I
Na svitlobo
dane


krajnske kraetijske družbe.
Tečaj \T.
srèdo 2. rozniga cveta 1847.
List
Novic za tište
pervim
5
Povabilo*
dne vam prihodnjiga mesca fmaliga serpana) se začne novo narocevanje
so
plačilo
za polovico tega leta odrajtali. Naj tedej za drugo polovico
posljejo naročivni denar še ta mesec
y
lvi
kako i
Je
ze znano
znese za
V
vsimi dokladami po pošti
gold.
m
15 krajcarjev, sicer pa
gold.
pošiljaiije Novic z
Ce lioče kdo vnovič
pristopiti, bo Novice ravno po ti ceni dobival; zamore pa tudi liste perve polovice tega leta po
oznanjeni cení
Vredništvo.
Solzíca Wovic
ranjcimu visokozaslužnimu gospodu
Balaiitu
Stanicu

goriškimu korarju i. t. d.
gorečimu podporniku družbe zoper terpinčenje žival
e zaviďmo ti sladkosti raja, Jo zasluži tvoja glava siva,
Vender mračna nas britkost obhaja Slišať, de te rahla perst pokriva.
?
V
Se cedí Za ljudi Kar nev
V #
pot in rôsa pregí
jekle
ko
Trudnim' sercu udari smèrtno rano!
Kómur serce, kakor tebi, bije:
„De bi vsaka stvarca srečna bila"
Mu solzica gorka lice oblije,
De ti luč življenja je ugasnila.
Vsjal človenosti si lepe klice, Vidil, de so berst obilno gnale, Gledal tù obétne njih cvetice: Sad ti unkràj groba bodo dale.
Dêblo usmiljenja bo raslo obširno V hlad sprejémalo ljudi, živali,
?
?
Ki bodo v zavetji njega mirno Pôzno tvoj spomin še blagovali.
n.
\ekaj nekterim tkaveam za pocltik
svojih statvah poslužvajo ; imajo jih namreč pod seboj za en konec v tla perbite, drugi konec pa je na šev za primi ali berdo takó zapet, de tkavc berdno zapetko tik nožniga palca ima.
Taka nepriročna priprava tkavcu veliko vzro kuje nepotrebniga truda in ga še pri delu za mar sikakšno péd platna primudi. Svetovati bi bilo takim terpinam, de bi si v svojih statvah napravili pod ložnike, kakoršnih se tkavci v večih krajih in tudi okoli Ponovi ča z veliko zadovoljnostjo poslužu jejo, in sicer po sledečim popisu. Tzemi, ako Ie na dva podložnika hoćeš, dvoje desk, in naj
bode
si e her na pol
tretji
čevelj
dolga in pol
četerti pale široka. Namesto de bi ti deski pod seboj na tla pripenjal, jih gibljivo pripni pred se
boj pod veliko vratilo kakih
paleov od tál v
zvez, ktera sklepa noge pod statvami; in sredi desk naredi rinčke, v ktere primi ali berdo zapneš.
Od rinčkov
gama
tlam
obutvi lahko
tište deskne konce proti sebi z no
, kar se tudi v nar terdnejši
zamoreš sleherni snutêk
godi, in tako
naj bo kakoršne baže in vpehanjem odpirati.
kolj hoče, z
9
majhnim trudarn
Ve skerbne Novice! ste marljivo češke ko lovrate južno-slovenskim predicam priporočevale
in tudi so že ene
pokazale, de
bistre so glave
9
y
in
de um jim je dan, ki so po češkim kolovratu si
domače tanjćice pripravile; zató
se nadjam, de
tudi
tkavcov ne boste zanemarle, temuć jim bratoljubno
Nekteri tkavci se pritožujejo, de jih, posebno s casam kak korišten poduk podelile.
če kako povoljnato prejo v delo osnujejo, včasi od tkanja takó noge zvečér bolé, de se jim jih skorej gibati ne poljubi. Taka se pa večidel tištim tkav
cam godi, kteri se napčno vredenih podložnikov v
Podgrivarski.
Ako zvezi nimas pri statvah, kamor bi podložnike pripel, si zamoreš lahko tako pripravo za podložnike omisliti ter
jo na tla pribiti,
Pasja stekljína.
(Dalje.)
Ventati psam to strašno bolezen, in jo Ijudćm
in živalim odverniti, so té le tri reći potrebne: per vic ovérati, de ne vstane stekljína ne med psmi, ne med drugo živalj o ; drugi ć, ako pa vstane, var vat i škode med ljudini in žival
mi; tretjic, popadenim in ugriznjenim jo ventati

