Omerzovih navedbah nadzirala 120.000 ljudi v Sloveniji) ter Stasijem (ali drugimi obveščevalnimi službami), ki je popolnoma na mestu, saj so bile metode dela in ustrahovanja v vzhodnoevropskem bloku zelo sorodne, izhajale pa so iz sovjetskih vzorcev. (PM) Med obiskom Parovelove kleti obisk iz ljubljane - Na pobudo KZ Kmečki glas spoznaval teritorij Novinarji obiskali tržaške kmetovalce V okviru sodelovanja med kmetijskimi ustanovami in obrati v Sloveniji ter zamejskimi kmeti, je Kmečka zveza priredila obisk časnikarjev ljubljanskega tednika Kmečki glas. Namen obiska je bil preko vplivnega in razširjenega kmečkega časopisa seznaniti kmete, v čim večjem obsegu tudi širšo javnost v Sloveniji, o kmetijstvu na Tržaškem in o pomenu te dejavnosti za ohranitev zemlje in s tem narodnostnih korenin slovenske zamejske skupnosti. Obisku na Tržaškem bodo, tako si vsaj prizadeva zveza, sledila obiska na Goriškem in v videmski pokrajini, da bo tako v poročanju slovenskega tednika zajeta celotna zamejska stvarnost. Skupino časnikarjev so sestavljali: odgovorna urednica Marinka Marinčič Jev-nikar, novinarja Kristijan Hrastar in Franc Fortuna ter lektorica Sonja Janeš. Na njihovo željo je Kmečka zveza priredila obisk, ki je zajemal vse pomembnejše pridelovalne in proizvodne kmetijske usmeritve: vinogradništvo in vinarstvo, oljkarstvo, govedorejo in sirarstvo ter cvetličarstvo. Gostje so bili prijetno presenečeni nad izredno zanimivimi gospodarskimi dosežki naših kmetijskih gospodarstev in nad sodobno tehnologijo, ki so jo znali vnesti v svoje obrate mladi nosilci kmetij. Časnikarji so obiskali vzorno vinogradniško, vinarsko in oljkarsko kmetijo Pa-rovelovih v Dolini, kjer so si ogledali torkljo in klet s prijaznim in izčrpnim opisom vseh predelovalnih faz oljk in grozdja, ki jo je podala Elena Parovel, prepričana in pre-prečljiva zagovornica izrednih organoleptičnih lastnosti domačega ekstra deviškega oljčnega olja. Tipična krajevna vina pa je strokovno predstavil brat Euro, ki je predstavitev obogatil s pokušino opisanih vin. Sledil je ogled zelenjadarskega posestva Debelis na Kolonkovcu, ki sta ga poleg sinov nosilcev obrata predstavila starša Zorka in Alojz ob prijazni ponudbi domačih izdelkov. Nič manj zanimiv ni bil ogled govedorejskega obrata Lenarda Vidalija v Bazovici, kjer so si časnikarji ogledali uspešen primer predelave mleka v sir, kar omogoča gospodarno kmetovanje tudi v težkih proizvodnih danostih kot so kraška. Na prijetnem opoldanskem premoru na osmici pri Fabčevih v Mavhinjah so gostje lahko spoznali kako deluje osmica in ob pripovedovanju Franca Fabca spoznali nekdanji in sedanji pomen tega načina prodaje hišnih kmetijskih proizvodov. Istočasno so lahko spoznali dobrote naših osmic, predvsem mesnih izdelkov in domačega vina. Popoldne je sledil ogled dveh obratov. Najprej so si gostje ogledali vinogradniško in vinarsko posestvo Sandija Škerka v Praprotu, kjer je ogled sodobne kleti spremljala pokušnja izrednih vin, proizvedenih z ekološkim načinom kletarjenja. Tržaški obisk pa se je končal z ogledom cvetličarskega posestva Walterja Orla na Proseku, kjer se je skupina gostov seznanila s sodobno opremljenimi rastlinjaki, ki so potrdili visoko tehnološko raven naših obratov. Pred odhodom so časnikarji obljubili, da bodo o obisku obširno poročali. Prav je namreč, da so v Sloveniji čim boljše seznanjeni o delu in življenju zamejske skupnosti, v kateri ima kmetijstvo, tako včeraj kot danes, nenadomestljivo vlogo. Kmečka zveza pa se želi zahvaliti vsem kmetijskim posestvom, ki so sodelovala pri obisku, za prijaznost, razpoložljivost in gostoljubnost. opčine - Seja pokrajinskega VZPI-ANPI V nedeljo bodo odkrili obeležje v Ul. Cologna V ponedeljek zvečer se je v Prosvetnem domu na Opčinah sestal tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI, na katerega so bili povabljeni tudi predsedniki krajevnih sekcij. Odzvalo se jih je kar nekaj, tako da je bila mala dvorana skoraj polna, v dokaz, da je organizacija deležna vse večje pozornosti. Pokrajinska predsednica Stanka Hrovatin je prisotne seznanila z zadnjimi pobudami, s kampanjo včlanjevanja, ki je v tem letu prinesla 170 novih vpisov in se še nadaljuje, ter s pripravami na kongrese, ki naj bi po sekcijah potekali v novembru in decembru, v pokrajinskem merilu januarja ali februarja, vsedržavni kongres pa bo marca prihodnjega leta v Turinu. Med odmevnejšimi pobudami zadnjega razdobja je izdaja in predstavitev knjige o bivšem pokrajinskem predsedniku Giorgiu Marziju, v nedeljo, 17. oktobra, pa je na vrsti še odkritje velike spominske plošče na pročelju stavbe v Ulici Cologna 6-8, kjer je bil med vojno sedež policijskega inšpektorata in kjer je bilo zaprtih in mučenih veliko italijanskih, slovenskih ter hrvaških partizanov in aktivistov. Rečeno je bilo, da poteka ta spominska pobuda z veliko zamudo, saj je od tistih tragičnih dni minilo že več kot pol stoletja, kljub temu pa si zasluži vso pozornost, saj ni bilo zaradi birokratskih in drugih zapletov enostavno doseči, da so na pročelje nekdanje vojašnice postavili spominsko ploščo, za kar gre v veliki meri zasluga ravno VZPI-ANPI. Ob vsem tem je predsednica Hrovatinova pozvala k čim številnejši prisotnosti na nedeljski svečanosti, hkrati pa povedala, da zahtevajo ta in druge pobude precejšnje finančno breme ter pozvala sekcije, da priskočijo tudi v tem pogledu na pomoč. skd barkovlje - V priredbi Glasbene matice Nastop Petre Marega 23-letna flavtistka je številnemu občinstvu postregla s svojim diplomskim koncertom Na sedežu SKD Barkovlje je v nedeljo zvečer odmevala glasba. Za celovečerni koncert je poskrbela flavtistka Petra Marega, učenka prof. Erike Slama pri Glasbeni matici v Trstu. Na pobudo Glasbene matice in ob sodelovanju SKD Barkovlje je 23-letna Petra Marega postregla s svojim diplomskim koncertom. Petra zaključuje študij flavte, ki ga je pred trinajstimi leti pri- čela na GM pod mentorstvom prof. Slama. Pravi diplomski izpit pa bo odigrala jutri na državnem glasbenem konservatoriju v Vidmu. Pred številnim občinstvom se je Petra predstavila kot solistka in ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach. Program večera je vseboval Bachovo Partito v a-mo-lu za flavto solo, Chopinove variacije na Rossinijevo temo za flavto in klavir, De-bussyjevo skladbo Syrinx in Requiem japonskega avtorja Fushime za flavto solo ter še zahtevne variacije na temo Trockne Blumen iz albuma Die schöne Müllerin, edine Schubertove originalne koncertne skladbe za flavto. Uspešen nastop je Petra zaključila še z dodatkom, in sicer s Faureje-vo skladbo za flavto. (Erik Kuret) 2 0 Sreda, 13. oktobra 2010 ŠPORT / devinski grad - Razstava je na ogled do 24. oktobra Dekoracije in vezenine na modelih visoke mode Svoje vezenine razstavlja Pino Grasso, dekoracije pa Daniela Michelli Devinska razstava postavlja v ospredje detajle, ki ostajajo običajno v ozadju visoke mode kroma Ko občudujemo modele visoke mode, nam v spominu največkrat ostane ime stilista, ki ga je narisal, bolj malo pa vemo o številnih rokah, ki so bile potrebne, da se je iz tiste skice rodila elegantna večerna obleka. Razstava Tra le pieghe della moda (Med modnimi gubami), ki so jo v nedeljo odprli v Rilkejevem stolpu de-vinskega gradu, želi postaviti v ospredje ravno tiste roke, v prvi vrsti ustvarjalnost Pina Grassa in Daniele Michelli. Prvi spada med staroste italijanskih ve-zilcev. Vezenine, ki jih ustvarja v svojem milanskem laboratoriju, krasijo obleke znamk Armani, Valentino, Prada, Versace, Dolce e Gabbana ... Tržačanka Daniela Michelli se rada posveča slikanju na svili, zato so njeni modeli unikatni originali. Slika tako na oblačila kot na druge modne dodatke. Na devinski razstavi si lahko obiskovalci ogledajo tudi model, na katerem se vezenine prepletajo s svilo in dekoracijami. Dvojica ga je ustvarila štiriročno, v kratkem pa naj bi skupaj pripravila tudi celo kolekcijo. Razstava bo na ogled do 24. oktobra (do 17. 