A il O TTi^nT T5TT TTTrTPTST T xxii JL \jJ1slXoxx wJaJt\JKx V JCaiN JLsJLjD JL . »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA lo poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta a h one fO vinarjev, za četrt ieta 2 ki oni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za V', leta 3 krone, za »l4 leta 1 krono ft1 vin., ako li VI p tek praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj LIH. V Ljubljani, 12. oktobra 1900 List 41. Ave regina coelorum . . . Zdrava rajska cesarica. Zdrava rajska cesarica, Božjih duhov vlastelica. Slava loža, slava vrat«, Z istih sveti luč nam zlata. R&duj slavna se devica, Najkrasnejša lepotica. Zdr&vstvuj dika na prestoli Ino Krista za nas moli. Mat vej Andrejev iČ. GOVOR ob 1- slovesnem zborovanja II. slov. katoliškega shoda t Ljubljani, dne 11. meeeoa septembra svetega leta 1900. (Govoril in priobčil dr. Mih a el .Ya potnik. knezškof Lavantinsk i*). Hvaljen bodi Jesus Kristus, ki živi, kraljuje, gospoduje! Amen na veke! Prevzvišeni gospod pokrovitelj! Premil osti j ivi gospod škof! Vašaeksce-lenca, preblagorodni gosp. dež. predsednik! Veleblagorod ni gospod dež. glavar! Blagorodni gosp. predsednik! Mnogočislani zborovalci! Vse hvale in pohvale vredni pripravljalni odbor me je s svojim cenjenim dopisom od dne *) Opomba. Spodobna zahvala bodi »Slovencu,« ki je dne 17. septembra 1900 v Številki 212 objavil predstoječi govor po stenografskem zapisniku. Vsled tega je pa umevno, da so se v naglosti storjene pomote stenografskega zapisnika vrinile v ponatisek. 21. meseca sušca tekočega leta prijazno povabil, da bi 9e naj udeleževal tudi drugega slovenskega katoliškega shoda, kakor sem se prvega, ki je obrodil toliko zlatega sadu. Visoki pokrovitelj sedajnega sijajnega shoda, presvetli in premilostni gospod knezškof Ljubljanski, pa so me s precenjenim svojim pismom od dne 7. t. m. dobrotno povabili, da bi naj pri prvi slovesni seji spregovoril besedo o krščanskem življenju, o katerem bodo krasne resolucije v potrditev predložene temu slavnemu shodu. Prav močno sem se bal, da ne bom mogel ustreči blagi in dragi mi želji, ker mi jc nepopisen trud prizadelo praznovanje škofijske sinode, ki sc je vršila od tretjega pa do sedmega dne tekočega meseca in je bila tudi posvečena in priporočena Kristusu Bogu-človeku, nesmrtnemu kralju kraljev in vsemogočnemu Gospodu gospo-dujočih. Slab in utrujen sicer, pa vendar \esel sem prihitel na ta pomembni in odločilni shod, ki bi naj oživil in pomnožil krščanski pogum, bi naj vzbudil in okrepčal katoliško zavest, pa bi naj Slovencem določil vodilna načela, bi jim naj odkazal smer za nadaljnje blagonosno delovanje. O krščanskem življenju torej bi naj govoril? Pa bodi, in zgodi se božjemu Vzveli-čarju v počeščenje in slovenskemu ljudstvu v posvečenje! Krščansko življenje, kaj pomeni ta izraz? Glavni naglas počiva na prvi Zatorej bodi govor tukaj priobčen po rokopisu Zavoljo pičlo odmerjenega časa so bili posamezni navedki zlasti iz svetega Pisma okrajšani pri govorjenju. Ali zdaj ni vzroka, da hi se ne tiskali, kakor stoje v rokopisu. besedi, ki prihaja od blaženega imena kristijan in to od presvetega imena Kristus. Kristijan pomenja toliko, kolikor učenec in nasledovalec ali posnemovalec Kristusov. Kdor pa hoče biti zvest učenec in vesten nasledovalec Kristusov, mora verovati nauke in posnemati vzglede svojega božjega Učeni k a — in ravno v tem korenini krščansko življenje. Preči slani zborovalci! Katoliški kristijan kaže pred vsim, da je vreden učenec Kristusov, ako zasebno in javno spoznava vero Kristusovo, ako po njej čednostno živi. v njej opravlja dobra, pred Bogom zaslužna dela. Pravi kristijan nad vse čisla in ceni, nad vse povzdiga in poveličuje vero Kristusovo, to nebeško luč, ki kaže mu Boga, njegov edino pravi cilj in konec, kaže mu pot do tega najvišjega namena, pa mu kaže in ponuja pomočke po tem potu stanovitno hoditi in ga srečno dohoditi. Nad naravni dar božji svete vere katoličan više ceni, kakor celo da je ustvarjen, ker ve, da so pagani tudi U8 tva rje n i, ali vzveličati se ne morejo brez vere. Brez vere je nemogoče Bogu do pasti, uri glasoviti učitelj narodov, zakaj kdor hoče k Bogu pristopiti, mora verovati. da je in da je tistim, ki ga iščejo, plače vale c. illcbr. 