deni jih v hlad, odpéhaj
-m -r	v .	t f •
drazi, ne jézi jih
se
?
potlej j
v vroćini in v velikim
gréli napôj
mrazu; po jezi jim ne brani piti; je pes prikljenjen, inu je to še bolj potrebno, sej tak je že tako ne
volj
« •
Pustí jih
11110
?
sila kol
ero
lom
p 1 e m e n u i t i, kadar se
Vróčih, pregrétih , potnih ne
: sta
111 1 « 1/ JL	1/ j i	jJVJ/UUL/IllIU 111 U^l 1/JIIJVill 111 J U T Kj 11
po vsih dozdaj nam znanih po moc kill
(levaj v prevelik hlad. Stariga psa daj ubiti^^H rec od vsake majhne stvarce rad steče. — Če tako s
de se ta neznana b o le zen med kterí steèe> vsaj dobra vést te 1)0 tolažila, de nisi
• ▼ 1 » i
jih
psmi ravnavš, ne boj se, de bi
stekli
ti pa

zdraviti in braniti
zdrave ne sir ja. — To troje doseći, naj se bo v po naukih natanjko ravtíal, ki mu jih bomo dali.
Bolezen je v začetku skrivna, ne čakajmo očitnih znaminj; sum nam bodi zadosti, de psa re ćemo stekljíga in ljudém silno nevarniga. Začuti
znaminja nad svojim psam, naj to reč
in naj vse po telí zapovedih
nic zamudil
Med neumnim polkám je vse polno vráž, praznih
ver in domišlikov, kaj vse pomaga in ovéra
. . i	1 - • I	1 i n I ' t	v \	•	•	-m	"!■
venta pasji stekli
?
in
Pa prazne inarnje in dozdevki
so
skušnja je ućila, de psi še tako žgani

kdo
berž pové
obre
zani, obsekani in ovarvani so le še liujši stekli

ker so měnili, de ne bodo nevarni
5
, in so jim zau
delà; će pa ne, bo kriv velike policajske pregrćhe
bo mogel vso storjeno škodo povraćevati.
?
pali. Taka prazna marnja je tudi psam gla
in
z razbelj
po zgati
železam ali pa s ključem sv. Uber
Stekijíno psam overati, je treba vediti
■■■■■■^H I ■■■ ■■ I, od
kod jo dobivajo. — Dosti reći imenujejo, de so jim krive stekle bolezni; pa nić se práv dobro ne vé. To vérno, de marsiktere stvari jim jo pripravljajo,
m
ta; rezati pse in jih skopsti; odsekati jim rep.
iti; perrézati jezik, in ga dergniti do
rano
^ — 7 j-----
kervaviga z ojstrim
• v•	' *	rn
dJ
?
de mu ćutne brado
m
pot nadeljujejo. Take so: dolg neprejenljiv mraz in po njem nagla vročína ; prevelika in pre doiga vroćina poleti, trud in vpéhanje, če pes nima prilike se vode napiti; taka se rada godi psaní prikljénjenim, ki jim ali nič ali premalo piti dajajo, de so prisiljeni svojo spušeno scavnico piti; léža
dolga lakota, gnjila pijača nar berž pa izvira pasja stekljína iz silne pregnane jeze in branit ve po plemenu hod iti. Zavoljo te branitve so psice zlasti rade stekle, psi pa, ki so zgonjeno psico
vićice posnamejo. Taka je le, de ne véš, ali bi se
s m ej al
5
ali
mu
rez ej obraćati,
kal neumám. In kaj se?
t	•	ti	1 ^ V i