10. od 9.30 do 17. ure, zadnji teden pa od 9.30 do 16. ure). Včeraj danes Danes, SREDA, 13. oktobra 2010 EDVARD Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 18.23 - Dolžina dneva 11.05 - Luna vzide ob 13.41 in zatone ob 22.30 Jutri, ČETRTEK, 14. oktobra 2010 VESELKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1013,7 mb raste, veter 33 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje C. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. [13 Lekarne U Kino Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quella sera dorata«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »In-nocenti bugie«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Step-Up 3D«; 16.30, 19.40, 22.00 »The town«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Ben-venuti al Sud«; 19.50 »Un weekend da bamboccioni«; 16.30, 17.00, 20.00, 21.45 »Inception«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.00 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una sconfinata giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.30, 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 18.30, 21.10 »Jej, moli, ljubi«; 16.50, 21.30 »Piran/Pi-rano«; 17.00, 19.10, 21.20 »Mačeta«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 18.40, 21.00 »Odpleši svoje sanje 3D«; 16.10, 18.30, 21.05 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«; 20.00 »Festival evropskega in mediteranskega filma - Mediterraneo«; 15.20, 17.20 »Legenda svojega kraljestva 3D«; 17.00, 19.05, 21.10 »Piran«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Innocenti bugie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Step Up - 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The town«; Dvorana 4: 16.15 »Un weekend da bamboccioni«; 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.20 »Step up 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Innocenti bugie«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Una sconfinata giovinezza«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »The town«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča starše, da bodo v ponedeljek, 18. oktobra, potekale na naši šoli volitve za obnovo vseh razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko pogovorili z razredniki. Sledile bodo volitve razrednih predstavnikov staršev. Kar zadeva vse prve razrede, bo isti dan ob 17. uri potekalo srečanje namenjeno staršem prvošolcev. S Poslovni oglasi IŠČEM DEKLE/FANTA za večur-no delo na osmici. Tel.040-281153 347-7217198 SEŽANA: novo skladišče 2380m2, VP, 8m visoko, s pisarno in video-nadzornim sistemom. Dostop s kamionom in vlakom. Možnost oddaje po delih. Najemnina: 4 EUR/m2/mesec. LUSTRUM NEPREMIČNINE d.o.o., Partizanska 68/a, Sežana. Tel. 0038651-652-101 HI Osmice Skd Tabor SKD TABOR OPČIflE DflflES, 13. oktobra, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah Bpuno KRižmnn razstava BERITE SVETOVm DilEVillK - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje KE nAKO! potovanje po Južni Afriki. Vabljeni! H Čestitke 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM manjšo opremljeno hišo v Boljuncu; pritličje: kuhinja, dnevna soba, kopalnica; prvo nadstropje: dve spalnici. Ogrevanje na plin, klima naprava. Tel. št. 338-3440586. GOSPA pomaga starejšim osebam pri gospodinjskih opravilih. Imam 60 let, brez družinskih obveznosti. Tel. št.: 0402171069 (Opčine). GOSPA Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Tel. št. 327-9969360. IŠČEM knjigo za nižjo srednjo šolo, avtor Ipavec Soltar, Naraslovje 6 za 6. razred devetletke. Tel. št.: 040-212385 (v večernih urah). IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. NA STENI v bližini Jezera smo v nedeljo, 10. oktobra, našli dva ključa. Tel. št.: 333-3248011. NUJNO IŠČEM večjo pasjo uto v dobrem stanju. Telefonirati na št. 338-1477061. PODARIM lepo sivo mucko, tel. št.: 3381492876. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM otroško diatonično harmoniko, uglašena C - F - B. Tel. št.: 3281271086. PRODAM ALFA ROMEO 159 SW, 2.4 JTDM, 20 V, full optional, letnik 2006, prevoženih 83.400 km. Tel. št. 3484208079. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO - tel. št. 335-5387249. PRODAM SILOS iz steklenega vlakna z zmogljivostjo 60 kvintalov. Tel. št. 3356322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040231592. PRODAM opel frontera, 2000 cc, 4x4, letnik 1998, modre metalizirane barve, bencin, hard top, full optional, nove gume, v zelo dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 333-1218106. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike in fizike dijakom višjih in srednjih šol. Tel. št.: 3935030720 (po 19. uri). ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Včeraj je štorklja razprla krila in MELISSO v naročje Debore in Maxa položila. Naj bo srečna, zdrava in vesela ter, da bi se z bratcem Nicholasom vedno rada imela. To ji želita nona Ada in nono Zdravko. Ker je bila ta prava lunca seje končno rodila punca. Z Deboro, Maxom in Nicholasom se veselimo, MELISSI pa vso srečo želimo. Erik, Samuel, Nataša in Marko. Jesen nas spet s plodovi je obdarila, najlepše pa se Debori je nasmehnila, ko ji zrel plod je spustila, saj se je MELISSA rodila. Z Deboro, Maxom in Nicholasom se veselijo kolegice in kolegi podjetij Comec - Saša Smotlak in Comec - Plast Srl. Draga EDA! Za tvoj 60. rojstni dan ti od srca želimo dosti zdravja, veselja v družini in ljubezni do konca. Tonče-tovi, Ši'mčevi in Pertotovi iz Sesljana. Draga nona EDICA, ob tvojem 60. rojstnem dnevu ti želimo vse najboljše in še veliko srečnih in veselih dni z nami vsemi. Tvoja vnučka Mihael in Matija, sin Alex Zanno in mož Igor. Danes naša EDICA praznuje 60. rojstni dan. Še mnogo zdravja in veselja ti želijo iz vsega srca mama Anica in tašča Amalija. S Izleti DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Lepo vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. PRI ŽUPANOVIH je osmica v Medjevasi št. 1. Tel. 040 - 208166. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to (še zadnjič) stori v četrtek, 14. oktobra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. Na razpolago je še nekaj prostih mest. KMEČKA ZVEZA sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Benečijo na praznik kostanja Burnjak v Gorenjem Tar-biju v nedeljo, 17. oktobra. Odhod avtobusa je predviden ob 7.30 iz Boljun-ca izpred gledališča Prešeren in potem po tradicionalni poti Ricmanje (Barde) 7.35, Bazovica 7.45 (pri spomeniku), Pa-driče 7.50 (avtobusna postaja), Trebče 7.55 (pri spomeniku), Opčine 8.00 (ex bar Centrale), Prosek 8.05 (na Križadi), Križ 8.10 (pri gostilni Petirosso), Na-brežina 8.15 (pred Bunkerjem), Sesljan 8.20 (hotel Pošta), Štivan 8.25 (pri gostilni) in Krmin 09.00 (na križišču z državno cesto Gorica - Videm). Kdor se hoče pridružiti veseli družbi naj se čimprej javi na sedežu ali po tel: 040/362941. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plit-vičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. PO POTEH STRADIVARIJA - Violinski odsek Glasbene matice Trst organizira 3. novembra celodnevni izlet v Cremono. Učencem Glasbene matice nudi šola brezplačen ogled muzejev. Informacije v tajništvu šole na tel. št. 040-418605 vsak dan od 9. do 17. ure. /-Primorski dnevnik išče raznašalko/ca za Gabr Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure / TRST Sreda, 13. oktobra 2010 1 1 s "Ii: (inmiei tfiiig firpli tiiiitf „bH.rmijVk.i knmpnnpH ÍOIOfilQ] 1 h1 n LI r 1111 r i <.■ infurmnrijt; iu iïïviï. ksiliirs^.il liiï'.h In vplsciv-anje nl>oniïuJev v Muvjuin: SSG Ti 00^040342542 Rjn.plaina llch-ilka: «>dprta rak delavnik i urnikom 10.00-15.00 n7.0O-20.MI (tn*0^ ( LH ptciiil«-! OSNOVNI PROGRAM i(iri no^T piiKlulijcijr 55ü in dva gnMuj 3 IZE5IRNI SKLÛF1: -l>rjinfki roni.im^kni ■' Rjcsfid glasba ■ ]>ramifci ljubeznivih LatinjSuHnKliUü p'vsL ■Dimniki razburljivi/ l.jhku. pincha POHITITE IH REZERVIRAJTE SVOJ SEDE2 Vpisovanje abonmajev do petka. 