299. Številka. V Ljubljeni, f soboto 30. oktobra I9Z0. LIH. leto lENSKI kanja vanJt dan popoldne, fanrsesnal ne£elte tn praznine. Inseatl: Pmrtor I ml m X S4 za male oglase do 27 m/*t vili ne 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski in uradni oglasi ! mm K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitnc ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. Cprtvnl&tvo „81ov. Naroda1* in „Narodna TIskarna" nlioa it 5, nritlićno. — Tele'oo št 304. dnaflova vol|a o „Slovenski Narod4 o Jn«e«lavtU. j celoletno naaca, plačan . K 18fr- polletno ....... „ 90"— 3 me*ečno. ....... 45*— i - ........ is- LiaoHaai In po poeti i celoletno......K14*— polletno....... „120 — 3 mesečno 60-— 20-— Prt morebitnem poviSanj j se ima datjSa naročnina doplačati. Novi naroCniki na; poiMeio v orvić naroCnino vedno TOnr**1 po oakasaid. Ma sam i nismem naroČila brez ooslaive dennrta se ne moremo ozirati. BSTUaPTI- ■ i um* i I iT '-gJaSaMS m M M Uredništvo »Slov. Narode" Enaflova nllca it 9, L nadatreple. Telefon slav. 34. le podpisane tat Itnkopisov ne vrata. Posameins itevilka velia 1 krono. Po*tnlwa platana v gotovini. da Obleliilca svobode. Drugo obletnico narodnega osvo-bojenja praznujenK) v času volitev za ustavotvorno skupščino, ki bo potožila trdne temelje naši mladi državi. Velik je ta čas in težke so naloge, ki čakajo vse nas v bodočnosti. Dve leti svobode je za nami. Dovolj časa, da je lahko vsak razmišljal o preteklosti in si začrtal pota v bodočnosti. Kdor ima odprte oči, ta vidi danes jasno cilj, za katerim mora hoditi slovenski del našega naroda. Kdor ima razum v glavi in srce na pravem mestu, ta vidi. da nam je eno pred vsem potrebno, da visoko dvignemo prapor narodne in državne edinosti. Naš smoter bodi: zasigu-ranje enotne jugoslovanske države pod žezlom narodne dinastije Kara* gjorgjevićev. Naši ideali, ki so vodili v dobi suženjstva naše delo za osvobojenje in ujedinjenje celokupnega jugoslovenskega naroda, mora* jo postati realnost, se morajo spremeniti v kri in meso. Da na dosežemo to, da zgradimo silno in mogočno Jugoslavijo, H ie ne bodo ^o^te razrušiti niti pekla ognjene sile, je nam potrebno prav tako smotreno In po-žrtvbvafno delo, kakor je nam bflo potrebno preje, ko smo zlagali kamenček na kamenček za zgradbo našega osvobojenja in ujedinjenja. Ni še izveden naš naravni pro-gram. Odprto ie še jadransko vprašanje in koroški plebiscit je nam zadal perečo rano na našem narodnem telesu. Uveljaviti je nam treba še U dve točk? našega programa. Kako drugače, kakor z neumornim delom in z jekleno vstrainostjo. ki prestavna gore. V tej smeri vodi pot k velik! in srečni bodočnosti. Osvobojenje je Šele prvi korak k popolni osamosvojitvi. Dokler smo tavali v temi rob-stva. smo gledal? kakor Izraelci v obljubljeno deželo, ne vedoč. da li se kdaj uresničijo naši ideali in naše hrepenenje. Ko so padle verige, smo bili ob prvem cilju. Jugoslovenska ideja se je uresničila, a kje je nien zadnii cilj. da ustvarimo Jugoslavijo močno in i silno, zatočišče prijateljev, strah in j trepet sovražnikov? Ta končni smoter moremo uživotvoriti samo z delom, z realno politiko. Po našem osvobojenju, ki je posledica sija inih zmag srbske vojske rn akt revolucijonarne narodne sile, je dobila naša politika popolnoma nove smeri. Revolucionarno delovanje se mora umakniti evoluciji narodne sile. Doslej smo rušili, odslej moramo s podvojeno vnemo in silo graditi. Plemenska in pokrajinska gesla naj ostanejo ob strani, kot zvezda vodnica noi ram ■ vsem lebdi pred očmi aksiom državnega in narodnega edinstva. V tem oziru ne smemo poznati kompromisov. Vsaka separatistična r 1"1 na naj Ima še tako jugosloveusVo ime. je korak nazaj v suženjstvo. Slovenstvo, hrvatsvo. srbstvo naj i°ra samo podrejeno vlogo pri polaganju temeljev naše skupne države, vogelni kamen bodi iugoslovenstvo. Nevredni bi bili svoje svobode, ako bf v času nacijonalnega ujedmienja cepili svoje narodne moči v škodo ju-goslovenstva. Naš troimeni narod, ki je danes dve leti razrušil habsburško monarh iio in slovesno prisegel na zastavo jugoslovenske svobode, ne sm» pozabiti, da bo njegova svoboda Te teda? popolna, ako se bo zavedal svolih dolžnosti napram edinstveni državi in celokupnemu narodu. Blagor države mora biti naivišji zakon naše politike. Edinstvo je sila. ki uničuje, kar je v nasprotju s končnim ciljem našega političnega hotenja. In ia končni cilj je velika in močna Jugoslavija. Jugoslavija n? Še danes niti mogočna, niti docela ujedinjena. Po naši krivdi! Spoznajmo to in poboljšajmo se! Ko pride potem tretja obletnica, bomo že z mirnim srcem lahko zrli v bodočnost, ki je danes še mrkla in temna! Pismo iz flustriie. Kdor nekoliko globlje pogleda v življenje, kmalu zapazi, da je prebivalstvo utrujeno, Zelo malo interesa kaže za javno življenje. Revnejšim in do TrcČnfrn čr>:\\Ijaftf m je glavna skrb, da se prerinejo skozi življenje. Kruh je škandalozen, moke dodeljene dosti premalo, pod roko stane pa kg okoli 50 K. Jajca so že sedaj po 9 K in krompir 8 do 9 K en kg. Celo oni grižljaj mesa, ki ga dele vsake redke čase, stane preko 60 K. Kmetu se god! dobro kakor povsod. Po mestih špekulira vse, kar je malo bolj zbrilitano. Kamor prideš, se zabavajo o valuti, špekulirajo pa značilno sedaj vsi na nadanle krone. Za eno krono se rlo-b? v Švici poldragi santim. Če sploh dobi kupea. Pred avstrijsko krono vse beži in kupuje makari somalsko valuto. Ljudje vidijo, da se papirnat denar množi kakor kuga. Hlizu 24 milijard bankovcev imajo. Vsako minuto se tiska cele skladovnice kron. Obetom, da jim antanta pomaga in da uvede nove bankovce z zlato podlago, ne verjamejo prav. Socialistov so bili že naveličani, in so volili za klerikalce tud> taki, ki jim je vera za gorami. Monarhistič-no gibanje narašča. Agitacija je tiha in zistematična, pa v danili razmerah precej lahka. Na diu^i strani smešijo Habsburžane protimonarhi-sti. Po Dunaju se je vozil v izvošce-kn nemoteno možakar, ki je bi! maskiran za Franca Jožefa in je počasi pil iz velike buteljke,, žganje. Na stenah se vidijo najrazličnejši groteskni lepaki iz časa velikega volilnega boja. V velikem sta bili dve smeri, socialistična in klerikalna. Nemško nacionalne in podobne stranke itak niso prišle resno v po-štev. Socialisti so pravzaprav veseli, da so se odkrižali odgovornosti vlade. Republikanci niso brez strahu pred Karlom. Tudi velikonemška stranka vodi odločno protiagitadjo proti Habsburžanom, čijih agemje so postali predrznejši. V Gradcu iz-haia list »Der Republikaner«, ki je jako drastičen. Uredniki morajo mnogo od Tovora dajati pred sodni-jo. Zmagoslavnim krščanskim *o-eia!:stom je zadnjo soboto čiankar te^a tednika predlagal novo devizo* »Viribus svphilitis«. Takozvani »der dumme Ker!« pa le verjame počasi na staro cesarsko slavo. Med krščanskimi socialisti sta dve struji, ena je odločno habsburžanska. Gledališča in kini so polni, dasi je drago gledališče in kino. Zabavni davek za kfno je občinen. Pri sedežu za 18 K ie plačati še 7 K davka. V prvih vrstah v gledališču ni sedeti. Novi bogataši se obnašajo škandalozno in nepopisno neokusno. Pred predstavo cmoka jo jedoč svoje obložene kruhke. Med predstavo, zlasti če je temnejše v hiši, se posvečajo ti sladostrastni Kravopasi aktivno z rokami svojim »družicam«. Na prednjih sedežih je videti malo boljših in res omikanih ljudi. Ti se zadovolje s skromnimi prostorčki visoko gori ali daleč zadaj. Življenje je težko. Kdor more, si dobi postransk'* zaslužek. Za postranski zaslužek mu je potem več ne fpr fe od n#(rV*f Tz družbe zafrkhivih pri?aff*l'ev pobegnil domov, se ni bil več gem'l Iz h'Še. Slišal je vedno le roganie rokavičarievo in kro;ač°vo: »Ti si ?orž Danden — Jur Tepec!« — ter le čakal, kdaj se ^dpro duri ter mu veli straža: »Haidi v i^čo!« ^pna mu je pobegnila k tašči v Novo m^sto in nikocar ni imel. da bi nm kuhal. A v cnstilnn s*« ni upal več. Zadme Vrušne skorie ie nozobal. ootem pa je stradal, da se ie krivil od lakote. V posteli se ie zaril. s^u?al spati, a skrb in strah mu nista dopustila, da bi vsaj za kratko uro zatisuil oči. Sase> ca je izdal. Zmotil se ie sicer v nie-^oveni priimku in imenu, toda kar sta Kavčič »n Dominik u^amla nevede, razkrije oblast nedvomno Čim preie in tem resneje. Tzg*mllen le! Kdo ve. Vai vse se ie o niem nalagal *ase>. da reši sebe! Vso krivdo ie menda zvalil nani. V? se ne ho moir^i za»wj»*af1 W ki mu ne bo nhVe verfet d* je čisto nedolžen. Kaf store! ž m?m? Tzšibaio ga. z^nro v alt pa celo obsodilo na vislice? Oh. vojna ie. in general Bemadotte ie zarrozfl smrt vsaVo-mur. ki se nr^oT'**! nroti varnost* im^^a aT» *ensVe ča^t" On Dane\ na \* r***i£no Vriv. da «> bMa n»n;»<**na Ni oronana Valanka. in kaVo* ^aseVla. po*Meio Franjo*? tud* nWa v emrt. Da. da. resnico je povedal dr. Reoič: »Francoz fe zmerom mož beseda: kar obljubi in zažuga. vselej i7oolni, pa če bi se imel zato tudi ves svet nodretir« — »Razboinikov pajdaš t« ie delat KozVvčar *n z razbojniki postopajo Francoz« ^akor s steklimi osi. Dol^ntrainih pre'skav. ^astiševam" zagovorov^ in nrizivov kar nič ne oozna*o. Niti s Vrab'^m. pt^miči in paivKilnu ^osno^i iih niso noznali. Tu te kar oocrsbilo za ovratnik in nredno se dobro zaveš, ti že 1^2* "'lava v naročju ali na H š?n*» ieziV do popka! »Uteci'« se je snomnil v mraku. Tn snlazi* se ie do tirnih vrat. Teda* na ie zaslišal beričev boben »n ko ie nosluhnil. rrm ie Priletelo nn nho: y>7.^rz Danden . . . 2rrž Danden!