PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NABODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 55 (1446) Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. I. gr. TRST torek 21. marca 1950 Cena 15 lir Branko Babič: n ENA Po<1 tem naslovom, je JaJcse-c" v včerajšnji številki lista * Tavoratore» napisal celo “^«1 Članek, da je lahko zo-, ^trese[ kup laži in obre- na račun ljudske obla-con; B. Pri tem si je iz-"rjjfl tudi moje ime in mi 'JSi ^ nekaj izjav, ki naj bil podal pred dvema Jg’18 in iz katerih naj bi bi-t^ziiino, da se je tako ime-.y>ani sbaratto infame» sko-^ *e leta 1948 kot rezultat neaa tristranskega predlo-??. 0|^ 20. marca 1948 o pri-»eitui STO-ja k Italiji. Ko-^1 bi bil0 §e potrebno reči, le takšna trditev navadna , ^iotina, ki pa je v skladu konU nformistično «moralo» • •Šoštenjem«. Čudno, da ss ^JcJcsettch, šele sedaj «spom-j tistih, mojih, izjav, čeprav P* Pesem 0 eOaratto injame» te žg iet0 dni. Težko bo tu-2^ 0 najnovejšo laž servirati resnico C6[q najbolj naiv-. ** liudem. j. « tej podlagi se je Jakše-o tem razpisal v znanem. Miti ^eklasiranem kominfor-^7!em besedišču proti vo-tttrn^ V C°ni 0 titofašistif. suženjstvu in terorju, o m onatnem preganjanju Ita■■ 0 imperialističnih { ^ ttd.. ter pozval voliv- obi^ Okujejo proti ljudski ■ Nato se je sentimen- kino"' Sc ,e dj, skliceval na svojo psev- *t*MiUni3tiino Partii°> ki brli" a edino realno in iz-'fa v° rešitev (tržaškeoa. !(r.a®®nia — m. pr.), po fca->(C/° prebivalstvo cone B llt 0 titofaštstičnega sraženi-usmerjeno s prebivalcem. ^rsfa vred. enotno v 'mren v borbi ter nacia-sporazumu bclišl re-J #Qbroti.» % ilovek vSe to prebira, se lij *e vpraša, kje je meia hi- jlj ;b*e, moralne pokvarjeno. Kj.1,1 zlobnosti komlnformi-njC'lc Politike. Zdi se. da Je hj°liroma, da je sploh ni zamisliti. Kominformi-le v celoti prevzel meto-. reakcionarne buržoaztje v Jetični borbi proti napredku silam; razlika je le v tem, 2* kominformistični izdajalci j°dalizma in napredka sploh 2 metode še potencirajo, da 1 mi ta način prikrili svote J^istvo in udušili v sebi za-JgJj da ne ravnajo pošteno. , Ježico je verjeti, da se Jak. ne zaveda, da ne odgo- *«ti, str; da je takšna komtnfor- gonja proti coni » ^°!,iomu na isti liniji z ita-imperialistično redk- v tržaškem občin- rešite u» ir^e italijanska imperiu- ^?Q,. reakcija: priključitev št jJ* k Italiji — in končno, %J"ko Imenovani ebarattn to, ti|>] »o % , nu^no : ‘6 Slin ,. tki *vetu skupaj obrekuje “ 8). da tako imenovana pomeni isto, ■ * izmišljena zadeva za Moša Pijade in Vladimir Simič govorila 280.000-giavi množici V Litostroju v Ljubljani je govoril Boris Kidrič/ v Celju Franc Leskošek, v Ajdovščini Boris Kraigher - Zborovanje bivših jugoslovanskih izseljencev v Beogradu - 360 kandidatov je sodelovalo v osvobodilni borbi od leta 1941 ht(e.0andne svrhe, s katem V Varati ljudi, češ: Impe. loj, 1 So eni in drugi, zato i° \ *rikliučiti STO k Italiji. \ ^ laksetich prav dobro 'l pa je dokaz, da tudi on ^°dUma prekiniti * a^o politiko «prijate. ”>1 tmdstua>> in je rajši ukln-Betan, k ter šel na pot hlarv "ttoj nedemokratični m ^i7jmlucicmarni politiki n’H tu,nr>na‘ ki se na Jconfcret-Politižne borbe ob jek- (Od našega poročevalca) LJUBLJANA, 20. — Danes popoldne je govoril v Litostroju na velikem voli vnem zborovanju član politbiroja CK KPJ in predsednik gospodarskega sveta FLRJ tov. Boris Kidrič. Včeraj pa je na velikem vo-livnem zborovanju v Celju govoril minister za težko industrijo Franc Leskošek, ki je govoril o težavah, s katerimi se je treba boriti ter nato poudaril, da hoče država dvigniti vaško gospodarstvo iz zaostalosti, kar je ipogoče samo na ta način, da se preide iz individualnega na zadružno gospodarstvo. Ijpdal je nato prikaz, kako rastejo zadruge v Jugoslaviji ter kako se razvija kmetijstvo. Volivno zborovanje je bilo tudi v Ajdovščini, kjer je govoril tov. Boris Kraigher, ki so ga volivci sprejeli v velikim navdušenjem. Na beograjski univerzi pa je bilo zborovanje, katerega so se udeležili bivši jugoslovanski iz. seljenci v Ameriki, Avstraliji, Kanadi, Braziliji, Franciji, Angliji itd. Govoril je minister za zunanjo trgovino Jadraš, bivši jugoslovanski izseljenec v Kanadi, ter številni drugi povratniki. Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu. V Beogradu je bilo včeraj največje zborovanje v sedanji volivni kampanji. Zborovanja se je udeležilo okoli 280.000 ljudi. Govorila sta Moša Pijade in Vladimir Simič. Moša Pijade je ob navdušenem pozdravljanju množice med drugim izjavil, da sovjetski voditelji niso zaradi svojega oportunizma kazali razumevanja za politično linijo KPJ med zadnjo svetovno voj-nb, za linijo, ki je združevala osvoboditev države z uresničenjem smotrov delavskega razreda. Glede številnih zahtev po vojnem materialu, ki so bile poslane sovjetski vladi v prvih letih vojne, je Pijade izjavil, da niso hoteli sovjetski voditelji nuditi nobene pomoči izgovarjajoč se na tehnične tež-koče. ker niso se hoteli zameriti bivšemu kraju Petru Ka-radjordjeviču in begunski vladi v Londonu, s katero so bili v zavezniških odnosih. Nato je dejal, da je bila prva sovjetska pomoč dovoljena šele v septembru 1944, v naslednjem mesecu pa so se sovjetski voditelji sporazumeli s Churchillom v Moskvi za razdelitev Balkana na vplivna področja- Ko se je nato Sovjetska zveza zavedla, da je zgubila vpliv ne samo na 50 odst. Jugoslavije kakor dogovorjeno, pač pa na vso državo, tedaj je prišla na dan resolucija Informbiroja. S tem v zvezi je Pijade navedel brzojavko iz Moskve od 11. februarja 1943, ki so jo jugoslovanski voditelji prejeli v odgovor na zahtevo za pomoč. V brzojavki se obliublia pomoč, čim bo to možno, in se spodbuja Jugoslavijo, naj vztraja v borbi, na katero danes pljuvajo, je dejal Pijade. V Rankovičevu, industrijskem središču Zahodne Srbije je go-voril notranji minister FLRJ Rankovič, ki je med drugim navedel, da je med 626 kandidati z.a ljudsko skupščino 197 de- lavcev. 92 kmetov, 294 intelektualcev, 49 uradnikov in 54 častnikov Jugoslovanske armade. 360 kandidatov je sodelovalo v narodno-osvobodilni vojni od leta 1941, kar je dovolj jasen odgovor kominformističnim klevetnikom, ki klepečejo, da večina kandidatov izhaja iz starih buržoaznih razredov. Rankovič je omenil tudi stališče Bolgarije in predsednika vlade Cervenkova. Omenil je njegove pozive bolgarskemu ljudstvu leta 1944, naj se. pridruži Jugoslaviji V borbi proti Nemcem, ter je pripomnil, da bi bil tak poziv nedvomno bolj uspešen, če bi ga bil Cerven- kov izdal že leta 1941, V Prištini je na- volivnem zborovanju govoril predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič, ki je med drugim govoril o težkem položaju v katerem se je znašla Albanija zaradi prekinitve odnosov z Jugoslavijo. Navedel je ob tej priliki, da je Jugoslavija nudila Albaniji pomoč v blagu, v vrednosti 1 milijarde in 600 milijonov dinarjev proti dobavi blaga v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Stambolič je glede albanskih voditeljev pripomnil: Isti, ki so se nam svojčas zahvaljevali, napadajo danes Jugoslavijo, ker je ta smatrala za svojo dolžnost kot socialistična država pomagati drugi malo razviti socialistični državi. O mednarodnem položaju Albanije je Stambolič dejal: Vemo, da so sovjetski voditelji izdali osvobodilno borbo grškega ljudstva, in znana Je tudi kompromisna politika sovjetskih voditeljev v škodo naših narodov z drugimi imperialističnimi državami. Zato je razumljivo, da je politika albanskih voditeljev privedla Albanijo v težak položaj, ki bo jutri zaradi kakega novega kompromisa lahko postal še slabši. B. STANISAVLJEVIC Demonstracije v Saigonu proli ameriški „ pomoči “ Vietnama Spopadi med demonstranti in policijo -Trije mrtvi in več ranjenih SAIGON, 20. — Več tisoč študentov in delavcev je včeraj priredilo v Saigonu demonstracijo proti ameriški «pomoči» Vietnamu. Priredili so veliko povorko po mestu in nosili zastave Vietminha ter vzklikali: «Dol z Američani!)), «Dol z Baodajemb), «2ivel Hočiminh!». Demonstranti so , zažgali več ameriških in francoskih zastav. Med demonstracijami so zažgali tudi glavni trg in kakih deset avtomobilov. Nato so skušali prodreti do pristanišča, kjer sta vsidrana dva ameriška torpedna lovca. Policija, ki je skušala demonstrante ustaviti, je bila prisiljena umakniti se pod pritiskom demonstrantov in nato je prišla domači policiji na pomoč francoska policija. Med demonstracijami so bili trije mrtvi in več ranjenih. Razglašena je bila splošna stavka. Vietnamska informativna a- ODinCEl ODGOVOR DELOVNEGA LJUDSTVU PROTI URREP0M DE GASPERIJEVE VLADE Protestna zborovanja po vsej Italiji - Splošna zveza dela zahteva razpustitev MSI Ljudstvo obračunava s fašisti -28.t.m. protestna stavka državnih nameščencev ODGOVOR m KtEROFAŠISTIČNE Ulil nT") PADE PROTI SLOVENSKEMU ŠOLSTVU 1~*«1 V čem je “greh,, slovenske RIM, 20. — Po vsej Italiji narašča odpor proti izrednim ukrepom klerofašistične _ vlade, ki jih seveda klerofašistični tisk na vse pretege hvali, saj so naperjeni proti naprednemu ljudstvu in njihovim organizacijam. Notranji minister Scelba pa je danes novinarjev dejal, da so ukrepi «popolnoma v skladu z ustavo in da bodo stopili v veljavo, samo če bodo okoliščine to narekovale«. Dejal je, .da je «nezakonitost dosegla tak obseg, da bi države trpela, če bi to nezakonitost še nadalje dopuščali)). »Zato bo dovolj, da vsakdo ostane v mejah zakonitosti in ne ho treba uveljavljatfteh ukrepov«. Scelba je tudi izjavil, da bodo število policistov zvišali na 70.000, kakor je bilo za časa volitev leta 1948 V Bolonji so danes delavci zapustili delo v tovarnah v znak protesta proti novim ukrepom in so priredili veliko protestno zborovanje. Ves promet je bil ustavljen. Velike demonstracije so bile tudi v Milanu, v Genovi in v Firencah-Medtem pa fašistični pristaši MSI nadaljujejo s svojimi izi-vanji, na katera delavstvo odločno odgovarja. Do spopadov med delavstvom in fašist; je prišlo v Brindisi in bilo je več ranjenih. V Foligno je tudi prišlo do neredov in tako tudi v Modeni. Povsod je ljudstvo obračunalo s fašisti, kakor iim gre. Danes je prišlo do incidentov tudi v industrijskem centru Terni v bližini Rima, kjer je policija z vozili navalila na množico, ki je demonstrirala SINDIKATI FLR JUGOSLAVIJE zvesti mednarodni solidarnosti Pismo Zveze ES Jugoslavije tajništvu Svetovne sindikalne zveze BEOGRAD 20. — V pisma ki ga je poslal Svetovni sindikalni zvezi, obtožuje centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije tajništvo zveze, da je V službi hegemonistične politike Sovi e take zveze. Dalijie poudarja pismo, da sklep tajništva o prekinitvi odnosov s predsednikom jugoslovanskih sindikatov tov. Salajem ne pomeni samo drastično kršitev statuta Svetovne sindikalne zveze, pač pa tudi dejansko prekinitev z vodstvom Zveze sindikatov Jugoslavijle in konec koncev tudi prekinitev s sindikalnim gibanjem Jugoslavije. Glavni odbor Zvezp sindikatov Jugoslavije smatra ta ukrep za protiustavnega, ker pomeni teptanje avtonomije nacionalnih sindikalnih central, ki je zajamčena s statutom Svetovne sindikalne zveze. Naito pobija pismo vse lažne trditve tajništva Svetovne sindikalne zveze glede Jugoslavije in poudarja, da je zgodovinsko dejistvo, da so jugoslovanski sindikati bili med prvimi, ki so se dvignili y obrambe enotnosti Svetovne sindikalne zveze m se zoperstavili vsem poizkusom razbijanja te zveze. Pripomniti je treba tudi, da je v poročilu o delu Svetovne sindikalne zveze na sindikalnem kongresu v Milanu julija 1949 ugotovljeno za jugoslovanske sindikate med drugim sle deče: Enotni sindikati Jugoslavije so izpolnjevali vse obveznosti, ki so izhajale iz sklepov in priporočil Svetovne sindikal ne zveze, z druge strani pa so z naj večjim interesom spremljali vse manifestacije mednarodnega življenja in y praksi uspešno izvajali mednarodno solidarnost. Na koncu poudarja pismo, da bodo jugoslovanski sindikati še nadalje delovali y smislu statu. ta Svetovne sindikalne zveze, ter se borili v vrstah mednarodnega proletariata. Na koncu poziva pismo vse sindikalne centrale, naj obsodijo metode tajništva Svetovne sindikalne zveze. proti vladnim ukrepom. Več ljudi je bilo ranjenih tudi pri spopadih, ki so jih povzročili fašisti od MSI. 2e v soboto je vodstvo komunistične partije izdalo poročilo, v katerem poudarja, da so zadnji vladni ukrepi najtežji, kar jih je bilo od 2. junija leta 1946. S temi ukrepi je De Ga-sperijeva vlada krenila na pot izrednih zakonov, ki so bili značilnost fašističnega režima. Dalje poudarja poročilo, da danes ne obstaja v Italiji tak položaj, ki bi opravičeval take ukrepe. Končno ugotavlja poročilo, da je glavna skrb vlade postopati v interesu reakcionarjev in kapitalistov in da vodi to neizbežno v razdobje težkih notranjih borb, ker delavski razred in ljudstvo sploh ne bo šlo mimo vladnih groženj. ne da bi postopalo v obrambo demokratičnih in republikanskih svoboščin. Za jutri so sklicali izredno sejo centralnega komiteja. Včeraj pa sta komunistična poročilo, ki ugotavlja med dru-in socialistična partija izdali gim: Vladni ukrepi prestavljajo odkrito kršitev italijanske ustave in skušajo uničiti osnovne pravice do svobode zborovanja, besede in propagande. De Gasperijeva vlada je v prvi vrst odgovorna in sokriva za izzivanja fašistov MSI. Komunisti in socialisti, kakor tudi vsi demokrati ne bodo upoštevali teh nezakonitih ukrepov in bodo še nadalje uveljavljali svoje ustavne pravice. Na koncu se poziva ljudstvo, naj organizira protestna zborovanja povsod, kier so svoboščine ljudstva ogrožane. Danes se Je sestalo na izredni seji tajništvo Splošne zveze dela. Na seji so preučili nastali položaj in sklenili, da bodo predložili izvršilnemu odboru, ki se bo sestal jutri, sledeče ukrepe: organiziranje vsenarodne protestne akcije, poziv za obrambo demokratičnih svoboščin, poziv demokratičnim strankom, naj se udeležijo sej, kjer se bodo preučila vprašanja glede obrambe teh svoboščin, vabilo na pakt za porair-lenje, ki naj ojača enotnost delavstva v borbi za skupne zahteve in končno naj pravniki preučijo z ustavnega stališča vladne ukrepe. Glavni tajnik Splošne zveze dela je izjavil, da sličijo vladni ukrepi državnemu udaru. V svojem poročilu, ki ga je izdala Splošna zveza dela zahteva takojšnjo razpustitev MSI ter opozarja na poizkus zopetnega dviga fašizma, ki je vte-lešen v MSI, do katerega kaže vlada izredno popustljivost. Koordinacijski odbor med komunistično in socialistično stranko je -izdal razglas, v katerem izreka zadovoljstvo nad spontano in soglasno reakcijo delavskih množic proti nezakonitim- sklepom vlade in poudarja, da bosta vodstvi obeh strank ostali v tesni zvezi za koordinacijo akcije. Sindikalne organizacije državnih nameščencev so sklenile, da bodo 28. marca razglasile 6urno protestno stavko proti negativnemu stališču vlade do zahtev državnih nameščencev. gencija poroča, da so Hočimin-hove enote vrgle od julija pre-tekleta leta do 1. februarja t. 1. iz boja 7000 vojakov in častnikov francoskih kolonialnih čet Jer zajeli veliko količino vojnega materiala. Ilova sola burka v Sofiji SOFIJA, 20. — V Sofiji so informbirojevski režiserji pripravili nov proces proti Jugoslaviji in njenim voditeljem. Svet državnih tožilcev v Sofiji je danes izročil sofijskemu okrožnemu sodišču obtožnico proti skupini 8 jugoslovanskih in bolgarskih državljanov. Vsem tem očita obtožnica, da jih je jugoslovanska vlada poslala v Bolgarijo kot vohune in saboterje. Obtožnica, ki je naravnost bombastično sestavljena iz dobrih 100 tipkanih listov, trdi naravnost smešne reči, češ da so takoj po Hitlerjevem porazu pri Stalingradu imperialisti in kajpada ((Tito -Rankovičeva klika« z vsemi mogočimi agenti provokaterii, trockisti ustanovili vohunska središča imperialistov za imperialistično kolonizacijo Balkana. Takih in podobnih nesmiselnosti in očitnih laži kar mrgoli v obtožnici, ki je sestavljena iz besed in zalivk iz informbirojevskega slovarja. Da bo komedija popolnejša, je najavljenih veliko prič. Po dosedanji praksi z Rajkovega procesa v Budimpešti in podobnih burk je prav gotovo, da bodo tudi obtoženci na tem procesu vse «priznali». «Vsi Tržačani, posebno starejši », piše ((Giornaic di Trie-ste», «.'t> spominjajo avstrijskih' časov in vedo, koliko skrbi in denarja je porabila občina za svoje italijanske šole, DOBRO POZNAVAJOČ MOC OROŽJA. KI GA JE IMELA V ROKAH f«ben conoscendo la potenza dell’arma chf ave-va in manos). To orožje pa nikakor ni bilo tajno. Knjige in učni načrti so bili potrjeni od c. kr. vlade, ki je po svojih nadzornikih nadzorovala delovanje različnih italijanskih šol.s Ne bomo se povračali na pobijanj e smešni h namigovanj o tajnosti in ilegalnosti slovenskih šot. Naši čitatelji se prav dobro spominjajo, da nam je učne načrte pi-edpisala sedanja vlada (ki ni c. kr., vendar v svojem odnpsu do Slovencev enaka tisti), kt na pr. ne dopušča pouka najnovejše slovenske zgodovine; kar se tiče potrjevanja šolskih knjig pa naj spomnimo le mimogrede, da je kapitan Simoni svoičas zabrani-l v čitanki celo sestavek ' o srednjeveških turških vpadih na slovenska, tla. Zgorai citirane besede uGior-nale di Triekes so za nas dvojno. dragoceno priznanje, in sicer prvič da je v stari Avstriji italijanska šola v Trstu imela neko posebno ((poslanstvo«, da je bila mrma potenten, drugič pa, da je avstrijska vlada favorizirala prej italijansko š°lo germanizatorske , politike avstrijske vlade, ki je pritiskala na svoje uslužbence, vedno precej visoko, (v Šolskem letu 1909-10 je bilo na nemški h osnovnih šolah 28,9 odst. učencev, ki so se izjavili, da so slovenske narodnosti), se je tudi število učencev slovenskih Cirilmetodovih šol nepresUmo dvigalo Od 74 učencev v šolskem letu 1888-89 (prvo leto Cirilmetodove šole) se ie v naslednjih desetletjih dvignilo na 437 v šolskem letu 1898-99, na 935 v šolskem letu 1908-09 in končno je število učencev v šolskem letu 1918-19 poskočilo na 2524. Prenehati je torej moralo avstrijsko «podpiranje» tržaških Slovencev, da smo v prvem šolskem letu po prvi svetovni vojni dosegli najvišje število slovenskih učencev na mestnih, Cirilmetodovih šolah. To leto je tudi skupna številka z učenci občinskih slovenskih osnovnih šol v predmestjih in okolici naj višja in dosega 7839 učencev, kar je v primerjavi z 18.135 -učenci italijanskih osnovnih šol zelo blizu realne slike o narodnost-nem razmerju tržaškega prebivalstva. Zelo blizu realne slike pravimo ker je to leto gotovo najsvobodnejše leto v zgodovini slovenskega šolstva v Trstu, Nemški pritisk ie bil pravkar uničen, medtem ko se je «liberalna» Italija, ki nas je prišla «osvoboditi>, še cedila od obljub: «...daja vam bom Novi spopadi v Indiji NOVI DELHI, 20. — Med zborovanjem, ki ga je stranka pravovernih hindujcev sklicala, da protestira proti dogod kom v vzhodni Bengaliji, je prišlo do spopadov, pri čemer sta bila dva mrtva in okoli 20 ranjenih. Policija je aretirala okoli 30 ljudi. PRAGA, 20. — Visoki cerkveni dostojanstveniki n torej zašel konč- Jaksetich. Ugotovitvi je tudi naš ukrepi vlade 'kavcijska vi ~ Včeraj je vah f napovedala *W?°til» j lutr>e ukrepe, raz- *V°odst-valuto- sprejelo ta ? t>0 ,Svinjo razburjenjem. >e mkcah ih,H ^anes zaprtih °loVip rePe, ki^mV0 .diskutira ■ fini 0 kupnii zmanjsujejo na Jjgvn^hi tninhsJ denarja. . II., 1, a. ,. mster je danes 'C11; > "Jjo vnotraninUrtrepi Predstav- i Sači itpa namp narno Ssta.d znižatI j na drakon- VUi inflacijo,*81™ obtot ?Wa?nske Viaa ."Predsed-v>*51 JoaarSS ,Je danes ?