to je
to je
mu jih je
?
jezik jezik
mu
ki tic
stvaril : mu te kiti
— se cerva o; moć jezik m u vz am ej o,
ne more jezika votliti
5
?
m
oli
y
de okati, in tedaj
se
tekiji no dobiva. Sej ste pametni
pozimi pod vročo pečjó;
iz mlake, iz gerde luže;
bote vi tem in takim abotam in marnj
ne
i
Neumno je tudi in silno nevarno, pse kadar
i i m kolam
imajo spoj, s polenam ali s kakim dru
ebi tepsti
?
m e r z 1
d
polit

nar
hitrejši in nar gotovši pomaga
vohali in lizali, pa odpodeni bili.
Pasjo stekijíno v začetku zádušiti je treba število psov pomanjšati, in nepotrebne pse zatreti. Če bo manj psov, bo tudi manj stekle kuge, manj ugriznjenih ljudi, manj ostékljene živine. Vsak naj
(Dalj
2.
Akoravno
Zvezđo§loije
(Dalje.)
, Tebi a moc zemlje.
sonea, lune in
druzih zvezd nič ne pod
se znebi nepotrebnih Iajavcov. Nepotrebne pse okrog pira, vender nikamor ne padejo; takó je tudi naša zemlja
létati pušati je prepovedano, konjač naj jih pobija; okoli in okoli čisto prosta, in brez vse podpore, ravno taka je s koristnimi psi, če hodijo brez kako reč na vse kraje z enomerno moejo in tudi
1	•	•	1	« . f 1	J	U	íTA È Y • «	« ^ .	V »	T	1	i	tl	-n V t
Nej
gori
grebenic, in se brez ovratnikov potepajo. S takim in doli vleeejo, za las se ne bo premaknila. Božja mo potépanjem najdejo priložnost se gristi in klati s drost je zvezde takó vstvarila, in jim tako moč dala
j
psmi žreti
?
lj u d í
n
pádati

po lakoti in žeji vse vprék de ena
drugo enakomerno vlečejo ali podpirajo; takó so
vse lokáti, in si steklo bolezen nakopavati. vse uterjene, nobena se ne more nikamor zavaliti
?
in
Pasji gospodar ne pazi nanj : ne ve, kaj poćenja. vsaka ostane, kamor jo je
Bo°-
r>
postavil.
Popadne, vjedne, skernobne pse naj priklepajo so domu potrebni, ali pa naj jih ubijejo.
5
ce
nih
hrana, strežba in oprava, de ne bodo kalamične
bolehali, naj bo taka le: Jesti jim dajaj zadosti ne vidimo; nebeški
čedne zdrave hrane; naj ne stradajo, de ne
Veliko je skritih, nevidnih, pa vender dobro známi vidimo železo proti kalamiti pomikati se;
(Magnetismus) pa, ki jo na-se vleče,
m o č i
močí
poje
dajo blata, nesnage in mercíne : zlasti poleti jim
tolše
ali kake smerduhe. Skerbi mu za čisto , hladno
pncjjoc
brez de bi
oginj
ga vidili; en
ali eléktro je v vsih rečeh
pogled,
ena besedica
ne dopušaj gnjile, smerdljíve kerví, mesá
y