22. oktobra 0 Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled mednarodne likovne razstave Igraj se z mano - povabilo k druženju, skupni dejavnosti, povezovanju... Odprta bo do danes, 13. oktobra, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o zgodovinski železniški povezavi Trst - Buje - Poreč, bolje poznano kot »Parenzana«. Gospod Srečko Gombač bo podrobno opisal kako je potekalo in razvijalo družbeno ekonomsko življenje ob tej mali a izredno pomembni progi za razvoj celotne Istre. Vabljeni v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na spominski večer Nad-je Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVA L D AN-TONČIČ - STOJAN in SKD VESNA prirejata v petek, 15. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu predstavitev knjige Bitka za partizansko Trnovo (od 19. do 21. januarja 1945). Srečanja se bodo udeležili: avtor, bivši konzul Jože Šušmelj, zgodovinar Banko Marušič in Vladimir Krpan, sekretar Združenja borcev Nova Gorica. Vsi toplo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA IN LICEJ A. M. SLOMŠEK vabita v petek, 15. oktobra, ob 18.00 v Ul. Frančiška 20 na predstavitev knjige Izbrana poglavja vzgoje za medije. O delu bo spregovorila avtorica Jasna Merku. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 16. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave Luciana Plehana En plain air. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Glasbeni utrinek: harmonikar Egon Taucer. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131. Razstava bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.0012.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.0012.00. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL v sodelovanju s SDD Jaka Štoka vabi na srečanje z Borisom Pahorjem v nedeljo, 17. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 7. revijo zborov openske dekanije v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Ka-tinari in na 11. revijo zborov devinske dekanije v nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Mav-hinjah. Loterija 12. oktobra 2010 Ü3 Obvestila Bari 60 B7 46 4S S7 Cagliari S 19 S0 47 46 Firence 7B 12 S4 1S BB Genova 40 1 S1 BS 19 Milan SS S9 10 S0 SB Neapelj 12 76 SS 20 7 Palermo 10 B9 2B 26 SB Rim 79 60 74 S 12 Turin 74 B1 46 SS 79 Benetke 10 SS 7S 7B 6 Nazionale 46 7S 6S S9 B Super Enalotto Št. 122 18 23 31 38 47 51 jolly 35 Nagradni sklad 6.771.166,82€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 160.220.057,91 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 35 dobitnikov s 5 točkami 29.019,29€ 2.913 dobitnikov s 4 točkami 348,66 € 111.550 dobitnikov s 3 točkami 18,21 € Superstar SS Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami B4.S66,00 € 451 dobitnikov s 3 točkami 1.S21,00€ 8.452 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 53.833 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 120.972 dobitnikov z 0 točkami S,00€ TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden poteka po naslednjem urniku: ponedeljek in sreda 18.0019.30; torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.30-12.00; sreda 9.00-10.30. AŠD MLADINA sporoča, da bo prva poskusna vaja modernih plesov za srednješolce, višješolce in starejše danes, 13. oktobra, v rekreatoriju v Križu od 20. do 21. ure. Info: 329-9751782. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo danes, 13. oktobra. Informacije na tel. št. 040775486, 333-4784293 ali 338-3476253. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suh-ljadi na jusarskih površinah KO Treb-če v sezoni 2010/11 danes, 13. in v petek, 15. oktobra, od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 17. oktobra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure: danes, 13. oktobra: »Z lista na list«; 15. oktobra: »Halinove pravljice«. Informacije: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE V Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pra- Jedilniki in info: www.triesteturismo.net Gostilna Guštiii -Zgonik - tel. 040229123- Četrtek, 14. oktobra 2010, ob 18.30 Skupaj s Krožkom Fotovideo Trst 80 Vas vabi na otvoritev fotorazstave — Agko-KkAŠHO Nataša Peric Ob pokušnji kraških dobrot bo tudi predstavitev ekskurzij "Narava in Gastronomija" vodičev zadrug Curiosi di natura (Carsiana) in Rogos - Sprejemnega centra Gradina (Doberdob) Vabljeni vsi prijateui Okusov in lepot Krasa! Zaprto ob ponedeljkih zvečer in sredah vljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: danes, 13. oktobra, ob 17.00: Hvaležni medved; sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra., ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 13. oktobra, ob 20.30 Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju s socialnima zadrugama Lybra in La Quercia sporoča, da bo drugo predavanje v okviru izobraževalnega tečaja, namenjenega negovalkam, družinskim članom in prostovoljcem, ki skrbijo za nepokret-ne osebe danes, 13. oktobra, od 16.30 do 18.30 v Kamnarski hiši v občini De-vin-Nabrežina. Informacije na tel. 0402017381/382/383. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 14. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo Ugodje in zdravje: genetika okusov in naša izbira v prehrani. Predaval bo univerzitetni genetski zdravnik prof. Paolo Gasparini. Vabljeni! JUS NABREŽINA vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 15. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Glavna točka: predstavitev in odobritev predloga transakcije z Občino Devin Nabrežina. Zaradi pomembnosti izrednega občnega zbora računamo na polnoštevil-no prisotnost članov. VPISOVANJE NA TEČAJE angleščine (I, II) in slovenščine (I, II), ki jih prireja Občina Dolina v sodelovanju z združenjem AUSER na šoli Gregorčič v Dolini, bo potekalo v petek, 15. oktobra, od 17. do 19. ure v občinski knjižnici v Boljuncu ter od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30 ter v torek in četrtek od 17.00 do 18.30 na sedežu Auser na Trgu Stare Mitnice 15. Začetek tečajev slovenščine 18., angleščine pa 20. oktobra. Info: 040-8329231. ANPI - VZPI, ANPPIA, ANED vabijo v nedeljo, 17. oktobra, ob 11. uri na odkritje spominske plošče na pročelju stavbe v Ul. Colonia 6-8 v Trstu, kraju mučenja italijanskih, slovenskih in hrvaških partizanov in aktivistov zaprtih od decembra 1944 do 30. aprila 1945. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja - ponedeljek od 17.30 do 19.00, 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30, začetniki - sreda od 19.30 do 21.00. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo počutile in naredile kaj zase. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 17. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu va- si. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v okviru 14. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabi v ponedeljek, 18. oktobra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na na odprtje razstave slikarja Valentina Omana. Glasbeno bo večer oplemenitil Janez Gregorič s kitaro. Predvajali bodo tudi film Tanzenberg/Plešivec, Omanove freske iz let 1987/88. Začetek ob 20.30. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusarskih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Servi-zi) prvo nadstropje. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek, 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 0408990120-114. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latino-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v torek, 19. oktobra, ob 20.30 v prostorih krožka v Dolini. Toplo vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na dvodnevni tečaj za sečnjo, ki se bo odvijal v Boljuncu v sredo in četrtek, 17. in 18. novembra. Vpisovanje in vse podrobnejše informacije na sedežu srenje vsak torek od 9. do 12. ure, tel. št. 0408325175, pri članih odbora ali po elektronski pošti na naslov: srenja.bolju-nec.boljunz.comune@gmail.com do 20. oktobra. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentals, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KŠD ROJANSKI KRPAN sporoča, da bo 10. Rojan day v nedeljo, 24. oktobra. Pohod se prične pred svetoivansko cerkvijo ob 10.30. Vrtna veselica pri gospe Aniti (Ulica Olmi 23) od 13. ure. Poskrbeli bomo za paštašuto in glasbo. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 24. oktobra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 11.00, drugo ob 11.30. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na volilni občni zbor v sredo, 27. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Ljudski dom v Trebče. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yc-cupa.org. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (3395901531), Silvia (333-1314065), Sara (340-5937718) in Marko (339-8243934). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeniško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole v Dolini poteka vadba Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe po sledečem urniku: torek ob 18. uri Pilates I., ob 19. uri PBT ali telovadba, ob 20. uri Pilates II., ob petkih pa ob 18. uri PBT ali telovadba, ob 19. uri Pilates II. Obenem obveščamo, da bo v petek, 15. oktobra, od 20. do 21. ure stekel uvajalni tečaj za vse, ki bi rade pristopile k Pilatesu. Informacije od 12. do 15. ure na tel. 040-228216 ali 333-3616411 (Sonja). PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih ob 18. ali 19. uri, ob petkih pa ob 19.15. Nadaljuje se vpisovanje za vadbo, ki bo pričela v novembru in sicer ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Tel.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segreteria@com-monru-pino.regione.fvg.it. Prispevki V spomin na Pavla Hmeljaka daruje Sofija Škabar 50,00 evrov za vrtec Anton Fakin na Colu. Ob 10. obletnici smrti drage mame Rože Kočevar Božič darujeta hčerki Sonja in Vijolica 100,00 evrov za Krožek Krut. V spomin na Pepija Antoniča daruje družina Tavčar 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu. Ob obletnici smrti dragega Franca Abra-ma darujeta žena in hči 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Borštu. V spomin na Karla Kalca darujejo Marija, Milena in Zvonka 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Stefanio Kante daruje družina Zorn 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Fabia Pečarja daruje Meri Merlak 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor Katinara. ^ Zapustila nas je naša draga Nidia Pečenik vd. Lavriha Žalostno vest sporočajo sin Vojteh, vnuk Goran ter ostalo sorodstvo Žara s posmrtnimi ostanki naše drage bo izpostavljena v četrtek, 21. oktobra, od 12. do 13. ure v cerkvi Sv. Martina v Dolini. Sledil bo verski obred in pokop na vaškem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Dolina, 13. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi predrage mame izražamo sopevcu in prijatelju Vojtehu občuteno sožalje. MVS Lipa t Mirno je zaspala naša draga mama in nona Štefanija Štoka vd. Stocca Žalostno vest sporočajo hči Nadj'a z možem, sin Boris z družino in ostalo sorodstvo Iskrena hvala osebnemu zdravniku Petru Starcu ter osebju doma ''Villa Verde'' iz Križa. Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v vežici pokopališča Sv. Ane v soboto, 16. oktobra, med 9.30 in 10.30. Sledil bo cerkveni obred v proseški cerkvi od 11. ure dalje. Prosek, 13. oktobra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Žalovanju se pridružuje Majda z družino 1 2 Sreda, 13. oktobra 2010 KULTURA / repen - Razstava v Kraški hiši Nenavadne čipke kiparke Metke Kavčič Lepa in neobičajna razstava je na ogled do konca meseca Na desni utrinek z odprtja razstave, spodaj pa Kavčičino delo kroma Do konca oktobra si lahko ob nedeljah in praznikih ogledamo v prostorih Kraške galerije izredno lepo in neobičajno razstavo z naslovom Pr'Mariki: poseg v prostor akademske kiparke Metke Kavčič, ki se tudi z vsebinskega vidika posebno ujema s krajevno specifiko. Navdih je umetnica črpala iz bogate tradicije idrijske čipke ter izdelala objekt večjega formata iz valjane pločevine in kovinske žice, ki povzema značilne motive iz klekljarske tradicije. Metka Kavčič je po dokončani fakulteti za Pedagogiko v rojstnem Mariboru nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je v smeri kiparstva diplomirala pri profesorju Slavku Tihcu. Specialko je nato opravila za konser-vatorstvo in restavratorstvo s profesorjem Francem Kokaljem. Leta 1998 se je strokovno spopolnjevala v Parizu na Ecole Nationale Superieure des Beaux Arts na oddelku za klasično mo-delacijo. Zaposlena je kot samostojna ustvarjalka na področju kulture. Za sabo ima več samostojnih in skupinskih razstav ter je za svoje ustvarjalno delo prejela več nagrad in priznanj. Prvi razstavljeni objekt zaseda osrednji prostor galerije in mogočno kraljuje v živem sozvočju s kamnitimi stenami kraške hiše, kar dodatno vzpostavlja dialog s preteklostjo in sedanjim časom. Umetnica na izviren način povezuje etnografsko dediščino s sodobnimi kiparskimi prijemi, pri katerih stopa v ospredje neobičajna izbira materiala, predvsem pa razvejanost motiva v prostoru. Drugi objekt se nahaja na odprtem in se povsem ujema s prostorom, saj pa prvi pogled skoraj neopazno izzveni postavljen na levem stranskem delu zgornje terase stanovanjskega dela na leseni ograji ganka. Prostorska razsežnost, ki jo zadobi stkana struktura pridobi na solidnosti in obenem skozi odprtine dopušča pretakanje časa v prostoru. Pobudo v organizaciji Zadruge Naš Kras so podprli: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Repen-tabor. Razstavo Metke Kavčič, ki zaklučuje sezono pred zimskim premorom si lahko ogledamo ob nedeljah in praznikih med 11. in 12. 30 ter med 15. in 17. uro. Jasna Merkù stalno gledališče fjk - Mala scena Svojski Don Kihot Franca Branciarolija, ki govori kot Carmelo Bene oz. Vittorio Gassman V letošnjem nadvse zgodnjem začetku sezone je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine v soboto, 9. oktobra, uvedlo tudi niz alternativne scene in sicer z dokaj svojsko predstavo Franca Bran-ciarolija, ki sloni na Cervantesovem Don Kihotu, a je na svoj način zlasti razmišljanje o italijanskem gledališkem svetu, za katero si je kot vodnika izbral velika italijanska igralca in gledališka vzornika, Vittoria Gassmana in Carmela Beneja, katerih igralstvo je slonelo tudi na nekoliko poudarjenem in morda nekoliko manieristi-čnem deklamatorstvu, seveda slone-čem na odlični tehniki, kot z lahkotno ironijo proti koncu predstave ugotavlja Branciaroli, ki se verjetno sam po malem pripisuje isti igralski struji. V predstavi, v kateri nastopa in ki jo je tudi sam režiral, si Franco Branciaroli predstavlja, da sta v prijetnem prostoru nekje med blaženimi, a dolgočasnimi nebesi, in bolj zabavnem, a nekako nevarnem peklu, Vittorio Gassman in Carmelo Bene, ki sicer nista nikoli nastopila skupaj, odločila uprizoriti odrsko priredbo romana Don Kihot Miguela de Cer-vantesa, v katerem naj bi prvi igral Don Kihota, drugi pa njegovega oprodo Sanča Panso. V namišljenem dialogi med obema se res zvrsti nekaj odlomkov iz romana, predvsem pa se igralca obračata na gledalce z svojimi razmišljanji o romanu, o tem, kaj je roman predstavljal kot prelomnica med dvema povsem različnima pojmovanjema sveta, o tem, kako na roman gledamo danes, pa tudi opazke o italijanskem gledališču in modnih obsedenostih, ki sedaj vladajo v njem, kakršno je, denimo, vsesplošno javno branje Dantejeve Božanske komedije, katerega začetnik je bil ravno Carmelo Bene, a tudi Vittorio Gassman se je v njem preizkusil po televiziji. Pravzaprav Branciaroli uprizori tekmovanje med obema v de-klamiranju petega speva Pekla in si kot razsodnika zamisli samega Danteja, ki se na koncu odloči za