11, 0). Pravi katoliški kristijan veruje vse od Boga raz« dete resnice, trdnu prepričan, da ne more večna resnica in neskončna modrost sc zmotiti in tudi ne premotiti. On više čisla en verski člen, kakor vse svoje duševne pridobitve, v katerih se lahko nahaja še vedno zmota in prevara, v katoliško-krsčanski veri pa nikakor ne. Vrl katoličan pripoznava neizmerno dobroto svete vere, za katero na kolenih klečeč zahvalja neprestano vsedobrega Boga, pa ga slavi neprenehoma za arero črez vso srečo, da je rojen od krščanskih starišev, da je krščen, vzgojen in že odrastel in osivel v edinovzveličalni sveti veri katoliški. Zato pa tudi živi iz tc vere, očitno jo priča, zagovarja in siri. Veren katoliški kristijan opravlja zvesto vsakdanje molitve, prejema pogosto zakramente, posvečuje vestno nedelje in praznike, rad se spominja v molitvah svojih ljubih rajnih, pospešuje odpustkov polne družbe in bratovščine, bere dobre knjige in spise, naroča in podpira dobre liste in časopise. O srečen in trikrat srečen narod, ki si je ohranil najdražji zaklad: sveto krščansko katoliško vero! Ta mu je močna in nepremična podlaga časno in večno srečnega obstanka. Ona ga dela čilega in čvrstega, čednostnega in krepostnega, in s tem neumrljivega. O lepota in krasota slovenske dežele! Ali ta lepota ni divota slovenskih goric in vrtov, njiv in livad, trat ter travnikov in senožet, temveč to je lepota in divota pobožnega slovenskega ljudstva. O moč slovenskega naroda! Ali ta sila in veličina ni v skalah in pečinah, ni v gorah in gričih, marveč to je skalnata vernost slovenskega ljudstva. Zakaj vse, kar je rojeno iz Boga, piše prvak evangelistov, premaga svet; in to je zmaga, ki premaga s vet, naša vera. Kdo je pa, ki premaga svet, kakor kdor veruje, da je Jezus Sin božji . . . Kdor veruje v Sina božjega, ima pričevanje božje v sebi. Kdor ne veruje Sinu, ga stori lažnika, ker ne veruje pričevanju, s katerim je Bog pričal o svojem Sinu. In to je pričevanje, da nam je Bog dal večno življenje, in to življenje je v njegovem Sinu. Kdor ima Sinu, ima življenje. (I. Jan. 5, 4. 5. 10—12). O nedomerni vrednosti in nedosežni prednosti svete vere je prelepo pesen zapel izvoljeni apostol Pavel v enajstem in deloma tudi v dvanajstem poglavju svojega divotnega lista do He-brejcev. Veličastni svoj slavospev končuje od svetega Duha navdahnjeni blagovestnikz vsklikom: Vrzimo torej tudi mi, ki imamo tako silo prič krog sebe, vrzimo raz se vsako breme in vsak greh, ki nas lahko obda, ter bijmo v stanovitnosti naloženo si borbo. Oziraje se na začetnika in izpol n j evalca vere, Jezusa, ki je za namenjeno mu veselje križ pretrpel, ne meneč se za sramoto, iu je sedel na desnico božjega prestola. Spominjajte se njega, ki je od grešnikov toliko prestal nasprotovanja proti sebi, da ne omagate, pešajoč v svojih dušah. Niste še se do krvi ustavljali v boju zgrehom. (Hebr. 12, 1—4). Ker je sveta vera neprecenljive vrednosti, ostanimo vsi brez razločka globoko- in delalno-verni kristijani! Vernost vzgaja kremenite značaje, brez vernosti vzraste Človek brez stalnega prepričanja, brez jeklenega značaja, brez moralne moči. Nesrečneži, ki ne spoštujejo svete vere in ne žive po njej, ki jo še zaničujejo in druga veroizpovedanja hvalijo, ti se bodo ke-sali, ko bode prepozno. Kdor želi sebi in s\ojim dobro, naj nikar ne odobrava tega početja, ki je podobno palestincem, kateii so videli zvezdo in slišali, kaj pomenja, ali vendar niso sli z modrimi molit Kristusa, in so le drugim branili s svojim slabim vzgledom ter z očitnim nasprotnim govorjenjem: podobno je judo^i, ki so slišali Jezusa, videli so njegova dela in so občudovali njegove čudeže, pa mu vendar niso verovali, mnogoveč se sovražili, preganjali in naposled ie križali so ga. Danes so se tukaj zbrani Slovenci javno pokazali kot katoličanje v javnem življenju. Dal Bog, da so vsi vedno edini v veri Kristovi, in obstoj jim je zagotovljen in zajamčen! Krščansko vero, iz katere živi pravičnež, varuje čisto in jo neizpremenjeno hrani sveta katoliška cerkev, katero je ustanovil kot svoje kraljestvo na zemlji Jezus Kr stus. In zato je katoliški kristijan zvesto vdan sveti cerkvi, tej božji napravi, vedno se naslanja na ta steber resnice, ljubi nebeški zavod, v katerem mu ne-zmotno razlagajo vero ter mu delijo sredstva, da po tej veri živi, da se više in više povzdiga v krščanski popolnosti, in se tako večno vzveliča. Dober katoliški kristijan rad in natanko iz-polnuje cerkvene zapovedi, ker ve in zna, da cerkev vodi pri postavodaji tisti Gospod, kateri je dal na gori Sinaj Mozesu deset zapovedi za izraelsko ljudstvo. Vrl katoliški kristijan spoštuje cerkev kot svojo mater, brani jo zoper sovražne napade in navale; on čuti 8 cerkvijo, veseli se in žaluje ž njo, trpi in se proslavlja ž njo. O sreča nad srečo, da so ljubili Slovenci doslej Boga kot svojega Očeta in cerkev kot svojo mater! S cerkvijo vred so stali na nepremakljivi in nepremagljivi skali. In kako bodi v prihodnje? Slavni apostol Pavel je na adrumeški ladiji potoval iz Palestine na Laško, da se v Rimu zagovarja pred cesarjem Neronom. Pri otoku Meliti je ladijo zadela tako strahovita vihra, da je bilo vseh dvestošestinsedemdeset po-tovalcev v nevarnosti, izgubiti življenje. Neustrašeni apostol je stopil v sredo med preplašene tovariše, rekoč: Možje, ne hodite z ladije, in vsi boste oteti! Ko je pa nevihta le huje in huje besnela, hoteli so že nekateri zapustiti ladijo in v morje poskakati, da bi se plavajoč rešili na kopno. Pogumni Pavel stopi iznova med sotovariše, veleč: Možje, ne hodite z ladije, in vsi boste rešeni, sicer ste pa izgubljeni! In res, ladija je obtičala na skali in popotniki so bili vsi rešeni! Ne hodite z ladije, kličem in vele v a m v Pavlovem imenu tudi jaz danes vsem ljubim Slovencem, in oteti boste v s i! Ta rešilna ladija je sveta katoliška cerkev, katero vodi varno Jezus Kristus in goni mirno sveti Duh. Na tej ladiji se varno in mirno vozimo po penečem morju svojega pozemeljskega življenja in na njej prispejemo srečno v pristanišče nebeškega miru. Da, zborovalci predragi, ne hodimo s te ladije, ne zapusčajmo svete cerkve, v njej najdemo varno zavetje pred vsemi valovi, ki nam žugajo s časnim poginom in nam pretijo z večno pogubo! Pa hitimo dalje. Kdor krščanski živi. spoštuje cerkveno oblast. Vdan je pokorno svetemu očetu rimskemu papežu, ki zdaj slavno vlada \esoljno cerkev in je po previdnosti božji Leon XIII., najjasnejša luč na obzorju svete cerkve, najsijajnejša prikazen na koncu devetnajstega in ob pričetku dvajsetega stoletja. Kdo bi ne ljubil, ne spoštoval in ne poslušal Leona Velikega, kis svojimi izredno krasnimi okrožnicami razganja zmote in temote nevarno viharnega časa, in pojasnjuje ž njimi najtežja in najz^motanejša vprašanja naše dobe? In vrliu-tega, kako prisrčno ljubi vidni vrhovni poglavar svete cerkve vsa ljudstva in vse narode! Pre-čislani skupščinarji, vi gotovo prav dobro poznate znamenito okrožnico (i ran de munus z dne .50. septembra 1*80 in poznate okrožnico, morebiti najmilejšo vseh okrožnic, Praeclarae manifesta t ione s od dne 20. junija 1*94, poslano vsem vladarjem in vsem narodom. Pastir pastirjev izpodbuja v tem premilem pismu narode, ki se nahajajo v zmoti, da bi naj pristopili h katoliški cerkvi ter okušali njenih mi-lostij; naglaša izredne dobrote, ki bi došle ljudstvom, ako bi se zedinila v edinosti \ere. Ko se poživlja Kristusov namestnik in Petrov naslednik do slovanskih narodov, opominja jih ljubeznivo rekoč: Tudi vas vabi in kliče sveta cerkev neprenehoma v svoje naročje v prospeh vašega vzveličanja, vašega časnega blagostanja in vaše veličine. Kakor pa se verni kristijan krepko oklepa rimskega papeža, enako zvesto se drži svojega od božje previdnosti mu postavljenega nadpastirja, ki vlada škofijo, svojo cerkev, in je v tesni zvezi s središčem krščanske edinosti, z večnim Rimom. Katoliški kristijan spoštuje in ljubi, posluša in podpira svojega škofa, moli zanj ter mu po svojih močeh lajša težavno in odgovornosti polno službo apostolsko. Enako pa časti in čisla tudi duhovnike, kot služabnike Kristusove in kot delilce božjih skrivnosti j. (I. Kor. 4. 1;. V tem spoštovanju in češčenju ga ne moti nepopolnost ali slabost in grešnost duhovnikova. Dobro namreč ve, da je cerkev božja ustanova za grešne ljudi, da pa je vod jena od ljudi, ki so podvrženi človeškim slabostim in nepopolnostim. katerih pa nihče globokeje ne obžaluje kakor cerkev sama. Milostljivi Gospod, dejal mi je nedavno neki kmetič, ko bi jaz tako živel, kakor me učijo najzarinji mašnik, vem, da bi se vzveličal! Katoliški kristijan spoštuje nadalje posvetno oblast, ravnajoč se po nauku Kristusovem: I>ajte cesarju, kar je cesarje ve g a (Mat. 22, 21), izpoloujoč opominj Petrov: Boga se bojte, kralja častite (I. Petr. 2, 16), in slušajoč nauk Pavlov: Vsak človek bodi višji oblasti podložen, ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga, katere pa so, postavljene so od Boga. Kdor se torej oblasti ustavlja, ustavlja se božji volji. Kateri se pa ustavljajo, sami sebi pogubljenje nakopavajo. (Rimlj. 