vzge skriti moči
V
mladenea sercé, de je kaj; ali ni to po neki cisto
Zvezdno moč imenujejo učeni: težno
9
^ * * MW	V/ K/ um v/A V.I. Vt M V f	Ky tl. v 1 M	il * vi MJk tt/ V I O tf * JI I JL (i 11 I JL \J ^
zdravo vodo; žeje naj ne terpi, pomij in pa lugov naj ne pije. Škodvajo mu vse vréle, dišávne
moc. Ce denes v eno
vagno
kupo 5 funtov s vinca
?
v
drugo
tudi ravno toliko funtov,
vaga
bo stala, kakor
vro
de bi v nje kiipah nič nič teže ne bilo; nej bo v eni
če, huđe inprekisle jedi: kosti naj hrusta in gloda, kupi tavžent, ali sto milijonov centov, in v
drugi
ravno
kost mu nar bolj tekne. Cédi ga, česaj, čehaj, peri, toliko kopaj, ostrizi kocaste vsaj dvakrat v létu
vodo jih
?
bo
vaga
tudi stala
i
poglej! taka je pri zvez
j
in v
dah

vsaka zmed njih ima svojo tezo proti vsim drugim;
goni
Pasjico jim pogostama očédi torej ostane vsaka, kjer mora po svoji tezi biti.
in z novo slamo nastéljaj. Pozimi naj bodo v toplim hlevu na snažni slami, varni pred rnrazam, močo težni moči vse bližnje
1 ^	^»AHUIU oiuiiii * T 1*1 ni piV/VA lili (l/JUIlI ^ lil V11/	tv/iiii iii^vi
in vetram ; daj jim dovelj čiste vode, in poskerbi, nje in nikamor pasti.
de jim ne zmerzuje, in de se jim zmerznjena ne
reci
Vsaka zvezda in tedaj tudi zemlja vleče po svoji
na-se; torej nemore nič iz
150 funtov in če hočeš
berž te bo z močjo
Ce vagaš
poskočivši od zemlje odtergati
se

zmenja. Ne pušaj jih ležati pod zakurjeno pečjo, 150 funtov nazaj na-se potegnila. Vsa teža je le zem-
na-se vleče. Kakor vleče
r e čí
" w \J	f	%J #1	1	7	f	J
ne z glavo blizo ognja, ne sicer pri ognji, mož-	ljina moč, s ktero vse
gane jim vnéma ta reč. Poléti naj imajo obilno	zemlja tebe na-se, vleče ravno takó na unim kraji svetá hladne, ciste vode; ne goni jih, ne preženi jih z v Ameriki in povsod vse reci na-se, de nihce se ne
y
lovam, naj ne bodo na speklim soncu; so se pre
more od nje odtergati