Alber-tazzija, tretjega protagonista italijanskega teatra v drugi polovici dvajsetega stoletja. Franco Branciarioli v predstavi dejansko govori z glasovoma obeh igralcev, vendar gre v njegovem primeru prej za reinterpretacijo njunih deklamatorskih stilov kot pa le za golo imitacijo. Čeprav Branciarolijev gledališki projekt terja od gledalca predhodno poznavanje italijanske gledališke scene in tudi precejšnjo koncentracijo za razumevanje izraženih pojmovanj o vlogi Cervanteso-vega dela v evropski kulturi, je predstava navsezadnje tudi prijetno zabavna, saj pikre in nikoli žaljive ironične opazke v globoka razmišljanja vnašajo trenutke lahkotnosti in humorja - mimogrede povedano, tudi humor je nova oblika smešnosti, ki jo je uvedel Don Kihot. Prizorišče, v katerem Franco Branciaroli pooseblja Gassmana in Beneja, je domisleno scensko opremila Margherita Palli, ki je za sre-brnkasti zastor postavila belo sobo z vhodom na sredi in mizo polno steklenic in drugih alkoholnih pijač na obeh straneh vhoda, medtem ko je kostumografka Caterina Lucchieri Franca Branciarolija oblekla v temno dvodelno večerno obleko z neformalno belo majico. Glasbeno je predstavo opremil Daniele DAngelo. (bov) revija za otroke in mlade - Septembrska številka Galeb vabi s pestro vsebino Tudi letos bo izšlo deset številk revije - Uredništvo pričakuje pisne in likovne izdelke mladih bralcev, ki jih objavlja v rubriki Šolarji pišejo in rišejo S počitnic se je vrnil tudi naš ljubi Galeb, otroška in mladinska revija, ki že vrsto let širi in spodbuja bralno kulturo med najmlajšimi. Na straneh septembrskega Galeba se skrivajo pesmice in zgodbice uveljavljenih slovenskih avtorjev, stalnici Galeba v tem šolskem letu še naprej ostajata likovna in kuharska delavnica, za krat-kočasje pa skrbijo enigmatične igre, dopolnjevanke in križanke. Nova številka Galeba ponuja torej vse to, kar bomo občudovali vse šolsko leto: veliko lepih pravljic, pesmi, zgodb, pa še ugank in igrivih nalog. Pozabiti pa ne smemo tudi polno slik, ob katerih se ustavimo, četudi še ne znamo brati, saj nam vsaka slika pripoveduje svojo zgodbo. Tudi letos bo izšlo deset številk, oblikovalci revije pa pri njenem ustvarjanju mislijo na mlade poslušalce in bralce in tudi na tiste, ki jim pomagajo vstopiti v svet branja in pisanja: njihove vzgojiteljice, učitelje, starše, stare starše ... Uvodni septembrski Galeb je vsebinsko pisan in raznolik, z naslovnice pa nas pozdravlja prisrčna risba Filipa Panjeka, učenca osnovne šole Pinko Tomažič v Trebčah. Uvodna stran tokrat pripada pesmici Zvezda-ne Majhen z naslovom Dan srca, pesmica pa je posvečena svetovnemu dnevu srca, ki se obhaja 30. septembra. Jesensko obarvani sta pesmici Bine Štampe Žmavc, ki opevata ciklame in brezo. Med pesmicami naj omenimo še pesem Rišimo, ki jo je napisal Tone Pavček, Žiga Gom- bač pa je prispeval pesmico Sončen pozdrav, ki je namenjena stari šoli. Šolsko vsebino pa ima tudi pesmica September, ki je nastala pod peresom Martine Legiša. Septembrska številka prinaša tudi preprosta in kratka besedila za bralce začetnike, ne manjka tudi daljših pravljic in zgodb za večerno branje. Taka je denimo pravljica Tatjane Kokalj z naslovom Rad bi bil tak kot drugi, v kateri lahko mladi bralci spoznajo, da bi bil svet dolgočasen, če bi bili vsi enaki in če bi počeli vsi enake stvari. Štefka Kac Marn je za tokratni Galeb prispevala zgodbico Dolgorepka, Darinka Kobal pa pripoved o čutari. Tudi letos se bomo v Galebu srečevali z imenitnimi ljudskimi pripovedmi. Klarisa M. Jovanovič je za nas pripravila pripoved Medved in drvar, ta pa je uokvirjena v rubriko Ko živali spregovorijo kot ljudje. Zelo zanimiva je tudi zgodba o Lepi Vidi, ki jo je pripravila Marjeta Zorec, povzeta pa je po zapisku Milka Matičetova, v sklopu te pripovedi pa so zbrani tudi podatki o Devinskem gradu. K igri vabijo tudi dopolnjevanke in križanke, še naprej pa se bomo srečevali s Škrobkom in njegovimi slastnimi recepti. V tokratni številki nas Škrobek uči pripravljati tropske palme, za katere potrebujemo jajčevec, bučke in hrenovko. Za spretne prstke še naprej skrbi Jasna Merku, ki v svoji likovni delavnici otroke tokrat uči izdelovati izdelke iz odrabljenih revij. Ob vsem tem pa nas Galeb spet vabi, naj otroci svoje pisne in likovne izdelke pošljejo v rubriko Šolarji pišejo in rišejo, v kateri je običajno mogoče občudovati imenitne izdelke naših šolarjev. In če potegnemo črto pod povedano, naj poudarimo, da so Galebovi ustvarjalci in urednica Majda Železnik tudi tokrat poskrbeli za dober izbor, ki bo prinesel tudi veliko uporabnega v vsakdanjem življenju. (sč) Naslovnica prve številke, levo pa ena od mičnih ilustracij / SVET Sreda, 13. oktobra 2010 13 balkan - Ameriška državna sekretarka na obisku Clintonova je pozvala Srbijo k dialogu s Kosovom Tadic pripravljen na pogovore, a ne bo priznal Kosova - Clintonova včeraj tudi v BiH, danes na Kosovu BEOGRAD - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj med obiskom v Beogradu pozvala srbskega predsednika Borisa Tadica k začetku dialoga med Srbijo in Kosovom. Tadic je izrazil pripravljenost na pogovore, obenem pa zatrdil, da ne bo priznal neodvisnosti Kosova. Kot je poudaril Tadic, Srbija spoštuje legitimne pravice kosovskih Albancev, obenem pa brani svoje legitimne pravice. Dejal je še, da je Srbija z resolucijo, sprejeto v VS ZN, pokazala zavezanost dialogu in željo, da bi se ta začel čim prej. "Ne želimo odlašati z dialogom, ker samo tako lahko rešimo ta zgodovinski konflikt", je še dejal srbski predsednik. Dodal je, da se Srbija želi pogovarjati o vseh vprašanjih, ki zadevajo življenje prebivalcev Kosova. Clintonova je v Beogradu še povedala, da ZDA cenijo prizadevanja Srbije v sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kot je pojasnila na novinarski konferenci po pogovorih s Tadicem, si Srbija zelo prizadeva prijeti haaške obsojence, ki so še na begu, in ta prizadevanja je treba ceniti. Clintonova je tudi ocenila, da v približevanje Evropski uniji nobena država ni vložila tolikšnega napora kot Srbija. Izrazila je še prepričanje, da Srbija lahko postane članica EU, pa tudi zgled v Evropi. Tadic pa je ameriški zunanji ministrici zagotovil, da Srbija dela vse, da bi mračno stran zgodovine v 90. letih prejšnjega stoletja obrnila s prijetjem najpomembnejših haaških obtožencev, ki sta še na begu - nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladica in nekdanjega vodje samooklica-ne Republike srbske krajine Gorana Hadžica. Dodal je, da bo Srbija svoje obveznosti izpolnila, in sicer ne zaradi haaškega sodišča, temveč zaradi sebe, svojih državljanov in sprave v regiji. "Tudi če bi haaško sodišče jutri prenehalo obstajati, bi Srbija nadaljevala iskanje Mladica in Hadžica, da bi vsi obtoženi prišli pred roko pravice," je poudaril Tadic. Srbski predsednik je tudi ocenil, da bo obisk Clintonove omogočil, da bosta Beograd in Washington svoje odnose gradila na novih temeljih. Pri tem je izpostavil pomembno vlogo ZDA v globalni in regionalni politiki in poudaril, da je Srbija lahko partnerica ZDA v Jugovzhodni Evropi. Do- dal je, da Srbija v soočanju z izzivi potrebuje partnerstva in sodelovanje z najpomembnejšimi silami, kar ZDA vsekakor so. Poudaril je še, da bo Srbija branila svoje interese na demokratičen način, pri tem pa bo sodelovala z ZDA in EU. Ameriška državna sekretarka se je nato včeraj za zaprtimi vrati sešla še s srbskim premierom Mirkom Cvetko-vicem. Ta je poudaril, da je Srbija odločena še naprej krepiti dvostranske odnose z ZDA, kar bo prispevalo tudi k stabilnosti v regiji in evropski prihodnosti Balkana. Clintonova v Srbijo prispela včeraj iz Bosne in Hercegovine. Vse strani pozvala, naj združijo moči in skupaj izvedejo nujno potrebne reforme, če želijo, da njihova država postane članica EU in zveze Nato. Kot je ocenila, je napredek odvisen od vodilnih politikov v BiH, ZDA pa bodo pomagale še