13, 1—3). Pred vsim spoštuje in ljubi vsega spoštovanja in vse ljubezni vrednega cesarja, ki že skoraj dvainpetdeset let modro in krepko vlada staročastito državo avstrijsko, in ki po vsem omikanem svetu sluje po svojih sijajnih čednostih, kakor so med ostalimi: očetovska ljubezen, pravičnost, radodarno st, u s m i ljcnost, ljudomilost. Katoliški kristijan želi in pospešuje svoji avstrijski domovini srečo in blagostanje, moč in ugled in veličino. (Kone-* prihodnjič.) Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (Dslje.) XII. Preddvor. Podružnice. L Srednja Bela. Cerkveni zavetnik sv. Kgidij je bil rojen v Atenah na Grškem, prišel v svoji mladosti na Francosko ter prebival kot puščavnik v okolici, kjer se izteka reka Rcdana v sredozemsko morje. Tu zbere več tovarišev, sezida samostan in živi med njimi kot duhovni oče (opat) v delu in molitvi Umrl je okrog 1. 700, truplo počiva v mestu Toulouse, godu se spominjamo 1. septembra. Ko so dobili Franki našo deželo v svojo oblast (788), vdomačil se je tudi njihov svetnik med Slovenci, ki ga poznajo z imenom sv. Tilen. Ker mu je bila privajena košuta zvesta spremljevalka, vpodobljajo ga v njeni družbi. Pravijo, da so se razprostirali nekedaj v vsem okraju Srednje Bele veliki gozdi in da je stala na mestu sedanje cerkve kapelica bližnjih graščakov z Brda. Zelo verojetno, saj je še dandanes dosti gozdov v bližini. Nekedaj je bila cerkev tako zapuščena, da je ukazal Chron-ov naslednik škof Rajnald Scarlichi veliki oltar nov narediti, oltar sv. Ahacija v ladiji in onega pred vratmi pa kar podreti (1631). Toda s seska je oskrbela raje vse tri nove, in škof Oton grof Buchheim*) je posvetil velikega 26. junija 1650. Pač so podrli oltar pred vratmi, toda postavili so mesto njega še enega nasproti sv. Ahaciju in ga posvetili Materi božji. Svetišče je ohranilo gotski slog, sklepnika rebrom nosita dve plemenitaški doprsni podobi. Sedanji veliki oltar je bil nov 1888, stranska dva imata značaj barok-sloga, oni sv. Ahacija z letnico 1645, oni Matere božje z letnico 1667. Nad ladijo se je raztegoval do 1856 raven strop z vdelanimi lesenimi tablicami. Takrat ga je dal župnik Andrej Kržišnik (1835—1868) odstraniti radi trohnelosti in namestiti z obokom. Okoli cerkve je pokopališče. — Na Srednji Beli je bil rojen leta 1831 pesnik Matija Valj a v e c (Kračmanov). Zvonovi pojo v terc sekstakordu z glasovi fis—a—d = 1. 3 6. V premeru imajo 98 : 85 : 76 cm. Veliki z napisom: .TOHANN IHRIST1AN RISER HAT M\( H GEliOSSEN ZI < RAINBURfi ANKO 1755. Krist na križu, sv Ana, Marijino oznanjenje, sv. Ivan Krstnik. Premer 98 cm je za glas fis premajhen. 0 zvonarju Riser glej župnijo Kranj stran 25 Sred ni i iz zvonarne Ivan Jakob Samassove 1801. Križ, Marija rožnivenška, sv Katarina s kolesom Teža 570 funtov! Mali je istega zvonarja in istega leta (1755) kakor veliki. Kinča ga čvetero porleb: Mati božja kot kraljica z žezlom v roki, sv. Sebastijan, sv. Valentin, sv. Jurij. 2. Breg. Bližnja soseda župnijski cerkvi je podružnica sv. Leonard a na Bregu, stoječa ob južnem koncu preddvorskega polja blizu vode Kokre. Ob času občnega poneničevanja so prekrstili vas v rRaandorfu, ime, katerega se še dandanes trdovratno drži posvetna in celo duhovska oblast, a ljudstvo ga — hvala Bogu — ne pozna več. *) Buchheim je še v polni meri čutil razdejanje, ki je zadelo škofijo v luteranski dobi, zato mu stališče n bilo posebno prijetno Čakala ga je izvršitev mnogih določeb, katere sta izdala njegova prednika Chron in Rajnald. Uvidel je, da toliko starih ran ni mogoče h kratu zaceliti, zato si je prevzel geslo: »Tem-pora tem pore tempera,« ki poraenja : »Času pusUmo čas« ali: »Tudi počasi se daleč pride.« Cerkev ima prav tisto znamenito starinsko obliko kakor ona sv. Nikolaja nad Mačami, samo nekoliko večja je. V gotskem svetišču ste dve okni enakega sloga, ki vzbujate pozor zaradi statih slik na steklu. Razni agentje so za-nje ponujali že lepih stotakov, a k sreči vendarle niso preslepili vrlih Brežanov. V naši škofiji se je ohranilo minimalno število steklenih slikanih oken. Zato naj popišemo te dve natančneje, saj ste poleg fresk nad Mačami najvažnejša spomenika iz preteklosti častite preddvorske župnije. Dolžina jim je 1*40 širjava pa 29 cm. Na oknu evangeljske strani so naslikani: Jezus, Marija, sv. Ana, spodaj sv. Katarina in sv. Doroteja s košarico cvetlic*). Na oknu listne strani: Izveličar viseč na križu zelene barve, ob križu Marija in sv. Ivan, spodaj sv. Barbara in sv. Margareta s priklenjenim zmajem. Strokovno oceno teh slik priporočamo društvu krščanske umetnosti v