nic iz nje pasti.
s? -
Vse zapopadke od gori in doli od više in niže, si le mi sami po svojih merah delamo; v Božjim lepim stvarjenji ni clo nič gori ne doli, ne više ne niže; kamor kažemo o poldne gori, ravno tje kažemo z roko o polnoči doli; zakaj zemlja se v slednjih 24 urah po enkrat okoli in okoli oberne; kar je tedej o poldne ravno gori na verhu pod soncam, pride čez 12 ur, tedaj o polnoči ravno od spodej nasproti sonca.
3. Noc in dan.
Kér je zemlja krogla, in kér je le eno sonce — saj od dveh neste mende še slišali? — — ni mogoče drugači, kakor de jo sončna svetloba le od ene straní in sicer polovico krogle razsvetïjuje; polovica krogle ali zemlje je tedej vselej světla in polovica tamna; kér se pa v 24 urah okoli oberne takó , de pride vselej enaki kraj sveta in ob enakim času ravno pod sonce, kar pol-dan imenujemo, je očitno, de imamo na zemlji v 24 urah vselej enkrat dan in enkrat noč.
Zemljokrogla se verti od večera proti jutru; sonce se nam prikaže zjutrej od izhóda; zemlja se berž naprej verti, dokler ne pridemo s svojim krajem naravnost ali navpik pod-nje; takrat je pol dan; zemlja se verti naprej in na večer zgubivamo sonce iz svojih očí, kér se naprej v tamo pomaknemo. Vsi kraji, ki ležé od nas naravnost proti severju in jugu, imajo ob enakim času z nami poldan in polnoč. Vsi kraji, kteri ležé od nas bolj proti izhódu , imajo pred od nas jutru, poldne, večer in polnoč; vsi kraji pa in dežele, ki ležé od nas bolj proti zahodu, imajo kasneje od nas jutro, poldne, véčer i. t. d. VRadgóni je pred poldne kot v Celji; v Celji pred ko v Celo v eu; v Celovcu pred ko v Milanu. V Petroburgu, kjer ruski car stanuje, je za celo uro — tedej za 24 del okroža svetá pred jutro ali poldne, kot v Parizu, kjer francoski kralj svoj se-dež imá.
Mislimo si, ako bi kdo šel od nas naravnost proti sončnimu izhodu, in de bi peš in počasi četertino okrožleja svetá do 15. kimovca 1851. leta dokončal ; bo na ta dan — kadar bi pri nas poldan bil — pri njem in v tistih jutrovih deželah, kjer bi se zne-šel, ravno šest po poldne— ali večer; — če bi pa bil berže popotoval, de bi bil do 15. kimovca 1851. léta že dve če ter ti ni okrožleja sveta přešel; takó bi bila na enaki 15. kimovca 1851 — kadar bi bil pri nas poldan — pri njem in v njegovih novih kraj ih ravno polnoč med 15. in 16. dnévam kimovca; postavimo zdaj, de bi se bil v barki berž vozil, in de bi bil do imenovaniga dne tri če ter ti ne okroža svetá za sabo imel, takó, kadar bi bil pri nas poldan 15. kimovca, bi pri njem — to je v Ameriki, ali blizo nje — šesta ura v jutro 16. kimovca 1851 bila, in ko bi se še hitreje vozil, de bi přišel nazaj do nas in sicer do 15. kimovca 1851 o poldne, bi njemu bil 16. kimovca 1851; on ima tedej en dan več v številu od nas, ki je proti izhodu okoli svetá šel; tišti pa, ki bi se bil na pot okoli svetá proti večeru obernil, in od jutra nazaj přišel, bi iz enacih
vzrokov na 15. kimovca 1851 le 14. kimovca, tedej en dan menj od nas v številu imel.
Te gole resnice, in de je svet res krogla, spriču-jejo tudi vsi tišti, ki so v barkah že okoli in okoli te krogle prišli. Mágelan je bil pervi, ki se je bil 1519. léta na tako pot podal, in jo v tréh létih srečno dokončal. Nastopnikov je imel že veliko, takó, de današnji dan ni to nič več posebniga. Angleži so od 80 lét doli slavniga Ko oka trikrat na tako pot okoli svetá poslali; vselej je k temu potřeboval po 3 léta; na poslednji poti so ga divjaki unikraj Amerike na nekim otoku ubili in berž snědli. Ruski car je po dokončani francoski vojski