naprej. Ameriška državna sekretarka bo v okviru balkanske turneje danes obiskala še Kosovo. (STA) PRE Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in srbski predsednik Boris Tadic ansa NT 4 L romi - Shengen Nemčija na strani Bolgarije in Romunije BUKAREŠTA/SOFIJA - Nemška kanclerka Angela Merkel je ob včerajšnjem obisku v Romuniji zatrdila, da izgon na stotine Romov iz Francije ne bo vplival na odločitev o tem, ali se Romunija lahko pridruži območju schengna. Že v ponedeljek v Sofiji je Merklova podprla tudi prizadevanja Bolgarije za vstop v schengen in zatrdila, da se bo o njeni prošnji odločalo pošteno. Ob nedavnem izgonu več sto večinoma romunskih in bolgarskih Romov je francoska vlada odprla tudi vprašanje, ali lahko države članice EU blokirajo za prihodnje leto napovedan vstop Romunije in Bolgarije v območje schengna - z utemeljitvijo, da ti državi nista sposobni integrirati lastnih Romov in prevzeti odgovornosti zanje. A kot je najprej v Sofiji in nato še Bukarešti zatrdila Merklova, bo ocena o tem, ali Romunija in Bolgarija izpolnjujeta kriterije za vstop v schengen, v skladu z načrti sprejeta novembra letos. Ob tem je izpostavila, da morata državi do takrat dokazati, da pri izdajanju vizumov ne dopuščata korupcije. Kot članici schengna bosta namreč izdajali vizume za vstop državljanov tretjih držav v EU. (STA) cile Še nikdar v zgodovini ni bil človek tako dolgo ujet na taki globini h v • ■ • v*|* | • To noč naj bi rešili prve rudarje, ki so od 5. avgusta ujeti pod zemljo Med ujetimi rudarji vlada optimizem ansa SANTIAGO DE CHILE - To noč naj bi stekla reševalna operacija, s katero bodo čilski reševalci skušali na površje potegniti 33 rudarjev, ki so že več kot dva meseca ujeti pod zemljo, je včeraj dejal čilski minister za rudarstvo Laurence Golborne, ki pa ni želel navesti natančne ure začetka reševalne operacije. Kot je dejal, bodo reševanje začeli le, če bo varno. "Smo le ure oddaljeni od začetka operacije. Toda izvedli jo bomo le, če bo dovolj varno," je na prizorišču reševalne operacije ob rudniku San Jose, kjer so 700 metrov pod zemljo ujeti rudarji, dejal Golborne. Glede natančnega začetka operacije je minister dejal, da pričakujejo začetek reševalne operacije še v večernih urah po krajevnem času, se pravi to noč po našem. Oblasti upajo, da bodo v teku noči uspele potegniti na površje vsaj enega od rudarjev, je še dejal Golborne. Začetek reševanja 33 rudarjev je bil sprva predviden za okoli polnoči po krajevnem času, nato pa so ga prestavili na 20. uro po krajevnem času (1. ura po srednjeevropskem času). Reševanje naj bi po pričakovanjih trajalo dan ali dva, dokler ne bodo na površje potegnili vseh 33 rudarjev, ki so že 68 dni ujeti pod zemljo. Rudarje bodo vsakega posebej na površje potegnili s posebno kapsulo Phoenix, za vsakega pa naj bi reševalci potrebovali okoli 55 minut. Rudarji so od 5. avgusta ujeti v rudniku San Jose v puščavi Atacama, 500 kilometrov severno od čilske prestolnice Santiago de Chile. Od zunanjega sveta so bili povsem izolirani do 22. avgusta, nato pa so uspeli poslati sporočilo, da so še živi. Še nikdar v zgodovini ni bil človek tako dolgo ujet na taki globini, reševalna akcija pa je najdaljša in najdražja v zgodovini rudniških nesreč. Rudarje so ves čas oskrbovali z življenjskimi potrebščinami in jim pomagali preživeti dolge ure čakanja z raznimi zaposlitvami, omogočili pa so jim tudi redno komuniciranje s svojci. (STA) madžarska - Državo obiskal predsednik Evropske komisije Barroso Oblasti so nacionalizirale družbo in napovedale zagon obratovanja tovarne BUDIMPEŠTA - Madžarska se je odločila nacionalizirati družbo Mal, lastnico tovarne aluminija, v kateri je pred tednom dni prišlo do ekološke nesreče. Oblasti so obenem napovedale ponovni zagon obratovanja tovarne. V vasi Kolontar so končali dela na zaščitnem nasipu in evakuirali vaš-čane. Madžarsko je obiskal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Madžarska je podržavila družbo Mal, ki je lastnica tovarne aluminija, kjer je 4. oktobra iz poškodovanega zadrževalnika izteklo strupeno blato. Zakon o podržavljenju družbe je podpisal predsednik Pal Schmitt, predtem pa je o tem glasoval madžarski parlament. Za zakon o podržavljenju podjetja je glasovalo 336 poslancev, eden je bil proti, 13 pa se je glasovanja vzdržalo. V skladu z zakonom bo vlada na čelo družbe postavila predstavnika, ki bo odgovoren za nadzor družbe. V ta namen je bil v ponedeljek vzpostavljen položaj vodje za zaščito pred nesrečami, ki ga je prevzel Gyorgy Bakondi. Ba-kondi je napovedal, da bo tovarna aluminija ta konec tedna znova začela obratovati. Madžarska policija je medtem obto- žila direktorja družbe Mal Zoltana Bako-nyija, da ni pripravil varnostnega načrta za ukrepanje v primeru tovrstnih nesreč. Kot je na spletni strani zapisalo vodstvo policije, osumljeni ni pripravil ukrepov za zaščito življenj in lastnine v primeru katastrofe kot tudi ne načrtov za zaščito pred morebitno škodo. V vasi Kolontar, ki jo ogroža strupeno blato iz poškodovanega zadrževalnika, so včeraj končali dela na zaščitni pregradi in evakuirali vaščane, ki se po navedbah oblasti ta teden ne bodo mogli vrniti domov. Vodja službe za preprečevanje nesreč Tibor Dob-son je sporočil, da se razpoke na stenah zadrževalnika, ki je popustil minuli teden, od ponedeljka sicer niso povečale. Kot je še dejal, so meritve kakovosti zraka pokazale, da je raven onesnaženja s strupenim prahom nad dovoljeno mejo le na območjih, ki jih je neposredno prizadelo nedavno razlitje strupene gošče, zato morajo reševalci, ki delajo na območju, nositi zaščitne maske. Iz zadrževalnika tovarne aluminija v lasti družbe Mal je 4. oktobra izteklo več kot 800.000 kubičnih metrov odpadne snovi. Najhujša ekološka nesreča na Madžarskem je zahtevala osem smrtnih žrtev, več kot 150 ljudi je utrpelo poškodbe, več kot 300 domov pa je bilo poplavljenih. Madžarsko je včeraj obiskal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je ob tem napovedal, da bo EU na Madžarsko napotila še enega strokovnjaka, ki bo pomagal pri odstranjevanju posledic škode, ki jo je povzročilo izlitje strupene odpadne snovi iz tovarne aluminija. Barroso se je ob tej priložnosti v Pecsi srečal z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom. EU je sprva napovedala, da bo na Madžarsko napotila pet strokovnjakov, ki bodo pomagali oceniti posledice izlitja strupene rdeče gošče za okolje ter nadaljnja tveganja in potrebo po pomoči. Poleg tega bodo madžarskim oblastem svetovali, kako preprečiti širitev onesnaženja in odpraviti dosedanje onesnaženje. Trije strokovnjaki EU so že na terenu in so napovedali, da bodo prvi rezultati testov, ki so jih že opravili, znani v petek. Simona Grmek (STA) Zaradi pokojninske reforme v Franciji znova stavka PARIZ - V Franciji zaposleni v javnem prometu, učitelji, novinarji ter številni drugi uslužbenci v javnem in zasebnem sektorju so včeraj v znak protesta proti sporni pokojninski reformi stavkali. Gre za že četrto tovrstno stavko v zadnjih petih tednih, ki pa bi lahko tokrat trajala več dni. Spodnji dom francoskega parlamenta je sporno reformo že potrdil, senat pa o njej - posamezno od člena do člena - glasuje v teh dneh. Najbolj sporen del reforme -dvig upokojitvene starosti s sedanjih 60 na 62 let do leta 2018 - je senat potrdil že v petek. Razprava v senatu naj bi bila končana do konca tedna, reforma pa naj bi bila po pričakovanjih vlade v celoti sprejeta še ta mesec. Odvetnik Nobelovega nagrajenca za ponovno sojenje PEKING - Odvetnik kitajskega oporečnika Liu Xiaoboja, ki je dobitnik letošnje Nobelove nagrade za mir, je včeraj sporočil, da z disidentovo soprogo razmišljata o vložitvi zahteve za ponovno sojenje. Kitajske oblasti so Liuja obtožile poskusa prevrata. Liu je bil decembra lani obsojen na enajst let zapora zaradi soavtorstva Listine 08, ki vsebuje poziv k političnim spremembam na