« Tn drerptatoč ie stekel nazaj v sobo. se za-W«Mn|. bnliil pred se In čakal ... A čakal ie Še naslednji dan. stokal od bolesti in lakote, skrbi in vroze. t^da iz hiše se ni uoal več. Kakor odr^*en?1c. se mu ie zdel Kozlevčar. Vo ie stopt nr^d nnlnor^o v ni^ovo sobo. fn toliko da mu ni n»kef: »Oh. raka'* trtofU nHšli že nr>nrH!« A od slabosti se ie mogel !« še razjokati .. . Kai je bito notem? Na stražnic? so *ra za-sfl^aH. zamsah' zanisn»k in ga žanri? Vse ie povedal no reanici. ničesar ni zatajil, ničesar olepšal: »Pilana sva bila. Stražo pilana! Niti ne vem. kako sva za*!a v Pradl*e>. Kar naenkrat sva stala n^*»d olrnotn n*ke n?5e... Če hI me na mest" wbW. bi vam takrat he znal novedatt. kje sva in v čegavo hišo gledava. A tam v sobi sva videla mlado žensko, ki se je slačila. In šasćr je planil v duri ... slišal sem Ic še ženskin krik . . . nato sem bežal domov.,.« Grozna je bila tista noč v ječ!. Na goliti deskah sedeč ie dolgo ihtel. nato ie utrujen zadremal. A hipoma se ie prebudil, kakor blazen ostrme! v t<*mo hi zaihtel znova. Naenkrat na se je domislil* Kozlevčar miu je povedal: »Dr. Replč in Kalanka sta priči U Dr. Repič m Ka-lanka sta ga torej izročila pravici v pest! Zaradi njiju mora trpeti to sramoto in zaradi niiiit bo moral poginiti. Zakaj sta ga ovadila? Centu nista molčala, če sta že vedela resnico? In besen ie begal po leči gor In dol ter se vpraševal: Zakaj, čemu? Ka? sem vama storil? 7a Boga. kako sta me mogla izdati? KaJanke niti ne pozna In dr. Repiču ie vendar izkazoval vselej vso čast. ki gre takemu gospodu. S čim se lima ie vendar zameril? Ali res veriameta. da ie on kriv šasčrjeve lopovščine? Pa če ver-Jameta. zakai nista orf*la k nJemu, da jima razloži kakšna ie resnica? O. prokleta neusmilleneža! Dr. Repič tn Kalanka «ra izročita krvutVorn. hi nikogar ni mt svetu, ki bi ra branil tn rešil. fn še sedai, ko fe stopa! po temnih stopnicah starega »lontovža«. se ie vpraševal vedno in v*dno: Zakai moram umreti? Zakai sta me izdala Kalanka in dr. Reoič? — Ničesar dru, oreca ni videl ne slišal, ne raznmel več. kakor vodno rerm^Ual le isto: čemu? Zakaj prav dr. Repič ki Kalanka? 2. stran. .SLOVENSKI NAKUL>\ dne 30. oktobra lS**u. •24$. ste*. „ ra. zato Francija povsod favorizira ti dve državi na škodo posebno Jugoslaviji. Tudi Habsburgovci niso za entento več strašilo kakor so bili. V Avstriji so vsi krščanski socijalci. vsi kmetje, vsi bivši oficirji, velik del inteligence in vsa aristokracija črno-žolti. za republiko samo socijalni demokrati in del inteligence, del uradnikov, profesorjev, učiteljev. In vsi ti črno-žolti delajo skupno s Madžari za vpostavitev stare dinastije. Treba Je le živeti na Dunaju, pa se vidi vse. Ententa jemlje Nemcem v rafhu še vedno živino, premog, surovine, industrijske proizvode, kratko, uničiti hoče za vedno nevarne sosede. Avstrija pa berači In berači kakor nihče in dobi skoraj vse. kar hoče. Reparacijska komisija na Dunaju dela v interesu Avstrije, ne pa drugih držav, kakor bi morala. Treba Je Imeti le odprte oči in čitati različne časopise, pa se vid! marsikaj, kar nam bo delalo še mnogo skrbi. V. K. Politične = Shod zaupnikov JDS. Včeraj dne 28. tm. ob 9. dopoldne je bil sklican ahoh zaupnikov JDS. za okrožje Kranj sko, da se posvetuje o kandidatni listi. Shod se je vršil v sejni dvorani Mestnega magistrata ob udeležbi zastopnikov skoro vseh krajevnih organizacij v deželi. Shod zaupnikov je imenom strankinega načelstva otvoril dr. Pest o t n i k. Za njim je dr. Žerjav kot nositelj liste izvajal strankin Drogram. Predvsem je povdarjal, knko je vspričo dejstva, da je ljudstvo obrnilo hrbet duhovščini. potror.no. da pride v konstitu-anto tudi zastopstvo čiste napredne misli. JDS. je doslej v začasnem parlamentu dosegla štiri velike uspehe: 1) volitve v konstitunnto že tekom te jeseni; 2.) razširila in vrnila je idejo ag-rarne reforme ter jo v novem oziru izvedla; 3.) odpravila je politiko rekvi-sicij in 4.) odnravila je izvoznice t^r onemogočila ustanovitev nove izvozne centrale, takozvane >Središnje zadruge«. Govornik je dalje našteval zasluge JDS za kmeta in obrtnika na Kranjskem. Zaključil je z Izjavo, da stranka a tako proteklostjo ne more odstopiti s političnega pozorišča- Inteligenca je sicer mnogo grešila, a vendar je za javno delo neizogibno potrebna. Zastopniki posamnih krajevnih organizacij so na to predložili sklepe glede kandidatur. Vsi kandidati so bili soglasno sprejeti. Listo vodi dr. Žerjav, drugi kandidat je zaunnik obrtništva, na listi so dnlje zaupniki kmetov, trgovcev, obrtnikov iz vseh delov Kranjske. Lista se razglasi v prihodnjih dneh. = Krajevne organizacije m poHtlčna društva JDS Imalo svoj sestanek v petek, dne 29. oktobra ob 6. url zvečer na T1 Lavo-ratore« z dne 14. tm. prinaša velezani-mivo brzojavko z Dunaja od 13. oktobra. V tej brzojavki poroča, da je bilo glasovalnih upravičencev v plebiscitni coni 33.000 in da je glasovalo 90 odstotkov. Glasov pa je bilo oddanih več kot 40.000, torej 2500 več glasov kakor je sploh bilo glasovalcev. — Princ Bor-ghese in dr. Vi tale. ki tu tako hvali celovški dopisnik >Frankfurter Zeitun-ge«, bi to uganko mogla pojasniti. Da je ne bosta, je sicer sigurno, ker bi morala priznati dejanje, ki ni nič drugega, kakor najgrša sleparija, Ali naj primata ali ne. brzojavka v nam neprijaznem listu je tudi dokaz in sicer tako močan dokaz, da se more enkrat tudi laski princ zvaliti preko njega. = Velika demokratska skupščina. Zagreb, 28. oktobra. V Oornjem Dubrova se ?9 sesta'a včeraj velika skupščina prebivalstva iz ogulinske in karlov§ke okolice. Govorila sta bi vsi ban dr. Tomljeno/ič in Valerijan Priblčevlč. Dr. Tomljenovič je ob splošnem odobravanju razvijal načela demokratske stranke, narodne sloge In edinstvene države. Valerijan Prfbičevlč, Id ga Je občinstvo kot znanega narodnega bo-rlte-lja, burno pozdravilo. Je govoril o volitvah m o kandidatih demokratske stranke. Nato se je oglasil k besedi radikalec paroh Ilija Visnič. Nastal pa je tak hrup, 1 da govornik nI prijel do besede Po shodu, ki se ie vršil po končani službi božji, se Je razvil velik manlfestacijskl pohod demokratske stranke. — Dr. Tri.mbifVva kandidatura. Zastopniki kmečke stranke so snoči na volilnem sestnnku izjavili, da bodo na vso moč podnirali kandidaturo dr. Trumoiča kot nosilca izvenstrankarske listine in da rnto odstopajo od svoje strankarska litine. Zastopnik ljudske stranke prof Uiras je izjavil, da bo prigovarjal z v-o močjo, da bi tudi ljudska stranka podnirala listo z dr. Trum-Meem. -— Pnp 27. tm. Je bil zopet sestanek volilrev v mestni posvetovalnici. Volilni odbor je predlacral. da se dr. TrumMč kandidira na čelu medstrankarske liste v nevtralni coni občin Split. Kaštel Klis iu Police. Shod je ta predlog odklonil in navdušeno sprejel predlog dr. Smodlake da naj M bil dr. Trumbič nosilec izvenstrankarske liste za vso Dal mari jo. Zastopnika demokratske stranke dr. Grisogono In novinar Nuni sta zapnstila skupščino. Izjavljajoč, da ne izpremenita svojega stališča. Njun odhod je izzval nejevoljo. as Radikalni veljaki v Zagrebu. G. Nikola Pašić nride v Zagreb 9. novembra, Z njim nride tudi ministrski predsednik dr. Vesnič in Protić obenem pa najbrže tudi več mlajših radikalnih politikov, —d = Mosrll M se učiti od nasprotnikov. Isti >Picoolo« poroča, da je Imel minister zunanjih del Storža, glavni italijanski delegat pri pogajanjih, dolge pogovore z ravnntelj<*ma lista Stamna« in >Corrlere della Sera«. Zato razumemo, da laško časopisje toko dobro vrši svojo nalogo, ker dobiva od naj-poklicanejših najboljše informacije. Kako pa je v tem oziru pri nas? Kdo je *o slišni, dr H naM vodilni ljudje sami od sebe reflektirali na časopisno pomoč. Bilo bi nad vse koristno, če bi tu--»^-iii t-»*tlVo Italijanov. =s Na*i zavezniki. Čitamo v »Pieco-ln<, da vkorakanje naših čet na Koroško ne dela nobenih težkoč radi pričet-ka italijansko - jugoslovanskih pogajanj, ker nastopa v tem oziru Italija skupno z dnirimi silami antante ki po-skrbe v Beogradu, da se umaknejo naše čete iz Koroške. Ta argumentacija dobro označuje zavezniške odnosa je. V poslaniškem svetu v Parizu imajo Italijani izvTševatelje svojih zahtev, do-čim so naši interesi tam nepoznani. In vendar smo zavezniki eni ko drugi. = Rarifikaciia miru z Madžarsko. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič je predložil narodnemu nredstavništvu v rešitev zakonski predlog o mirovni pogodbi med zavezniškimi silami In Madžarsko. Zakoniki predlog je že dobil pred sankcijo krone. —d Telefonska In brzojavna ooročSla. KDO BO ORAKT KRALJ t —d Pariz, 28. oktobra. >DaMv Mali« poroča, da bo princ Pavel jutri odpotoval iz Luzema in v ponedeljek dospel v Atene. Vsled dosedanjega zadržanja kralja Konstantina nastale težko-če glede nasledstva princa Pavla so odstranjene, tako da se smatra za gotovo, da bo princ Pavel prevzel grško krono. POGAJANJA Z ITALIJO SE ZOPET ODGODE? —d Zagreb, 29. oktobra. >Novosti< poročajo z Beograda: V političnih krogih so mnenja, da bo Italija odgodila direktna pogajanja do časa po volitvah sa konstituanto, upajoč n& razdiralno delovanje strank, ki so narodno neiskrene. Ugotovljeno je rovarenje tujih elementov, ki pripravljajo pod raznimi imeni zavratno plemensko vojno. ITALIJANI IZPRAZNIJO DALMACIJO? —d Dunaj, 28. oktobra, »Mittags-blatt« poroča Iz Berolina: V navzočnosti vojnega ministra je imel admiral Millo več kot enouren razgovor z Gio-littijem. Namen konference je bil, dobiti pojasnila glede zadržanja dalmatinskega prebivalstva in posadke, ako bi bila Italija primorana zapustiti Dalmacijo. Rimski listi poročajo, da je aapeh tega razgovora zadovoljil Giolittija. Ravno tako je pomirjena vsa javnost, ker so neosnovane vse vesti, da bi se Millo opiral izpraznitvi Dalmacije. Milk) se je pred povratkom v Dalmacijo rasgovarjal tudi z drugimi ministri in političnimi osebnostmi. — »Mittagpostt prinaša to vest na uvodnem mestu s naslovom: »Izpraznitev Dalmacije«. GRŠKA IN NASA KRALJEVINA, —d Beograd, 27. oktobra. >Tribu-na* piše; Smrt grškega kralja je pro-vzročila v grškem vprašanju nove te-ikoče in se zdi, da se pojavljajo vprašanja, ki bodo v bližnji bodočnosti za nas velikega pomena. Ta vprašanja so zelo delikatna in zaradi tega še ni mogočo govoriti o njih javno. Toda te soda j ee more reči, da odhod regenta v Atene ni samo čin pijetete napram blv-£emu Kralju, temveč tudi naklonjenost Seljani poli ličnih krogov v Atenah, ki telo tesnih državni* m» med Grško in HLINKA ORF A OTTIRAT V AMERIKO. —d Praga. 