že dvakrat barke na tako pot poslal. Po tacih potih se
je za vse dežele in otoke po morjih zvedlo tako, de ga nimajo več upanja kakili novih dežel sred morja najti.
Misliti si moramo — pa le misliti — kakor de bi zemlja na podvózi med dvěma tečajama od večera do jutra vertela Se; ta podvoz je nekoliko nagnjena, tó je proti severju malo vzdignjena , proti jugu pa ponižana. Severní tečaj naše zemlje je obernjen na pervo zvezdo v ojesu maliga vozá; torej se ta zvezda nič ne premika, vidil jo boš na večer in v jutru, pozimi in poleti, in vselej na enakim mestu; vse druge se verté, ta pa clo nič ne. Počutki nas večkrat goljufajo ; kakor se eni-mu zdí, ki se v čolniču sede' po neki tihi reki pelje, — de hiše, drevje, trava plešejo in proč od njega bežć, med tem, ki vse to na mestu ostane, in le on s coîni-čem běží : ravno takó mislimo tudi mi, de sonce in zvézde naprej tekó in zad gredó, kér vse na svojih mestih ostajajo, in le mi se s svojo zemljo vertimo ; zmirej na mestu obstoječa zvezda v ojésu maliga vozá nam to resnico popolnama spričuje. —
(Dalje sledí.)
Velki zlior
c. k. Ljubljanske kmetijske družbe 20. dan véliciga
travna.	-
(Dalje.)
Vernímo se v dvoráno krajnskih deželnih stanov nazaj, kjer je velki zbor kmetijske družbe bil, kteri se je tudi obertniska družba pridružila.
Pomenki zbora so se začeli z oznanilam vsih tistih reci, ki se sploh med opravila družbniga odborništva štejejo, in ktere so ali že dokončani opravki, ali pa taki, ki jih odborništvo družbi še le svetuje, de bi se storile; kér sicer brez dovoljenja velkiga zbora nimajo nobene veljavnosti. Dohtar Bleiweis, tajnik c. k. kmetijske družbe, je 12 tacih reci v imenu družbniga odborništva velkimu zboru na znanje dal. Pervič je govori! od lanjske sadne razstave, ktera seje, kakor naši bravci že vedó, dobro obnesla in ki je tudi veliko upanja dala, de se bo letašnja še boljši skazala, zakaj do bi ček, ki ga bo sčasama Krajnska sadjoreja, pa tudi sa dj or ej ci od tacih razstav imeli, je takó očiten, de ga sleherni člověk lahko zapopade. Očitne razstave kmetijskih pridelkov in rokodelskih iz-delkov so poterjeni nar boljši pripomočki, de kmetijstvo in rokodelstvo veselo naprej hiti, kér eno in drugo se le boljša in povzdiguje po izgled ih, ki so boljši in gotovši spodbadki, kakor nar lepši besede in opomini. Kar prihodnje sadne razstave v Ljubljani vtiče, je bilo sklenjeno, de bi po izgledu naše ljube sestre v Celjovcu — Koroške kmetijske družbe — tudi naše razstave takóle napravili: Eden poglavniših namenov sadne razstave je vse domaće plemén a sadja in njih imena zvediti; kér pa nektere pleména popřej, dozorijo, naj bi sadjorejniki ali po nam est nik ih kmetijske družbe, ki so po vsih kantonih postavljeni, ali pa naravnost v pisarnico kmetijske družbe v Ljubljano, od mesca do mesca dozoreno sadje z im en i vred na ogled pošiljali, se vé de od vsaciga pleména le toliko, kolikor je za spoznanje potreba, od hrušk in jabelk po 2 ali k večimu po 3. Odborništvo si bo vse zapisalo, v Novicah oznanilo in vsaciga, kterimu je za sadjorejo kaj mar, povabilo, de naj pride poslano sadje gledat. V jeseni bopavelika sadna razstava, kakor je lani bila. Nadjamo se, de bomo po ti poti naš namen práv lahko dosegli, če nas bojo le Krajnski sadjorejniki prijazno podpirali in nam svojih pridelkov vsaki mesec na ogled pošiljali. Udje kmetijske družbe in pa bravci Novic se bojo gotovo z nami sklenili, de bomo z združeno pomočjo občnoko-ristni namen dosegli!	(Dalje sledi.)
Slovesnost v Cel ji.
igrale