Kitajskem. Odvetnik je včeraj dejal, da končne odločitve o vložitvi zahteve za ponovno sojenje še niso sprejeli, vsekakor pa vztrajajo, da je Liu nedolžen. Papež v želji oživitve krščanstva ustanavlja novi urad VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj uradno naznanil ustanovitev novega urada s ciljem oživitve katoliške vere v Evropi in drugih delih sveta, kjer upada zanimanje za vero. Papeški svet za novo evangelizacijo bo v skladu z dekretom sodeloval s škofi v tradicionalno krščanskih, vendar vse bolj sekularnih državah z namenom širjenja sporočil Cerkve. "Cerkev ima nalogo vedno in povsod oznanjati evangelij Jezusa Kristusa," je v štiri strani dolgem apostolskem pismu zapisal Sveti oče. Novi urad bo sodeloval s škofi s ciljem promocije cerkvene doktrine, uporabljal bo moderne komunikacijske metode za širjenje cerkvenih sporočil ter spodbujal misijonarske aktivnosti s pomočjo članov cerkvenih redov in novih verskih gibanj. (STA) 1 4 Sreda' i3- °ktobra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Tehnični uradi objavili razpis za izbiro izvajalca Pred koncem leta ovrednotenje ostalin prve svetovne vojne Uredili bodo topniške bunkerje, jarke in pešpoti - Poseg je vreden 650.000 evrov Topniške bunkerje na Brestovcu so italijanski vojaki izkopali med januarjem in avgustom leta 1917 bumbaca Pred koncem leta se bodo začela dela za ovrednotenje ostalin prve svetovne vojne v občini Sovodnje. V prejšnjih dneh je sovodenjski občinski odbor odobril izvršni projekt, tehnični urad pa je tudi že objavil razpis za izbiro izvajalca, ki bo uredil nekaj topniških bunkerjev, jarkov, pešpoti in napisov iz vojnega časa ter postavil informativne table in smerokaze. Poseg v Sovodenjski občini bo osredotočen predvsem na območje Brestovca. Pri načrtovanju so upoštevali delo, ki sta ga v prejšnjih letih že opravili goriška pokrajina in civilna zaščita. »Podjetje bo uredilo nekatere topniške bunkerje in strelne line. Glavni predor bo utrjen in urejen. Upamo, da bomo postojanko lahko tudi opremili,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in dodala, da si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi napise, ki so jih za sabo pustili vojaki. »Ob top- niških postojankah očistili nekaj jarkov in rekonstruirali zidove, dostop do ostalin pa bomo olajšali z ureditvijo pešpoti. Na Vrhu, v Gabrjah in na Tržaški cesti bomo postavili smerokaze, na raznih točkah pa informativne table. Le-te bodo dveh vrst: ob navadnih informativnih tablah za odrasle bomo v sodelovanju z vrhovskimi osnovnošolci pripravili informativna besedila za otroke,« je pojasnila Floreninova in poudarila, da bo grafična podoba tabel usklajena s tistimi napisi, ki jih bodo v drugih krajih postavili v okviru projekta goriške pokrajine Kras 2014+. Večji del denarja za izvedbo del bo prispevala dežela FJK na podlagi okvirnega sporazuma, ki so ga maja 2009 podpisali deželna odbornica Federica Seganti, goriški župan Ettore Romoli in takratni sovodenjski župan Igor Petejan. Šlo je za dogovor, ki je predvideval dodelitev 1.600.000 evrov gori- ško-sovodenjski medobčinski zvezi ASTER. Občina Gorica je prejela 1.100.000 evrov za obnovo Trga Segh-izzi in drugih del v grajskem naselju, Sovodnjam pa so namenili 585.000 evrov za ovrednotenje zgodovinsko-kulturne dediščine prve svetovne vojne na območju Brestovca. Projekt v so-vodenjski občini bo skupno znašal 650.000 evrov, saj bo ob finančnemu prispevku dežele FJK občina vložila dodatnih 65.000 evrov. »Z deli bi morali začeti že maja, deželo pa smo vprašali za podaljšanje roka, saj je bila načrtovalna faza dokaj zapletena,« je povedala Floreninova in nadaljevala: »Izvršni načrt smo že sprejeli, nato pa so tehnični uradi objavili razpis, za katerega je precej zanimanja. Ponudbe bomo zbirali do 8. novembra, dan kasneje pa bo že potekalo ocenjevanje ponudb. Dela se bodo začela decembra.« (Ale) gorica Dežela in Friulia pripravljata plan za obrat Carraro Deželno odborništvo za produktivne dejavnosti in deželna finančna družba Friulia pripravljata plan za zagotovitev preživetja goriške tovarne Carraro. »Na podlagi mandata dežele se je družba Friulia lotila priprave načrta za dokapitali-zacijo družbe Carraro in bo z delom zaključila v čim krajšem času, vsekakor pred koncem letošnjega leta,« zagotavlja deželni podpredsednik Luca Ciriani in pojasnjuje, da nameravajo ustanoviti novo podjetniško navezo, katere partnerji bodo podjetje Carraro, družba Friulia in še en zasebni podjetnik. »Dežela je odigrala strateško vlogo pri reševanju tovarne Carra-ro, saj brez prizadevanj direkcije za produktivne dejavnosti in pomoči družbe Friulia ne bi uspeli izpeljati finančne operacije do konca. Zelo pomembno je seveda tudi to, da smo pred nekaj meseci na podoben način omogočili nadaljnjo proizvodnjo tudi tovarni Carraro v Maniagu, kjer smo s posegom družbe Friulia ter s sodelovanjem med zasebnimi in javnimi operaterji uspeli rešiti obrat pred zaprtjem,« poudarja Ciriani. V zvezi s planom družbe Friulia se je odzval tudi poverjeni upravitelj podjetja Carraro Alexander Bossard. »V sodelovanjem z deželo in družbo Friulia bomo uspeli rešiti težave, do katerih je prišlo zaradi splošne gospodarske krize,« poudarja Bossard in poziva zaposlene v goriški tovarni, naj zaupajo planu za rešitev obrata. »Z naše strani ni nikakršnega zavlačevanja ali pomanjkanja interesa. Za pripravo tovrstnih finančnih operacij je potrebnega veliko časa, saj sta le tako zagotovljeni funkcionalnost in kakovost posamezne operacije,« zagotavlja Bossard. Globe zaradi odpadkov Tržiška občina je vložila veliko truda v organizacijo sortiranja odpadkov, kljub temu pa se po mestu občasno pojavljajo kupi smeti. Zaradi tega so mestni redarji okrepili nadzor nad točkami, kjer so ob-jestneži najpogosteje odmetavali svoje odpadke. Med 5. in 25. avgustom so tako naložili 25 glob zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki. Med oglobljenimi je bil tudi moški, ki je v Ulici Bagni tik ob robu ceste pustil stare električne žice, papir in nekaj pohištva, poleg njega pa se je izkazal še en domačin, ki je v Marini Julii iz avta povlekel televizor z njegovo embalažo vred. Veliko težav z odpadki je bilo zlasti v Marini Julii, kjer so mestni redarji zalotili domačina, ki je pred zabojnikom pustil sedem vreč odpadkov. V Marini Julii se po besedah občinskega odbornika Paola Frittitte še niso sprijaznili s sortiranjem odpadkov, čeprav je občina namestila razne vrste zabojnikov, da bi prišla na roko stanovalcem. »5. avgusta smo za krajane namestili deset velikih zabojnikov za suhe odpadke; nekaj dni zatem smo opazili, da so bili prvi trije zabojniki polni odpadkov, ostalih sedem je bilo praznih, kljub temu pa so bile vsena-okrog posejane vreče s smetmi,« pojasnjuje Frittitta in ugotavlja, da sistem sortiranja odpadkov lahko spreminjajo v nedogled, dokler domačini ne bodo imeli več okoljske zavesti, pa spremembe in izboljšave ne bodo prinesle velikih koristi. Soočenje med kandidatoma Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in skupina mladih Prihodnost prirejata v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici soočanje med kandidatoma za župana mestne občine Nova Gorica Darinko Kozinc in Matejem Arčonom. Srečanje bosta vodili Erika Jazbar in Ivana Paljk. Knjiga o Pasoliniju V knjigarni LEG v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »Morire per le idee. Vita letteraria di Pier Paolo Pasolini«, ki jo je napisal Roberto Carnero. Vpisujejo nove abonmaje V goriškem gledališču Verdi bodo danes začeli vpisovati nove abonmaje za letošnjo gledališko sezono. Informacije so na razpolago na telefonski številki 0481-383327. gorica Decembra drsališče in tržnice Včeraj so se na goriškem županstvu sestali predstavniki občine, Trgovinske zbornice, zveze Ascom, Fundacije Goriške hranilnice in drugih ustanov, ki pripravljajo program letošnjega Goriškega decembra. Med novostmi, ki bodo razveselile vse generacije Goričanov, bo drsališče, ob katerem bodo praznično vzdušje ustvarile tržnice, privlačna božična razsvetljava, koncerti in druge spremne pobude. Vrhunec dogajanja bo silvestrovanje na prostem, ki bo letos kot napovedano ponovno potekalo na Travniku. Niz pobud, ki bodo vključene v Goriški december, pa se bodo začele že konec novembra. 