Ljubljani. Veliki oltar sv. Leonarda (o svetniku glej Jama v župniji Mavčiče) je bil nov 1877. Mnogo starejša sta stranska dva sv. Ane in sv. Hiero-nima, delana v barok-slogu 17. stoletija. Takrat je vladala neka vihrava domišljija, ki se je kazala v kiparstvu kot ekstravaganca z obilnim izrezljevanjem, bogatimi okraski, zvitimi stebri, razdeljenimi črtami, mnogoštevilnimi angeljskimi glavami i. dr. Taka dela se zdijo sicer fantaziji lepa zaradi bujnega nakitja in tehniške dovršenosti, toda razumu no ugajajo, ker so preobložena, prenapolnjena. — Omeniti moramo še lesenega ravnega stropa v ladiji, ki je razdeljen v 9 X 7 = 63 kvadratiških polj po vzorcu : -[•}- Zvonovi so s toniko. malo terco in kvarto hes—des—eš = 1, 3,4. Premer jim je 80 : 73 : 66 cm. Veliki zvon je vlil Ivan Jakob Samassa leta 1778 Križ Marija kraljici, svetnik z vrvi jo r koli pasa. N*d nodobami čitamo napis: A FCLGURE ET TEMPESTATE L1 BERA NOS DOMINE. (Treska in hudega vremena reši nas Gospod). Ta izrek beremo v 18. veku na mncg;h zvonovih. Gotovo ste zadevale strela in toča pogostokrat h'še in polje. Prve nas varujejo streh vodi in tudi zoper točo so izumili neki pripomoček. Toda v božjih rokah smo še vedno, kakor so bili naši predniki, ki so imeli posebno zaupanje. da jim odganja blagoslovljeni zvon — prav za prav molitev med zvonjenjem — elementarne ne sreče. Hvalevredna navada, da se ob nevihti na *) Zadnji dve mučenki imate v svojem trpljenju za krščansko vero neko sorodnost med seboj. Sv. Katarina je bila obglavljena krog 307 na Egipškem, sv. Doroteja nekaj let poprej (288) v Cezareji Košarica s cvetlicami, katero ima v roki, nas spominja legende, da jej je angelj v dan njene smrti v najhujšem zimskem času prinesel duhtečih rož. poziv zvona moli za odvrnjenje hude ure. se je ohranila do sedaj. Ker se je ponesrečil že kak cerkvenik pri tem opravku ni svetovati zvoniti dolgo časa. Srednji iz zvonarne Anton Samassove 1846 s težo 379 funt)v. Križ, sv. Mihael, sv. Anton Pa-dovan. Mali s podobami: Križ, Marija z Jezusom v naročju, sv Nikolaj Pod krono je napis: + PER SIGNTM CRITIS DE lMMKIS NOSTRIS LIKERA NOS DEUS NOSTER. (V znamenju križa reši nas naših sovražnikov naš Bog). Ob krilu: I ASPARIS FRANCIH ME F1DIT LABACI ANNO 1724 iGašpar Franchi me je vlil v Ljubljani leta 1724). /upnik Josip L'i rt i š ar. (Dalje prihodnjič.) Ugovori in odgovori. Francosko napisal Abbe de Segur. (Dalje.) XXVI. Čemu klicati na pomoč Blažene Device in svetnikov? Kako nas morejo ti slišati? Odgovor: Kako pa je to, dragi prijatelj, da ti mene slišiš? „Kako? Z ušesi4 — praviš. To že vem. a po tem ne vprašam, ampak vprašam te le. kako me moreš slišati z ušesi? Govorim z ustnicami, te prouzročajo nekako gibanje zraka, ta zrak prehaja v tvoje uho do koščice, ki je obdana s kož;ci, do bobenčka, kakor pravimo — in ti slišiš, kar govorim. Kako se to zgodi? Kaka zveza je pač med onim malim zračnim udarcem na bobenček in m*d mojimi mislimi, da izve o njih tvoja duša? Ako bi ne bili temu priča vsak dan. gotovo bi ne verovali, a izvestno je tako. No, kadar mi razjasniš, kako je to, da ti. ki si par korakov od mene oddaljen, mene slišiš in na neki način stopiš z menoj v duševno zvezo, ako ti kaj povem, tedaj ti hočem tuli jaz raztchnnčiti, kako BI Devica in vsi svetniki s!iš:jo moje pr šnje. Isti Bog. ki provzroči. da ti m-mo sliSiš. pro-vzroči tu !i da me svetniki slišijo, kadar je kličem r.a pomoč Kako to Bog stori, ne maram vedeti. a gotovo vem, daje tako. Njej. ki jo kraljica nebes in zemlje, ki jo je piv/digu l nad vs* stvari in si jo izbral na čudovit način za svojo Mater, njej. ki jo je dal nam za mater, priprošnjico in zaščitnico, njej. Preblaženi Devici je dodelil, da sliši prošnje in potrebe svojih otrok, ki se zatekajo v njeno materinsko narečje. Mater Marijo on vedno posluša, ker jo bolj ljubi nego vse druge stvari. Po njej dohaja On ki nam. prav kakor je prišel na dan svojega včlovečenja Na najgotovejši način pridemo k Jezusu, ako se priporočamo priprošnji in zaščiti Blažene Device Marije Po Mariji k Jezusu! Ona zakriva našo ne vrednost in našo nepopolnost. Vse to vem, in to mi je dovolj. Nič ni slad-kejšega. nič ljubkejšega in tolažilnejšega nego ljubiti presveto Devico, njej se izročiti, njo v tugi klicati na pomoč. Zakaj, ako njo častimo in kličemo na pomoč, gotovo naredi iz nas dobre, čiste in ponižne kristi-jane. navdnši nas za molitev in naSo dušo napolni z mirom in nebeško radostjo. Vem. ako ljubim 61 Devico in jej služim, posnemam