28. oktobra. Kakor poroča »Pravo Lidu«, je voditelj slovaške katoliške ljudske stranke p. Hlinka zaprosil za potni Ust v Ameriko, kjer bo med slovaškim ljudstvom v Ameriki agi tiral za finančno podporo katoliškega gibanja na Slovaškem. POLJSKA IN MALA ANTANTA. — Varšava, 26. oktobra, Časopisje ee bavi z vprašanjem pristopa Poljske k Mali antanti. Ministrski predsednik Vitoft je izjavil, da se doeedaj še nobeden ni oficijelno obrnil do Poljake za-rr.di pristopa k Mali antanti. vendar pa ho Poljska blagohotno stopila v zvezo e sosedami, če bo to naneeel slučaj. Udeležba Čehoelovaeke pri Mali antanti ni prav nobena ovira za pristop Poljske. Poljski zunanji minister knes Sapi eha je izjavil, da mora Poljska prod vsem vzdržati prijateljske stike a Romunsko. Po njegovem mnenju je udeležba Romunske pri Mali antanti za Poljsko merodajna, da tudi ona pristopi k tej zvezi. JUGOSLAVIJA IN ZVEZA NARODOV. —d Zagreb. 28. oktobra. »Narodna Politika« poroča iz Beograda, da bo naša vlada poslala na prvi sestanek zveze narodov, ki bo 15. novembra t 1., tri delegate in sicer po enega Srba, Hrvata in Slovenca, Prve seje so bo udeležil tudi minJetroiri predsednik dr. VeanU. WILBON O ZVEZI NARODOV. —d Waeklnj£on, 28. oktobra. V nagovoru odposlanstva republikancev je dejal predsednik Wileon o zvezi narodov: Velike žrtve Amerike v vojni bodo brezuspešne, sko se pričeto delo ne konča, — Wilson je svaril pred nazira-i.jem, da Jo Nemčija edini narod, ki goji imperialistične načrte in ki bi se dal zavesti k napadu. So še drugi narodi, katere priganja gospodarska ljubo sumnost in želja po gospodstvu. Tem narodom bi se morali coperstaviti in jim pojasniti, da ee bo ves svet postavil proti njim ako bi hoteli ponoviti poizkus Nemčije. — Wilson je dodal, da ni nobenega drugega sredstva za ohranitev miru kakor zveza narodov. NEMŠKI DR2. ZBOR. — d Berlin, 21. oktobra Državni zbor Je danes razpravljal o pokritju državnih stro§kov. Državni kancilar Fehrenbach je v svojem govoru Izjavil n;cd drutrm. da Je Nemčija danes vojaške prpclnr.ma brez moči. Zastopnik mii.tan/ma je aur.es Francija. Francosko obir-tjle* anje pa nima napram Nemčiii nobenega pomena *cč. Ravnotako naj bi bila razorožitev Nemčije začetek sploSnega rz»/<--oženJa V na-daljnem govoru Je omenjal tudi Zg. Sle-ztjo ter poudarjal, da so ^ile na delu, ki hočejo Izpodkopati dogovore mirovne T*o-godbe. Nemci na Poljskem pa bodo ostali trdni v svoji zvestobi nanram Nerrčijl Vlada bo predložila drsnemu zboru zakonsko predlogo, po kateri naj bi 7g. Sle-zlja dobila saniostolnost zvezne države. V nadaljnem govoru se 's bavrl s priklopit-vllo neodvisnih k tretil Interna *ioni1l, pri čemer Je Izjavil, da se bo Vada z vsemi razpoložllfviml sredstvi burila proti morebitni državljanski volni. Sva-il le komuniste pred kakršnimikoli izgredi, ki M bfH naperjeni proti obstoječemu državnemu redu FRANCOSKE ZAHTEVE NAPRAM ITALIJI. Pariz, 28. oktobra. Francoska vlada Je zahtevata od Italijanske vlade odSkodnmo v Izmeri 25 milijonov frankov. Ore za ?ko-do, bt so Jo napravi'! Italtlnnsfcl vojaki na Reki la v Dalmaciji na francoskem Imetja. ITALIJANSKO . AVOLESKI KONFLIKT? —d Moskva, 28. oktobra. (Brezžično.) Angleška torpedovka je v Cmem morju ostavila italijanski parnik, ki je peljal blago za sovjetsko Rusijo v No-vorosijsk in zaplenila blago. BOLI8EVIKI PRODIRAJO. —d Moskva. 28. oktobra, Frontno poročilo od 27. t m.: Pri Nikolaku smo prekoračili Dnjeper in podimo sovražnika proti jugu. Pri Polegi smo zasedli Rastorv in prodiramo dalje. LITVA PO NARODNOSTI — d Varšava, 26. oktobra. »Karjer Porannv« prtobCuje statistiko osrednje Llrvanske. Po tej statistiki obsega osrednja Litvanska 33.000 kvadratnih kilometrov In Ima 1,240.000 prebivalcev, od katerih Je 810.000 Poljakov, 120 000 Belomsov, 115.000 Utvancev In 190.000 Judov In drugih narodnosti torej 66% Poljakov, 10% Belomsov, 9% Lltvancev in 15% Judov. V glavnem mesta osrednje Llrvanske, v Vfl-nl le med vsem prebivalstvom (128.000) samo 2100 Lltvancev. V Grodnu Je vsega skupaj samo 23 oseb llrvanske narodnosti, v okrožja Cszmianv pride na 180.000 prebivalcev vsega skupaj komaj 54 oseb Ilt-vanske narodnosti. POGAJANJA RADT PREDVOJNIH DOLGOV. —d Dunaj, 28. oktobra. Kakor poroča >Neue Freio Preese«, so bila pogajanja med Avstrijo in Čehoslovaško v vprašanju v kateri valuti naj se plačajo medsebojni predvojni dolgovi, brezuspešna. Ako ne pride do sporazuma, bo v tem vprašanju določevala reparacijska komisija, kakor to predpisuje mirovna pogodba. STAVKA V ANGLIJI. —d london. 28. oktobra. (Brezžično.) Poarajanja zaradi rudarske stavke se nadaljujejo Konferenca strokovnih organizacij, na kateri naj bi se posvetovali o stavki, je odgođena na četrtek, ker smatrajo, da stavka do takrat ne bo končana. Iz naše kralSeolne. — 2elezttlčarjl In ugodnosti za driav-■e »radnike, Zagreb. 28. oktobra. Povodom razgovarjanja o ugodnostih, ki Jih naj dobe državni uradniki v spričo vedno naraščalo-ce draginje so pričakovali tudi železniški uslužbenci, da bo vlada neprisiljeno in Is lastnega nagiba upoštevala tudi Železničarje Pri tel dragfnlski akciji Železničarji so se v tem motili ter so sedaj prisiljeni nastopiti s zahtevo, da se tudi oni v enaki meri upoštevajo kakor ostali državni na-stavljene! — Splošna organizacija vojnik vdov in sirot za slovensko zemlje, centrala v Ljubljani, priredi v soboto dne 80. oktobra ob 7. zvečer vinsko trgatev to plesno veselico v prostorih restavracije pri »Zlatorogu«, zraven Narodne) kavarno, Gosposka ulica št. 3, v Ljubljani. — Ameriški admiral in naš general. Včeraj popoldne Je ameriški admiral Andrev/s dal na voinl ledji »OMmnla« prirediti ko«ilce t č**t eenemln Hed-tieo, kf je do*el v Spili m **-oi«m štabom. Oljnem sta bila povabljena tudi predsednik diJmMineke reželne vlade dr. Krete!J in general Milic — F«m*?11o dobrovoljcem. V ministrstvo za agrerno rerormo je nodnis^n rklep, da se dobrovoljcem Izdajajo brezobrestna denarna posojila. 'Dobrovoljci morejo zaprositi aa ta posojila preko svoHfc odmioni — Stari bankovci. Finančno ministrstvo bo vkratkem končalo dela za odtegnitev 2 in lOkronskih bankovcev iz prometa. Mesto njih bodo izdane v promet novčanice po pol tn 1 dinar, kakor tudi nikelnssti drobii. — Invalidne podpore. Finančni minister je stavil v predlogo novega državnega proračuna naknadni Kredit SO milijonov dinarjev za izplačilo invalidskih podpor iz prejšnjih let. — Razpisane volitve patrijarha. Današnje »Službene Novine« prinašajo ukas ministra za vere, s katerim se določa, da se volilni zbor za volitev patriarha srbske pravoslavne cerkve sestane v Beogradu v saborni cerkvi dne 12. novembra. — d obletnici čzSkosIouaShe ĐSUoSsesdltiie* LAVA V LJUBLJANI. Spre., -nje v cehoalov. konzulatu. V srebrnem salonu hotela Union je sprejemal včeraj generalni konzul čehoslovaško republike g. dr. Beneš čep ti tke povodom druge obletnice čehoelovaške osvo'x>ditve. Čestitali so mu k drugim: v imenu deželne vlade predsednik dr. Janko Brejc, v imenu mestne občine ljubljanske podžupan dr. Kari Triller in magistratu! višji svetnik Janko Bleiweis-Trsteni-škl, za vojaško oblast general Dokić s svojim pomočnikom, za duhovščino knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, v imenu Jugos'ovenskega sokol« ekega Saveza Jugoelovenske Matice in Glasbene Matice poverjenik za socialno ekrbstvo dr. Vladimir Ravnihar, v imenu juproslovenske demokratske stranke poverjenik za pravosodje dr. Gregor Žerjav, v imenu univerze prorektor dr. Josip Piemelj, v imenu odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron, v imenu Trgovske zbornice prvi tajnik dr. Viktor Mumik v imenu zdravstvenega odseka dr. Demeter Bleiweis - Trsteniški. v imenu noverjeništva za uk in bogo-Čaatje dr. Ljubeč in dr. Karlin. v Imenu višjega šolskega sveta dr. Poljanec ln dr. Požar, za Splošno žensko društvo ga. dr. Ravniharjeva, za društvo >Mlav dika« ga Lanova, za društvo >za siro-čadc ga. dr. Majaronova, za uredništvo »Slov. Naroda< glav. urednik R. Pusto-slemšok, za Kreditno banko ravnatelj Krofta, za društvo slovenskih profesorjev profesor Bradač, za mestni licej profesor Anton Jug In profesorica Wessnerjeva, za poverjenlštvo za kmetijstvo dr. Ferdo Tomažič, Proslava v gledališču. Zvečer ee je vršil v opernem gledališču slavnostni koncert, ki ga Je priredil konzulat češko-slovaške republike. Gledališče je bilo nabito polno naj-od11čn**jšega občinstva. Na lepo okrašenem vrtu je visela v ozadju velika slika predsednika Masaryka, ki je