ljudstvo sto in sto
glasno
??
Vivat" vpilo
mu
skill
Dnevi od 15. do 18. velikiga travna bodo v Celj
nar imenitnišimi na
zika svoje
sog
lasj
daleč okoli
razlegala.
\
je bilo
dogodivšinah med
véke ostali. veselo, in vsega, nadjamo se, je bil sam
Bog vesel
Milostljivi knez in škof gosp.
gosp
Anton Martin
V torek zjutrej (18. dan) so milostljivi knez med
so se v saboto večer, 15. dan preteceniga mesca kmalo po petih od Nove cerkve pridši Celjskimumesticu približali.
zbranim ljudstvam svoje Celj bodo celimu kraju ^
edno v blagim spominu
apustili ; ti dnev
ostali.
pa
Mogoćen glas velikih topov je Njih prihod oznanil. Kmalo so vsi zvonovi v Celji in okoli Celja veselo peli. Celo mćsto je bilo na nogah, zunaj Celja pri cerkvici sv.
Maksimiljana zbrano, serčno ljubljeniga višiga pastirja spodobno sprejeti.'Sprejetva je bila ravno tako slovesná kakor serena: saj so bili od vsih zaželjeni Oče so med svoje ljubljene prišli.
Po slavljenje*
Presvitli Cesar Ferdinand so po viksim sklepu od
travna dozdanjiga poglavarja ilirske dežele
17. velikiga
?
ki
gosp. barona JožefaWeingartna, za kancelarja pri c. k. vikši dvorni gosposki na Dunaji izvolili.
Drugi dan, odločen za posvećenje noviga opata
gosp. Matíja Vodu šek a je bil zopet dan
selj a za nikdar ni vidilo.
mnoge
in
mnoge.
Kaj
takiga
V
se
Prečastitiga kneza-škofa
svetiga ve-Celje mende
v vsi krasôti
znanilo novih bukev.
Te bukve, ki se jim pravi: „Serce ali spozna
cio veskiga
nje in zbolisanje božji tempelj ali pa hudičev
sercá, ktero je ali
èkofoviga kinča so obdali še trije veličastni gospodje s oznanovavec svete vere
i
tr <5
berlog" so častitljivi
ospod Andrej Skôpec iz
skotovi mi kapam i: precast iti gosp. dohtar Janez Krauss, Amerike v nemškim jeziku svojim perjatlam v Ter
v spomin poslali, in s temi besedami perporočili :
. in
Štajarskiga vladařstva c. k. svetovavec in infulirani prošt,
zbranih duhovnov in deželskih gospodov, nekdanji
v , v
zie
mnogih
profesor in rector
ma gn i fi eu s
na Graškim velikim
uči
Berite in premišljujte, spet in spet berite
•	na-se obraćajte! V resnici so te bukve tako lepe,
lištvi, in pa prečastita gospoda stolni prošt in stolni	de se jih člověk skorej ne more naveličati brati, temuč
tehant. Po opravilu, pri kterim so gospod opat vso	če jih večkrat bere, lepši se mu zdé. Zavolj njih po-
obrobo opata iz rok škofa přejeli, so tudi oni s škofovo	sebne lepote ali božjiga duha, kteri se iz njih glasi,
kapo kneza v opatijo spremili. To opravilo, ki je bilo	8mo jih na Krajnsko predjali, in akoravno upamo. de
zopet živa priča čez posvetne modrosti svete cerkve
?
ni
nobeniga
bo Krajncam ali sploh Sloven cam z njimi tolikanj bolj
serca pustilo neginjeniga. In de je bilo vstreženo, kér dozdaj v Krajnskim jeziku še nismo iméli
sveto veselje popolno, so milostljivi skof svoj pastirski tacih bukev, iz kterih bi se
glas
kér so imeli duhovne otroke
nemškiga
in slo
mogel notranji clovek
prav
venskiga jezika okoli sebe, v obojim, narpoprej v slovenskim in potém v nemškim povzdignili, in vse z velikim veseljem napolnili. Cez tri ure je celo opravilo terpélo
prehitro minilo, tako je bilo človeš