*>lavilai da ^k0 relotne Ce še niste zvedeli najnovejše senzacionalne vesti iz cone B, si prečitajle poziv, ki ga je kominformistični tednik «11 Lavoratores objavil za prebivalstvo cone B v svoji včerajšnji številki! Vest se glasi: Tltofašisti so razpisali volitve šest mesecev prej kot so jih nameravali! Torej: niti šest dni niti šest tednov, nit 1 devet mesecev, niti dvanajst mesecčv, ampak točno — reci in piši — šest mesečevi Zakaj ravno šest mesecev, tega kominformistični prdglas seveda ne pove; kajti če n. pr. Vidali reče šest mesecev, mora vsak pravoverni komin-Jormist verjeti, da gre točno za šest mesecev in — basta. Saj če bi omenjeni poziv podpisal kdor koli, bi človek zadevo laže pogoltnil; toda podpisana je cela in vsa psevdo-komunistična tržaška partija, od katere bi se lahko zahtevala ta ali ona obrazložitev tako točnega računa. No, pa pustimo komlnfarmi-stične kalkulatorje v njihovih mijsterioznih računih, čeprav ni niti najmanj lepd, da niso npaiili, da so imeli Marks, Engels in Lenin vedno navado vsako trditev, ki so jo zapisali, tudi obrazložiti Poglejmo si rajši dalje omenjeni poziv, ki med drugim pravi: «Ljudska oblast, njena agrarna reforma, njena nacionalizacija, so grotestne karikature socializma, so prevara y va- Skozi sito in rešeto so škodo, so kruja v korist neke klike in njenih funkcionarjev«. Torej: ljudska oblast obstaja, agrarna reforma obstaja, nacionalizacija obstaja. In vse to: ljudsko oblast, ggrama reformo in nacionalizacijo predvideva marksizem-leninizcm, ki pravi, da je treba vse to izvršiti, če se hoče koristiti delovnemu ljudstvu. Marksi-Zem-leninizem nas tudi uči, da vse omenjene tri ukrepe lahko izvede le delovno ljudstvo sdmo ne pa burioazija, ker so ti ukrepi pač proti-buržoazni ukrepi, ker prav buržoazijo razlaščajo. Ce bi torej bili ti ukrepi le prepara, bi to P omenilo, da jih je izvedla buržoazlja in da je na oblasti buržoazijo, ki pa je toliko pametna, da ukrepov, ki gredo njej v škodo ne izvršuje. Torej alt so: ljudska oblast, agrarna reforma in nacionalizacija stvarnost ali niso? Iz kominformističnega poziva sledi, da so stvarnost. toda ta stvarnost je — prevara. Tako namreč uči kominformi-ste - marksizem - leninizem... Ko je kominformistični poziv na ta način razložil svojim bralcem stanje v coni B, jih poziva naj glasujejo pro- ti ljudski oblasti. Človek bi pričakoval, da bodo zaradi tega postavili svojo lastno ko-minformistično kandidatno listo. Odlok o volitvah jim daje za to široko možnost in 0a tudi v nobenem oziru <• svojem tisku niso mogli kritizirati ter ga tudi niso kritizirali. Toda oni kljub temu ne gredo na volitve, ampak pozivajo volivce naj glasujejo: ne. Zakaj delajo tak"? Vzrok ne lezi v coni B, kajti fdm so že dovolj razkrinkani. Vzrok je njihovo raptdno nazadovanje, ki ga iz dneva v dan doživljajo v Trstu, kjer bi se hoteli z gonjo proti ljudski oblasti v coni B, rehabilitirati in si napraviti zopet malo reklame zldsti v očeh pristašev tukajšnjih buržoaznih strank. . Oni so se iz marksizma-le-nlnizma naučili prav toliko kot demokristjani. Furlanijevi republikanci okoli ranjfce «Vo-ce libera» s socialisti della Venezia Giul(a vred. prav toliko kot fašistični Movimento Sociale Italiano skupaj * «Blocco Italianoi) ter vsemi ostalimi šovinističnimi buržoaznimi strankami Ta muk se glasi: laganje, obrekovanje, pljuvanje na vse tisto, kar je ljudska oblast v coni B storila Zato tudi kominformisti kot vse tržaške nacionalistične stranke na bližnjih volitvah v Istrskem okrožju ne postavljajo svojih kandidatnih list, kljub temu da ne morejo niti z besedico očitatt vo livnemu odtoku nedemokratičnosti Zato kominformisti jz con« B nočejo v volivno borbo, ko je vendar mnogo laže posedati in trošiti denar, ki jim ga pošilja Vidali. v kavarnah v Rlranu in Izoli in tam pasti lenobo, ko je vendar mnogo bolj enostavno vreči kamen v okno svojega stanovanja kot je to storil kominformist D'E-ste. da bi svoje delovanje v atajnem« kominformisttenem Okrožnem komiteju opravičil 2 videzom «titističneoa» atentata nanj! in končno: saj istrsko ljudstvo in njegova ljudska oblast prav dobro poznata po imenih ~ enega po enega — vse te kavarniške člane kominformističnega »tajnega n komiteja. Volivni odlok jim daje najlepšo priložnost, da se 10 aprila izkažejo s svoji, mi pristaši! Toda tega ne store ker bi ne bilo v liniji s politiko italijanskih buržoaznih strank. Omenjeni včerajšnji popoldanski poziv, psevdokomuni- stične tržaške partije pa ko-minformistom ni bilo to pot prav nič težko napisati. Enostavno so lahko vzeli v roke dopoldansko «Cittadellos, ter prepisali tisti njen članek, ki govori o volitvah v Sovjetski zvezi. Zamenjali so le besede Sovjetska zveza z besedami cona B in Jugoslavija in poziv za popoldanski ali Lavorato-res je bil gotov. S tem pat najbolje dokazujejo, da njihova borba ni nikakršna protm-tovska ali protijugoslovanska politična borba, temveč v bistvu protisocialistična- Gnt pišejo proti nacionalizaciji, proti agrarni reformi itd V coni B prav tako kot pišejo proti tem ukrepom v Sovjetski zvezi in državah z ljudsko demokracijo uredniki «Cita-dellc». Razlika je le ta, aa oni n. pr. nacionalizacijo v c o. m B in v Jugoslaviji imenujejo DRŽAVNI KAPITALIZEM, ker so prav gotovo prečitali n pr v znani knjigi Leonu-jeva, da je nacionalizacijo imenoval tako tudi Trocki. Toda, bog ne daj ,da bi jim človek dejal, da uganjajo s tem trockizem! Ne! Trockisti so titovci, ki so nacionalizacijo v coni B izvedli I C e bi jim Pa Človek rekel, naj se spomnijo, kaj je o tem govoril n. pr. Lenin, bi bilo le preveč. No, pa naj gredo pogledat in naj si prečitajo, kaj smatra Lenin n. pr. za SOCIALISTIČNO AKUMULACIJO.... Pa o tem drugič kaj več. bo stalni odbor liberalne stranke sklican še pred koncem krize. Liberalni ministri num-reč želijo navodila od odbora, preden se dokončno izrečejo za ali proti sodelovanju v vladi. Politični krogi mislijo, da bo Evskens skušal prepričati liberalce, naj sodelujejo v vladi. Dinastično vprašanje v Belgiji pa je že zavzelo nepričakovan 'obseg, Voditelj valonskih nasprotnikov kraljevega povratka Fernand Dehousse je izjavil, da bi bilg Belgija v primeru kraljevega povratka razdeljena na tri države. Valonski poslanci v parlamentu bi namreč predlagali zakonski načrt za razpis plebiscita o delitvi Belgije r.a tri avtonomne države; na Flandrijo, Valonsko in dvojezični pas z glavnim mestom Brusljem. Dehousse Je izjavil, da je valonska opozicija pripravljena boriti se z naj-večlo odločnostjo. Dalje, da ne bodo popustili niti pedi flamski večini ter da so valonski pristaši za samoupravo tako močni kot še nikdar. Glavni svet svobodne Valonske, ki se je sestal včeraj y Charleroiu, ie med zasedanjem sklenil, da Valonska ne bo nikdar sprejela takega kralja, ki bi ji ea hotela vsiliti Flandrija. Dalje pravi spomenica glavnega sveta, da je ljudski referendum dokazal, da Flamce in Valon-ce loči globok prepad in da bi se ob morebitnem povratku kralja Leopolda III. Valonci vse manj zanimali za belgijsko državo. Valonsko avtonomno gibanje Da bi zahtevalo osvoboditev Valonske na podlagi statuta OZN. Belgijska socialistična stranka je imela v nedeljo svoj kongres. Na tem so preučili politični položaj, ki ie nastal po referendumu. Sprejeli so resolucijo, ki pravi med drugim, da so socialisti pripravljeni na katero koli kompromisno rešitev razen seveda na Leopoldov povratek na pre- stol. Ce do te rešitve, ki bi dovedla d° pomiritve države m rešitve vseh drugih, problemov, socialnega, gospodarskega fn finančnega značaja, ne bi prišlo, pa bodo socialisti nadaljevali s svojimi akcijami in vsemi sredstvi, ki so iim na razpolago. dokler ne bo Leopold spoznal, da so koristi države nad njegovimi osebnimi koristmi. Pristaniški delavci v Ant-\verpnu so se odzvali pozivu belgijske zveze za prevozništvo, ki je razglasila stavko v znak protesta proti morebitnemu kraljevemu povratku. Zato je delo v pristanišču popolnoma zamrlo. 24 urna stavka pristaniščnikov je ustavila delo na 126 ladjah zasidranih v pristanišču. Stavkali so tudi delavci kovinarske industrije. Državni odbor sipdikatov tn belgijskih k°vinarjev se i« izrekel za splošno stavko, vendar pa še ni določil, kdaj bo stavka proglašena. Danes je v bruseljskih tovarnah stavkalo 10 tisoč delavcev. Popoldne sn zapustili delo tudi upravni uslužbenci bruseljske občine. Vse te stavke so opomin kralju, naj se ne vrne več, in trajajo le 24 ur. Bitka v Tokiu med Korejci in policijo TOKIO, 20. — Pri spopadu med 600 japonskimi policisti in okoli 1000 Korejci je bilo okoli 100 ranjenih. Policija je namreč naskočila neko stavbo, ki je pripadala razpuščeni Korejski ligi- V stavbi je bilo 12 korejskih družin. Korejci, ki so bili v pripravljenosti že od včeraj, so se odločno postavili v bran. Prišlo je do prave bitke s kamenjem in palicami. Policija je aretirala 125 ljudi ter ie postavila barikade in žične ovire okoli poslopja, ki ga obkoljuje več sto Korejcev, več šol, kot vam jih je dala Avstrija...)) Neurejene šolske razmere tržaških Slovencev sta izrabljala dokaj solidarno avstrijski gen manizatorni duh »n italijanski šovinistični iredentizem, To čudovito «S0žitje» italijanskega imperializma in nemške akcije dinostu na Jadransko morje» pojasnjuje Angelo Vivante v svoji knjigi ((Jadranski iredentizem)) ko pravi; «Uradna nacionalna politika avstrijska Vlade v Trstu je v prvi vrsti ščitila nemški element, kjer pa ni bilo za germanizacijo prav nobene podlage. je dopuščala, če že ng favorizirala, nadvlado Italijanov nad Slovani,» Ko smo tako ugotovili nesmisel trditve, da je Avstrija podpirala Slovence na inčun Italijanov, oglejmo si sedaj še «pos!anstDO» italijanske šole v tisti dobi; «poslanstvo», po ka. terem tako hrepeni člankar v «Giornale di Triestei>. Ko že omenjeni Vivante objektivno analizira v svoji knjigi, zakaj se je proti koncu prejšnjega stoletja ustavil asimilacijski proces Slovencev v Trstu, ugotovi, «da skušajo italijanski nacionalisti podvreči Slovence tudi nasilni asimilaciji» in pravi dalje, da «to ASIMILACIJSKO POSLANSTVO. mora p0 njihovem dobrem ali krivem prepričanju nositi v prvi vrsti — SOLA». «Italijanska šola, si prizadeva», pravi Vivante, «da bi nadomestila spontano asimilacijo slovenskega elementa, sloven. ska šola pa se skuša UPIRATI lej novi obliki asimilacije... In ker so Italijani gospodarji tržaške občinske uprave, po mili volji omejujejo slovensko šolo ali pa ji stavijo proti svojo, Slovensko šolo omejujejo predvsem o Trstu. Italijanski na. cionalisti skoraj dogmatično izjavljajo, da bi tudi mala slovenska osnovna šola v Trstu predstavljala žalitev za prevladujočo italijansko narodnost)> Iz citiranih Vivaniejevlh besed vidimo, da se Italijanski iredentistični šovinizem v Trstu v štiridesetih, petdesetih letih n i premaknil niti za ped s svojega ozkosrčnega realnosti nasprotujočega stališča Vi-vantejeva sodba o takratnih nacionalistih zveni prav tako, kot da bi bila napisana za da’-nasnje dediče takratnega tržaškega šovinizma; ((...Italijanski nacionalisti, prag posebno še separatisti (Vivante ima pri teni v mislih iredentiste) čuti-jo danes poti'ebo, dg ohranijo Se naprej VSAJ ILUZIJO da je Trst neko čisto italijansko mesto, kjer zaradi tega ne morejo obstajati nikaka pravice neke druge DOMAČE narod- nosu«. Razumemo popolnoma bes šovinističnih iredentistov današnjih dni proti slovenski šoli. Ta šola, sredi tržaškega mesta premočno kvari iluzijo o «italinnissimem,, Trstu in kot pravi Vivante, «SE SKUHA UPIRATJ TEJ NOVI OBLIKI ASIMILACIJE«. V tem ,> tudi ves «greh» slovenske šole da nasprotuje «poslanstvu» itali-Janške šole, da bj «prii»’rila otroke slovenskega pokolenja „7!