bila vsa v aelenju, nad njo pa državni grb češko-idovaške republiko. Med udeleženci proslave smo videli med drugimi predsednika pokrajinske vlade dr. Brejca, župana dr. Tavčarja, generala Dokica* poverjenika dr. Žerjava, dr. Ravnibarja in druge. Orkeeter narodne opere je zaigral Smetanovo Slavnostno predigro pod vodstvom kapelnika g. A. Balitke. Nato je nagovoril generalni konzul dr. Gtokar B e n c Š v češkem jeziku zbrano občinstvo. Pozdravil je predsednika pokrajinske vlade In izrazil evojo za-dovoljnost nad obilno udeležbo proslave. Spominjal se je 28. oktobra, ki Je največji praznik združenega češkoslovaškega naroda. Dolžnost je, da se ob tej priliki spominjamo preteklosti in bodočnosti. Brez onih mož in žen, ki so delali za svobodo češkoslovaškega naroda, ne bi dosegel narod nikdar svoje svobode. Češkoslovaški legijonarji, ki so se borili za skupno svobodo češkoslovaškega in jugosVovenskega, naroda, so položili za to svobodo svojo življenje na oltar domovine. Spominjal se je mistra Husa, prvega bojevnika za češkoslovaško neodvisnost, In prvega predsednika republike Masarvka, ki nepre»?tano opominja narod, naj se ne boji, ampak naj dela za svojo bodočnost Dokler bo narod delal, se mu ni treba^ bati bodočnosti. Zaklical je trikratno slavo predsedniku Maearvku, katerega je pozdravilo občinstvo z navdušenimi >Slava« klici. Nato je zaigral orkester deško in slovaško narodno himno, ki jo je občinstvo stoje In z velikim veseljem poslušalo. Dr. Beneš je nato govoril v gladkem slovenskem jeziku ter predvsem omenil, da je velika udeležba slavnosti v prvi vrsti v korist Jugoslo-venski Matici, kateri je namenjen ves dobiček prireditve. Jugoslovani naj bodo prepričani da jib ljubi ves čehoslo-vaški narod kot svoje najdražje brate. Ta ljubezen mora ostati Pidi v bodočnosti. Bojevali smo se skupno, zato tudi zidajmo skupno! Bog resnice, ki je blagoslovil naše delo v preteklosti, bo blagoslovil tudi delo naše bodočnosti. Politične Izjave ne more podati, ker je v prvi vrsti Češkoslovaški konzul le za gospodarske in kulturne interese, vendar naj bodo Jugosloveni prepričani, da češkoslovaški narod ne bo pozabil nikdar svojih južnih bratov. Izročil je pozdrave v imenu češkoslovaške vlade, konzulata in celokupnega češkoslovaškega naroda. Na njegov poziv Je občinstvo zaklicalo trikratni živio našemu kralju Petru In regentu Aleksandru. Orkester je zaigral Bože pravde, Naprej zastava Slave in Hej Slovani. Nato Js generalni konzul dr. Beneš p reč i tal tri udanostne brzojavke na predsednika Masarvka, kralja Petra In regenta Aleksandra. Občinstvo je navdušeno vzelo na znanje vse tri brzojavke. Nato se je nadaljeval koncert Primadona narodne opere gdčna. Hana Richterjeva je zapela dovršeno kakor vedno tri lepe pesmi, orkester pa je izvajal Foersterjevo »MoJo mladost«. Med odmorom so posetlll v loži dr Benesa zastopniki naših oblasti. Po odmoru Je sviral kvartet Zika Dvofav kov ameriški godalni kvartet F—-dur, tenorist narodne opere g. F. D r v o t a pa je zapel umetniško lepo par čeških in slovenskih pesmi. Na klavirju ga je spremljal kapelnik g. Baletka, ki Je ves večer zelo spretno vodil proizvajanje orkestra naše narodne opere. Končno je izvajal orkester Dvofakovo »Husitsko«, ki Je mogočno npllvala na vse navzoče. Koncert se Je izvršil v najlepšem redu In so vsi sotrudniki storili svojo dolžnost, za kar so želi obilno pohvalo in priznanje občinstva. Posamezniki so dobili veliko šopkov In vencev s češkimi narodnimi trakovi. Proslava češkoslovaškega 28. oktobra v Ljubljani Je najlepši dokaz jn-goslovensko - češkoslovaške vzajemnosti, ki nam Je priborila svobodo in ki mora biti temelj naše velike ln srečne bodočnosti. Proslava v Zasretm. Zagreb, 29. oktobra. Snoči se Je vršila proslava druge obletnice osvoboditve Češkoslovaške. V proslavo dneva se ie Ijrrala v trJedallSčn Smetanova »Prodana nevesta«. ! Pred prlčetkom predstave sta se odpeli češkoslovaška in lugoslovenska i narodna himna. Slavnosti so se ude-• ležili številni člani Češke kolonije, i konzul in in vicekonzul, za vlado ban dr. Laginja, komandant armijo ! general Vasic ln mnogo visokih vo-I Jaških in civilnih dostojanstvenikov. Dnevne uest!« V Ltubljant 92. oktobra 1920. — Zlobne IzmisHotlne. Pred tedni smo zabeležili vest. ki se Je z vsu trdovratnostjo širila po vsel Slove-niii o nekem častniku, ki Je z grožnjami v nekem mestecu orisllil obrtnike, da so mu darovali opravo za več sob. Na govorico smo opozorili merodajno oblast ter Jo zaoroslli. naj v Interesu stvari uvede najstrožjo preiskavo. Sporočili smo Ji tudi mesto, v katerem se ie bale doieral omenieni dogodek. Preiskava se ie izvršila z vso vestnostjo In natančnostjo ter dosmala. da ie bila dotična govorica brez vsake Dodlaw. Kon-statujemo to % največiim zadoščenjem, obenem pa poživljamo nošo Javnost, nai ne naseda raznim zlobno Izmišljenim vestem, ki lih zlasti v zadnlem času sistematično širijo razni temni elementi, ki so kupljeni v to. da ustvarjajo med našim ljudstvom sovražno ramnloženje proti državi ta voiašVI oblasti. ~+ »Dr. Štfsteršlč ooidravfla LJitMlaftčane!« Pretekli teden se le mudil na Otmam: no svoilh poslih ugleden LI"Mlančan Na ulici ie srečal dr. Ivana Stisteršiča. kf ?a ie takoj ustavil ter «ra iel spraševati po novicah v Li»'bl*ani. Ob slovesu mo ie izročil t^'e ozdrave Li'thltonča-nom. novHada^oč- »Ko s*wtl nekoliko poležejo, se zopet vrnem v LhrMHno. Pro^na^tva ml le že dosti.« VVlInb temu. da le t^rei noto- gčno. dt se je dr. Susteršič vrnil Iz vice v Avstrijo, se dete »Slove- nec«, že ve zakaj, nevedneira m piše, da ga nI na Dunaju, da ga tudi nt v Celovcu, češ da ga le njegov izve-stltelj in zaupnik Iskal na vseh koncih In krajih ln da ga navzlic svojo-rruu trudu ni moeel nikjer Izslediti, zato je klerikalno glasilo mnenja, đa je dr. Susteršič samo demokratski »bavbav«. Zdi se nam, da Je »Slovencu« mnogo ležeče na tem. da se prikrije naši javnosti Susteršičeva navzočnost v sosedni Avstriji. Zakaj, to vć on ln gotovi njegovi somišljeniki, ki še sedaj zdihujejo po onih srečnih časih, ko Je opravljal dr. Susteršič vojvodske posle na Kranjskem m skrbel za polne lonce svojim pristašem. — Predaja koroških oro* nora« vi avstrijskih državnih železnic. Dne 31. oktobra t. 1. se predajo koroške proge ln sicer proga Vetrmje - Pod-roščlca. Svetna vas - Borovlle. Rače - Pod roščića in Labod - Dravograd, upravi avstrijskih državnih železnic v obratovanje. Zadnji vlak odhaja iz Koroške dne 31. tm. zlntraj in se zato pr°kine do nadalinega ves promet s Koroško. Od I. novembra dalje vozilo nemško-avstril-ski vlaki do Podr^Sčice. Med Jese-n^ami ln Podro*č?co nI do nadall-n?h odredb nobene zveze. Tovorno b'a^o ln ortlia^o za koroške postale se ne sprejema več v odpravo. Na koroških postaiah se sprejema blago še do 30. tm. zvečer. 249 štev. I .6LUVEN5K1 NAKULT, dne 30. oktobra littu. a. stran. — Avstrija mora povrniti štipendije za razne fonde. V zmislu točke 266. mirovne pogodbe je Avstrija obvezana dati naši kraljevini na razpolago vse štipendije. legate in fonde vseh vrst, ki so bili osnovani v bivši avstro - ogrski monarhiji, a so bili namenjeni našim sedanjim državljanom. Po tej določbi mora torej Avstrija izročiti tudi ono glavnico, iz katere so se izplačevale takozvane Knaflove štipendije. — Tihotapstvo na debelo. V »Jugoslovanskem Llovdu« čitamo: V zadnjem času se je že malo slišalo o tihotapstvu, bodisi da le tihotapstvo ponehalo, bodisi da so tihotapci nastopali oprezneje. Zadnje (Laf pa so zopet zajeli neke tihotapce, ki so bili nemara preveč skopi napram organom pravice. Pred par dnevi je namreč obmejna oblast na Verdu zasačila pri treh tihotapcih L6wvju, Alkalavju in Fleischmannu veliko lejev in zlatov v vrednosti nad 1U milijonov kron. No. tihotapstva ne izvršujejo samo posamniki. marveč tudi državne institucije. Uprava državne razredne loterije je prefl kratkim prevzela v Gradcu tamkaj naročene nove srečke. Srečke so prevzeli upravnik loterije Antula In uradniki Manak. Ramadanovič in Slmić. Blago so sprva spravili v dva vagona in ko sta ta dva vagona došla v Zagreb, je imenovana komisija dala svojo pošteno besedo, da se v zabojih nahajajo samo državne srečke. Radi tega se je carinski pregleo opustil. Drugi dan pa Je došla anonimna ovadba, da se nahaja v zabojih tudi drugo blago. Ko so Izvršil! natančen pregled v zabojih se naha-jajočega blaga, so dognali, da se v njih nahaiajo mesto srečk etikete za lekarno Jankovič. akcije nekih beogradskih bank. cigaretni papirji, razglednice, ženski svileni solnčnlki 'n drugo manufakturno blago. To blago je vredno 250.000 dinarjev. Carinska uprava je bila oškodovana za veC kakor 50V^00 dinarjev. O stvari se je uvedla sftoea preiskava. — Klerikalci proti učlteljstvti. 2 Gorenjskega nam pišejo: Klerikalci se poslužujejo za volitve v ustavotvorno skupščino svojih starih nazadnjaških metod, s katerimi hočejo pridobiti nevešče ljudstvo za svoje temne namene. Zadnje čase je začela duhovščina po deželi naravnost hujskati proti šoli, napredku in pro-sveti. Da so klerikalci hudi nasprotniki šole in učiteljstva. je znano dejstvo. Njihovo časopisje sicer piše o potrebi izobrazbe in pouka, toda pod to izobrazbo misli le strogo cer-kveno-strankarsko vzgojo, ki naj bT služila razširjenju klerikalizma. Strankarski duhovniki pri svojih agitacijah za volitve napadajo učitelj-stvo. Češ da je ono krivo draginje, ker ima prevelike plače. To huiska>-nje ima v zagrizeno klerikalnih vaseh tudi uspeh. Ljudje so začeli sovražiti učiteljstvo in mu nasprotujejo, kjerkoli morejo. Posebno v kra?