le — dasi nepopolno, samega Jezusa Krista; saj je jo ljubil in jej služil kedaj na zemlji On je prvi ljubil svojo sveto in dobro Mater bolj nego vse druge stvari. On jej je prvi služil s svojimi rokami; prvi jej je izkazoval največjo čast in najpopolnejšo pokorščino. Na večer pred svojo smrtjo je rekel: „Dal sem vam izgled, da tudi vi tako storite, kakor sem jaz storil.'' (Ivan 13, 15.) Potemtakem je moja sveta dolžnost, da ljubim sveto Devico Marijo. Le to mi je žal, da nimam v sebi srca Jezusovega, da bi Mater Božjo tak o mogel ljubiti, kakor bi jo moral ljubiti. Kar sem uprav sedaj govoril o BI Devici Mariji. velja razmerno tudi o svetnikih. Svetniki niso to. kar je Mati Božja a so pa božji ljubljenci, božji zvesti otroci. Ako torej kličemo svetnike na pomoč da bi za nas pri Begu prosili, tedaj delamo to čisto naravno, prav tako. kakor bi prosil nepokoren sin svojega pametnejšega brata, da pomiri razžaljenega očeta Ta drugi brat bi dosegel, kar bi prvemu ne bilo moč Tu ni mesto, da bi razpravljali o češčenju BI. Device in svetnikov, a nečesa hočem vendar le omeniti. Sovraštvo proti češčenju Matere Božje in svetnikov je splošen znak vsem verskim zmotam Kdor zapusti Marijo, zapusti kmalu tudi Jezusa, nihče se še ni poboljšal, kdor je zanemarjal Marijino češčenje. V resnici pa moramo pomilovati one, ki ne poznajo in ne ljubijo svoje Matere, ki nočejo priznati one. katero si je Jezus Krist izvolil in jo ljubil Saj jo je tako na tesno zedinil s svojim včlove<*enjem, z jaslicami, s svojim detinstvom, svojo skrito mla dos^jo, s svojim javnim življenjem, s svojim trpljenjem in našim odrešenjem, njo, ki je tudi v nebesih deležna pred vsemi njegove slave in njegovega go-spodstva. Torej ubogi protestantje! Oni. ki Marije ne časte, morali bi osupniti, ako bi pogledali nazaj v krščanska stoletja. Ta jih obso jajo, saj dokazujejo resničnost Marijinega prerokovanja: Odsehmal me bodo srečno imenovali vsi narodi! Ali je katero stoletje, v katerem bi se Marija ne bila častila? Katoliški narodi kar tekmujejo: kakor v češčenju Sinu Božjega, tako tudi v češčenju Matere Bož)e. Nikjer ne nahajamo Krista osamljenega kakor so ga ugleda ti hoteli Marijini nasprotniki. Vselej zvezan z Marijo nam stopa pred oči Krist tak, ka-. oršen se je kazal prerokom; kakoršen se nam javi v evangelju, rojen iz Marije Device kot dete, ki je počivalo pod njenim srcem in potem na njenem naročju; Krist ki je trideset let izpolnoval vse dolžnosti najposlušnejšega sinu do svoje matere; umi rajoč na križu vpričo nje; na križu viaeč in kako ga ona mrtvega še sprejme v svoje materinsko naročje, predno ga v grob polože. 0, le naj se ti sinovi brez matere, ti otroci brez srca, ti zaničevalci Device Marije, ti tujeverci, naj se le ozro nazaj v starodavno preteklost — potem bodo pa drugače govorili o Mariji. Med vsemi veleumi, od sv. Petra do Leva XIII. od sv. Ignacija, Ireneja, Epifanija, Cirila, Ambroža, Avguština do današnjega dne ne bodo našli nikogar, da bi ne bil slavil Marije. Nobenega slavnega moža ni v znanstvu, ne v slovstvu, ne v lepih umetnostih, da bi ne bil vsaj nekoliko pripomogel k Marijini slavi. Ali naj mi ostanemo mrzli kljubu toliki ljubezni. ki se izkazuje Mariji? Kdaj se nam bodo odprle oči? Ali ne uvidimo naposled, da je samo ona cerkev prava, v kateri se Mati Božja tako po otročje ljubi in tako veličastno slavi. Da — v veliki rodbini sv. cerkve in v naših malih rodbinah po hišah — povsod: Jezus, Marija in Jožef! A M. (Dalje pride.) Sv. rožni venec. Ker je prva nedelja tega meseca . rožnivenška" nedelja in ker je ves tekoči mesec posvečen Materi božji rožnivenški — zdi se nam koristno. da izpregovorimo nekoliko o sv. rožnem vencu in damo par praktičnih podatkov, kako naj bi verniki (zlasti naše prosto ljudstvo) sv. rožni venec molili. Ponekod na kmetih je navada, da izpuščajo pred sv. rožnim vencem dotične tri Česčenasimarije: .Kateri nam oživi ..." i. dr. To ni dobro. Od sv. cerkve so predpisane in v katekizmu stoje. Naj bi se jih verni Slovenci polagoma navadili! Nekateri dotičnih skrivnosti po vsaki Češčena-mariji ne izgovarjajo prav. Molijo: .Kateri si od mrtvih vstal . . . kateri si v nebesa šel . . . kateri si sv. Duha poslal . . i. dr. Tudi to ni prav. V katekizmu stoji: .Kateri je od mrtvih vstal . . . kateri je v nebesa šel . . . kateri je sv. Duha poslal ..." i. dr. Tako se mora moliti in samo tako je prav. Razlog, zakaj tako, je mej drugim ta, ker se dotične skrivnosti naslanjajo neposredno na prejšnjo Češčenomarijo. Tam pravimo proti koncu .... blažena si med ženami in blažen je sad Tvojega telesa: Jezus" in sv. cerkev hoče reči: .Tisti Jezus, kateri je od mrtvih vstal . . . kateri je v nebesa šel ... i. dr. — tisti Jezus, o Marija, tisti sad Tvojega telesa je blažen." Cerkev tukaj ogovarja in bla-gruje Marijo, spominjajoč nas njenega božjega sina. Zato tudi mi, kadar molimo rožni venec, ogovarjamo Marijo in ji recimo: .Kateri je.. . i dr. Prav tako tudi pri zadnji desetki. ki jo darujemo dušam v vicah, govorimo še vedno z Marijo in si mislimo: .Zato, o Marija, ker si blažena med ženami, ker je blažen sad Tvojega Telesa; zato o Marija: .Usmili se duš v vicah! Pravilno je torej le tako, ne pa kakor molijo nekateri: sBog se usmili duš v vicah ..." in še drugače. Hvalevredna navada je tudi, da po kmetih, ker so trudni in nimajo časa moliti po sv. rožnem vencu Se litanij, da molijo nekaj očenašev v razne namene, raznim svetnikom v čast. To je lepo. Le v enem oziru tukaj za ta slučaj se mi zdi, da ne molijo pravilno. Drugo je namreč moliti za duše v vicah. drugo pa svet nikom v čast. Svetniki so že deležni časti; duše v vicah je Se niso. Zato je pač pravilno, ako rečemo pred očenaSem n. pr: ,V čast sv. Martinu; v čast Materi Božji ..." a ni pravilno, če pravimo tudi: „V čast dušam v vicah " In vendar se sliši po nekaterih hišah tudi tako moliti. Naj bi se odvadili tega ! Za sedaj naj zadostuje toliko. Kako naj bi ljudje s v. rožni venec dobro in s pridom molili, o tem morebiti prihodnjič. P. P. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec oktober 190 0. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen: 12.) Sv. Maksimilijan. Slovenci. Avstrijski škofje. Pomoč ▼ hudih denarnih stiskah. Verne duše v vibah. 13.) Sv. Edvard. Anglija in njene naselbine. Edinost med katoliškimi narodi. Svetna gjsp>ska in uradniki. 14.) Praznik Marijinega materinstva. Zaupanje do Marije. Marijine družbe za moške. Materin blagoslov. 15.) Sv. Terezija. Karmeličanke. Krščansko duhovno življenje. Pomnožitev misijonarjev. 16.) Sv. GaL Kaloliška cerkev v Švici. Težavne dušno-pastirske zadeve. Poklic- 17 ) Sv. Hedvlka. Krščanske vladarske hise. Katoliški poslanci. Pcboljšanje lahkomiselnih mladih ljudij. 18.) Sv. Laka. Naše domače »društvo za krščansko umetnost«. Oživljenje krščanske umetnosti. Vzgoja osirotelih otrok. Živčno bolni. K. Listek. časniski osebni napadi so vselej izvor nekrščan-skega mišljenia, prinašaj jih potem takozvan liberalen ali takozvan konservativen list. — Na Reki pa so pretečeni mesec sklenili razni prodajalci raznih novin — da ne prevzamejo več listov, ki si ne oporekajo drug drugemu stvarno; ampak napadajo samo osebe. Nam niso znani niti vzroki, niti nagibi k temu sklepu ; a odobrujemo ga polno dušo. — Da bi pri nas na Slovenskem, sosebno še na Kranjskem, ob naših časnikih raznih barv izvajal se kak podoben sklep, v koliko bi pridobil naš narodni čut; v koliko bi pridobilo spoštovanje našega bitija na zunaj; v koliko bi postali bolj kristi-janje. Zato prisrčno pozdravljamo ta tu navedeni pojav: edino pravilen v smislu naše svete vere. Katoliška cerkev v Avstriji štej* 24 245.000 duš, kojih je 21,803.000 latinskeg i obreda, 3,245 000 pa grškega in armenskega obreda. Škofij je 30, latinskih, 3 grške in 1 armenska. Župnij 9.132, od kojih pri-pala 1.974 grškemu in armenskemu obredu. Vseh duhovnikov je 16 752, med temi 2.153 grško zjedinjenih Tekom zadnjih 7 let so se zlasti redovi povzdignili L 1893 je bilo 479 moških samostanov s 7.698 redovniki, a 1. 1899 je bilo 511 samostanov z 9.139 redovniki. Veliko bolj pa so se ženske kongre-gaciie pomnožile, sedaj je 1440 hiš z 19.327 sestrami, dočim je bilo 1. 1893 le 13 701 sestra. Med 9139 redovniki je 5132 duhovnikov, ki delujejo v dušnem pastirstvu ali pa se pečajo s poukom in z misijoni. K grški katoliški cerkvi pripada le 57 očetov bazili-jancev z okrog 100 brati in kleriki. Na Ogrskem je 3000 redovnikov in 5000 redovnic, torej je v vsej državi 12.139 redovnikov in 24.327 redovnic, vseh skupaj 36466. s. Škofijska kronika. Duhovskespremembe.Knezškofijskima k o n-zistorijalnima svetnikoma sta bda imenovana preč.gosp stolna kanonika f dr. Fran Lampe in dr. Andrej Karlin — Knezškofijski mi duhovnimi svetniki so bili imenovani veleč. g.: Jurij Zoreč, župnik na Krki, Simon Žužek, župnik v Vodicah in Anton Koblar. dekan v Kranji. — Podeljene so župnije: Krško veleč, g Ludo-viku Škufca, župniku v Blagovici; Kranj čast gosp. Antonu Koblar, kuratu v prisilni delalnrci v Liubljani, ki je bil hkratu imenovan dekanom kranjske dekanije; Mengeš č. g Frančišku Kušar. ekspozitu v Begunjah pri Cerknici; Topla Reber (Untenvarmberg) tamošnjemu čast. g. župnemu upravitelju Josipu Erker. — Kanonično vmeščeni so bili veleč, in čč. g g.: Frančišek Kušar na župnijo Meogeš dne 28. avgusta 1. 1900.; Anten Koblar na župnijo Kranj dne 15 septembra I 1900.; Josip Erker na župnijo Toplo Reber (Unter\varm-berg) dne 17. septembra i 1900 — V misijonsko kongregacijo svetega Vincencija P. sta bila odpuščena veleč. g. Valent Eržen, k š duh. svčtnik, pod vodija in ekonom v bogoslovnem seme nišči („Dan. st. 240)in č g. Frančišek B irek. stolni vikarij in zakristan v Ljubljani (st 248) — V red čč. oo cistercijanov je odpuščen veleč. g. Albin Ilovski, župnik v Javoriji pri Litiji (st 240) — C. g. dr. Gregorij Pečjak, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, je imenovan za veroučitelja na c. kr. II državni gimnaziji v Ljubljani — Č g. Ivan Mlakar, kapelan v Postojini, je bil imenovan za veroučitelja na mestnih ljud. šolah v Ljubljani. — V duhovščino ljubljanske škofije so bili sprejeti čč. gg.: dr. Josip Kržišnik, duhovnik lavantinske škofije, ki je bil nameščen kot prvi kapelan v Trnovem pri Ilirski B«strici; Josip Frjančič, duhovnik misijonske kongregacije sve tega Vincencija P., ki je bil nameščen kot kurat na Gočah; Nikolaj Stažinski (P. Konrad) iz minorit-skega reda, ki je nameščen kot župni upravitelj na Čateži pri Trebnjem. — Č. g Josip Jerše, kapelan v Ribnici, je sprejet v višje duhovD. izobraževališče pri sv. Avguštinu na Dunaji — Premeščeni so bili čč g g Ivan Sever iz Čemšenika v Crklje pri Krškem; — Temo Zabukovec s Toplic v Drago; Matija Kastelic, kapelan v Št. Vidu pri Zatičini, kot podvodija in ekonom v bogoslovno semenišče st. 240); Anton Plešič iz Smledenika v Št. Vid pri Zatičini (st. 240); Adalbert Hybašek iz Za gori ja ob Savi v Smledenik (st. 240); Ignacij Nad rab iz Tržiča k sv. Jakcbu v Ljubljano (st. 240); Josip Kr-žišnik iz Črnega Vrha ».ad Idrijo v Tržič ^st 240); Frančišek I n d o f iz Prečine kot župni upravitelj v Javorije pri Litiji (st. 240); Josip Mensinger z Mirne v Prečino (st 240); A'oizij Jarec iz Gorij v Železnike ist. 240); Anton Hribar iz Polhovega Gradca kot župni upravitelj na Goro nad Idrijo (popravi na st. 240 tako, da č. g Vinc Čibašek ostane v Sp Idriji) Leonard Zupan iz Planine v Polhov Gradec (st. 240); Ivan Kalan iz Kamenika kot komi vikarij in stolni kapelan v Ljubljano (st. 248); Henrik Povše iz Žužemberka v Kamenik (st. 248); Peter Mohar iz Rovt kot žuoni upravitelj na Sveto Planino (a ne v Črmošnjica. st. 248); Josip K o bi ar iz Hrenovic v Ribn:co; Adolf Knol z Rake v Hrenovice; Frančišek Rebol iz Preddvora v Postojino; Alojzij Podobnik iz Mirne Peči k Sv. Trojici pri Mokronogu; Ivan Kramar od Sv. Trojice pri Mokronogu v Mirno Peč; Josip Plantarič iz Vodic v Kranj; Viljem P a u 1 u s iz Šmarija v Vodice; Ivan 6 a 1 o h iz Kostanjevice v Šmarije; Ivan Godec iz Kranjske Gore kot komi vikarij in stolni kapelan v Ljubljano; Ivan Ž ar bi iz Hinj v Žužemberk; Alojzij Rudolf iz Trnovega pri Ilirski Bistrici kot ekspozit v Be gunje pri Cerknici; Josip Pereč iz Podzemlja v Veliko Dolino. — Č. o. Rajmunda Kubi ne k je name stil nemški viteški red kot kapelana v Podzemlji. — Nanovo so bili nameščeni kot kapelani čč. gg semeniški duhovniki: Ivan Barle v Kranjski Gori; Peter Janec na Toplicah ; Josip Ocepek v Čemšeniku; Matej Sušnik v Selicih; Štefan Trškan v Šempetru pri Novem Mestu (st. 248i; Fr. Zorko v Št. Jerneji. — Novomašniki čč. gg : Ivan Bešter v Kostanjevici; Karol Čer in v Zagoriji ob Savi (st 240); Anton Čop v Preddvoru; Karol Gnidovec v Gradu (st. 240); Frančišek Kralj v Loškem Potoku; Evgen Legat v Planini pri Cerknici (a ne v Žužemberku, st. 248); Frančišek Ks. Majdič na Mirni; Jakob Ogrizek v Hinjah (st 240 ni prav bilo: v Planini); Josip Pravhar na Raki; Josip Sever v Črnem Vrhu nad Idrijo; Anton S k u b i c v Cerknici; Valentin Z a-bret v Gorijah (st 240). Stalni pokoj jedovoljen v e 1 e č. g g.: Karolu H o f e r, župniku na Čateži^ pri Trebnjem in Ignaciju Ključevšek, župniku v Šmi-helu pri Žužemberku. — Umrli so preč., veleč, in č č g g.: Rok M e r č u n. katehet na ljublj. mestnih ljud skih šolah dne 23. julija 1.1900. (st. 248); Anton L e n a s i, vpoko jeni župnik ibanskiv Kameniku, dne 8. septembra 1. 1900; Lovro Tič, ekspozit v Harijah, dne 15. septembra 1. 1900.