^ce vei ali manj razvite italijanske zavesti)). Iz vsega omenjenega jasno sled i. da ni slovenska šola n i-kaka «manovra di punta dello sciovinismo slavo« neon le OBRAMBA pred «inanowa dl punta deflo sciovinismo italla. no!». Kakor v preteklosti, tako bo tudi v sedanjosti slovenska šola opravljala to OBRAMBO. zato etično poslanstvo; opravljala ga bo z uspehom., četudi je vmes, med tisto dobo ob koncu avstroogrske mo-narhije in današnjim dnem, četrt stoletja črne fašistične noči. Tisti gospodje, ki bi hoteli nazaj v preteklost, v čas, ko je bila italijanska šola »polente arma«, namre{ pozabljajo, da je za nami tudi nadčloveška borba slovenskega ljudstva. ki nas je ojeklenila in nas prepričala o naši življenjski sil t. Ce pa odleti pod udarci skrhane, zarjavele Itktorskt sekire še kaka iver-, prav gotovo ne bo to odločilno za naš narodni obstoj na tržaških tleh. Toda o tem bomo spregovorili kasneje. Teroristični Mlini nočni stnntni '“".sr onHtM v vmnanna 29 Prav nobenega dvoma ni, da so storilci atentata iz vrst tistih političnih skupin, ki vodijo v zadnjih mesecih strupeno in pobesnelo časopisno gonjo proti našim demokratičnim organizacijam V noči med nedelj« in ponedeljkom so teroristi H ko-minformističnib ali fašističnih vrst. med njimi tako ni veliko razlike, saj se eni kot drugi ra dosego svojih ciljev poslužujejo nasilja, zopet izvršili teroristično akcijo na poslopje v lil. R. Manna 29, kjer je sedež tržaških demokratičnih organizacij jn direkcije Založništva tržaškega tiska. Okrog pol ure po polnoči je bilo, ko je silovita eksplozija in žvenket razbitega okenskega stekla vrgeš iz spanja Tržačane, ki stanujejo v najbližji okolici omenjenega poslopja. Skozi razbita okna so gledali preplašeni obrazi meščanov. Neznani teroristi »o ,namreč vrgli na poslopje v Ul. R. Manna 29. ročno bombo, a ,k sreči niso dosegli zaželenega Uspeha, kajti bomba, ki je bila namenjena notranjim prostorom poslopja, je padla na vrt 'in se tam razpočila. Kljub temu pa je bila eksplozija tako močna, da le zračni pritisk zdrobil več okenskih šip na poslopju y Ul. R. Manna 29. Kakor tudi na sosednjih hišah. Policija, ki je uvedla preiskavo, je mnenja, da so neznani teroristi vrgli bombo proti poslopju v Ul. R. Manna 29. iz ;Scale Lauri. Radovedni smo, če bo policija tudi v tem primeru tako sposobna, kot zna biti V navadnih kriminalnih, ali pa bo kot v preteklosti njena preiskava zaspala na mrtvi točki. Eksplozija ročne bombe je ha srečo prizadejala samo okrog 15 tisoč lir škode na raz-/bitih okenskih šipah. *** Kdor čita kominformistični in italijanski buržoazni tisk — pa čeprav tudi površno — bo prav gotovo z lahkoto ugotovil, da je storilce opisanega atentata iskati v vrstah političnih skupin, katerih glasilo je omenjeni tisk. Lahko torej ugotovimo, da so te politične skupine s svojo besno in strupeno gonjo, proti demokratičnim organizacijam, ki imajo svoj sedež v Ul. Ruggero Manna št. 2'J, prišle tako daleč, da smatrajo sedaj za potrebno uporabljati kot sredstvo politične borbe proti demokratičnim organizacijam nočne bombne a-nonimne atentate. Nobenega dvoma nt, da je u-poraba terorističnih sredstev v politični borbi najboljši znak, da so navdihovaci te. uporabe Izšla je druga številka revije «COMUNISTA». V tej številki revije, ki jo izdaja KP Tržaškega ozemlja, je izšel med drugim rejerat, ki ga je imel tov. Boris Mrak, član CK KP STO-ja. na spominski slovesnosti za obletnico Leninove smrti in ki ga je naš dnevnik takrat objavil. Nadalje prinaša ta številka članek tov, Branka Babiča «0 nekaterih oblikah revizionizma IU». članek Milovana Djilasa «Lenin in odnosi med socialističnimi državami» ter članek «Inte-lektualno in moralno sorodstvo kominformizma in katolicizma«, ki ga je napisal tov. Dušan Hreščak,' in še več zanimivih krajših poročil. Revija je naprodaj v glavnih časopisnih prodajalni-cah; številka stane 100 lir. v svoji protidemokratični in protiljudski gonji obupali. Mi jim se ne čudimo. Ze iz njihovega pisanja, kateremu zadnje čase stoji na čelu prqv kominformistični tisk, je razvidno, da so izgubili razumsko ravnotežje. Zaradi tega ni prav nič čudno, da so v takšnem stanju te svoje razumske neuravnoteženosti sklenili uporabljati teror v nadi, da bi s terorjem preprečili tisti nujni proces idejno-političnega razjasnjevanja in razčiščevanja pojmov, ki se vrši v tržaškem demokratičnem gibanju, proces, brez katerega je nemogoča ponovna utrditev in okrepitev demokra. tičnih pozicij pri nas. Toda takšne in podobne teroristične akcije ne bodo mogle preprečiti razvoja in jačanja tržaškega demokratičnega gibanja. Ravno narobe! Posledica terorističnih akcij se bo nujnp spremenila v maščevanje nad, tistimi, ki se terorja poslužujejo! Preteklo nedeljo predpoldne je bila ria Opčinah prosvetna konferenca. Zbralo se je 18 zar stopnikcv prosvetnih društev openskega okraja, ki £0 obravnavali probleme prosvetnega dela v tem okraju. Predstavniki glavnega odbora SHPZ so objasnili pričujočim načrt dela za bližnjo prihodnost. V direktnem razgovoru so udeleženci ugotavljali pomanjkljivosti in težave prosvetnega dela in si zadali naloge za bodočnost. ČLANI QF I. OKRAJA se spominjajo tov. ALOJZA FURLANA z Grete ob • četrti obletnici njegove smrti. Tov, Furlan je bil dosleden borec Za pravice delovnega ljudstva. Slava njegovemu spominu! Za kongres Osvobodilne fronte volijo člani najbolj zveste borce za svoje delegate Slava lonjerskim junakom SSKtŠ: mm* ANTONČIČ EVALD - STOJAN PERTOT ANDREJ V nedeljo 19. t. m. so se zbrali deilavci, člani Osvobodilne fronte iz tovarne S. Andreja, da se pogovorijo o politični situaciji in da se pripravijo za kongres Osvobodilne fronte. Tov. Tine jim je obrazložil stališče Osvobodilne fronte do tr- žaškega problema in prikazal politično situacijo doma in v svetu. Razvila se je živahna diskusija, v kateri ao si delavci razčistili manj jasne probleme in z razumevanjem jn odločnostjo potrdili borbo, ki jo vodi Osvobodilna fronta na trža- Z našega podeželja Pritožbe zaradi slabih cest Iz Gročane Popraviti je treba cesto do železniške postaje Odkar je bila postavljena za našo vasjo meja med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo, smo se znašli kakor v mrtvem kotu. Malokdo se zmeni za našo vas. Tudi na občinski upravi v Dolini, kamor pripadamo, se za naše potrebe dovolj ne zanimajo in jih sploh ne poznajo. Najbližja železniška postaja za našo vas in za Pesek je sedaj pri Dragi, toda pot do nje je v strašno slabem stanju. U- Tržaške delavke na obisku v Sloveniji Skupina delavk iz konop-Ijarne v Trstu (kot tudi druge) je 18. in 19. t. m. obiskala novo Jugoslavijo in si ogledala tovarno Litostroj v Ljubljani, Združene tekstilne tovarne v Mariboru ter tovarno aluminija v Strnišču pri Mariboru. Delavke so se prepričale, da je Jugoslavija na pravi poti graditve socializma. Ena izmed pridobitev na-rodno-osvobodilne borbe in socialistične revolucije je družbena, politična in ekonomska enakopravnost žene, kateri je dana vsa možnost razvoja. V samih tovarnah so šole za specializacijo, da se delavke lahko strokovno usposabljajo in širijo svojo kulturno raven. Poleg tovarn so udobna stanovanja z vsemi ustreznimi pritiklinami. Tržaške delavke so videle krasna otroška zavetišča, kjer imajo otroci delavk vso potrebno pskrbo. Tako je delavkam omogočeno, da lahko čim več prispevajo k izgradnji socializma, ki prinaša njim samim in njihovim otrokom srečnejšo prihodnost. Na ta način odbijajo vse komin-formistične klevete in pomagajo k razvoju demokratičnih sil v svetu. 19. marca 1950. (Sledi 20 podpisov.) pali smo, da bo občinska uprava V Dolini popravila to pot že to zimo. Tod.a rajši so delali v bližini Doline, kjer dela niso bila tako nujna kakor pri nas. Za prihodnje poletje pričakujemo, da bo občinska uprava upoštevala naše potrebe in dala popraviti pot iz Drage na reško cesto. Iz Prebenega Slaba pot v Mačkovlje Predno bodo na občini dela- lj “načrt-', •ra'Vi-xy*y /Ahuideia, bi Bilo prav, da bf si odborniki ih župan dobro’',JA*le(>ali vasi naše občihe in upoštevali pri načrtovanju potrebe vsakega kraja. Kako je bila naša vas do sedaj zapuščena smo že večkrat pisali, tako glede obnove, elektrike, vode. šole, itd. Danes hočemo opozoriti le na slabo cesto, ki veže našo vas in Mačkovlje. V takem stanju je, kot najslabša poljska pot. Potrebno je, da se pot z Mačkoveij na Prebeneg čim-prej popravi, zlasti še. če bo-dq, kakor obljubljajo že dolgo časa, sezidali novo osnovno šolo za obe vasi med Pfebenegom in Mačkovljami. Samomor io posta samomora Včeraj ob 9.20 dopoldne so v mrtvašnico s Ul. Pieta pripeljali truplo 63-letnega Visi-nija Giuseppeja iz Vrdelce Skoljeta 801. Tudi on se je uvrstil v dolgo vrsto onih nesrečnežev, ki s° se naveličali življenja. V kuhinji svojega stanovanja si je vzel življenje tako, da je odprl pipo svetilnega plina. Prvi, ki so opazili, da ni vse v redu, so bili njegovi družinski člani, ko so hoteli včeraj ob 7 v kuhinjo. Ker so bila vrata zaprta, so takoj poklicali člane civilne policije, ki so nato vlomili kuhinjska vrata. Bilo pa je že prepozno, kajti zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt že pred eno uro. škem ozemlju. Pred zaključkom sestanka so izvolili delegate, ki jih bodo zastopali na kongresu: Ban Raimcnd. Cuk Franc, Bertok Peter in Bertok Friderik. Prejšnji večer pa so imeli sestanek člani OF iz Flavij, ki so po izčrpnem političnem poročilu in živahni diskusiji izvolili kot delegate za kongres neslednje tovariše: Hrovatina Severina, Ambroža in Nevo, Brajnika Oktavija, Bertoka Silvana, Mahorja Avgusta, Pizzi-ga Oskarja, Coka Antona, Riz-zija Ermenegilda in Elerja Avgusta. Člani OF 7., 9. in 12. terena III. okraja, pa so na svojem sestanku dolcčiči, da jih bodo na kongresu zastopali naslednji tovariši: Škabar Marica, Tomšič Franc, Cesar Stanko, Medvešček Marjan, Počkar Josip, Drcžina Ludvik, Alberti Rafaela, Drašič Karlo, Brataše-vič Alojz, Stokavac Anten, Živec Terezija, Fernetič Zigfrid, Stibelj Marija, Jankovič Marija, Cesar Jpže, M o rti Ladka, Cok Karel in Slamič Alojz. Dve prometni nesreči V nedeljo ob 1(1 je avtomobil Ts, 4226, ki ga je šofiral 28-lei-ni Camaranese Indi iz Ul. Tir. polo 17 vozil po Korzu Cavour prof; Trgu Liberta. Ko je privozil do poslopja pristaniških delavcev, je iz neznanih vrno-kov povozil 72-letnega pešca Poiento Franca iz Ul. Coroneo 9. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima široko rano na čelu, zaradi katere se bo moral zdraviti okrog 25 dn^. *** Dve url pozneje pa je neznani avtomobil pred hotelom «Eksclesior» povozil Jordano Frančiško jz. Ul. Campanellc 243. K sreči je pri tem dobil-i le lažje poškodbe in bo v nekaj dneh zopet popolnoma zdrava. KOMANDIR PAVLE MASTEN ANGEL - RADIVOJ Pred petimi leti na današnji dan sc dali svoje življenje za našo svobodo. Ko je bil Lonjer obkoljen, ker so SS-ovci in fašisti po izdaji zvedeli za skrivališče sabotažnega bataljona v Lonjerju in sklenili bunker napasti in ga uničiti, je komandant ukazal: eZivi se ne vdamo!« In niso se vdali, sprejeli so borbo in se borili kot so se znali boriti največji junaki. naše osvobodilne borbe. — Nikdar ne bo v nas zamrl spomin nanje: STAVKE PRI INAM-u ŠE NI KONEC Posodita iz Rima ne ustreza zahtevam tržaških nsinžbsncev KOLEDAR OhcUdiAce - 'dtino- - 'Jladio- Torek 21. marca Benedikt, Vlada Sonce vzide ob 6.08, zatone ob '18.18. Dolžina dneva 12.10. Luna vzide, ob 7.03, zatone ob 21.28. Jutri sreda 22. marca Benvenut, Tuga SPOMINSKI DNEVI 1920 je bila v Ljubljani usta novljena (/jugoslovanska Matica» s programom podpirati v kulturnem in gospodarskem oziru n (-odrešene brate v Primorju in na Koroškem- 1942 je bilo izdano prvo dnevno povelje vsem komandantom partizanskih bataljonov in čet. Napisal ga je tov. Luka (Leskošek). PRESKRBA Vsi prodajalci živit na drobno morajo oddati danes na prehranjevalnem uradu vse odrezke za bele testenine za mesec februar. V ta n.amen bo urad odprt nepretrgoma od 8 do 19. PROSVETNA DRUŠTVA Zveza prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov priredi jutri 22. t. m. ob 18. uri otvoritev pedagoške knjižnice in ogled knjig v prostorih Slovenske študijske knjižnice v Ulici Geppa 9. Vabimo člane, da se otvoritve polnoštevilno udeleže. ODBOR Prispevki za II. kongres ASIŽZ VAŽNO OBVESTILO PIONIRJEM Vse pionirje, ki so sodelovali na proslavi 5. marca pri Sv. Ivanu in so bili vabljeni danes ob 18 v Ul. S. Vito obveščamo, DA JE SESTANEK PRELOŽEN. Datum prihodnjega sestanka bomo pravočasno javili. ODBOR IZLET V GLINSCICO IN NA SOCERB Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 26. t. m. izlet v Glinščico in na Socerb. Zbirališče bo pri končni postaji trolejbusa D pri Sv. Savi ob 9. uri. V bar so vlomili Lastnik bara «Quisisano» v Ul. Roma 14 je včeraj ob 6 zjutraj poklical člane civilnp policije. Neznani vlomilci so r.amreč vlomili v njegov bar in ukradli 2000 lir ter stekleni co likerja. Vlomilci so prišli v lokal tako, da so razbili Izložbeno .okno. K sreči jih je pri delu verjetno kdo zmotil zato je bil njihov plen tako reven. V nedeljo smo poročali, da bo I stavka uslužbencev INAM-a | končana verjetno včeraj, da j pa se v Trstu stavkajoči za to še niso odločili, ker jim v soboto še ni bilo dostavljeno be-! sedilo in vsebina pogodbe, ki i jo je priznalo in nanjo pristalo j upravno vodstvo INAM-a v I Rimu. Kakor se je izkazalo, pogoji v tej pogodbi so vse prej nego i ugodni za delavstvo INAM-a, najmanj pa za tržaške usluž-! bence. ker bi s pristankom nanjo izgubili še onih nekaj prednosti, ki so jih imeli doslej v primerjavi z italijanskimi tovariši. Poleg neke vrste podržav-ljenja tržaške zdravstvene usta-| nove predvideva namreč pogodba tudi uravnovesenje pokojnin z onimi, ki so v veljavi v Italiji, kar bi vsekakor šlo na škodo tržaških uslužbencev INAM-a. Uslužbenci INAM-a so na včerajšnjem razgibanem zborovanju pretresali besedilo te pogodbe in se ob koncu odločno izrekli proti njej. Odločili so se za nadaljevanje stavke in za posebno komisijo, ki naj bi pogodbo proučila, vnesla nekatere popravke in izboljšanja ter jo predložila tukajšnji VU, da se končno tudi ta zavzame za boljše delovne pogoje tržaških uslužbencev. Cim bo nova delovna pogodba po predlogih te komisije sestavljena, bo sklicano zopet zborovanje, na katerem naj bi bila potrjena, in po. slana VU, da ta lahko posredu- je, predno bi prišlo tudi v Trstu do uveljavitve one, ki je bila podpisana v Rimu. Obsodili so antifašista ki ga je tožil fašist Novembra lani je porotno sodišče v Trstu obsodilo na 10 let zapora škvadrista Cesca Bruna, katerega je 17. marca lani v baru «Piemcnte» v Ul. Slata-per spoznal antifašist Ferdinan-do Haering. Slednji je v letih po prvi svetovni vojni ter tudi med zadnjo vojno okusil fašistično pest škvadrista Cesca, kakor so jo enako občutili tudi neštevilmi prebivalca Sv. Jakoba. Nedolgo toga pa je kasacij-sko sedišče razveljavilo sodbo porotnega sodišča in mu vse spise poslalo v ponovno postopanje. Vrhunec te juridične tragikomike pa se to dogodil včeraj pred okrožnim sodiščem, kjer je škvadrist Cesca tožil antifašista Haeringa, če- da ga je slednji v baru «Piemonle» pretepel in mu prizadejal telesne poškodbe. Sodišče je kljub temu, da je obtoženec tajil, da bi se dejansko lotil škvadrista, kar so potrdile tudi priče, ki so pred sodniki izjavile, da niso videle, da bi antifašist udaril fašista, le verjelo škvadristu Ceocu in obsodilo Haeringa na 2 leti ječe. Kazni mu np bo treba prestati, ker mu je bila odpuščena na podlagi indulta. SPET OBČINSKE SEJE Tržaški občinski svet se bo po krajšem odmoru jutri spet sestal k seji, na kateri se bo nadaljevala proračunska razprava. Diskusija se bo verjetno vršila v okviru poročila podžupana ing. Visintina o opravljenem delu občinske uprave za omiljenje stanovanjske krize. Knjižna 'imtitaiM o Bazovici V soboto in nedeljo je bila v Bazovici na sedežu krajevnega odbora knjižna razstava, ki je vzbudila veliko zanimanje Poleg starejših knjižnih izdaj smo imeli priliko videti tudi vse. novejše knjige. Lepo število obiskovalcev si je oba dneva ogledalo okusno prirejeno razstavo in pohvalilo zamisel SHPZ. Kar pa je ie posebej omembe vredno je to, da je bilo tudi precej knjig prodanih. Želeli bi, da bi bile takšne razstave bolj pogoste, dn bi se ljudje tako seznanili z našo slovensko literaturo. Kolo je izginilo Voivoda Angela iz Škofij 221 je prijavila na glavni policijski postaji v Trstu, da ji je neznan ljubitelj tuje lastnine ukradel 15tisoč lir vredno kolo. Pavlovič Cvetka 100. Pečar 100, Bratos A. 200. Pozzi N 200, Nives 200. Bratos G. 100. N. N. 420, Svab 100, Cutjak 100. Magajna 300. Svobotšek 200, Micheluzzi 200, Mikolj Milka 205, Zafred Ernesta 200. Anici Pina 100. Mozelj Ladka 100. Cesar Roža 100, Pečar Inči 100. Slobec Anna 100, Slamič Pavla 90. Grmek Albina 100, Miheli Jolanda 100. Lachonoj 100, Cergolj 250, Muslič Marija 50, Renzi Luigia 300. Fabiani Leopol-do 200. Dobrila Marija 100, Kle-rija Rozalija 100, Tomažič Marija 100. Tomažič Marija 50. Blazina Pina 200. Ursini Člelia 200, Pečar Marija 100, Grmek Olga 200, Kocjančič Tončka 200, Berger Joža 100. Valetič Olga 50, Ime nečitljivo 200, Stabich 200, Grau-neh 200, Budal 100, Micheluzzi 100, Guštin Roža 245. Benčič Marija 200. Pečar 50. Cesnik Marija 100, Gerdol Milka 100, Vojnič 50, Bur. dien 100, Babich 100, Pipan 100, Ovčarič 50. Ferjančič Marija 150, Gruber Luigia 100. Zavadlal Ada 100. Bell! 50. Poropat 100. Celi-har 50. Starc 100, Crevatin 50, Pelazza 50. Biselli 50. Koter 50, Grassilli 100. Finotto 50. Suhodol-nik 100, Levi Lili 200, Costa 50. Pirz Carla 100. Razem 50, Zafred 50, Cerovac B. 100, L. Sara 100, Vusconi A. 200. Bembič 50, N.N. 50, RuStjan Angela 50. MEDJAVAS: Ferfolja Matilda 100, Pernarčič Antonija 100, Zega Angela 100, Pernarčič Marija 100, Legija Nela 150. Krebelj Angela 50 PREČNIK: Svetlič Kristina 150, Legiša Srečka 100. Šušteršič Mari. .ia 50. Kuck Amalija 150. Marušič Amalija 150. Knez Rozalija 200; Vrabec Emilija 50, Zidarič Marica 100. Semec Marfia 100. SLIVNO: Milič Marija 360. Fabjan Olga 300. Marušič Marija 150, Rebula Marija 150, Mokole Ivanka 300. Masten Rozalija 250. Mokole Marija 200, Kocman Francka 200. SI. (II/ E l\l S K U i\J A K (II) IVI) ti u: n/u, išče za Tržašlm uziiuiljf DANES 21. t. m. ot 21 gostovanje v kinodvot*11 * v NABREŽINI z Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba" Gledališče Verdi Danes ob 20.45 priredi družina Aaani-Cirr.ara-Tofano vič Bernsteinovo «Zejo». «Majski hrošči« v 3 dejanji1-' Brieuxa. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 19. in 20. marca 1950 sc je v Trstu rodilo 13 0trok. umrlo je 13 oseb, poroke pa so bile 4. Poročili so sc,- dninar Spiri-dione Ricatti in gospodinja Sterpeta Cafagna, kapitan ameriške voiske John Cali Han in gospodinja Marija Boschet-ti. podnarednik ameriške vojske Virgil J. Cullen in gospodinja Tatjana Verdini, mehanik Julij Bertossa in gospodinja Antoni ia Chersetti. Umrli so: 77-letr.a Ivana Kozlovič, por. Locatelli, 8®-Iet-ni Franc Rivani, 51-letna Marija Giadrossieh, por. Keršič, 74-letni Jože Iskra. 50-letni Peter Hervgtič, 79-letna Ema Fie-ni, 61-letni Avgust Fortunati. 56-letni Alojz Manete, 43-letna Gigtibla' FUlfzio. pob* Nori. 64-letna Antoniia Gulič. por. Gul-Ii, 76-letni Alojzi i Zlobec, 75-letna Frančiška Dobrilla, vd. Babuder, 94-letna Terezija Kodri, vd. Gemani. Zimovanie na Komni Planinsko društvo v Trstu priredi od vključno 6. aprila do vključno 11. aprila zimova-nje na Komni v Koči pod Bogatinom. Prijave za zimovanje se sprejemajo pri Pircu, Ul. Set-tefontane 3 pri Geču, Trg Tra i Rivi in na sedežu ZDTV do sobote 25. t. m. V okviru zimo-vanja bodo za udeležence - mladince tudi vaje za telovadni nastop 1. maja. Mladince pozivamo, da se telovadnih vaj že sedaj marljivo udeležujejo; vaje se vrše ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. dalje na stadionu «Prvi maj». Med zimovanjem bo tudi smučarski tečaj pod vodstvom Tržačanom že dobro znanega in priljubljenega trenerja tov-Marijana Ahčina. OBIŠČITE SLIKARSKO RAZSTAVO Franceta Pavlovca Vabimo vse ljubitelje nin, da si ogledajo sliKar*J? razstavo FRANCETA P*. LOVCA v galeriji itScorPj? ne». 15 izbranih del, Id j, Pavlovec razstavlja, živo^ kazujejo njegovo vi# umetniško vrednost. stava je odprta ob delV^ kih od 9 do 13 in od 1® ., 20, ob nedeljah pa oi do 13. NOČNA SLUŽBA LEK«' V MESECU MARCU Cammello, Viale XX bre 4, tel. 65-11; Codermat*’, S. Pietro 2, tel. 80-68; ©JjJJ Trg sv. Jakoba 1, tel. S. Sabba, Trg Valmaura tel. 95-978; Vielmetti, B° -trg 12, tel. 51-11; Haral Barkovljah in Nicoli V nju imata stalno nočno SF sl# TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7600-7700,« Pirnati šterling 1540-1570, ^ 663-666, telegrafski dolar -p 672, švicarski frank 156.50, 100 francoskih fr^5j 180-182, avstrijski šiling 22.50, zlato 870. \ Vizovljah so nastopili pevci in igralci Sli RADIO llf JUG0SL. C0HE THS” (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 TOREK 21. 3. 