-nih šolskih svetih se pojavljajo slučaji, ki spominjajo na stare čase učiteljske sužnjosti. Naše zavedno ljudstvo mora proti nazadnjaškemu klerikalizmu v odločen boj, brez razlike stranke, stanu in poklica. — Komunisti na deželi razširjajo letake s pompoznim naslovom-: Volilni manifest ljudstvu vasi in mest. Zatirani! Itd. Vsebina teh letakov jo hrepenenje po boljševizmu in diktaturi delavstva. Naši sanjavi komunisti pa ne bodo imeli na deželi mnogo uspehov, ker premalo poznajo kmetski živelj. Naše kmetsko ljudstvo pač nikdar ne bo zrelo za komunistične utopile. Najbolj se smejejo kmetje komunistični zahtevi po 8-urrem delavniku na kmetih. Med raz-sirjevalci komunističnih letakov le bivši delavski vodia v Idriji. Rinaldi. ki trati čas z boljševiško agitacijo. — Razstreljevale se bodo topovske cevi. Dne 2. novembra t L ob 15. uri popoldne se bodo razstrelile ob Savi približno Južno vasi Sv. Jakob In severno vasi Sneberje 2 topovske cevi. Da se preprečijo nesreče vsled eksplozije nastalih drobcev, kakor tudi, da se ne vznemirja prebivalstvo Ljubljane in okolice, se to razglaša. — Cene sladkorja padalo! Iz Sarajeva javljajo: Cene sladkorja padajo tu neprestano. Dne 27. t. m. se je lahko dobil sladkor po 58 kron, med tem ko se je še pred par dnevi prodajal po 70 do 90 kron, — Iz poštne službe. Imenovani so: za tajnika dr. Franc Rapotec, za računskega oficijala: Ivan Rus in Vinko Slamič; za poštarja: Josip Hodnik na Rečici v Savinski dolini In Julija En-gelman v Straži: za poštne praktikante: Anton Grčman, Karel Hogler, Ed-mund Sehrems in Milan Lenassl Podeljeno je odpravniško mesto: Jurklošter Albini dela Men, Nova Sela Antonu Co-relu in 8t. Jakob v Slov. Goricah Marjeti Trupej Premeščeni so: višji poštni ofiriial Emil Predika is Novega mesta v Ljubljano 1, višji oficijal Boško Pajič iz Celja in oficijal Jernej Amon iz Zidanega mosta v območje poštnega in brzojavnega ravnateljstva Veliki Be-čkerek, oficijal Jožef Tnrk k postnemu vreda jjaAjJami 2. asistent Mihajlo Ba> rić iz Ljubljano 1 v Ptuj, oficijant Jan- f ko Schrev iz Jesenic v območje poštne- | ga in brzojavnega ravnateljstva Sarajevo, oficijantke Jožica Gaber iz Maribora v Ljubljano 1, Ana Bergant iz Cerknice v Kranj, Matilda Blinc iz Maribora v Novo me6to, Marija Huttman iz Ljubljane 1 v Celje, Ljudmila Semo-lič iz Ljubljane 1 v Sv. Jurij ob j. ž. Jožefa Kalinšek iz Ljubljane v Račje, Mira Kocijančič iz Ljubljane v Slovensko Bistrico, Gabrijela Primsar iz Ljubljane v Sodražieo. Gabrijela Ka-menšek iz Ljubljane 1 v Konjice, Jobj-pina Grilc iz Konjic v Maribor 2, Roza Žužek iz Velikovca v območje poštnega in brzojavnega ravnateljstva Veliki Bečkerek. Odpuščena sta iz državne službe pismonoši Peter Stankovič in Pavel Spasič pri poštnem uradu Niš. Razpisuje se odpravniško mesto pri poštnem uradu Griže in odpravniško mesto pri poštnem uradu Dvor. Rok za natečaj 14 dni. — Kaprice policijskega revirnega nadzornika. Prijatelj našega lista nam piše: V šentjakobskem okraju v policijskem rajonu od Hrenove ulice čez vso Karlovsko cesto in vse Prule zastonj hodiš, da bi srečal kod kakega policijskega stražnika. Zgodi se, da paglavci iz šole na Prulah mečejo kamenje in ubijajo zdaj to zdaj ono šipo, ker ni in ni nikoli stražnika naokrog. Zopet drugod se stepeta dva pijanca, j stražnika nikjer. Konji se plaše, drve, napravijo nesrečo, stražnika spet ni- j kjer. Zvečer greš domov za Ljubljanico j čez Prule, izza kostanja plane proti tebi neznanec. Će si uren mu uideš, če ne, dobiš batine ali te še okrade. ker strarnika na vse klicanje ni nikjer. — Ali je ta policijski rajon sploh brez stražnika? Tisto ravno ne, ampak — čujte! — na povelje policijskega revirnega nadzornika Dobrovška mora stati stražnik ves svoj službeni čas ob Dolenjskem mostu in se ne sme premakniti z mesta! Nikamor ne sme in prodno gre nnpovedat policijsko uro, priti mora stražnik z Dolenjske ceste, da stoji na tistem slavnem kraju, dokler se ta ne vrne z napovedovanja. Ljudje se že norčujejo, kaj za vraga je na tistem prostoru, da ga mora tako vestno varovati policist Kdor pa stanuje v bližini ip ne pozna modrega ukrepa Dobrov-škovega. pa lahko sodi, da je bližnji kraj pod posebnim policijskim varstvom iz skrbi, da bi se kaj posebnega zeodilo ali pa, ker se moralo že kaj 7goditi. Ali policijsko ravnateljstvo ve za Dohrov-škove kaprice in jih hoče takoj odpraviti? — Petie na pokopališču. Zveza pevskih zborov bo pela na praznik Vseh svetnikov ob 3. popoldne na pokopališču pri Sv. Križu v spomin narodnim junakom tri žalostinke. Peli bodo vsi pevci: »Glasbene Matice«, pevskega društva »Krakovo-Tmovo«, »Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona«, »Rokodelskih pomočnikov« in »Slavca«. Pevska vaia za žalostinke bo v nedelio. dne 31. okt., ob 11. dopoldne v »Glasbeni Matici«. — O stavki brivcev smo prejeli: Stavka ljubljanskih brivcev se ne more končati vsled pretiranih zahtev. 100% po viška današnje mezde in 500 K enkratnega nabavnega prispevka ne morejo mojstri plačati ker bi občinstvo ne moglo vtrpeti tolikega poviška, kajti mojstri ne morejo iz svoiega poviska plačevati, ker je itak že danes njih gmotni položaj slabši od pomožnega osobja. Ako dobiva danes pomočnik od mojstra mesečno 900 K, ni pa to edini dohodek njegov, temveč se mora pri računati napitnino, katera znaša še enkrat in več kolikor mezda. Vsak stan mora danes prilagoditi svoje zahteve današnjim razmeram in tako bi morali tudi brivski pomočniki vpoštevati tež-koče, ki jih ima mojster ter mu ne noža na grlo nastavljati. Pogajanja pri vladi so se razbila, ker stoje pomočniki na stališču, da bodo oni sami mojstrom diktirali, a ti nočejo ob teži ti svojih naročnikov, pač se jih pa prosi prijaznega potrpljenja ako delo ne gre tako hitro iznod rok, a časi se izpreminjajo in tudi pomočniki so na potu fl*) — Posredovanje dolartev oziroma tuje valute. V novejšem času se je protiverižniški urad pod vodstvom policijskega svetnika Kerševana zelo intenzivno bavil z neko »dolarsko afero«, ki se je izvršila pred blagajno »Češke industriialne banke« v Stritarjevi ulici. Dne 22. t. m. okoli po! 11. ure dopoldne je pristopil k blagajni neki suh črn gosood ter od blagajnika g. Slavoja Bloudeka zaprosil, naj mu proda za neko protokoli-rano tvrdko 24(t) amerikanskih dolarjev. Blagajnik je njegovi or^šnjl ugodil ter mu dolarje izročil proti kurzni ceni v znesku 319.800 jugosTo-venskih kron. Gospod, ki Je v vseh ljubljanskih veletnrovskih krogih znan kot agilen In spreten posredovalec razne tuje valute, je odštel znesek v raznih bankovcih. Ko je bilo štetje končano. Je vprašal blagajnika, če je vse prav, na kar Je dobil povoljen odgovor. Ooapod se Je odstranil ter odSel do svojih posredovalnih poslih. Ž njim Je bila rudi neka dama. Blagajniku Je po njegovem odhoda vstal dvom o pravilnem štetju ter ie začel v prisotnosti ravnatelja podružnice g. Otona Rafzerla škontracijo blagajne, pri kateri Je ugotovil velik primanjkliaj 16.000 K. Blasrajnik trdi. da ie med sortiranjem bankovcev položil Štiri bankovce do 1000 dinarjev na stran in da si je moral prilastiti, te bankovce gospod v trenutku, ko je on ostale bankovce nosil od blagajniške mize na svojo pisalno mizo. Gospod, ki obenem fungira kot informator neke inozemske banke Tusnas Coo& and Sohn. odločno zanika vsako nezakonito prilastitev tega zneska. Gospod K. Š. uživa kot posredovalec med gotovimi trgovskimi krogi velik kredit. Verižniški urad je zadevo sedaj izročil državnemu pravdništvu v na-daljno preiskavo. — Mariborska akcija za koroške begunce. Koroška begunska akcija v Mariboru preživlja hudo krizo, ker primanjkuje delavcev za to akcijo. Navdušenje je bilo nrve dm" z*ki veliko, besed je bilo mnogo, dela pa Je malo. Odbor je skušal pridobiti ljudi za pisarno, ki io je okrajni glavar takoj prvi dan dal na razpolago, a takih ljudi ni bilo mogoče dobiti. Ce bi ne bilo nekaj res zelo požrtvovalnih ljudi, med katerimi je treba v prvi vrsti omeniti poslanca Džamonjo, bi bili koroški begunci popolnoma brez nasvetov prepuščeni sami sebi. Na drugi strani pa so prišli že sedaj na sled goljufivim elementom, ki skušajo koroško bedo Izrabiti sebi v korist. Oglašajo se ljudje, ki sploh nikdar niso bili na Koroškem. Iščejo službe in podpor. Korošci so se izve-čine že nekoliko pomirili ter se pričenjajo vračati v svojo domovino. — Rodbinska tragedlia. Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se le odigrala rodbinska tragedija, ki je imela tudi sicer zanimive posledice. Prijatelj Kocbekove žene je ustrelil njeneea moža v trebuh, da je pozneje v bolnišnici umrl. Njegovo truplo so pripeljali k Sv. Trojici ter je prišla k pogrebu tudi požarna bramba iz Sv. Lenarta. Ta požarna bramba ima zastavo še iz avstrijskih časov in tudi sicer je še popolnoma avstrijska. Zato so se Slovenci udeležbi te požarne brambe uprli, povelinik jo je na le priDefial na pokopališče, kjer se je postavljal s svojim nemškim poveljevanjem- — Nemški peki. Proti nemškima pekoma v Mariboru Scherbaumu in Schmidtu je uvedena preiskava, ker sta pekla kruh iz popolnoma pokvarjene moke. V moki so bile razne luščfne. druga nesnaca in črvi. tako da je bilo pecivo iz teh pekam naravnost zdravni škodltivo. — Otvoritev Velike kavarne. Včeraj le bila otvorjena Velika kavarna (Teresienhof). Otvoritve se je udeležila skoraj vsa mariborska inteligenca. — Vlom v trafiko. Neznani storilci so vlomili v Mariboru v Mlinski ulici v trafiko Marije Golob, od koder so odnesli 200 zavojev tobaka, smodke. 1 zlato in 1 srebrno uro. nekaj denarja in razne druge predmete. — Prazen alarm. Včeraj ie bila mariborska požarna bramba alarmirana, češ da gori mestni gozd. Požarna bramba. ki se je takoj odpeljala. nI stopila v akcijo, ker ie bil ves požarni alarm neutemeljen. — Državna posredovalnica za dela Dela iščejo: pisarn, moči, stavbni in strojni ključavničarji, kolar ji, peki. mlinarji, mesarji, trgov, sotrud-niki. sotrudnice. kovači podkov. in za orodje, krojači, šivilje, čevljarji, dninarji, dninarice, natakarice, služkinje, vaienke, vajenci itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, poliski delavci, dekle, drvarji, zldarii. tesarji, mizarji za mešano delo pohištv., modelni In strojni mizarji, livarii. ključavničarji, železostrugarji. koti. kovači, stro-Jarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, sobarice, vajenci, vaienke itd, Hnlrnra. Repertolr narodnega gledališča v LJubljani. Drama: Petek, 29. oktobra. Sen kresne noči, v opernem gledališču ob dramskih cenah Red D. Sobota, 30. oktobra. Ljubimkanje. Red C. Nedelja, 31. oktobra, Pigaro se ženi. Izven abn. Ponedeljek, 1. novembra, rlasanagml-ca. Izven abn. Opera: PetcV, 29. oktobra, DramsEa predstava: Sen kresne noct Red D. Sobota. 30. oktobra, Od bajke do bajke. Red C. Nedelja, 31. oktobra, RigoJetto. Izven. Ponedeljek, 1. novembra, Paust. Izven abonm. Opomba: Občinstvo se opozarja, da «e vprlzorl Shakespearejev Sen kresne noči v opcraoBi fffedaHfea, ker sodelujejo orkester, zbor m balet te v dramskem poslopje za tako obširen aparat n! orostora. — Izredni občni zbor »Slov. Matica« ae bo vr*i1 v nedelio, dne 7. novembra ob 10. dopoldne v dvorani na magistratu. Dnevni red: 1. Volitev odbora hi nadzorstva, z SJnčainoati Po novih •naHčnBi Pravflh, ki jih Je zadnji redni občni zbor »Slov. Marice« »prejel in katera le odobrila rndi deželna vlada za Slovenijo, Imajo volf'rm pravico poleg usfanovnlkov le trsti matični člani, ki so zadnja tri leta redno Plačevali članarino In Irl pridelo k vo'itvam osebno Trsti. Irl za zadnje leto Še nl«n poravnali članarine, bodo mogli to storiJ tudi na obenem zbora. — Udruženje Jugoslovanskih of>-razujočih umetnikov. Dne 23., 24. in 25. t. m~ se je vršil sestanek delegatov jugoslovenskih umetnikov (slikarjev, kiparjev in arhitektov) v Zagrebu. Po temeljitem posvetovanju so se zedinili vsi delegirani umetniki v vseh glavnih točkah ter so sestavili načrt pravil, ki se bo predložil še v odobrenje lokalnim organizacijam. Pri nas bo to nalogo — ker lokalne organizacije še ni — prevzel sestanek slov. obrazujočih umetnikov vseh strok, ki se bo vršil v kratkem in na katerega opozarjamo že danes. Upati je, da se bo zanimanje za to velevažno institucijo večalo od dne do dne in da bodo umetniki na ta In enake sestanke res prihajali v čim večjem številu. E. Ga n* 1: Dolina solz. Tri enode-jenke. Ljubljana, 1920. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 150. Ve-rana 18 K, broširana 16 K. Gangl je plodovit mladinski in ljudski pisatelj in pesnik. Zdaj je raztegnil svoje zanimanje na socialna delavska vprašanja. Kot idealist je fanatik, ki pretirava in kot znan govornik pesniško cvetne dikcije je tudi v teh dramah rad pa-totičen. Njegovi ljudje so včasih bolj ideje kot živa, realna bitja, včasih sence, včasih zverine. V enodejanki >D v a 8 v e t o v ac hoče dokazati nasprotje mod konservativno, v rohstvu letargič-no dremaj o čo starostjo, ki trni brez odpora krivice, ter med bujno, naivno mladostjo, ki želi borb, reform, novega življenja. Staree oče obsoja nemir, prevrat, strupene knjijre, mladenič sin zaupa v bilo združevania in napredek zbujenega človeštva. Igrica bo socialističnim odričem zelo dobrodošla. Tudi druga enodejanka >D e d š č i n a« je socialistične tendence. Kovač Brožič gre v svet za kruhom, a se vrne domov elepec; hotel je resiti svojo obitelj bede, a se vrne sam — berač. Mlajši sin je dedično jetičen po materi; starejši sin dedično energičen in delaven ter zdrav po odeta. Toda oče ostana dedično siromak po očetu, dedu Alesku Dejali bi, da kovačeva sina govorita včasih pre-otroško. včasih prepe^nisko. Preveč solzave sentimentalnosti, ki pa na odru ne o6tane brez efekta. Zadnja, najdaljša enodejanka ima noslov >T r p i-n i <. Po krivir-t. Bolje bi bilo morda — beštije. Žganje, preseVzduh težak in dušeč: mir pred viharjem.« Kako naj ta predpis inscenira režiser? — Igrica je pendant Ganglove-niu >Sadu greha«. Naturalizem, pomešan z idealizmom, vse skupaj v neverjetni dikelii. P. T. — »Tehnički list« št. 19 in 20. Sadržaj: Ing. Stjepan Bella: O velikoj vodi brdskih vodotoka. — Ing. Miha Dirrorriiević: Državna elektrifikacija zemlje. — Dr. Ing. Ante Frankovič: Raznoliko gibanje stalne množine vode u otvorenim koritima promjenljivog profila. — Ing. Gustav Hermanu: Izvadenje 1 obračunavanje betonskih radnja. — Stručne vesi: Elektrifikacija željeznice preko Velikog Gottharda. — Tankovi u službi gospodarstva. — Stakleni izolatori za električne vodove. — Kanal Maj-na-Dunav kao međunarodni vodni put. — Razne vesti: RiieŠavanje pitanja skupoće. — Trošarina i porez na poslovni obrt. — Dozvollen uvoz iz Avstrije. — Ing. Stevan Damjan o vič. — Imenovanja. — Bibliografija. — Vesti iz Udruženja. — Narodna čitalnica v Kranju in Komunistična omladina v Vodmatu sta uprizorili preteklo soHoto oziroma nedeljo enodelansko burko >Kakrien gospod — tak slnsra«, ki ie občinstvu zelo ugajala. Tudi drugi dilitantski odri pripravljajo njeno vprizoritev. Igro je izdala Narodna založba ter se dobi v Narovdni knjigarni v Ljubljani. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 17. do 23. t. m. se je rodilo v Ljubljani 2S otrok, umrlo je 33 oseb, med njimi 16 domačinov. Za tifusom je umrl 1 tujec, za grižo 1 oeeba, za jetiko 5 oseb, vmes 2 tujca, vsled nezgode 2 osebi. Oboleli so: za tifusom 5 oseb, vmes 1 tujec, za grižo 6 oseb. vmes 2 tujce in 1 vojak in za vraiico 1 oseba, Sokolsfoo. — Pogreb brata MIhe Verov- ška. K pogrebu so poslala svoja odposlanstva Mariborska in Oorenj-ska sok. župa ter župa Ljubljana I; korporativno sta se udeležila Sokol 1 in Sokol II. — Predavanje o Kofoški. Sokolski savez priredi jutri v soboto, 30. t m., v veliki dvorani Mestnega doma ob 8. orl zvečer predavanje o Koroški, o pomenu In vzrokih koroške nesreče. Predaval bo znani dobri poznavalec Koroške brat dr. Jos. C. Oblak. Pri nas se je v zadnjem času pisalo in govorilo tudi toliko nesmiselnega v tet zadevi, da je predavanje z vešče strani potrebno. Kdor hoče dobiti enkrat objektivno sliko o Koroški in nienl nesreči, naj ne zamudi tega shoda. Vsak inteli-gent naj se ga udeleži, brez razlike strank« Vabljeni so prav vsil - « Draltoene oesfl In prireditve* — Društvo juzosi. dobrovoUcev Ima obvezni mesečni sestanek v soboto 30. trn. ob 20. url v društvenih prostorih. Delegat poroča o zemaljskom zboru. Odbor. — »Zeleni križ«. Namesto venca na grob pok. Mihe Verovška, so darovali za >Zeleni križ« po 100 K: Dr. Ivan Tavčar ml, Ivan Zupan, kapetan Anton Sablačan, narednik K o-d e r Julij. — Odbor velIkovSkega ačlteljsicta društva vabi vse člane na zborovanle v sredo, dne 3. novembra v Dravograd v ljudsko 5olo. Dnevni red: 1. Nova ustanovitev. 2. Slučajnosti. Za odbor Vilko Mode rndorfer. Turistlha in sport. — Ilirija - Primorje« Danes ob tS. popoldne nogometna tekma med Ilirijo in Primorjem. Ob vsakem vremenu. — Nogometna tekma Croatia - Ilirija, V nedeljo in ponedeljek se vršita na prostoru Ilirije nogometni tekmi med prvimi moštvi zagrebške Croatie in ljubljanske Ilirije. Croatia je prvorazredni zagrebški klub in je v tej eezoni dosegla jako Čedne rezultate. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Začetek vsakokrat ob 15. uri. Običajna vstopnina za zunanje tekme. Dijaike in članske vstopnice se dobivajo le v predpro-dajj v nedeljo od 10. do 12. ure na prostoru Ilirije. Spuba Tozneoa reja oa drl teleznlcL S prvim novembrom tega leta stopi na vseh progah drž. žel. novi vozai red v veljavo. Na progi LJubljana gL kot — Karlovac vozijo kot do sedaj trije pari osebnih vlakov z odhodom iz Ljubljane ud 7 uri 40 min* 12. uri 32 min in 18 url od min. Uit prihodom v Karlovac ob 13. uri 10 aua^ IS. uri la. nun. in 7. uri 36 muu iz Karlovca odhajajo vlaki ob 3. uri, 6. uri 06 mio. in 13. uri 55 min, ter prihajajo v Ljubljano ob 9 uri 08 nun., 13. url 54 ranu ui 20. uri 04 njin. Razven omenjenih treh parov vozi se eeiru par osebnia vlakov direktno do — oziroma iz Zagreba in sicer odnaja u. Ljubljane oo 22. uri ob u.iu. in prinaja v Zagreb ob 6. uri 30. min. iz Zagreba odhaja 05 22. uri 10. min, ter prihaja v Ljubljano od a. uri 10. min, V Zagreba imaia oda vlaka jako ugodno zvezo z be-ograj^him oseonun vlakom. Na koče\ lal progi vozijo tudi aadaije trije pari vlakov 2 zvezo na vse ljubljanske vlake. Odhod iz Grosuplja ob 8. uri 35 nun, 13. uri 40 nun. 19. uri 40 min.; prihod v Kočevje ob 10. uri 31 nun., 15. uri 36 min in 21. uri 38 min. Odhod iz Kočevja ob 5. uri 45 min* 11. uri 08 min. in lo. uri Ui min.; prihod v Grosupue ob 7. uri 43 min., 13. uri in 18. uri 47 min. Tudi na progi Trebnje-Št. Jani na Dol. ostane dosedanje število vlakov. Odhod Iz Trebnja ob 9. uri 48 min« 14. uri 55 min In 20. uri 55 min., prihod v St janž na DoL ob 10. uri 51 miru 15. uri 52 min. in 21. uri 51 min. Odhod iz bt. Janža ob 5. url 30 nun-, 13. uri 22. min. in 19 uri 24 min.; prihod v Trebnje ob 6. uri 35 miru 14. uri 22. min. in 20. uri 20. min. Iz Novega mesta proti Straži - Toplicam odhajajo vlaki ob 5. uri 12 niirL, 10. uri 15 min., 13. uri 40 min. in 15. uri 35 min«, v nasprotni smeri pa ob 5. uri 42 min., 10. url 52 min., 14. uri 42 min. in 16. uri 29 min. Na gorenjski progi se spremeni le opoldanski vlak in bode odhajal iz Ljubljane ob 13. uri 50 min. tor prihajal v Jesenice ob 15. uri 36 min.; večerni vlak odhaja po novem voznem redu lz Ljubljane že ob 17. uri 50 min. in pridee v Jesenice ob 19. uri 57 min. Tudi večerni vlak lz Jesenic se spremeni radi priključka na beograjski br-zovlak v toliko, da odhaja iz Jesenic že ob 17. uri 08 min. in prihaja v LJubljano ob 19. uri uri 06 min. Na kamniški progi ostane promet osebn. vlakov neizpremenjeu. Na Koroški, bohinjski in ostali gorenjski progi se spremeni It vozni red priključnih vlakov na spremenjene vlake proge Ljubljana-Jesenlce. Na štajerski progi nastanejo sledeče spremembe: jutranji vlak odhaja iz Celja že ob 8. uri 10 min. in prihaja v Dravograd ob 11. uri 26 min.; opoldanski vlak odhaja lz Celja ob 14. uri 40 min. in prihaja v Dravograd ob 18. uri 02 min., opoldanski vlak odhaja iz Dravograda ob 15. uri 45 min. in prihaja v Celje ob 19. nrL Večerni vlak pa odhaja v Cslje ob 19. url 40 min. m prihaja v Velenje ob 22. url 08 min. Vsi ostali vlaki ostanejo tudi nadalje nespremenjenL Gospodarske uestl. —% ZviSanje nekaterih pristojbin. K objavi kabineta ministra za finance z dne 20. oktobra t L. ki je bila priob-čena ored nekaj dnevi v tukajšnjih listih, doetavlja finančna delegacija, da se z od etno 100 % zvišanje tiče samo stalnih kolkovnib pristojbin po priat. zak. is leta 1850 in da je ta povisek računati od zneska, kakor je veljal, pre-dno je zadobil moč začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 4. aprila 19*20. Vfttevši povisek po tem zakonu plačati je torej 200% več, nego pred 4. aprilom tega leta. N. pr. vlojra, ki jo je bilo prvotno kolekovati z 2 K, po omenjenem začasnem zakonu pa z 4 K, je zavezana sedaj kolku 6 K. Od oftaiih prememb je posebno važna ta^ da ae takso za pismene rešitve administrativnih oblastev od 1. novembra zviša od 2 na 5 dinarjev (20 K). -~ g Vprašanje premojm . »Politika« pl?e: V vprašanju splošnega pomanjkanja premoga za državna pod etja, kakor tudi za privatne potrebe, je bPa v prometnem mlnisf-stvu konserenca, katere so se poleg zastopnikov prometnega ministrstva udeležili tudi zastopniki ministrstev za šume, In rude. prehrano In obnovo dežel, trgovino finance, lo iadustr. ter soc politika Koalo* 4. stran. 2^. stev. reoca je soglasn sklenila, da hi bil treba: 1. da se vsa vprašanja o produkciji In razdelitvi premoga osredotočijo v centralni direkciji v Beogradu, v kateri bi bii zastopniki vseh resortnih ministrstev in v katero bi vstopila tudi vsa pokrajinska ravnateljstvu; 2. da se v privatnih premogovnikih normira cena premoga i;a ta način, da se producentom, razen priznanja treskov za režije, delavske moči in investicije, prizna tudi del dobička: 3. da mora producent del čistesa dobičlra vlagati za stalno povećavanje produkcije. Prometni minister bo o tem poročal ministrskemu svetn in bo minisirski svet najbrže skledi norniinaranje cen premoga in sklenil tudi o sankcijah, ki bi bile eventualno za to rešitev potrebne. —£ Prevoz s Čehoslovaške. V ministrstvu za promet je izdelan nov pravilnik s pogoji za prevoz železniških .vlakov mod Čeh o slovaško in Jugoslavijo. —£ Dolgovi Bolgarske našim dr-&avliai:oiii. Po mirovni pogodbi z Bolgarsko ima naža država pravico odrediti, kako je plačati dolgove, kateri obstoje iz časa pred r-:.tii*ikaciio mirovne pogodbe z Bolgarsko, to je iz časa pred 9. avgustom 1920. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poziva zategadelj osebe, ki imajo terjatve proti bolgarskim podanikom iz Časa pred 9. avgustom 1920, da ji čimprej sporočo Ime svojega dolžnika v Bolgariji, dol-govano »voto, kdaj je terjatev nastala in iz kakšnega, razloga. d Curih, 28. oktobra. Devize: Berolin 8.65, Holandiia !94. Novi Jork 635 50, London 22.10, Pariz 40.35, Milan 23.75, Bruselj 42.75, Kodani 87.50, Stockholm 123.75, Kristija-nija 87, Madrid 88.50, Buenos Aires230. Praga 7.401 2. Varšava 0, Budimpešta 1.45, Bukarešta 10.60, Dunaj 2.10, avstrijske žigosane krone 1.60. — d Dunaj, 23. oktobra. (CTU) Devize: Amsterdam 12.000, Berlin c83.50, Curih 6600, Kristijanija 5600, Kodanj 5650. Stockholm 79C0. Valute: Nemške msrke 578.50. romunski 'eji 700, bolgarski levi 500, Švicarski franki 6575, francoski franki 2650, italijanske lire 1535, angleški funti 1385, ameriški dolarji 400, carski tnblji 310. Kurzi v prestem prometu: Zagreb 299—319, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice in v žigosanih kronah 90—100, madžaiske žigosane krone 92—106, Praga 482—506, Varšava in Krakov y poljskih markah 118—140, čehoslovaške krone 5000akl 482—506. manjši bankovci 482—506, novi dinarji 1225—1275. d Zagreb, 28. okt. Devize: Berlin 194— 197, Italija 509—512, London 450—465, Novi York 13T50—133. Pariz 8^-0, Praga 161 50—162.50, Švica 2100—21 SO. Dunaj 32.25 .—33, Valute: dolarji 130—130.50, avstrijske Joone 34—35, c?rski rublji 114—118, 20 tron v zlata 470—475, francoski franki 840—O. napoleondorl 470—480, marke 193—195, romunski leji 210—220, italijanske lire 500—510, bolgarski levi 156—175, ceno-•lovaške krone 165—175. PRED VELIKIMI DOGODKI. — NAŠA UNIJA Z GRŠKO? — d Beograd, 28. oktobra. »Tribuna* javlja iz Aten: Kraljeva smrt je pretresla ves grški narod, ki z veliko pobožnostjo pošilja goreče molitve k Bogu za njegovo dušo. Povsod vlada velika skrb radi prestolonaslednika, a glas o prihodu Junaškega kraljeviča prestolonaslednika Aleksandra k pogrebu pokojnega grškega kralja fe pregnala temne oblake z neba. Tudi rasta zaupanje do srbsko - grške zveze. Prihoda našega regenta priiukajujcio z nestrp nostjo. POGAJANJA Z ITALIJO. Rim, 28. oktobra. *L' Idea Nazinnale razpravlja o polnomočnih pravicah jugo-slovenskih in italijanskih delegatov ter pravi: Kraljevstvo Srbov, Iirvatov in Slovencev nima določenega ozemlja. Zakon zaustavotvomo skupščino, ki je bil proglašen 3. septembra določa, da se snide skupščina 12. decembra v Beogradu, ta zakon proglaša vso Dalmacijo, otoke, Istro s Trstom, Reko hi Goriško za ozemlje kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kaj naj to pomeni? Dr. Trumbič in drugi delegati imajo od dneva proglasitve tega zakona še manjše pravice, nego so mislili, da jih imajo preje. Izvrševanje cblasti vlade v Beogradu je ekviva'entno izvrševanje oblasti začasne vlado, katere moč preneha 12. decembra. Toliko manj more taka vlada dati polne pravice za določitev državnih mej. Niti delegati sami si iih niso mogli dati. ker so s proglašenjem zakona priznali, da sega državno ozemlje do Sojc. Rim, 28. oktobra. Včeraj popoldne se ie vršil zadnji razgovor med Giolittiiem in admira'om MiHom. Vkliub strogi tajnosti razgovora trdijo politični krogi, da ffllsE italijanska vlada izročiti Dalmacijo Jugoslovanom in da se bo uzadovoljila z neodvisnostjo Zadra. Admiral *'illo je temu načrtu skrajno nasproten in je opominjal vla- do, naj pomisli na delikatni po'ožaj, Ki bi se vstvaril z izpraznitvijo Dalmacije. Italijanska vlada namerava na vsak način skleniti pogodbo z Jugoslavijo na podlagi meje Julijskih Alp in neodvisnosti Reke v zvezi z Italijo. Trdi se, da iugosioven^Ka vlada ne bo sprejela teh pogojev, zlasti ne za časa volitev v konstituanto. Zato se da je sporazum vkljub italijanski p^puft-ijivosti glede Dalmacije zelo problematično. — Rim, 28. oktobra. »L* Agenzie Na-ziouale della Stampa« komentira razgovore med admiralom Mirom In Oiolitiiem ter pravi: Nekateri trdijo, da se more najti vmesna pot med izvedbo londonskega rak-ta in izročitvijo Dalmacije Jugoslovenom To bi bila avtonomna in suverena Dalmacija z Zadram, Šibenikom in Splitom, načrt, s katerim se je že peečla ministrski svet NAŠI DELFOATT PRT ZVEZI NARODOV. —d Beosrrad, 29. oktobra. Ministrstvo za zunnnje stvari jo imenovalo za delegate na konferenci zveze narodov, ki 6e bo vršila 15. novembra v Ženevi, vseuč-iliskoga profesorja v Ljubljani dr. Ivana Zolgerja, poslanika dr. Miroslava Spalajkovića in vseučiliske^a profesorja dr. Ladislava Polica. OBSOJENI KOMUNISTI. —d Dunaj. 29. oktobra. Na podlagi porotni^kesra izreka je dunajsko sodišče obsodilp glavnega zaupnika komunistične btranke Lorenza na 6 let, strankinega tajnika Lumpija na 2 in pol leta, Lukaseija na 2 leti, Benescha na 1 in pol in Wiplla na 4 leta ječe. Daljo je obsodilo monakovakega Spartakista Kondula na 8 mesecev, f^chranima na 6 mesecev in Vukičeviča tudi na 6 mesecev težke ječe. Kondula in Lorenz bosta iztirana iz države. Vehovčava afera. Danes ob 8. dopoldne je pričela pred ljubljanskim deželnim kot vzklicnim sodiščem velezanimiva razprava, ki nam jasno odkriva podlost onih dr. £u$ter>ičev;h podrepnikov, ki so med vojno ovaj ali svoje politične nasprotnike avstrijskim \oja-skim oblastem. Pravi tip takega denun-cianta je tudi bivši deželni poslanec in župan Ivan V e h o v e c iz Žuženberka. Vzklicno razpravo je oivoril sod. svetnik V e d e r n j a k kot predsednik vzklic-nega senata, prisedniki: dvor. svet. An-dolšek ter svetnika R e k a r in ?ehre. Kakor znano, je Vebovc pri okrajnem sodišču vložil proti žuženberškemu notar- I ju Antonu Carli ju tožbo zaradi razžnlic-nja časti, ker mu ie le-ta očital v pismih na župane žuženberškega ekraja podlo de-nuncianstve. Sodišče v Novem me&tu Je notarja 15. januarja L 1. oprusiito vsaka krivde in kazni. Vehovc se je zatekel k drugi insianci ter vložil vzklic na novomeško okrožno sodišče. Sedaj je začel Vehovc s tajnimi zakulisnimi Intrigami ter Je skušal izposlovati njemu naklonjen vzklic-ni senat Carlijcv branitelj dr. Josip K1 e-P e c je vsled tega zaprosil za de'egacijo ljubljanskega deželnega sodišča. Nadsodi-šče ie> rudi temu predlogu ugodilo. Današnji razpravi prisostvuje toženi notar Carli osebno, tožiteli-denunciant Vehovc se ni prikazal, zanj ie navzoč zastopnik dr. Marko Natlačen. Notarja brani dr. Josip Kle- pec. Sve mik R e k a r obširno poroča o vsebini dosedanjega aktnega in dokaznega materiala. Kakšen je bil ta podli denunciant? Prvi sodnik ga klasično karakiertznic: »VIdei bomo, da je zasebni obtožiielj (Vehovc) poln zavisti, maščevalnosti, škodoželjnosti, preganjanja, sebičnosti, samopaš-nosti, ovaduštva in še drugih slabih lastnosti, ki jim ne moremo najti označbe. Gorje mu bilo, komur je bila sreča tolikanj Menil-la. da ie padel pri zasebnem obtožiteliu v nemilosti — Uporabil je najnlzkotnei^a sredstva, zlorabil ie celo svojo pos'ansko in župansko oblast in dostojanstvo, samo da se le mogel nad svojim osebnim ali političnim nasprotnikom maščevati in rmi škodovati. — Ni prišel v zadrego. V razprav-no dvorano kazenskega senata stopi mlad zastavon fant z obtožnico v roki* >Dobcr dan. srospodjel Sem Peter Ka-struu, iz Križa doma, Antkove Lojze nezakonski sin, usnjarski pomočnik!« Prečita jo inu obtožnico, da je pri usnjarju Jakobu Dermoti v Železnikih i'kradtl več kož. usnja in podplatov v vrednosti 3780 K. Predsednik: ^Ali «te tc storili?« Peter: i Gospod sodnik! Jaz ne. Ce bi storil, bi rekel, res je, tako pa nisem, pa ne!« . . . Peter stoji kot vojak na fronti. Ker ni bilo prič. bo moral še enkrat stopiti pred sodnike. — Srbski tobak mu je dišal. Korošec Janez Reirhmann, lOkrat že pred-kaznovin. je bil najet od nemskutarjev. da je po Rožeku nastopal med Slovenci kot agent-zgrgar. Kon^m avgusta je v neki gostilni v Šmartnem v Kožeku proti Slovencem zelo zabavljal čez Srbijo, reuenta in kralja. Nekdo pa mu je odvrnil: *A srbski tobak ti pa disi.« Pred ljubljanskim deželnim sodečem se je moral Reichmann zagovarjati zaradi pregreska po § 91 erb. kaz. zak. Sodišče je Reichmanna oprostilo, ker je to govoril v popolni pijanosti. Raznoterosti. • Taćvina v Piioiiovih delavnicah- Dne 23. trn. so tukaj zaprli uradnika Puchovih delavnic Bogoslava Selerja. Osumljen je. da je glavni krivec tatinske družbe, ki je iz Puchovih skledišČ v veliki množini kradla dele avtomobilov in koles. Pri graskib prodajalcih bo našli take delo v vrednosti poldrugega milijona kron. Aretirali so tudi več sokrivcev. • Razprava proti prof. Wagneriu-Jaureggu. Dunajski kor. urad poroča: Komisija za ugotovitev kršitve vojaških dolžnosti v vojni je. kakor poroča >Kor-resoondenz VVflhelm«, ugotovila, da ie postopal profesor Wagner-Jauregs popolnoma korektno in humano. * Samomor ruskega princa, V hotelu >Union« na Dunaju je izvršil samomor rušiti princ Josip Zavistjanov, rojen leta. L8S5. v Sar-tovu. V vojni je služil kot častnik in prišel v vjetništvo. Samomor je izvršil, kakor pravijo njegovi prijatelji, ker ga je hudo bolela kriva obdolžitev tatvine s strani nekega tovarii, . * tHndenburgov napadalec pred sodnico. Neki Ga lin je>ai | ens napadel maršala Hindenburga v njegovem stanovanju. Trikrat je ustrelil nanj, pa ga til bil zadel. Galin je bil sedaj pred 80» '.'.■> obsojen na 2 in pol leta težke ječe. Hindenburgu je priredilo pri raz-I ravi navzoče občinstvo srčno ovecijo injkwlniki >o vstr.li, ko je vstopil Hin-deffburg v dvorano. f * Budimpeštanski trgovec z vinom Landau je umrl tajinstvene emrti. Dva tajna agenta in neki advokat so ga prijeli in zaprli ter zahtevali od njega 2.700.000 kron. da ga spuste na svobodo. Landau ni hotel plačati te svote, zato so ga spravili v klet vojnega mi-nistratva v Budimpešti ter tam pričeli mučiti. Med drugim je moral popiti večkrat veliko količino vode. Xcki dan noga našli mrtvega. Stvar je prišla preu madžarski parlament in predsednik j« obljubil natanćneiJi odgovor, kadar bo končana preiskava. • Vojni av>nturi«t V Budimpešti le umrl malor Feodor Zubourfjs, čegar celo življenje je Izpolnjeno z volnlmi avuikurami. Boril se je v Garibaldiievf legiji, potem v službi egintskega podkralja, nato na španikom proti karlistom. v minoll svetovni vojni pa se Je boril v avstro-ozrskl vojski proti Rusom v Karpatih. Svoj ca«; se je rud! posebno Izkazal na lovu na leve v Afriki. Dosegel le starost 71 let m 45 dni se je pnstila v Fo^eburgu v Ameriki žena J. M. Lane. Bila je bolna na želodcu. Na neki nasvet se Je odločila, da poskusi s i»ostoni pregnati bolezen. Vlivala je skozi 45 dni p^rrm malo vode in pomarančncjra soka* Sednj je zdrava, • Patalog dr. Welxc»baum tnnrt. t' Dunaja poročajo, da Je sloviti klinik In profesor patologlčne anatomije dr. VVeLvel-baum v 70. letu svoje starosti umrL nproolzaclip. Moka za krmo. Mestno tržno nadzorstvo bo razprodajalo v sredo, dno 3. novembra med 8. in 11. uro v Mahrovi hiši večjo množino zaplenjene pokvarjene krušne moke. Vsaka etran» ka dobi samo 1 do 2 vreči. Gin vrl urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. i 3cd o! vagona drv nagrade dobi dor odda mlademu solidnemu gospodu (trgovcu) eno prazno sobo takoj ali vsaj. iX. novembra. Ponudbe se prosi na Kggaj predal 1031 _8124 {Proda se kanapee, [zraven spadajoča miza in 2 stoJIčka za ;1200 K, ter malo rosen žaket za 300 K. ^Naslov v upravi Siov. Naroda. 8165 USskžsm se s 50.000 K i [In sodelovanjem, kakršnega koli dobro 'idočega podjetja. Ponudbe pod »Agilen 8164« na npravniStvo Slovenskega Naroda. 8164 Okna od barak ;v velikosti 80X100 cm ali ena^e velikosti dvodelne z aH brez stekla ca. 40 komadov. Ponudbe na Spiošaa sniv-tteaa dražba d. d. Maribor, Aleksandrova cesta 12. 8167 Korespondecta in knjigovodjo amožnega amerikanskega knjigovodstva, išče velika družba. Zeleznlnarji maio prednost Ponudbe na pošla! predal 29> Ljubljana L________8058 Trsile za strepe izdelale in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naročTrli znaten popust SteSncr Anton, Sefnblt&na, Jeranora ulica tS, Trnovo,_4256 V lastnem interesu zahteuaite čarovnik „PRXTTY" Ia. voščene krtrmo za čevlje. Izdeluje Prva fugo^iovsnska kemična tvornica Ho>7i Sad, Szecitansri nI. 7- 955 M60 Vscia insislioa prmrslneiia satleso?! Prnfia se m lm mto iMi Biolta po jalo »liki m se preda. HtaHja Svetina, Bled II. _ ________81M Proda sepossstuss z gozdom .50 oralov. Informacije pr Jos. Stare, Sredoja vas v Bobioja št. 9, želez, postaja Bob. Bistrica._8 56 gostilna z inventarjem, 4 orale 2emlje, pri farni cerkvi 15 minut od železniške posta e, se takoj proda za 210.000 kron. 3 posestva od 8 do 2: oralov lepo zidano z opeko kr»to Več pove Ivan Broleni*. gostilaičar. Pollčaae._ 8127 Krompir na vagone ima oddati I m aort & eksport fil> J- Nerat, laarlbor, Gosposka ulica 58. Brzojavi: Gumiiaiport, Maribor. Telefon 262. 8166 99 .-,-hni-n Naslov rove upravniStvo Slo-JUtilllu, venskega Naroda. f rimerae službe išče %gf •. gimn razredi, bivši računski pod častnik, verziran v vseh pisarnižkm poslih. Nastop ev-ent- takoj. Ponubd ood .P. v. 8138' na upravniitvo SI -venskega Naroda. 1388 Neizprosna, kruta usoda nama je nepričakovano ugrabila najino ljubljeno hčerko Jelenko v nežni starosti 4 mesecev. Prosiva tihega sožalja. Hala In Pavla Breme c, aradatk Ljub kreditne baake t C rez. podpor. 30. .potka v Lfani-keli, Albanija S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenol j ubijeni soprog, oče in brat, gospod luem Tomee sodni ollciial v Ložu, posestnik, talni k posofilnice ln gasilnega dmitva, danes, dne 27. t. m. ob Vs5 h nenadoma preminul. Pogreb se bo vršii iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. V S .ar era trgu pri Lotu, dae 27. oktobla 1920. Msriia, soproga. — Mfcl, Iran, Alofslt« Tlnca, otroci. — Amalija, France, Ludvik sestra in brata. in pniiio ki je tudi ve3ča knjigovodstva. Hrans in st2novanie v hiši, plača po dogo votu. Reflektantinje naj se obrnejo s potrebnimi Izpričevali na tvrdko 35. BordatS, trgovina s Specerinjskim o'agom in semenjem, v Mariboru. Dotični, ki je prišel v četrtek 14. t m., naj se takoj zopet oglasi pri meni! A. K. CJI-aSaV^ Absolvent gimnazije dfUIOBt b'vSe rac. pod^^st-nik, v ruskem vjetništvo vodil korespondenco ujetnikov rozneje nameščen kot inšta'ater 2a celo telefonsko centralo in razne slgna' zaci je »n kot kliu-čavničar za kar Imam izpričevalo ve5č poleg slov , nem., italij., če*kega, ras., rbo-hrv. ter nem. m slov. stenografi e. More roloji« 40.0 0 K aH več kavcije, i če primerne službe. Ponudbe z navedbo plače pod .Estrgta 8140* na upravo Slov. Naroda. 8140 ?roBa se aovo srebrno ie- S:tnti (garnitura za 12 o eb iMe2t 1910 Brežice ki je deloval kot tak dalj časa v večji ljubljanski veletrgovini z manufakturo, sprejme takoj ,lmpsx', Ljubljane, grejoj trs 10. I« Sandrin, kluadjana Velik« zelocja ia#MI!» kof» podplatov, gonlf-vm ko vratnega U5iljCl| niti jermenov In taoksa na debelo. 8053 Mestni trg 6. Razpre Cenjenim damam naznanjam, da prodajam klobuke radi opustitve obrti za 50 70 ceneje. Rozi Hribar, modni sslon, Rimska cesta štev. 6. v vsaki množini kupuje gozdna ind. i. d. „CR0A TIA", Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 2- Vpjšte-vajo se samo ponudbe franko vagon. Jjat^1*^ in tisk »Narodne tiskarne« Za inseratai del odgovoren Valentin Kopitar.