27. in 28. novembra bodo Gorico obiskali krampusi, teden kasneje pa bo ulice poživil tradicionalni Andrejev sejem. Ledeno ploščo bodo odprli nekaj dni kasneje. gorica - Obvestila na pokopališčih »Napaka ni bila storjena nalašč« »Napaka ni bila storjena nalašč.« Tako je goriški občinski odbornik Sergio Co-sma komentiral jezikovni »spodrsljaj« na obvestilih, ki jih je občinska služba v prejšnjih dneh namestila na pokopališčih v Pevmi, Podgori, Štandrežu in Štmavru. Kot smo na naših straneh poročali včeraj, so se v slovenskih vaseh pojavili letaki občinske uprave, ki vabijo občane, da za vzdrževalna dela na nagrobnih kamnih svojcev poskrbijo do 27. oktobra, kar bo omogočilo občinski službi, da pred 1. in 2. novembrom očisti pokopališča. Glavnina obvestila je prevedena v slovenščino, nekatere besede pa so v italijanščini (»il sindaco«, »avviso«, »dispone«, »Gorizia«), zato izpada končni rezultat dokaj nerodno. Odbornik Sergio Cosma je povedal, da se je za prevod obvestila v slovenščino zavzel po pozivu občinske svetnice Marilke Koršič, pri podpisu letaka pa ni opazil, da v njem nekaj ni bilo v redu. »Funkcionarki sem naročil, naj besedilo pošlje na občinsko okence za slovensko narodno skupnost. Prevesti sem dal celotno besedilo z izjemo zadnjega odstavka, ki se pokopališč v Podgori, Pevmi, Štmavru in Štandrežu ne tiče. Nisem pa opazil, da besedilo ni bilo v celoti prevedeno,« je povedal Cosma in poudaril, da bo »ob naslednji priložnosti« napaka odpravljena. Na jezikovnem okencu so nam zagotovili, da so besedilo pravilno prevedli: »sindaco« je bil župan, »avviso« pa obvestilo. »Do zapleta je očitno prišlo kasneje, verjetno v fazi tiska, saj je bilo besedilo, ki je izšlo iz našega urada, v celoti prevedeno,« so povedali na okencu za slovensko manjšino. Obvestila na pokopališčih pa niso razburila le slovensko govorečih občanov. Ponekod so se nanje, sicer iz drugačnih razlogov, obregnili tudi Italijani. Na podgorskem pokopališču so namreč občinski delavci pomotoma namestili le »slovenske« letake, kar je bilo za nekatere, med katerimi je izstopal podgorski rajonski svetnik Domenico Buonavitacola, žaljivo in nepojmljivo, češ da »smo v Italiji«. Cosma, ki je včeraj v Podgori že dal nalepiti tudi italijanske letake, je poudaril, da je šlo za pomoto. gorica - Gradnja avtoceste Do marca obvoz po tovornem postajališču Dela za gradnjo avtoceste Vi-leš-Gorica bodo od danes dalje zahtevala nove prometne spremembe. Danes bodo na odseku med izhodom za tovorno postajališče družbe SDAG in štandreškim krožiščem v smeri Gorice zožili hitro cesto v en sam vozni pas, jutri ob 21. uri pa bodo isti del hitre ceste popolnoma zaprli. Avtomobili, tovornjaki in motorji, ki bodo namenjeni na Štan-dreško krožišče, bodo morali ubrati alternativno pot. Promet bo družba Autovie Venete speljala po obvozu, ki bo vodil po goriškem tovornem postajališču do Ulice Fermi, državne ceste št. 55 in Tržaške ceste. Vzpenjajoča se cesta, ki povezuje hitro cesto s Štan-dreškim krožiščem, bo zaprta do konca marca 2011. Do takrat bodo morali vozniki uporabljati obvoz po tovornem postajališču družbe SDAG in Ulici Fermi. Hitra cesta Vileš-Gorica bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. oktobra 2010 1 15 nova gorica - Skoraj tri leta po vstopu Slovenije v schengensko območje V Rožni Dolini rušijo nekdanji mejni objekt Ostranjujejo nadstrešek, pod katerim so cariniki in policisti pregledovali dokumente Delavci Cestnega podjetja Gorica so včeraj začeli z odstranjevanjem nadstreška na nekdanjem mejnem prehodu Rožna Dolina. Po opravljenem posegu bo tudi tam komajda videti, kje so, še ne tako davno od tega, cariniki, nato pa samo še policisti, preverjali dokumente potnikov, ki so vstopali ali izstopali iz države. Po eni strani lahko res rečemo, da je to bilo še ne tako davno od tega, po drugi strani pa je trajalo skoraj tri leta, da je do odstranitve nadstreška in izvedbe ostalih, s tem povezanih del, zares prišlo. V okviru odstranitve nadstreška bo urejena tudi cesta do mejne črte z Italijo, medtem ko te dni izvajajo zaključna dela na novem krožišču tik ob nekdanjem mejnem prehodu. »Z odstranjevanjem nadstreška bomo zaključili do 25. oktobra,« pojasnjuje Sto-jan Korošec, vodja objekta pri rušenju in ureditvi nekdanjega mejnega prehoda Rožna Dolina. Včeraj so delavci začeli z odstranjevanjem pločevine, nato se bodo lotili slepega opaža, nazadnje pa še nosilne konstrukcije. »Sproti bomo rezali večje kose in jih polagali na tla,« dodaja Korošec. Poseg je poseben predvsem z vidika varnosti, pojasnju- Včeraj so delavci začeli z odstranjevanjem pločevine, nato se bodo lotili slepega opaža, nazadnje pa še nosilne konstrukcije bumbaca je sogovornik, saj gre za odstranjevanje velikih kosov materiala z višine, medtem ko spodaj na cesti promet poteka neprekinjeno. Zaradi varnosti bodo promet po potrebi usmerjali z enega pasu na drugega. Po odstranitvi nadstrešnice čaka izvajalce del še približno mesec dni dolgo urejanje cestišča do mejne črte z Italijo. Štiripasovnico, ki je potekala pod nadstreškom, bodo preuredili v dvopasovnico, temu primerno bodo prilagodili talno signalizacijo, uredili pločnike in cestne robnike ter dovoz proti Kompasovi trgovini. Poleg tega bodo morali na novo urediti še dovode za toplovod in inštalacijo za elektriko in telefon, ki so doslej delno potekali pod zemljo, delno pa skozi ostrešje nadstreška. Na kratko povedano - vse inštalacije, ki so bile prej speljane skozi ostrešje, ki ga ne bo več, morajo sedaj vkopati v zemljo. Krožišče pred nekdanjim mejnim prehodom je v glavnem končano, včeraj so delavci zaključevali še zadnja dela v zvezi z označevanjem talne signalizacije. Prihodnji teden bodo pred krožiščem namestili še označevalne table in še vso ostalo prometno signalizacijo. (km) sovodnje V knjižnici večjezične delavnice Občinska knjižnica v So-vodnjah sodeluje pri projektu »Oktobra padajo knjige« s štirimi delavnicami, ki so namenjene otrokom od 3. do 8. leta starosti. Danes ob 14.30 bo tako v sovo-denjski knjižnici delavnica na temo Zgodbe o zvezdnem prahu, ki jo bo vodila Laura Antonitti iz društva FantasticaMente. V sredo, 20. oktobra, ob 14.30 bo delavnica »Der Ringelrehien der Tiere: lernen wir die Namen der Tiere auf Deutsch! Žuželkin ringaraja: naučimo se imena živali v nemščini!«, sredo, 27. oktobra, ob 14.30 pa bo na vrsti angleščina z delavnico »Witches and Ghosts -Čarovnice in strahci«. Obe delavnici bo vodila za Vanina Lu-gnani iz društva FantasticaMente. Zadnja delavnica bo v sredo, 3. novembra. Na temo »San Nicolau e il Krampus picul - Sv. Miklavž in mali Krampus« bo otroke v fur-lanščini nagovoril Bruno Bensa iz furlanskega filološkega društva. Iz knjižnice pozivajo male udeležence, naj s sabo prinesejo barvice, flomastre, škarje, lepilo v stiku in veliko dobre volje. gorica - Danes preventivna zabavna prireditev Z glavo na zabavo Mladim bodo dokazali, da se je mogoče zabavati tudi brez škodljivih pomagal ZSIHJ JIktu Al*t£HK> * 55 J eufto Svinjtki vrat 6 55 VjF J EUflO Mtado goveje stegna Še veliko drugih izdelkov po ugodnih cenah boste našli v letaku in v prodajalnah: MERCATOfl CEITOH KOPER Dolinsko c. 1«, Koper- farne* Pulfli Odprto: od ponotfsljke do petka od 9 do ?t. ur« lobota -od 3 do 21, ur« ned«ljj od i. do iS. ur« MFRCATOR CENTER NOVA GORICA Induarferijíkp i. Kiombork Odprto: od ponedtljta do aotole od 9. do ?1. ur» nmhljsodfl. do 1 S-m* MERCATOR CEHTFH KOPER II Kolodvorska c. Koper tanner Centert Odprto: od pen»d&lito do sobot« od 9, do 20. nedeljo od 4. do 13. ure