1950 ,, 6.30: Jutranja glasba: 6jLre* ročilo v ital. in objava sGjia 7.00: Napoved časa - P°I^5:7 slov. in objava sporeda: "• tranja glasba, 12.00: Veder opoldanski 12.30: Igrajo znani čelisbi-feO Poročila v ital. in objava ovtjla 13.00: Napoved časa - P® 13-1' slov. in objava sporeda, jjl Znameniti operni pevc'!. ji.) Kulturni pregled (v ita*-'.' j4.* Orkester Radia Ljubl.ia0('v jt» Pregled tiska in poročil?.0JiU 14.45: Pregled tiska in P sl0V- ,1 30: 9 17.00: Pestra glasba: A L ra litična aktualnost (v it* Vilfl Ritmična glasba; 18.00: OT univerza (v ital.); 18.15-(n 1] Frank: Sonata za violi110 ,||ij vir v A-duru: 18.45: p0G m hrvaščini; 19.00: GlasbCO? |jf igra; 19.15: Poročila v ,i‘al2 f Nanoved časa - poročilo ;; 19.45: F. Chopin: «Bnlade» * .ia pianist Alfred CortoL _ | Mascagm: «Prijatelj Fritz* ra v 2 dejanjih - nato b|eA ba; 22.30: Večerni koncert glasbe: 22.30: Večerni kooc stre giasbe; 23 00: Zadnje X ital.: 23.05: Zadnje vesti 11 23.10: Jutrišnji spored, j Brahms: Serenada v A-dul* Zaključek v#' V nedeljo 19. t. m. so v Vi-žovljah nastopili pevci iz Sem-polaja in Nabrežine pod vodstvom tov. Zidariča ter dramska družina iz Barkovelj. Tudi to pot je pevski koncert obstajal iz dveh delov. V prvem eCircolo delta Cultura e del-le Belle Arti» je priredil zgodovinsko umetnostno razstavo slavnega, najbrž največjega primorskega slikarja vseh dob med vsemi narodnostmi na Primorskem. Naj o njem najprej navedemo nekaj iz poglavja o Langusovi dobi, ki ga je napisal slovenski zgodovinar Viktor Ste-ska na str. 23. do 25. «Ob istem času, ko je deloval Matej Langus v Ljubljani, se je širila slava slikarja Josipa Tominca po Gorici in Trstu. Josip Tominc se je rodil v Gorici 6. julija 1790. Roditelja sta bila slovenskega pokolenja. Oče je opravljal službo mestnega blagajnika. Bil je bogatin, ki je imel v Gorici štiri hiše, zemlje pa toliko, da je po ljudski govorici segaja od kapucinskega samostana v Gorici do Gradišča (nad Prvačino). Oče je imel dva sine, Josipa in Ivana, ter več hčera. Njegov glavni dedič je bil mlajši sin Ivan, ki Pa ni znal dobro gospodariti, zato je polagoma izgubil skoro vse svoje imetje. Sin Josip je najprej obiskoval normalko v Gorici in je že tedaj kazal posebno nagnjenje do risanja in slikanja. Vseh drugih predmetov se pa ni dosti učil, zato je moral skoro vsak dan sedeti v tedaj tako glasoviti #oslovski kloptn. Doma in v šoli se je, naučil slovenski, nemški in italijanski. Vadil se je v perorisbi in je posebno rad kopiral Rafaela Morghena. Srčno je želel, da bi sc mogel v risanju in sli- Spominska umetnostna razstava slikarja Josipa Tominca (Tominz) kanju temeljiteje izuriti. Sreča mu je bila milan. Odšel je na slikarsko šolo v Benetke, l. 1806. pa v Rim, kjer je pozneje vstopil v Akademijo San Luca, ki jo je tedaj vodil slavni kipar Antonio Canova. • Iz Rima ga je g- io še v Neapelj, kjer je dovršil svoje študije. A vrnil se je spet v Rim in se tu l. 1817. poročil. Tu sla se mu tudi rodila dva sina. «Hrepenenje po domovini pa ga je vodilo v Gorico, kamor je potem poklical tudi ženo in oba sinova (1824)». «V Gorici je začel slikati najprej cerkvene slike. V tej dobi je naslikal veliko sliko sv. Antona za Trst (za cerkev sv. Antona, Novega), dalje več oltarnih slik za Gorico, n. pr. Mater božjo za Placuto, križanega za kapucine, Mater božjo za Prvačino in druge. Ker pa v Gorici ni bilo dosti dela, se je l. 1831. preseli! v Trst, kjer je stanoval v Ul S. Lazzaro v hiši «dellc Biscies (kačja hiša). Tu je stikal številne portrete, ki so širili slavo njegovega čopiča na vse strani. V Trstu so tedaj smatrali za posebno čast, če je mogel kdo imeti portret kakega znamenitega slikarja. Za takega so spoznali Tominca. Zato v Kidottu Verdi je v Trstu komaj kaka starejša veljavna hiša, ki ne bi imela portreta iz Tominčeve roke. V resnici je čudovito, koliko portretov je napravil. Pogostoma je portret dovršil v enem dnevu in potem ga je rad posnel še za svojo zbirko. Slikal je vedno alla prima, to je, da je takoj na prvo potezo slikat lokalne barve. Se preden pa so se oljne barve posušile, jih je prevlekel s povlakom; zato so nastali tako mehki, voljni prehodi, ki jih na njegovih slikah občudujemo. Leta 1836. je pristala v Trstu angleška fregata in angleški pomorski častniki so izrazili željo, da bi jih portretiral, seveda v samo kratko odmerjenem času njihovega bivanja r Trstu. Res se je lotil dela in je naslikal vseh 24 častnikov v 24 dneh,- Ne smemo Pa misliti, da so bili To-dinčevi portreti površni, nasprotno, bili sn izvršeni čudovito natančno do zadnje malenkosti tako, da lahko zasledujemo nitko na čipkah in razne vzorce na blagu. Zato so ti portreti znameniti tudi z 1 spoznavanje noš te dobe. Imel je poseben dar, da je znal takoj pogoditi dušo portretirančevo in jo izraziti na sliki jasno, kakor bi te osebe pred nami živele...«. ul z Trsta sc je Tominc preselil sam najprej v Gorico (v Trstu mu je. umrla žena). 1.1855., pozneje pa v Gradišče, na /etorišče svojega brata. Slikal je z veseljem do pozne starosti, da-si mu je vid opešal tako, da. ni več dobro barv razlikoval. Zato nekatere njegovih zadnjih slik niso popolnoma harmonične, ker pi-evladuje zlasti rumena barva. Umrl je v Gradišču 24. aprila 1866 in je tudi ondi pokopan«. Kdor si je ogledal 20 razstavljenih Tominčevih portretov, uvidi na prvi hip, da Ste-skova sodba ni prav nič pretirana, obratno, eden prvih sodobnih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Fr. Stele piš« o njem v ravnokar ižišlih, «Slo. venskih slikarjih»: nVeljal je za enega prvih portretistov svoje dobe». Fiziološka sličnost portretirancev je fotografsko točna, toda kar je več, podana ie s čudovitimi barvnimi harmonijami in s toliko plastičnostjo, da v ujem ni težko najti vplivov slavnega Ifiparja Canove ali bolje, grške klasične umetnosti, Ifi jima je bila obema vzor A česar ne zmore noben še tako dober barvni fotografski aparat, je umetniško podajanje duhovne fiziognomije portretirancev. Psihološka pronica-vost našega umetnika je čudovita. Poglejte n. pr. tiZan-a del-le Rosen (na anagrafskem uradu, seVeda ne tržaškem, ki je poznan po svojern potvarjanju imen • bi bil vpisan za Ivana Milost) in njegov iegavi, rahlo zafrkljiv, nasmešek tržaškega malomeščana. Zdi se, da bo odprli usta in zinil vljuden ffov-tip. Kar ni mogel vnesti v obrazne poteze, je podal z držo telesa, z obleko, opravo, strogo točno podano, dasi se sem in tja temu sredstvu tudi odpoveduje. Se več pa je »podajal s slikanjem oseb v njihovem socialnem okolju, z orodji, z znaki njihovega dela t> r- kah (pisma, listi, busole, recepti, čopiči) ali sredino, ki karakte-rizira njihovo duhovnost. Primerjajte n. pr. portret mlade dame Henriette Sprrinner Ho let s temnomodrim morjem m romantičnim otokom z gradovi, cipresami v ozadju: lahko bi 10 bil Boecklinov uOtok mrtvih«. Ali pa portret < gr ddarstv° v Ljubljani. Je N‘om ClJ vel*kanskih trans-s, Ubili,V' Ntesbvo predavanje 'd tun "0 'n l)rez dvoma zani-1 za širšo publiko. J| \ Vidma" 22’ *' m b° V*'e’ h' hej mar v Portorožu ob 4vV£fdaval v veliki dvorani k „taH sftsioveii5ke vv ISCE %-Hn, — °ta», ela in ob 20. uri v isti N; #9st>rn°.dl,!ral slmultanko proti oj, »ikoni iz Pirana in Por- >rav e za volitve bildn’ehU Marez‘Ke so ime. 11 seatnnVev ..a..... SStoriu Marezige 16.111. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Bujah razprava proti Makovcu Romčenju, Jugovcu Ivanu, Radinu Alojzu, Blsškjcu Ivanu ter Pavletiču Ivanu, ki so bili obtoženi, da so 29.1. t. 1. vlomili v cerkev v Sv. Ivanu in v Krašici ter razbili nekaj, kipov, vaz in svečnikov. Obtoženci so dejanje priznali in se zagovarjali, da so to storili v pijanosti, da pa pri tem niso imeli namena izzivati in razpihovati verske mržnje, kakor jim je obtožnica očitaltf. Sedišče je smatralo, da je zagovor obtožencev neutemeljen; ker pijanost ne izključuje kazenske odgovornosti, jih je spoznalo za krive in jih obsodilo na kazen odvzema svobede od treh mesecev do enega leta. Cii v s ^ sestarike odgovor >. rt.** množične or ga nizu- kate * V^vah-T? S°. razPravlia- UbJ,re«Rah pSuS- 30 bili T' Babičih. Borštu, 1» h?h in Glemu, hi ‘'o ZelnSe.. Povsod Ustih 'nea niso naši člani še končali s sv!,jun delom na čast vo. litev in bodo obvezo prekoračili 100 odst. Seja občinskega upravnega odbora Sinoči ob 18. uri se je v beli dvoran] goriškega županstva sestal pod predsedstvom podžupana odv. Devetaga občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. KINO VERDI. 17: »Nepremagljivi Mc Gurck«, W. Beery. V1TTORIA. 17: «Zemlja se trese«. CENTRALE. 17: «Zločin brez greha«, L. Young. MODERNO- 17: «Madam Sans Gene«, M. Escond. EDEN. 17: «Prehod na Hong-Kongu«, K. Douglas. fRIMORSKl DNEVNIK — 4 — 21. mar« in se takrat prvem Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja in • . 1 J • v J** J L* 1 • v 1 *1* „ —-----------------------------————■ . Prvi telovadci ze vadijo, da bi 1. maj res svečano proslavili Presenetljiv poraz IV. Corice proti Sv. Ivanu in neodločen iiid flnrore s koprsko Meduzo Arrigoni-Umag 12:0 (5:0), Piran-Brtonigla 3:0 (0:0), Sv. Ivan-Nova Gorica 6:0 (0:0), Montebello-Ponzianina 2:0 (0:0), Meduza-Aurora 1:1 (1:0), Opčine-Gorica 3:2 (2:2) v sedmem nadaljevanju, povratnih tekem za noq:r metno prvenstvo Trtatke-ga ozemlja nas je v prvi vrsti presenetil poraz Nove Gorice, dalje neodločen izid srečanja obeh koprskih moštev Aurore in Meduze in visoka zmaga Arrigonija nad Umagom. Lestvica se po tem tekmovanju ni spremenila razen, da sta si zamenjali svoji mesti Sv. Ivan in Nova Gorica ter da je Aurora sedaj tri točke za vodečim Arrigonijem. Zelo lepo napreduje Montebello, ki je kot zadnji na lestvici premagal to nedeljo Pon* zianino. Moštvo je zboljšalo svoje vrste in zato tudi "beleži zmage. *#* Vodeče moštvo letošnjega tekmovanja — Arrigon\ je LESTVICA PRVENSTVENIH TEKEM Arrigonl 20 16 2 2 101 16 34 Aurora 20 15 1 4 65 17 31 Piran 19 13 3 1 44 16 29 Meduza zo 10 5 5 36 32 25 Sv. Aoa 18 10 3 5 52 24 23 Pcnzianina zO 9 2 9 47 30 20 Sv. Ivan 0 7 5 0 25 37 19 N. Gorica 17 0 1 8 47 36 17 N. grad 19 6 2 11 23 42 14 Brtonigla 19 4 3 11 20 50 13 Umag 19 5 1 13 32 63 11 Gorica 10 5 1 12 24 53 11 Opčine a* S 1 14 26 76 11 Montebello 19 3 0 14 17 57 10 bilo to nedeljo v Umagu• Jcjer je zmagalo s pretirano razliko golov, lzolani so se menda domenili, da mora odnesti vsak igralec svoj gol domov, vendar pa so k temu dodali Se enega za nameček- Goli so pričeli padati le takoj v začetku igre. Prvega je zabil v osmi minuti Colomban. v 13' De-grassi, v 23’ Paoli, v 30’ Bologna in prav pred koncem prvega polčasa Depase■ V drugem delu igre pa so bili avtorji golov: Colomban, DegrassL Paoli. Uliigraj in Depase. V Piranu je bila v gosteh Brtonigla. ki je bila od tamkajšnjega moštva poražena, ne da bi zabeležila vsaj častnega gola- V prvem polčasu je bila sicer igra izenačena in so šele v nadaljevanju pokazali Pirančani kaj znajo. Gole so zabili v 18’. 31’ in 35’ minuti. Da bo enajstor.ica Nove Gorice doživela poraz na lastnem igrišču nismo pričakovali. V prvem polčasu je bila igra lepo izenačena in ni prinesla nobenih golov, zato pa je bil drugi polčas poln lepih kombinacij in vidne premoči Sv. Ivana. Zmaga je bila zaslužena. Na igrišču «Prvega maja» je Montebello okrepljen z novimi igralci in z lepo tehnično igro odnesel obe točki Ponzianini. Najboljši so bili Srot, Carmi in Sedmak, oba gola pa je zabil Morsel-li v 10’ prvega in 40’ drugega polčasa- Tako prihaja počasi Montebello iz zadnjega mesta in z eno igro na dobrem v položaj. ki daje upanje, da bodo ti fantje ostali tudi drugo leto v povzpeli med najboljše igralce Tržaškega ozemlja- Po lepi zmagi proti Opčinam prejšnjo- nedeljo je zabeležila Meduza to nedeljo še večji uspeh, ko je ugrabila eno točko vodečemu moštvu Aurori in mu s tem odvzela možnost prvenstva- w soboto smo napovedali, da bo ta tekma ena najbolj zanimivih, kar se je tudi zgodilo. Po koncu prvega polčasa smo celo upali, da bo odšla Meduza kot zmagovalka. vendar pa se je Skriti v 17’ drugega polčasa posrečilo stanje izenačiti. *** Lep odpor je dajala to nedeljo Gorica proti Opči- nam, saj je bilo stanje po prvem polčasu 2:2 in so se morale Opčine zelo potruditi, da so zabile zmagovalni gol skoraj pred koncem igre. Openci se morajo za svojo zmago zahvaliti Ru-dežu, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. Nad 59.000 gledalce) je obiskalo prireditve »Planiškega ledna »Jekleni konji" so otvorllf svojo sezono mena m uspela krožna nima n pa Traianavi ohali v Zmagovalci: Silla, Carponi, Sirca, Poretti, De Marchi in Castelli V Trstu imamo veliko ljubiteljev tega športa, ki vzbuja, v gledalcih veliko občudovanje do onih, ki s preziranjem vseh obstoječih nevarnosti drve s svojimi jeklenimi koDji po določeni progi. To je mogoče šport, ki zahteva od tekmovalcev ne le samo drznost, temveč tudi izredno prisotnost duha ter predvsem dobre živce in hrabrost. MLADINSKI NOGOMETNI POKAL Visoka zmaga Hoštalunge nad k Ivanom. Prva zmaga Skednja Montebello-Dijaki 5:1, Koštalunga • Sv. Ivan 5:2, Olim-pija-Polet 5:1, Opčine Dinamo 4:1, Skedenj-Bazovica 5:1 Tretje nadaljevanje nogometnih tekem Za «Muidinski po- kal« je prineslo v prvi vrsti poraz Sv. Ivana, ki je s tem veliko izgubil v borbi za prvo Snesto. Vse tekme so se končale z veliko razliko golov in od petih kar tri s 5:1, kar pove, da so bili zmagovalci mnogo močnejši od svojih nasprotnikov. Prvi gol v srečanju Montebello-Dijaki je napravil Man-danicci v 14', na katerega je odgovoril v 30' dijak Stoka. Po odmoru pa je Montebello pri-Sel odločno v vodstvo in zabil gole v 1', 25, in 28’. Avtorji teh golov so bili: Mandanicci, Spagnul, Lonza in Mobrestiti, Ob 10 sta se srečali na igri-iču «Prvega maja» moštvi Ko-štalunga-Sv. Ivan. Po lepem začetku In obojestranski živahni igri je pričela Koštalunga počasi prehajati v premoč. Na gol, ki ga je Cijak (Koštalunga) zabil v 18’, je Sv. Ivan odgovoril z dvema goloma v 22’ in 25', kar pa je bilo tudi vse, kar je ta dan napravil. Koštalunga je namreč v prvem polčasu zabila še dva gola, in prav tako dva v drugem delu igre po zaslugi Frassona. gala Polet in mu dopustila doseči samo častni gol. Najbolje so igrali Bartoli, Clerot, Lazza. ri in Longhi, za Polet Pa se je uveljavil edino Tornarela. S to zmago se je Olimpija posta-vila na čelo lestvice. Lahko delo je imela Olimpija, ki je na Opčinah prema- NOGOMETNA ENAJSTORICA SKEDENJ Druga tekma tul openskem igrišču je bila Opčine-Dindmo. Mladi Openci so pokazali veliko tehnično znanje in so imeli lahko delo. Najboljši mož na igrišču je bil Sosič II. Do sedaj ima to moštvo po treh igra. nih tekmah za sabo že tri zmage in prihaja resno v poštev za zmagovalca. Borba med Skednjem in Bazovico na Opčinah je bila polna živahnosti. Kdor je gledal tekmo takoj spočetka, si ni mogel predstavljati, da bo Skedenj cem uspelo postaviti tako visoko razliko golov. Lahko bi se končala tekma tudi z zmago Bazovice, kar bi tudi ne bilo nič čudnega, ro treh tekmah, ki jih je Sredenj odigral, mu je namreč šele sedaj uspelo odločiti prvo zmago v svojo korist. Vse te lastnosti dirkačev smo imeli priliko opaziti tudi v ne. deljo popoldne na Trajanovi obali, kjer so se motorji in človeška srca borili med seboj. Seveda ni bilo brez padcev, vendar — na srečo — vsi brez resnih posledic. Morda je prav zaradi tega zastal dih gledalcem, tekmovalcu samemu pa, ki je vajen še večjih akrobacij, ni naredilo posebnega vtisa. Imeli smo priliko videti bivšega jugoslovanskega prvaka Tržačana D. Širco, ki si je u-redil po svojem načrtu nov motor, ki nosi po njem ime. Ta motor je prav dober in ga bo verjetno v teku leta še izpopolnjeval, tako da bo dosegel še večjo hitrost. Vsekakor je bila lepa prireditev in tudi razburljivih trenutkov ni manjkalo. Ce pomislimo, da so tekmovalci oziroma bolje rečeno tekmovalec Col dosegel največjo hitrost dneva, ki je dosegla 87,591 km no uro, si lahko predstavljamo, kakšen uspeh so imele nedeljske dirke. Tehnični izidi posameznih tekem so sledeči: Mikromotorji do 50 cm: 1. Silla C. 53,874 km na uro, 2. Turchetto M. Motorji do 125 cm: 1. Carpo-ni A. (Lambretta) 56,732 km na uro, 2. Astuni P. (Vespa), 3. De Re Giorgio (Lambretta), 4. Consiglio A. (Lambretta). Lahki motorji do 125 cm: 1. LESTVICA MLADINSKIH TEKEM Opčine B Olimpija Montebello B Sv. Ivan B Koštalunga B Skedenj Polet Dijaki Bazovica Dinamo Prvenstvene nogometne tekme v oedelio 2G. t. m. v Brtonlgli ob 15: Brtonigla - Ponzianlna v Piranu ob 15: Piran - Novi grad v Kopru ob 15: Meduza - Gorica na Opčinah ob 16: Sv. Ivan - Aurora v Novi Gorici ob 14: Nova Gorica - Sv. Ana v Umagu ob 15: Montebello - Umag Nogometne tekme za »Mladinski pokal" na Opčinah ob 9.30: Dinamo - Bazovica na Opčinah ob 11.30: Koštalunga . Opčine na Opčinah ob 14: Dijaki • Olimpija Sirca D. (Sirca) 68,423 km na, ne namerava vrniti več v domovi- uro, 2. Salvi (Puch). Motorji do 350 cm: Poretti (Triumph) 73.900 km na uro, 2. Schubert (Triumph), 3. Piccio-ni (Triumph), 4. Spessot (Sirca), 5. Col (Triumph). Motorji do 500 cm: 1. De Marchi A. (Triumph) 77,278 km na uro’ 2. Fabris (Gilera), 3. Smeraro (BMVV). Motorji s prikolico do 600 cm: 1. Castelli (Guzzi) 66,691 km na uro, 2, Bartolini (Gan-na), 3 Poznajelšek (Gilera). Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Bischofshofnu v Avstriji je skočil Butscher 90 in 93 m, Denk 84 in 94 m, Gering 89 in 83 m (vsi Nemčija), dočim je bil prvi Avstrijec Bradi (87 in 85 m) šele četrti. Tucli clia llimnoua b e ne ul ne o domovino- Kje je krivda za nečastno obnašanje češkoslovaških športnikov v inozemstvu Nekateri časopisi javljajo, da se svetovna prvakinja v umetnem drsanju, Čehinja Aja Vrzanova no. Tako se bo pridružila že veliki skupini češkoslovaških atletov, ki so ostali izven domovine. Kolikor Je sicer tako dejanje obsodbe vredno, je po drugi strani tudi dokaz, kako vodstvo češkoslovaškega športa pri svojib atletih ni znalo zbuditi ljubezni do domovine. Prav zaradi tega smo priče čudnih pojavov, da se češkoslovaško hokejsko moštvo, ki si je lani osvojilo svetovno prvenstvo, letos ni moglo (prav: ni smelo) udeležiti tekem za svetovno prvenstvo v Londonu in je poslalo tjakaj samo pokal, katerega je dalo iz rok, ne da bi ga branilo in za katerega osvojitev se bodo borili drugi — brez Cehov. Da bi češkoslovaško športno vodstvo vzbudilo pri svojih atletih ponosno zavest, da pripadajo državi, za katere čast se bodo vedno in povsod borili (ne pa zgolj za osebno čast), to bi bilo bolj koristno in hvale vredno delo, kot pa oviranje — na komando Kominforma — nastopov jugoslovanskih športnikov, če se razne mednarodne tekme slučajno vrše v kateri izmed komiefor-movskih držav. Mednarodno smučarsko tekmovanje v Planici je postalo tako rekoč že tradicionalno. Ni to samo največja zimskošportna prireditev v Jugoslaviji, ampak dobiva iz leta v leto večji pomen tudi v svetu. Letošnji mednarodni planiški teden od 12. do 19. marca je imel poleg najboljših Jugoslovanov v gosteh tekmovalce tudi iz Norveške, Avstrije, Italije. Prinašamo kratek pregled doseženih uspehov po vrstnem redu, kakor so se vršili. V nedeljo 12. t. m. je bil začetek tekmovanja. Ta dan so bile skakalne tekme, na 80, metrski skakalnici, kjer je zasluženo zmagal Norvežan Schjelderup pred svojim rojakom Kronvoldom. V ponedeljek 13. t. m. so tekmovale ženske v slalomu. Tu so se zlasti odlikovale avstrijske tekmovalke, ki so zasedle prva tri mesta in je bila prva Jugoslovanka Katnikova šele na 4. mesto. Zmagala je Klecker Trude, sledili sta ji Mayer in Tomand l. V torek 14. t. m. je bilo na sporedu tekmovanje v smuku za ženske, kjer so se pomerile med seboj Avstrijke in Jugoslovanke. Tudi ta dan so za- TEKMA V HITRI HOJI NA KRASU Govorčin zasedel pred Sabatinom Ze tradicionalna tekma v hi- skih stezicah, kar je dalo tekmi | stvo skupno s Sabadinom iz An. tri hoji na 10 km privpbi vsako leto veliko število tekmovalcev, ki gredo v borbo po našem Krasu ob lepem spomladanskem soncu. Tako je bilo tudi v nedeljo: proga je tekla po cestah kakor tudi po polj- še poseben značaj. 2e sama dolžina proge nam marsikaj pove; prvič je naporna in zahteva od tekmovalca izreden lahek stil in pa vzdržljivost. To pa je pokazal Govorčin, ki je takoj ob startu prešel v vod- Krožna dirka v Semedeli Colja prui na cilju pred Fonianolom Ob veliki množici gledalcev je bila v nedeljo v Kopru velika krožna dirka okrog Semedele, kjer so nastopili že znani dirkači in pa tudi mladinci. Zanimanje za to tekmo je bilo veliko saj so se prijavili naši najboljši kolesarji kot so Colja, Fontanot, Grio Ud. Prvo mesto je zasedel Colja, ki je v zadnjih 100 metrih pu- stil za seboj petorico kolesarjev, med katerimi je bil tudi njegov najnevarnejši nasprotnik Fontanot, ki je zasedel dru-go mesto. Jasno je, da je Colja zmagal samo, ker je nepričakovano pričel s sprintom in tako presenetil vse tekmovalce, ki niso mogli reagirati in so ne morali, posebno pa Fontanot, zadovoljiti z ostalimi mesti. KOLESARJI NA STARTU karana, ki ni hotel zaostajati za Svetoivančanom. Sploh pa so se tekmovalci razdelili že takoj ob začetku po parih, da bi bila borba tako vsaj ostrejša. Govorčin je moral paziti, da mu ni Sabadin ušel, kajti v tem primeru bi bilo prvo mesto izgubljeno. Toda težak stil Sabadina je dovolil gibčnejšemu Go-vorčinu, da si je priboril to kar si je želel. Tudi znani Corsi Ezio, čeprav že v zrelih letih ni opustil prilike, da ne bi tekmoval in je zasedel kar tretje mesto. Posebno pa moramo pohvaliti njegovega sina, ki bo vsaj tako upamo v kratkem postal dober tekmovalec in se bo uvrstil vedno v prvih, če ne celo na prva mesta. Poseben uspeh je dosegel Meneghetti, ki ga poznamo Iz tekmovanj v teku čez drn ln s trn. Ta atleit je zasedel četrto mesto in za prvo tekmovanje v tej panogi je zadosten uspeh. Mislimo, da se bo bolje počutil v tej panogi športa kakor pa v teku-Izid tekme pa je sledeč: 1. Govorčin (Sv. Ivan) 53’3”9, 2. Sabadin (Rdeča zvezda) 53T3”, 3. Corsi Ezio (Sv. Ivan) 53’ 28”5, 4. Meneghetti (Sv. Ana), 5. Corsi Edy (Sv. Ivan) 6. Kocjančič (Rdeča zvezda), 7. Kocjančič Rino (Rdeča zvezda), 8. Zanella, 9. Blokar itd-Kot ekipa je zasedel prvo mesto Sv. Ivan. Njemu sledi Rdeča zvezda (Ankaran), Sv. Ana in končno Bazovica. Zadnja prireditev so bili skoki, kjer so zasedi Norvežani prva štiri mesta. Jugoslovana Polda in Hogelj na petem in šestem mestu De Lorenzi je skočil 92 tn, N goslovan Polda pa 93. V sredo 15. t. m. je •**’ movanje v slalomu za eiosš- Proga je bila 800 m in le la 50 vratič. Zmagal je slovan Matevž Lukane, 2. 3. sta bila Avstrijca Neuh#£ in Bruckner. V skokih M, liki skakalnici so os5l\^ presegli 100 m. Najdaljši je dosegel Polda, ki je 107 m, najboljši ocenjen J*-bil Kronvold (Norveška). bilo ^ V četrtek 16. t. m. je poldne tekmovanje v. ,g za moške. Proga je bilot • m dolga in je nastopilo goslovanov in 3 Austrijci. , je prišel Jugoslovan Avstrijec Stoeckelm Pri skokih na 80metrskl kalnici je skočil najdalje slovan Rogelj (76 m), na | skakalnici pa Polda 101 m. t V petek 17. t. m. je bil ^ na 18 km s startom in cjJM blizu velike skakalnice. gal je Jugoslovan Matevž Mn dež, 2. Scheeberger (At*M jec), 3. Knific (J) itd. .. V soboto 18. t. m. je bil počitka. V nedeljo 19 t. m. to . skoki na 120metrski ,.(| ci. Najdaljši skok je Jugoslovan Rudi Finžgar,«1* SPUST PROTI MOSTU NA SKAKALNICI sedle Avstrijke prva tri mesta in je bila Jugoslovanka Kotnikova četrta. Zmagala je Avstrijka Mager, 2. Klecker, 3. Tomandl. Ta dan so se začeli tudi skoki za trening na 80 metrski skakalnici. Nastopili so Norvežani, Italijani, Jugoslovani in eden Avstrijec. Najdaljši skok je imel Schjelderup. Prvič so ta dan pričeli skakati tudi na 120metrski skakalnici. Nastopilo je 15 skakalcev, od katerih je dosegel najdaljši* skok Norvežan Schjelderup z dolžino 97 m, Italijan skočil 114 m ter POtegJ0’^ Polde postavil najdaljši. ».jli na letošnjih študijskih v v Planici. Norvežan Ste8 p. je skočil 112 m, Jugoslov"" ^ gelj 100, 110 m, Klančrti*. J 108 m, Kronvold (N) 1 pet Groemmer (A) 110, 109"!’ (j)l da 111, 103 m, PennaC*'0 101 m itd. Skoki so bihJnd Jugoslovansko nogometno prvenstvo Tretje kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva je prineslo nekaj presenečenj. V I. ligi je Hajduk igral neodločeno s Sarajevom, dočim je Dinamo dobilo z Budučnostjo kar je imelo za posledico, da sta se Hajduk in Dinamo zamenjala na lestvici. Isto je napravil Metalac, ki je stopil pred Naša krila. V II. ligi pa je slovenski nogometni reprezentant Odred z zmago nad Slogo dohitel Metalca, ki je zgubil s Podrinjem- in se tako z boljšo razliko golov postavil na čelo skupine. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM PRIZOR MED TEKMO KOŠTALUNGA — SV. IVAN svojo palico. Pravijo, da je bil nekaj časa še celo učitelj v Joll bratovščine sv. Rešnjega Telesa, da pa Je to dobro službo, In najsi mu je nesla na leto celih šest goldinarjev, opustil, ker so predstojniki silili na to, da bi zahajal tu in tam v cerkev. Zapisati moram, da je Valentin svoje učence hudo tepel in veliko za lase vlekel. Branje in pisanje pa nam je za silo le vtepel s Pozneje, ko sem prišel v svet, sem svoje znanje še po-polnll. Sedaj pišem prav spretno, čitam pa bolj slabo, ker so mi opešale oči, morda od rane, morda od štrapaca, katerega sem prenašal v številnih bataljah, pri katerih nas je vodil gospod Eugenius, vse slave vredni princ Savojski. Po preteku treh let ml je sporočil oče Polikarp, da upa, da sem se že kaj prida naučil ln da Visoko ne more več pogrešati dela, kakor ga sme zahtevati gospodar od svojega prvorojenega sina. Prišel sem spet domov in pričel delati na polju, v hlevu in kjer Je bilo treba. Tudi sem dobil vse orodje, kakor ga potrebuje kovač. Koval sem pa toliko, kolikor Je bilo treba za gospodarstvo, bodisi da se je moralo kaj novega napraviti, kakor to pač zahteva poljedelstvo. Tisti čas Je bil brat Jurij poslan v Ljubljano, da bi se šolal pri očetih jezuitih. Ostal je samo štiri leta v mestu, ker imajo vsi tisti, ki se rode na Visokem, več moči v rokah nego v glavi, tako da se rajši trudijo po polju kot pa po šolskih klopeh. Tudi pri Juriju se je to izkazalo in jezuiti iz Ljubljane so pisali, da ga nočejo več imeti. Oče Je zaradi tega pisano gledal ln Jurija nekaj časa prav grdo držal v strahu-Ker pa se mu je rad podvrgel in opravljal vsako delo, smo bili kmalu zadovoljni, da je prišel domov. Tako Bog vse prav naredi! Prej ko slej mi je bil oče hud zapovednik. Tako so pretekla štiri leta. V tem času sem opazil, da sem si polagoma pridobival zaupanje očetovo in njegovo zadovoljstvo. Vzlic visoki starosti se pa vendar ni zmanjšala njegova divjost, česar bi sicer otrok o svojem roditelju ne smel zapisati. Kadar se Je napil vina, je bilo pametno, iti mu s pota, kakor se gre s pota razdraženemu živinčetu na paši- Ali resnica Je, da se Je prevečkrat pripetilo, da Je visoški gospodar pil čez mero. Ko se je približal sedemdesetemu letu življenja, Je pričel Polikarp Khallan tovoriti vino z Vipavskega in od drugod ter kupčevati ž njim, ker je ljudstvo v tistih dneh, ko se je bila dežela že nekoliko okrepčala od nemške vojske, rado popivalo; bilo Je v vsakem selišču pivnic, da jih Je kar ostajalo. Mnogokrat Je oče odtovorii v Vipavo — takrat smo imeli na Visokem tri pare močnih in dobro rejenih tovornih konj — ter vselej privlekel nazaj mnogo posode, napolnjene z vinom. Slišali smo in Izvedelo se je, da stari mož ni opravil tovora, da bi se ne bil kje v vinskih goricah sprl in stepel. Govorilo se je celo o težko pohabljenih in nekolikokrat bi bil skoraj padel v roke grajskemu glavarju Lantheriju, da se ni še o pravem času poravnal z rodbino poškodovanega ter ji založil težko odškodnino, glavarju pa izdatno odkupnino. Take porav nave so pri nas v navadi: revež, ki nima denarja, pride v zapor, bogatin pa se pri graščaku in rodbini odkupi, nakar Je pravica, ki bi morala biti za vse enaka, potolažena. Dozdeva se ml, da take reči ne bi smele biti na svetu, — ker so pa koristile mojemu očetu, ne bom več pisal o njih. Ali nikdar nisem povpraševal očeta, kake dogodke je doživel na Vipavskem, in vem tudi, da bi mi ne bil o tem ničesar povedal. Bolelo me Je pa, da Je jemal s sabo brata Jurija, in prav močno sem se prestrašil, ko sem opazil, da se je fantalin v slabi družbi privadil vina, da ga je pil kakor vodo, ki Je vendar najboljša pijača na svetu. Tako Je tekel čas od leta do leta in živeli smo kakor živi kmet na svojem posestvu, kjer malokdaj posebnega doživi. Stelo se Je leto 1690, v katerem se Je šestlndvajsetič ponovil god sv. Izidorja. Dobro sem bil zrastel in tudi na duši nisem pešal. Vsaj gospod Karel Ignacij v Poljanah me Je Cesto pohvalil ter me stavil za vzgled drugim mladeničem. Neko nedeljo popoldne, ko je hiša in družina počivala, mi Je ukazal oče, da naj hodim ž njim. Peljal me je na kraj, kateremu pravimo «OsoJuik» in ki leži pod gozdom nad Visokim. Ravno isto leto so bili posekali bukve na Osojniku, Store pa smo z ognjem pokončali, da se Je napravila rodovitna njiva za rž in pšenico, ker človek ne more živeti od bukovega listja, pač pa čedno živi od zlatega klasja- Na tratino tik nove njive Je legel stari mož, pograbil z roko šop trave ter ga zasukal, meni pa dejal: »Prinest skalo, aa zavijeva hudiču rep, da se ne ponesreči, kar bova imela v govorici!« Prinesel sem precej težak kamen z njive in položila sva ga na zavito travo, da Je bil peklenskemu satanu zasukani rep obložen, da nama ni mogel napraviti škode in najsi bi Jo bil tudi hotel. Nadaljevanje sled časno končani zaradi J-snega, ki je zmehčal * nico. . s< Za skoki na 120metrswh je nadaljevalo tekmovanje J SOmetrski skakalnici. valo je 31 tekmovalcev i" * 4 Norvežani, 4 Avstrijci. ■ St lijani in 18 Jugoslovanov, "j kalnica je bila v zelo g stanju, nekoliko južen ^ ni sicer dovoljeval poln" j ne in je s tem seveda "3! na dolžino skokov. N® / skakalci so pokazali evojčj^ in si z lepimi in dolgimi ^ zasluženo priborili PrVitJ i* 3k presenetil kombinator 8^:' mesta v končni ocent. i)1 stilu premagal svoja ^ favorita za prvi dve Polda je imel «s!ab» dtt joP" tako Klančnik. Rogelj i*, V presenetil s svojim lep1 s' lom in močnim odrivom j :> je zasluženo plasiral ta Poldo. tu Rezultati mednarodm ^ rac v skokih na 80metfS* kalnici so naslednji. .^(jr'e' 1. Stenerscn Swerre ška) 220,5 točk (skoka ‘ ^ 80.5 m). 2. Hakonsen ..tf5, 219.5 (76, 74), 3. Kr$ * (Norv.) 217.5 (74.5, '•'.JjoJ' Schjelderup dr. Torle11 p0ioj veška) 214 (75, 73), ®. I* 21 ^ 73.5), 6. Rogelj Albin p 208.5 (71, 76), 7. FiHŽt? 5) M di (Jugosl.) 207 (74.5, $V\ Hoyseatter Leif (Nor ’ pj# (74, 69.5)’ 9. Groemin« *' ]> (Avstrija) 193 (71, .. ijl Klančnik Karel nS (68, 67.5), 11. n J1 1 (Jugosl.) 188.5 (70. 6t,'Wf i /A V*1., Iiadwiger Helmuth gdi, | 188.5 (66, 69.5), 13. Sl«”, , 1. (Jugosl.) 187.5 («7J Avsenek Slavko 187 (67. 67), 13j. ‘»L* Pietro (Italija) 184f (fj,M, . Trivella Aldo dtu •r. e*. n.-i Colle v 16 (65 65) 17. Da (Italija) 182.5 (6*. AdleSIČ (Jugosl.) 66.5) , i77, S ? 174. jl' Razboršek Ivan ,74, ,.j) Doujak (Avstrija) ,AVftr» Bernsteiner Rudi UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI, St. 6, lil, nad. - Telefon Stev. 93-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska St. 73-38 OGLASI- od 8.30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v širini 1 stolpca, trgovski 60, fmančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. -— Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega - ^gi Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.2.