še
vsakimu
kimu sercu primérjeno. De je h ecli lepoti verla cerkv »na obroba, ki so jo večleini oskerbnik Celjske fare častiti
Plaskan Mihael oskerbeli, in pa pričijočnost
spoznati : smo verh tega se takó naredili, de vsak, kteri te bukve kupi, s tem tudi svéto véro v Ameriki raz širiti pomaga; kér vse, kar se per njih perdobí se bo misijonarjam ali oznanovavcam svéte vére v
?
Ameriko poslalo, de bi
môgli
z véčimi
perpomočki luč
svéte vére nekoliko delj v tište kraje nest/, kjer dozdaj
v strašni dušni temi peklénski duh kraljuje.
Is teh
gosp
Magorodniga gosp. kresijskiga poglavarja, An tona S chïi- v daljnih krajih sveta.
bukev tudi vsak vidi, kako lepo branje imajo ljudjé tudi
r e r j a,
zlahtniga
uradniki. mestnim
pripomogla,
W a 1 d h e i m a z vsimi kresijskimi gg
odborništvam mnogo
poglavarjem in
se vé de.
K obedi so bili vsi imenovani gospodje z mnogimi
duhovnimi, za vsi m 80 oséb okoli milostljiviga škofa in novo posvečeniga gosp. opata v opatíi zbrani.
V pondeljek il 7. dan p. m.) se je podělil zakra- temu treba
De pa vsakteri svoje sercé z vsimi njegovimi nagibi ložej pràv spozná ter v spominu ohrani, in kér clovek le po pravim spoznanji zadobi svoje nar srečno premagati, in svoje serce očistiti, kar je podloga
za časno in véčno življenje: je vse, kar je k
nevarniši
samiga sebe od Boga moč iz serca izvirajoče skušnjave
vse
sréče
ment sv. firme , narpervic v nemški cerkvi za méstne
j
tukej v desetih zjasnjenih ali razloženih
nemske otroke, in potem v farni cerkvi za slovenske obletéla ko bo vidil
i	1	»	S^J -mm m	*	ě-ttá-r AAJB	^vi • . «	-	- .	/
podobšinah pred oči postavljeno; nekteriga bo sveta groza
otroke iz Celjske in bližnjih sosesk Celjske tehantije. teh bukvah molitve sv. maše
kaj ima v sercu.
Tudi so v
?
Starišem, bôtram in otrokam so milostljivi vikši pastir v nemški cerkvi po nemško, v farni po slovensko rezno pa vse ljudomilo v pridigi vsakimu umljivi dolžnosti na serce navezali, ki jih zavoljo zakramenta sv. firme pie-vzamejo. Nobeno oko ni ostalo «uho, nobeno serce mende ne brez dobrih sklepov.
Za toliko veselja, ki so ga milostljivi škof svojim
tudi
?
spovedi, sv. obhajila
?
molitve, litanije, sv. pésmi in še posébno branje in premišljevanje za vsak dan in praznik svétih
druge
casov
celiga
léta.
Cena
nezvezane brez naméčka
po 25 kr., terdo zvézane z vtikalam 40 kr., z usnjatim
herbtam 45 kr., v
usnji
55 kr. in v zlati obrézi 1
gold.
35 kr. Per gosp. Leop. Kr em zar ji pod Tranco Nr. 168.
ljubljenim Celjanam naredili, so tudi oveseljeni nasprotno hvaležnost skazati si brez prenéha prizadevali. Muzika,
strél, vse spodobno obnašanje je vseskozite tri dni priča bilo, kako srečne de se Celjani štejejo, svojiga nekda-njiga ljubljeniga fa jmoštra ko škofa v svojim ozidji imeti. Poslednji večer (17. d. p. m.) pa veselje nobene mere več ni imélo. Mésto je bilo razsvetljeno, na ličnim hribeu sv. Miklavža nad Celjem opatíi nasproti se je oskerbel verli krés iz sto in sto světil, ki je v lepi zlogi plameníte pismene „ VIVAT ANT ONI VS" v opati-
v město in daljne kraje veličastno žaril; med tem
Véitmí kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
29. Velikiga
travna. ffold.
Krajnju
25. Vélikiga travna.
irold.
J°
" 7	--J "	----J" ----------- «---- ? "*VW
de so topovi třeskali, iz plamenitiga napisa vseskozi
kviško švigali, mile zvezdice okoli
mogocni ognjeni
šupi
mernik Pšenice domaće ♦
> banaške
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Ječmena........
Prosa..........
Ajde...........
Ovsa...........
Vrednik Dr, Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani