Slovesnost ob obnovi ^ šole Gregorčič v Dolini™
Kras protagonist srečanja v Skladišču idej
Primorski
»Primum vivere«, potem filozofirati
Dušan Udovič
Naj povem, da na posvete pogosto grem opremljen z dozo skepse in se sprašujem, kolikšna besedna ploha me bo tokrat zasula. Včeraj, na prvi deželni konferenci o zaščiti naše skupnosti, vendarle ni bilo tako. Da udeleženci nismo izgubili stika z realnostjo krize, ki se je že pošteno zažrla v naše vsakdanje življenje, je poskrbela množica uslužbencev, aktivnih članov in voditeljev slovenskih organizacij in društev, ki se je pred goriškim avditorijem zbrala v znak protesta. Mirno in civilizirano, kot vedno. Nihče ni (še) plezal na žerjave, strehe ali cerkvene kupole, da bi opozoril na problem, ki postaja iz dneva v dan hujši.
Po vsem sodeč se tega zavedajo tudi naše oblasti, saj sta se goriški župan in predsednik deželnega sveta izrecno želela fotografirati skupaj s protestniki, v nedvoumen znak solidarnosti. Ta je seveda dobrodošla in smo zanjo lahko hvaležni. A včeraj smo bili na posvetu institucije, ki je (skupaj z deželno vlado) številna odprta vprašanja poklicana tudi konkretno reševati. In tu je problem.
Deželni predstavniki so, solidarni z nami, očitali vladi proračunske reze, zaradi katerih je manjšina v težavah. V redu. A tu se, in to ne prvič, postavlja bistveno vprašanje: poleg tega, da dežela deli državni denar, koliko svojega primakne zraven, glede na očitne potrebe? Slišali smo podatek, da sto tisoč evrov v treh letih. Žalostno.
Nadaljevanje na 2. strani
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Ob nedeljah zjutraj odprto
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 334 26 56 119
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
eč V ■ or
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
dnevnik
NEDELJA, 14. OKTOBRA 2012
Št. 243 (20.566) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
o=
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
SLOVENCI V ITALIJI - V Gorici prva deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine
Zasedanje o manjšini tudi priložnost za protest
Slovenski predstavniki poudarili, da mora Dežela FJK storiti več
44. BARCOLANA
Živo bo!
Start ob 10. uri, program pa vse do večera
TRST - Jadralni praznik, ki že več dni oživlja tržaško nabrežje in ne samo, je včeraj kljub muhastemu vremenu privabil res številne obiskovalce, zvečer pa dosegel višek z glasbenim koncertom na Velikem trgu. Danes bo na vrsti osrednji dogodek. Ob 10. uri bo kot običajno strel topa naznanil start najbolj množične regate na svetu, na kateri bo letos sodelovalo 1733 jadrnic iz vsega sveta. Slavje na nabrežju pa se bo nadaljevalo tudi po kronanju letošnjega zmagovalca. Obiskovalcem bo na voljo raznolik program z razstavami, degustacijami, glasbo in plesom vse do večera.
Na 12., 13. in 21. strani
GORICA - V znamenju protesta uslužbencev slovenskih ustanov v Italiji in zahtev, da mora na področju zaščite Slovencev, ovrednotenja manjšin in čezmejnega sodelovanja deželna uprava narediti več, je včeraj v Gorici potekala prva deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine.
Na 3. strani
Odbor za vodo proti združitvi podjetij Acegas-Aps in Hera
Na 4. strani
Pri Sloviku stavijo na znanje in osebno rast
Na 16. strani
V Gorici z množičnim protestom nad cirkus
Na 17. strani
Jubilej Kraških krtov s pridobitvijo za Kras
Na 18. strani

I	iiinnn
II	junu
Vanja Devetak
1
O I I O I I I O I II III I
IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV
Alternativni in obnovljivi energetski viri
'i*
Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pellet...) znamke ett=k*
ŠEMP0LHJ 1 /D6, TS TEL. 040-288312 MOB. 347-6282879
PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop.	€ 598,00 - dvop.
Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. ffAO/ vzmeti € 476,00 - dvop.	€119,00-enop. € 238,00 - dvop.
Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. "JV /0	€ 249,00 - enop. € 498,00 - dvop.
Ležišče € 698,00 - enop. CAO/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0	€ 349,00 - enop. € 698,00 - dvop.
Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0	€ 49,00
™ €1.590,00 -50%	€ 790,00
Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 . 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30	
2
Nedelja, 14. oktobra 2012
ALPE-JADRAN
/
S prve strani
Drug zgovoren podatek predstavlja dejstvo, da zaradi zamud ali neizvajanja zaščitne zakonodaje v desetih letih ni bilo uporabljenih nekaj desetin milijonov evrov državnega denarja, ki je bil temu namenjen. (!) Včeraj smo med drugim dobili podrobno razlago o delovanju deželne strukture, ki je zadolžena za manjšinske skupnosti v naši deželi in njihovo zakonsko zaščito. Dobili smo kopico podatkov o tem, koliko je koristnega naredila, a tudi o tem, kolikšne so pri njenem delu birokratske in vsakršne druge zapreke. Tudi v odnosu z državo, zaradi česar nazadnje ni vselej jasno, kdo je za kaj odgovoren. Naj si dovolimo pripombo: čas je, da te stvari dežela in država medsebojno razčistita, da ne bodo posledice birokratskega kaosa padle na pleča manjšine.
V posegih, bodisi predstavnikov dežele kot Slovenskega raziskovalnega inštituta in drugih, je prišlo poleg analize stanja do izraza tudi več sugestij in predlogov, kako naj se stvari uredijo. Zečenši s sistemom financiranja, ki je, tak kot je, očitno neustrezen. Tu mora manjšinska skupnost znati prispevati svoj delež in uresničiti večkrat deklarirano, a resnici na ljubo doslej neuresničeno racionalizacijo in določiti prioritete. To je za normalne čase potrebno, za krizne pa neizbežno, da si nazadnje ne bomo škodili sami.
Vendar, kot je bilo povedano, še zdaleč ne gre le za finančno vprašanje, temveč za to, kako napredovati pri dejanskem uresničevanju zaščitne zakonodaje, kar je naloga vseh, tako deželnih in državnih oblasti kot manjšinskih dejavnikov, ki za to potrebujejo večjo usklajenost, kot jo danes premorejo.
Lahko ocenimo, da je bila prva deželna konferenca o zaščiti vsekakor koristna, nakazala je pot, po kateri je treba nadaljevati. Ali bomo tega tudi sposobni, je odprto vprašanje. Predvsem pa bo vsakršen napredek težak, če se bodo morale manjšinske institucije še nadalje pretežno ukvarjati s problemom golega preživetja. Primum vivere, deinde philosophari.
SSO - Izvršni odbor o finančni stiski slovensih organizacij
Dežela naj porazdeli razpoložljiva sredstva
Za celostno rešitev problema potreben skupen nastop
DEVIN - V četrtek je v Devinu zasedal Izvršni odbor SSO v razširjeni obliki, ker so bile na zasedanje povabljene tudi članice. Izredno srečanje je zadevalo obravnavo hude finančne krize in morebitne ukrepe po prvem vladnem omizju in po podpisu odloka zakladnega ministrstva, ki Deželi FJk nakazuje finančna sredstva.
Predsednik SSO Drago Štoka je v svojem poročilu podrobno predstavil razvoj dogodkov, povzel sklepe vladnega omizja in s pomočjo funkcionarja Iva Corve seznanil članice z dodeljenimi sredstvi. Zadovoljstvo je izrazil nad tem, da je Slovenija razpolovila predvideni rez finančnih prispevkov z 20% na 10%.
SSO se zaveda, da je prišlo do 15-odstotnega krčenja italijanskih sredstev namenjenih organiziranosti slovenske manjšine. Nikjer pa ni napisano, da je to krčenje dokončno. Glede na pozitivne dosežke, ki jih je bilo mogoče doseči prek skupnega predstavništva, je potrebno na isti na-
Drago Štoka
arhiv pd
čin in z enako vztrajnostjo zahtevati še preostala sredstva. Nesprejemljivo bi bilo, da pride do krčenja na postavki za organiziranost, saj na drugih postavkah, ki zadevajo izvajanje določil zakona 38/2001 ostaja precej neizkoriščenih sredstev.
Iz dolge in vsebinske razprave, ki je sledila predsedniškemu poročilu, je bilo izpostavljeno, da je sedaj najbolj pomembna vloga pristojnega deželnega odbora. Slednji lahko takoj
porazdeli 3.000.000 evrov, ki jih ima kot jamstvo že v proračunu in tako omogoči organizacijam, da nekoliko zadihajo. Obenem pa sproži upravni postopek za porazdelitev ostale razlike. Za manjkajoči del sredstev, ki ga Rim še ni nakazal, pa se mora manjšina odločno boriti in v to vključiti tudi Republiko Slovenijo.
Nadaljnji sklep izvršnega odbora SSO je zadeval potek 1. deželne konference o zaščiti slovenske manjšine. Opozoriti je treba deželne organe, da tako igračkanje z usodo organizacij in predvsem zaposlenega osebja je nedopustno. Slovenska manjšina je temeljnega pomena za Deželo FJk, ki na tej podlagi uživa svojo statutarno in upravno avtonomijo. Potrebno je torej, da se pride do tistih zakonskih in upravnih sprememb, ki bodo zagotavljale gotovost zneskov in gotovost časovnih rokov pri dodeljevanju. Dovolj mora biti vsakoletnih prosja-čenj za tisto, kar bi moralo biti zagotovljena pravica.
SLOVENIJA - Po napovedih državnega statističnega urada
Tretjina prebivalcev bo čez pol stoletja starejših od 64 let
LJUBLJANA - V Sloveniji se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v zadnjih 50 letih podaljšalo za več kot deset let. V naslednjih 50 letih se bo podaljšalo še za sedem ali osem let. Po statističnih podatkih starejši od 64 let danes predstavljajo šestino vsega prebivalstva Slovenije, ta delež pa se bo v prihodnjih petih desetletjih povečal na tretjino.
Starejši od 65 ali več let so leta 1990 predstavljali 13,7 odstotka vseh prebivalcev današnje EU. V Sloveniji je bil ta delež 10,6 odstotka. Delež starejših v celotni EU je bil leta 2010 17,4-odstoten, v Sloveniji pa 16,5-odstoten. Delež starejših se je med letoma 1990 in 2010 najbolj povečal prav v Sloveniji, so sporočili z državnega statističnega urada.
Hkrati s pričakovanim trajanjem življenja ob rojstvu se podaljšuje tudi pričakovano trajanje življenja pri starosti 65 let. Leta 2009 je povprečni prebivalec EU pri 65 letih lahko pričakoval, da bo živel še 17,3 leta, 65-le-tnica pa še 20,9 leta. V Sloveniji je leta 2009 povprečni prebivalec pri 65 letih lahko pričakoval, da bo živel še 16,4 leta, povprečna prebivalka pri 65 letih pa 20,5 leta.
S podaljševanjem pričakovanega trajanja življenja je vse več starejših delovno sposobnih prebivalcev, torej v starosti 50 do 64 let, ki imajo še živeče starše, stare 85 ali več let. Leta 2010 je v EU na 100 starejših delovno sposobnih prebivalcev živelo 11 najstarejših, v Sloveniji pa 7,6.
Starejši prebivalci so izpostavljeni največjemu tveganju revščine. Leta 2010 je živel pod pragom tveganja revščine vsak peti prebivalec Slovenije, star 65 let ali več. Med starimi 75 let ali več je bilo takšnih več kot četrtina.
Najbolj ogroženi so starejši, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih. Leta 2009 je v Sloveniji živelo samih v zasebnih gospodinjstvih nekaj več kot 32 odstotkov starih 65 ali več let, skupaj z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem pa jih je živelo 39 odstotkov. Med vsemi starejšimi, ki živijo sami, je
bilo skoraj 80 odstotkov žensk.
V celotni EU je več starejših živelo skupaj s partnerjem, med sam-
skimi gospodinjstvi starejših pa je bilo 76 odstotkov ženskih gospodinjstev. (STA)
RADIO TRST A - Jutri ob 18. uri
Jože Peterlin, garaški idealist
TRST - Na valovih Radia Trst A bo jutri ob 18. uri stekla serija oddaj o kulturnem delavcu, igralcu in režiserju Jožetu Pe-terlinu, ki jih za našo radijsko postajo pripravlja Radijski oder.
Jože Peterlin, rojen leta 1911, je svoje ustvarjanje začel kot gledališčnik in dramatik, življenjska pot pa ga je iz rodne Dolenjske vodila prek Ljubljane v povojni Trst, kjer je do smrti leta 1976 delal kot radijski delavec, profesor in urednik revij ter soustanovitelj več slovenskih društev. V prvih dveh oddajah bo predstavljeno Peterlinovo življenje in delo pred prihodom v Trst na podlagi njegovega osebnega dnevnika, družinskih pisem in spominov ter raznih pričevanj. Sledi življenje in delo v Trstu: vsaka
Turistična kmetija pri TAVČARJEVIH
Patricija Petrovčič	Hruševica 44 - 6222 Štanjel (Slo)
Prodaja lastnega vina	urnik: sobota, nedelja
VABLJENI!	od 12. ure dalje
hrusevica44@gmail.com - Tel. 00386 5 769 0136 - GSM 00386 41 500 054
oddaja bo posvečena enemu njegovemu delavnemu področju - najprej bo na vrsti šola, potem radio in Radijski oder, gledališke predstave, delo z mladimi, Slovenska pro-sveta in Društvo slovenskih izobražencev, študijski dnevi Draga in revija Mladika.
Poleg arhivskih posnetkov bodo oddaje slonele na intervjujih s pričevanji številnih sodelavcev, bivših učencev, znancev, prijateljev, družinskih članov in sploh ljudi, ki so ga cenili, čeprav so ga morda poznali le po glasu iz radijskih iger in raznih oddaj. Oddaje režira Alenka Hrovatin, zasnovo oddaj pa pripravlja Lučka Susič.
Prva oddaja se bo začela s pogledom nazaj - s slovesnostjo na Vinjem vrhu, njegovem rodnem kraju ob dvajsetletnici smrti. To služi za povezavo s predstavitvijo njegove družine, sledijo pa prva leta šolanja, odhod v Ljubljano, tamkajšnje udejstvovanje na vseh področjih, ki bodo do smrti zaznamovala njegovo delo: sla-vistika, gledališče in radio, kulturna in verska društva; na osebni ravni pa rojstvo ljubezni do Lojzke Lombar, bodoče življenjske sopotnice.
ANKETA DELA
Danilo Türk v prednosti
LJUBLJANA - Mesec dni pred predsedniškimi volitvami najbolje kaže aktualnemu predsedniku Danilu Türku, kaže včeraj objavljena anketa Dela. Zanj se je izreklo 46 odstotkov anketiranih, za Boruta Pahorja 24 odstotkov in za Milana Zvera 16 odstotkov. Trije odstotki vprašanih bi dali glas kateremu drugemu kandidatu, razmeroma malo pa je neopredeljenih.
V	anketi, ki jo je Delo Stik po naročilu uredništva Dela opravilo ta teden na vzorcu 700 odraslih državljanov, je bilo pet odstotkov takih, ki ne vedo, koga bi volili. Da se sploh ne nameravajo udeležiti volitev, pa jih je odgovorilo šest odstotkov.
V	Delu sicer opozarjajo, da na podlagi teh rezultatov ni mogoče zanesljivo napovedati izvolitev predsednika že v prvem krogu. Če bi upoštevali samo opredeljene anketirance, jih je od teh prvou-vrščenemu Türku svoj glas prisodilo 52 odstotkov. To pa je preblizu meji polovice glasov, da bi bile mogoče zanesljivejše trditve o drugem krogu, še piše Delo. (STA)
SKLAD TONČIČ
Štipendije in podpore za univerzitetnike
TRST - Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2012/2013, in sicer:
-	3 štipendije v znesku 1500 € za študentko/študenta, ki se izobražuje po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko skupnost v Italiji. Vlogi naj prosilci priložijo potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) in kratek opis študijske poti;
-	podpore rednim študentkam in študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe. O številu podpor in zneskih bo odločal odbor sklada. Predvideno je financiranje šolnin (npr. za dosego habilitacij za poučevanje ali specializacij), študijskih potovanj, kotizacije tečajev in seminarjev. Prednost imajo študenti, ki imajo slabe materialne razmere. Prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice).
V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče oz. morajo biti rojeni v Fur-laniji-Julijski krajini. Vsi interesenti naj prošnji priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, curriculum vitae z navedbo morebitnih štipendij in podpor, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov ter obrazec ISEE. Prošnjo naj dopolnijo z morebitno dokumentacijo o sodelovanju pri slovenskih organizacijah, o doseženih priznanjih, o opravljenih iz-popolnjevalnih tečajih in delovnih izkušnjah. Navedejo naj tudi svoje kontaktne podatke: elektronski naslov in mobilni telefon.
Dokumentacijo naj prosilci pošljejo v zaprti ovojnici na naslov sklada - SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ«, Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst ali po elektronski pošti (taj-nistvo@skladtoncic.org). Reševali bomo prošnje, dospele do najkasneje 7. decembra 2012.
Razpis je objavljen tudi na spletni strani sklada (www.sklad-toncic.org). Za dodatne informacije pišite na in-fo@skladtoncic.org.
POLEMIKA - Odgovor Dimitriju Ruplu
Boris Pahor: Normalni ljudje smo zvesti domu
LJUBLJANA, TRST - Pisatelj Boris Pahor v včerajšnji Sobotni prilogi Dela pojasnjuje stališča, ki jih je izrekel na ljubljanski predstavitvi svoje Knjige o Radi. Na predstavitvi je izstopala Pahorjeva trditev »Vi nimate pojma, kaj hočete narediti s Slovenijo«, ki je bila dejansko namenjena generalnemu konzulu Republike Slovenije v Trstu Dimitriju Ruplu. Gre za polemiko, ki sicer traja že nekaj let, Pahor pa v Sobotni prilogi obelodani vsebino pisma, ki mu ga je Rupel poslal kmalu po prihodu v Trst za generalnega konzula. Rupel med drugim piše: »Eden izmed razlogov, zakaj se Slovenci 1947. oziroma 1954. leta niso množično selili v Jugoslavijo, kot so se (vključno z mojo družino) po prvi svetovni vojni, je bil nemara, da so se pri njih nacionalna čustva umaknila gospodarskim koristim.«
Pahor zavrača to Ruplovo oceno in pravi, da normalni ljudje smo zmeraj sodili, da ostajamo zvesti
Boris Pahor
arhiv pd
kraju, kjer smo stoletja živeli in ohranjali svoj jezik. Množično ne odhajamo, ker smo pač tukaj doma, pravi pisatelj, ki dodaja: »Na prvenstvo gospodarstva nismo mislili ne v času fašizma, ki nam ga je uničeval, še manj pa 1954. leta po zmagi in rešitvi dobršnega dela Primorske.« Pahor Ruplove besede razume, da če hočeš govoriti slovensko, pojdi v Ljubljano. »Tako so nam vzklikali nekoč protislovensko razpoloženi italijanski someščani,« ugotavlja Pahor v Sobotni prilogi.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 14. oktobra 2012
3
GORICA - Prva deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine
Na področju zaščite mora FJK storiti več
Preverjanje ravni zaščite in zelo kritični glasovi na račun deželne uprave
Udeležence (spodaj) je pozdravil tudi predsednik deželnega sveta Maurizio Franz (levo), pred avditorijem pa so demonstrirali uslužbenci slovenskih ustanov (desno)
bumbaca
GORICA - Če je Furlanija Julijska krajina dežela s posebnim statutom predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti, naj slednjo obravnava kot potencial, ne pa kot breme, medtem ko so prizadevanja trenutno bistveno preskromna in bi morala deželna uprava na tem področju storiti več. Podobne besede, ki jih je v svojem zaključnem posegu podal ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic, je bilo včeraj slišati skozi ves potek prve deželne konference o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v deželnem avditoriju FJK v Gorici, saj so na to opozorili številni govorniki in razpravljavci. Konferenco, ki so se je je udeležili številni deželni politiki in tudi slovenski generalni konzul Dimitrij Rupel, je priredilo predsedstvo deželnega sveta FJK, s čimer je izpolnilo enega od členov deželnega zakona za Slovence št. 26 iz leta 2007, ki vsakih pet let predvideva preverjanje izvajanja zakonskih določil. Bila pa je to tudi priložnost za preverjanje, kako se enajst let po sprejetju izvaja državni zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001.
Skozi »špalir« uslužbencev slovenskih ustanov Udeleženci konference so zjutraj morali skozi »špalir« uslužbencev slovenskih ustanov, ki so demonstrirali pred avditorijem zaradi zaskrbljujočega položaja, v katerem se nahajajo. Demonstranti so razvili transparent z napisom »Manj besed, več dejanj!« in prisotnim delili letake, v katerih so opozorili, da ustanove niso v stanju izplačati uslužbencem mesečnih prejemkov oz. so prisiljeni tudi v druge boleče finančne ukrepe: »Če slovenska narodna skupnost v Italiji resnično predstavlja bogastvo, potem ji je nujno potrebno omogočiti, da to vlogo opravlja aktivno in ne v stalni skrbi za golo preživetje,« je med drugim pisalo na letaku, odprto pismo s podobno vsebino so naslovili tudi na predsednika deželne vlade Renza Tonda, položaj ustanov in uslužbencev pa je odmeval tudi med konferenco samo, saj je več govornikov opozorilo na to vprašanje, ki ima svoje vzroke v že kroničnem zamujanju z izplačevanjem prispevkov, kateremu se je predvsem v zadnjem letu pridružilo še dodatno krčenje. Od tod potreba po sistemski rešitvi vprašanja ter po določitvi jasne vsote in časovnih rokov izplačevanja.
Kako je z zaščito?
Če se povrnemo k preverjanju izvajanja zaščitnih zakonov, so v dopoldanskem delu po posegu goriškega župana Ettoreja Romolija in predsednika deželnega sveta Maurizia Franza (le-ta je konferenco označil kot izhodišče za izvajanje pravic v polnosti in za oblikovanje sinergij za primerno ovrednotenje manjšine) ter namestnika direktorja deželne službe za rojake v tujini in manjšinske jezike Giuseppeja Napolija spregovorili predstavniki Slorija Milan Bufon, Adriana Janežič, Zaira Vidali, Ilaria Banchig in Emidij Susič, ki so se osredotočili predvsem na preverjanje ravni zaščite, financiranje, odnose z ostalimi manjšinami, čez-mejno sodelovanje, rabo slovenskega jezika v deželni upravi, izvajanje ukrepov v korist rezijanščine in jezikovnih različic v vi-demski pokrajini ter na stopnjo zadovoljstva prebivalcev FJK.
Iz posegov je izhajalo, da se oba zakona izvajata le delno. Kar zadeva državni zakon št. 38/2001, so bili nekateri členi izpolnjeni (kot npr. tista o paritetnem odboru in določitvi ozemlja), drugi se izvajajo oz. delno izvajajo (npr. tista o rabi slovenščine in vidni dvojezičnosti), nekateri pa ne, kar velja npr. za člena o ustanovitvi slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju oz. slovenskega oddelka v okviru zdaj ukinjene agencije za razvoj šolske avtonomije. Tudi sredstva za izvajanje zaščite se podeljujejo šele v zadnjih treh letih in so povrh tega doživela še krčenje, poleg tega Dežela le delno nudi storitve v slovenskem jeziku in večkrat nima dvojezičnega osebja (pravzaprav z njim razpolaga, samo da se izrecno ne ukvarja s temi vprašanji) ali prevajalcev. Problem se postavlja tudi glede koriščenja storitev s strani uporabnikov, se pravi članov manjšine, dalje je tudi vloga deželne uprave pri koordiniranju izvajanja zaščite šibka, Dežela pa ni predvidela jezikovnega načrtovanja in bi lahko spodbujala prenos primerov dobre prakse. Skratka, Dežela ni še razvila potenciala, ki ga njen zaščitni zakon vsebuje, je bilo rečeno.
Dežela, stori več!
Temu prikazu so sledili nastopi senatorke Tamare Blažina, deželnih svetnikov Igorja Kocijančiča in Igorja Gabrovca, predsednikov krovnih organizacij SKGZ in SSO,
Rudija Pavšiča in Draga Štoke ter predsednice paritetnega odbora Jole Namor, ki so bili v glavnem osredotočeni na to, kar bi država, predvsem pa deželna uprava lahko storila več na področju zaščite manjšine kot dejavnika integracije in interkulturnosti, pa tudi na področju čezmejnega sodelovanja. Med drugim so opozorili na vprašanje nezadostnih sredstev v okviru deželnega sklada za manjšino, kjer je bilo najprej 450.000 evrov, nato le 100.000, zdaj pa je sklad prazen, medtem ko bi moral postati sistemski, dalje na nerešeno vprašanje novih moči v deželnem tiskovnem uradu, pa tudi na ukinjanje oz. združevanje ustanov, krajevnih uprav in šol. Tudi deželna posvetovalna komisija za Slovence bi morala imeti več pristojnosti, saj bi morala soodločati o vseh stvareh, ki se nanašajo na Slovence v FJK.
Podobne ugotovitve je bilo slišati tudi med popoldansko razpravo, v katero je poseglo kar 31 diskutantov, povečini predstavnikov društev, ustanov in organizacij, od katerih so mnogi tudi opozorili na potrebo po preureditvi t.i. manjšinske organiziranosti in po prilagoditvi univerzitetnega
študija za vzgojitelje, učitelje in profesorje na slovenskih šolah ter na neupoštevanje slovenščine, do katerega prihaja na goriški občini. Del razprave pa je zavzela tudi polemika, ki so jo sprožili nekateri nasprotniki vključitve Rezije in Benečije v zaščitni zakon (omenimo naj samo občinsko odbor-nico iz Rezije Cristino Buttolo in bivšega odbornika v Občini Dreka Luco Trusgnacha), ki so trdili, da želijo ovrednotiti krajevne govorice, ki, pravijo, s slovenščino nimajo nič skupnega. Na njihove trditve so odgovorili med drugimi Fabio Bonini, Riccardo Rut-tar, Giorgio Banchig in Luigia Negro, za katero se bodo rezijanščina in druga narečja ohranila samo, če bodo v stiku s slovenščino (da je treba spoštovati krajevne specifi-ke, je v svojem dopoldanskem posegu trdil tudi deželni svetnik Franco Baritussio, medtem ko je pred avditorijem nekaj časa delil letake proti manjšini tudi predstavnik gibanja La Destra). Mnogi pa so tudi izrazili svojo nejevoljo spričo dejstva, da so predstavniki Dežele »prešpricali« večji del popoldanskega dela konference (predsednik deželnega sveta Franz je v prvih po-
poldanskih urah odšel, odbornik De Anna pa je prišel šele na koncu).
Skupen nastop
in evropski projekti
Ugotovitve in zahteve do deželne uprave je v svojih zaključkih povzel ravnatelj Slorija Devan Jagodic, medtem ko je zadnja beseda pripadla odborniku Eliu De Anni, za katerega bo potreben skupen nastop pri državni vladi, poleg tega se bo treba usmeriti v črpanje virov iz evropskih projektov, v dvojezično šolstvo, kjer pa ne pridejo v poštev krajevna narečja, ampak le manjšinski jeziki, ki jih omenja okvirni zakon za manjšine št. 482/1999, se pravi v našem primeru le slovenščina. Vprašanje založništva oz. Primorskega dnevnika je za De Anno problem, s katerim se mora ukvarjati država, glede evropskih skupin za teritorialno sodelovanje pa čakajo, da Slovenija oblikuje regije. Na področju kulture je De Anna opozoril na nastajajoče enotno besedilo, ki po njegovih besedah predstavlja novo fazo tudi za slovenska društva in ustanove.
Ivan Žerjal
¡jjNiOittU »
'Ti
vft
cena*-
Y
ZASTEKLITVE Z VISOKO TERMIČNO IZOLACQO Z OZNAKO CE - DRŽAVNI PRISPEVEK V VIŠINI 55% NOTRANJA VRATA - BLINDIRANA VRATA - GARAŽNA VRATA
VELIK SHOW ROOM PUNTO RAM
Ul. Colombara di Vignano 8 - Z.I. OSPO (Milje - TS)
tel. 040 231611 - fax 040 231141 -info@puntoram.it-www.puntoram.it
■ 1
4	Nedelja, 14. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
OBČINA TRST - Predsednik odbora Voda skupna dobrina Emilio Molinari
»Združitev podjetij Acegas-Aps in Hera je škodljiva za občane«
Na tak način naj ne bi rešili finančne krize, ampak jo celo poglobili
Napovedana združitev podjetij Acegas Aps in Hera je dvignila nemalo prahu v deželnem odboru Voda skupna dobrina, ki je na včerajšnjem javnem srečanju jasno izrazilo nezadovoljstvo in nasprotovanje tej spojitvi. Po mnenju organizatorjev novinarske konference bi Občina Trst o tej združitvi morala javno razpravljati z občani, ki so pred poldrugim letom na referendumu glasovali proti privatizaciji sistema oskrbe z vodo.
Na odlično obiskanem srečanju so govorili Marco Iob (deželni odbor Voda skupna dobrina), Tiziana Cimolino (občinski odbor Voda skupna dobrina) in Emilio Molinari (nekdanji predsednik Italijanskega odbora za svetovno pogodbo o vodi). Slednji je postregel s številnimi argumenti, ki pričajo v prid tezi, da bi bila združitev teh dveh podjetij nekoristna in celo škodljiva za občane. Govornik je pojasnil, da bi tovrstna združitev pripeljala do nastanka enega velikega podjetja, ki bi obvladovalo več storitev, za katere bi sicer morale skrbeti posamezne občine. Moli-nari je kritiziral zlasti zakonitosti poslovanja multinacionalk in njihovih podružnic, ki mislijo le na svoj dobiček. Po njegovem mnenju multinacionalke ne pomenijo priložnosti, ampak nevarnost, ki bi v tem primeru ogrozila tudi voljo državljanov, ki ne želijo, da bi se zasebni kapital pojavljal v zadevah, ki zadevajo vodo.
Gost včerajšnje novinarske konference je kritiziral občinsko upravo, ki je pred letom dni z njimi sodelovala v boju za razpis referenduma, v isti sapi pa je tudi pozval občinske svetnike, naj o tej zadevi razpravljajo skupaj z odbori, ki se borijo proti privatizaciji vode. Spomnil je tudi, da sta dotični podjetji v veliki izgubi in dodal, da s to združitvijo ne bodo rešili krize podjetij, ki se bo po Molinarijevi oceni samo še poglobila. Pobudnik javne razprave je večkrat tudi poudaril, da voda nikakor ni blago, ki bi lahko kotiralo na borzi. Trgovanje na borzi je vedno rizično, je pripomnil Molinari, ki je tudi dejal, da uspešno izpeljanega referenduma lani poleti nikakor ne smemo zavrniti.
Z vsem rečenim sta se strinjala tudi Tizana Cimolino in Marco Iob, ki sta
Tiskovna konferenca pred Verdijevim gledališčem je vzbudila veliko zanimanje
kroma
povedala, da bosta njuna odbora v prihodnjih dneh organizirala več akcij, v sklopu katerih bodo ozaveščali občane o namenih občinske uprave in jim tudi razložili, kaj bi za nas pravzaprav pomenila pridružitev tržaškega podjetja AcegasAps podjetju Hera iz Emilije Romanje. Po mnenju Marca Ioba je treba izide referenduma glede privatizacije oskrbe z vodo spoštovati, in prav zadnji dogodki so zadosten razlog, da ponovno začnemo naš boj proti različnim lobijem, ki bi teritoriju lahko odvzeli možnost, da sam upravlja z lokalnimi javnimi storitvami, je še dejal Iob in spomnil občane, da se bo v primeru združitve teh podjetij višina položnic za vodo občutno zvišala, povečal pa se bo tudi dolg podjetij, ki ga bomo morali odplačevati občani.
Čisto mimogrede pa naj povemo tudi, da so včerajšnji govorniki večkrat izpostavili, da se bo s to operacijo povečalo tudi število preplačanih me-nedžerjev in direktorjev. Celotno diskusijo so včerajšnji govorniki argumentirali tudi s primeri dobrih praks na področju javnih storitev, ki so odlično organizirane v Vidmu in Trentu. (sč)
ZNANOST - Konferenca v centru ICTP
Astrofiziki debatirajo
o nastajanju zvezd
Od jutri do četrtka se bodo v Trstu mudili številni astrofiziki z raznih koncev sveta, ki bodo v hotelu Adriatico Mednarodnega centra za teoretično fiziko (ICTP) Abdusa Salama debatirali o tem, kako nastajajo zvezde. Naslov mednarodnega seminarja, ki ga skupaj organizirata ICTP in tržaški astronomski observatorij, je »Fizika nastajanja zvezd in njena vloga pri evoluciji ozvezdij«. Predavatelji bodo predstavili najnovejše študije na tem področju, med njimi so tudi japonski raziskovalec Naoki Jošida, nemška znanstvenica Eva Schinnerer in Mauro Giavalisco, italijanski pionir razločevanja najbolj oddaljenih galaksij na podlagi barve. Na posnetku teleskopa Hubble (NASA, ESA) sta stebra hladnega plinskega molekularnega vodika in prahu Orlove meglice, kjer nastajajo nove zvezde.
Stopnjevanje polemike okrog delavskih zadrug
Odbor za zaščito tržaških delavskih zadrug (Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuli) zahteva čimprejšnjo intervencijo deželnih nadzornih organov
in upa, da bo vodstvo delavskih zadrug kmalu prevzel komisar. Obenem pa izraža prepričanje, da bo sodstvo povrnilo pravice članom omenjenih zadrug. Polemika v zvezi z negativnimi poslovnimi podatki in milijonskimi izgubami, ki naj bi nastale pod vodstvom predsednika Livia Marchettija, se iz tedna v teden stopnjuje.
Marchetti pa se medtem pripravlja na tretji predsedniški mandat, saj bo na občnem zboru kandidirala samo njegova lista, ki je zbrala 2000 podpisov (dovolj jih je tisoč). Alternativna lista Odbora za zaščito zadrug je kljub objektivnim težavam (ni imela na razpolago seznama članov) zbrala 800 podpisov, ki pa ne zadoščajo. »To je vsekakor uspeh in jasno sporočilo, da lep del članov ni zadovoljen z Marchettijevim upravljanjem,« piše v tiskovni noti, ki sta jo poslala predsednik odbora Adeo Cernuta in odvetnik ter deželni svetnik Stefano Alunni Barbarossa. Delavske zadruge štejejo sicer 110.000 članov.
V Občini Zgonik razpis za dela v javno korist
Občina Zgonik in Pokrajina Trst obveščata, da je na občinski oglasni deski objavljen razpis za izvedbo projektov za vključevanje v delo za določen čas štirih brezposelnih občanov, in sicer za obdobje 34 tednov (t. i. dela v javno korist). Brezposelni občani, ki imajo na osnovi deželnega pravilnika št. 114/2012 pogoje in jih zanima zaposlitev za določen čas, naj predložijo čimprej svoj življenjepis Centru za zaposlovanje Pokrajine Trst. Poseg za izbiro izvajalca, prejemnika nepovratnega prispevka za kritje stroškov za začasno zaposlitev ljudi za javno koristna dela, sodi v okvir programa Cilj 2 Evropskega socialnega sklada.
Najstnika razgrajala na avtobusni postaji
Policija je v noči na soboto kazensko ovadila dvojico najstnikov, stanujočih v Devinu. 19-letni M. C. in mladoletno dekle sta razgrajala na tržaški avtobusni postaji, motila sta voznika linijskega avtobusa, ki je bil namenjen v Tržič. Zaradi njiju avtobus ni mogel pravočasno kreniti na pot. Fant je imel tudi manjšo količino droge. V bližini pa so moškega ovadili, ker se je pod vplivom alkohola znesel nad policistoma in ju poškodoval.
SKLADIŠČE IDEJ - Srečanje v priredbi ZSKD in Slovenskega kluba
Živeti na Krasu med poezijo in prozo
Dogodek se vključuje v pobudo Moj Kras -100 let in 100 podob - Predstavitev ustvarjalcev, ki so tako ali drugače vezani na Kras - Del slovenske kulture so približali širši javnosti
V Skladišču idej, se pravi v novem razstavnem prostoru ob gledališču Miela, je petkov večer minil v znamenju Krasa. V okviru pobude Moj Kras -100 let in 100 podob sta Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenski klub priredila srečanje Živeti na Krasu med poezijo in prozo, ki so ga v pogovoru z novinarko Poljanko Dolhar oblikovali štirje ustvarjalci Roberto Dedenaro, Miroslav Košuta, Jolka Milič in Marko So-sič, ki so tako ali drugače vezani na Kras.
Dolharjeva je uvodoma opozorila, da je srečanje pomemben dogodek, saj sta se Slovenski klub in ZSKD vključila v spored spremljevalnih pobud v okviru fotografske razstave Moj Kras kar s tremi dogodki, ki nadgrajujejo sodelovanje z društvom NadirPro in Pokrajino Trst. Pa še izbira italijanščine ni bila naključna, saj so pobudniki želeli približati del slovenske kulture širši javnosti.
Občinstvo je tako lahko med pogovorom in branjem verzov oz. odlomkov po-bliže spoznalo neutrudno prevajalko Jolko Milič iz Sežane, ki je prevedla številne pesnike in je hkrati avtorica obširne dvojezične
antologije o Srečku Kosovelu - pesniku, ki je bil močno navezan na Kras. Sama je tudi pesnica in se s svojimi kritičnimi razmišljanji redno oglaša v slovenskih medijih. Križan Miroslav Košuta je preko 20 let vodil Slovensko stalno gledališče in je avtor številnih dramskih tekstov, predvsem pa pesniških zbirk za otroke in odrasle, v katerih imajo Kras, morje in Trst vidno vlogo. Režiser in pisatelj Marko Sosič je otroštvo preživel sredi gmajn in dolin, tako da je Kras dejansko del njega. Vodil je Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, nato še SSG: pod njegovim vodenjem so uvedli italijanske nadnapise in odprli vrata gledališča tudi italijanski publiki. Tržačan Roberto De-denaro je pesnik in prevajalec, ki živi na Krasu in uči humanistične predmete na italijanskih višjih šolah. Občinstvu je zaupal, da bi rad uredil knjigo, v kateri bi analiziral vlogo Krasa v italijanski, nemški in slovenski književnosti.
Naslednje srečanje bo v petek, 19. oktobra, ob 18. uri, ko bo Marta Košuta predstavila tržaško nošo in nastopila bo Ženska pevska skupina Stu ledi.
Petkovi gostje za govorniško mizo -z leve Dedenaro, Sosič, Košuta, Miličeva in Dolharjeva
kroma
/
TRST
Nedelja, 14. oktobra 2012
5
DOLINA - Slovesnost ob predaji obnovljene srednje šole Simona Gregorčiča
Obnovljeno poslopje s tehnološkim pridihom
Konec dvoletnih del ob deževnem vremenu - Pri kulturnem programu sodelovala vsa občinska skupnost
Za dolinsko skupnost je bil včerajšnji res prazničen dan. Po dvoletnih delih so namreč včeraj slovesno predali namenu obnovljeno nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča v Dolini. Dela so se začela sicer že konec leta 2009, ko je pokrajinska uprava odobrila prispevek za financiranje prepotrebnih obnovitvenih in vzdrževalnih posegov, in se zaključila pred nekaj dnevi. V glavnem so zadevala zunanjost, se pravi streho, podstrešje in fasado, medtem ko so v notranjosti poskrbeli za zamenjavo in obnovo sanitarij ter dotrajanega pohištva in prepleskali stene; naposled pa so se odločili še za zamenjavo dotrajanega sistema za ogrevanje. V tem obdobju so dijaki ostali na šoli, saj je precej velika in dela niso ovirala pouka.
Lično urejeno poslopje so včeraj tudi primerno proslavili s prireditvijo, pri kateri je sodelovala celotna dolinska skupnost. Glavno besedo so imeli domači dijaki, ki so zapeli pod vodstvom Aljoše Sakside in postregli z recitalom verzov pesnikov iz Brega, medtem ko so učenci osnovne šole Preži-hovega Voranca pod taktirko Ne-de Sancin zapeli nekaj veselih melodij. Ravnateljica večstopenjske šole v Dolini Fiorella Benčič je med povezovanjem slovesnosti poudarila, da usklajuje sedaj šola preteklost in sedanjost, saj je ohranila zgodovinsko strukturo, vse učilnice pa opremila z najbolj sodobnimi tehnološkimi pripomočki - interaktivnimi tablami.
Da je obnova šole pomemben dogodek za širšo vaško skupnost, je poudarila tudi domača županja Ful-via Premolin, »saj gre za investicijo v prihodnost in rast naših otrok.« Vse dosedanje občinske uprave so vlagale v šolska poslopja, vendar so bila sredstva skromna in so krila le najnujnejša vzdrževalna dela. Pa je občinski upravi, kljub krizi in okrnjenim proračunom le prisluhnila Pokrajina Trst, kot je povedala njena predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki je obnovi namenila maksimalen pokrajinski prispevek in še dobršen del državnega denarja.
Praznično vzdušje je žal skalil dež, ki je neusmiljeno premočil občinstvo in prisilil organizatorje, da so skrajšali program in se preselili v notranje prostore. Predsednica dru-
Srednješolski zborček in spodaj občinstvo ob Pihalnem orkestru Breg na šolskem dvorišču ... pred dežjem; še nižje pa detajl z razstave
kroma
štva Valentin Vodnik Klara Vodopi-vec je v svojem pozdravu poudarila tesno sodelovanje med društvom in šolo ter si nadejala, da otroci ne bi izgubili stika z domačim prostorom in kulturo. Dolgoletni ravnatelj Aldo Stefančič je nato predstavil zgodovinsko razstavo o dolinski šoli v preteklosti, ki so jo ob slovenski priložnosti postavili na pobudo mladega domačina Mara Manina. Razstava je razdeljena na tri dele: prvi je posvečen Markovemu dedu Josipu Pangercu, ki je veliko prispeval k razvoju dolinskega prostora in sam dal pobudo za zgraditev te šole (bilo je decembra 1910), drugi zaobjema skrb za razvoj šolstva na tem koncu, tretji pa ponuja v ogled več zgodovinskih predmetov, knjig in kopij dokumentov ter spričeval iz tiste dobe, uredili pa so tudi učilnico z originalno opremo (lesenimi klopmi in tablo, učiteljičino obleko in originalno, 100-letno šolsko zastavo). Na ogled bo do 28. oktobra.
Preden so slovesno prestrigli rdeč trak ob vhodu, je poslopje z daljšo molitvijo blagoslovil tudi župnik Metod Lampe. Kulturni spored sta oblikovala še Pihalni orkester Breg pod vodstvom Edvina Križ-mančiča in pa Moški pevski zbor Valentin Vodnik pod taktirko Anastazije Purič. (sas)
Obvestilo izletnikom PD
Zadruga Primorski dnevnik in turistične agencije Aurora, Adriatic in First & last minut Adriatica.net vabijo vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na družabno srečanje, ki bo v petek 26. oktobra v dvorani športnega centra ZARJA v Bazovici, od 18.30 - 19. ure dalje. V sklopu centra deluje restavracija, kjer bodo prisotnim z veseljem postregli s specialitetami na žaru. Na sporedu bo tudi ogled filmov in slik. Kdor želi, da bi se njegov film ali slike predvajali je naprošen, da to predhodno najavi, zaradi časovnega usklajevanja. Izletniki so naprošeni, da svojo prisotnost in morebitni filmski ali slikovni material najavijo neposredno agencijam, ki so organizirale posamezne izlete, najkasneje do torka 23. oktobra, do 12. ure.
Imaginarij za otroke
Grljanski znanstveni imaginarij bo danes odprt od 10. do 20. ure, otroci in odrasli pa bodo lahko odkrivali znanost z igro. Ob ogledu planetarija in podvodnih čudes bo ob 16. uri delavnica za otroke od 5. do 10. leta starosti. Tokrat bodo v ospredju zvoki in ... komarji. Rezervacije zbirajo na telefonski številki 040-224424.
Knjiga o pisateljskem poklicu
Knjigarna Lovat (Drevored XX. septembra 20, 3. nadstropje) vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjige Gianluce Morozzija in Hemana Zeda Lo scritto-re edeve morire (založba Guanda). Avtorja opisujeta nesrečne pisatelje, čudne založnike in tiskovne predstavnike ter fanatične oboževalce.
Tečaj arabščine
Kulturno društvo Addiwan prireja v Trstu tečaje arabskega jezika in kulture. Prihodnji tečaj se bo začel v torek, predavanja bodo enkrat tedensko v prostorih centra za prostovoljstvo v Ul. sv. Frančiška 2 (2. nadstropje). Začetniški tečaj bo od 17. do 19. ure, tečaj za nadaljevalce pa od 19. do 21. ure.
Postojanka občinske policije
Tržaška občinska policija bo s svojo mobilno postojanko (avtodomom, ki razpolaga z informativnim in drugim gradivom za občane) ta teden pri Melari, drugi avtodom pa bo parkiran na raznih koncih: v ponedeljek na Trgu Bonifacio (11.30-13.30) in Trgu Garibaldi (17.3019.30), v torek na Trgu Oberdan (11.3013.30) in Trgu sv. Jakoba (17.30-19.30), v sredo na sejmu v Naselju sv. Sergija (11.30-13.30) in na Trgu Goldoni (17.3019.30), v četrtek na Trgu Cavana (11.3013.30) in Trgu Gioberti (17.30-19.30), v petek na Trgu Oberdan (11.30-13.30) in Borznem trgu (17.30-19.30), v soboto na Trgu Garibaldi (11.30-13.30) in Velikem trgu (17.30-19.30).
UNIVERZA - V sredo informativni dan za študente slovenistike
Slovenščina na več ravneh
Mogoče jo je študirati na dodiplomski, podiplomski in magistrski ravni ter kot drugi ali izbirni predmet - Izleti in seminarji
V sredo ob 11. uri bo na Leposlovni in Filozofski fakulteti v Trstu (Androna Campo Mar-zio 10) v predavalnici D informativni dan za študente slovenistike in za vse, ki jih zanimajo študijski program, dodatne dejavnosti in v čem so prednosti študija slovenskega jezika s književnostjo. O tem bo govoril predmetni predstojnik prof. Miran Košuta, s katerim sodelujejo tudi letos docent slovenskega jezika na dodiplomski stopnji prof. Robert Grošelj, docentka slovenskega jezika na magistrski stopnji prof. Andreja Zele, docentka slovenske književnosti na magistrski stopnji prof. Milena Mileva Blažic in lektorica mag. Rada Lečič.
Slovenščino je mogoče študirati kot eno-predmetni diplomski predmet tako na dodi-plomski (3-letni študij) kot na podiplomski, magistrski ravni (2-letni študij), pa tudi kot drugi ali izbirni predmet. Lahko se pripravi diplomska naloga v slovenščini na obeh stopnjah, za študente nejezikovnih smeri pa je slovenščina lahko dopolnilni predmet z različnim številom kreditnih točk.
Tako kakor vsako leto je bilo tudi lani izvedenih precej prireditev in študenti so se že oktobra udeležili literarnega večera poezije in pro-
ze slovenskih avtorjev. Prireditev z naslovom V Trstu prodajajo kavbojke sta organizirala Slovenski klub in Oddelek za slovenistiko FF v Ljubljani s prof. Ireno Novak Popov.
Novembra so bili v Kopru na literarnem večeru z naslovom Pridobljeno s prevodom, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih književnih prevajalcev in na katerem sta svoje izkušnje predstavila uveljavljena prevajalca iz italijanščine Miran Košuta in Vasja Bratina. Od dr. Ane Toroš, nekdanje štipendistke tržaške slo-venistike, so nato marca letos na novogoriški Univerzi in v tržaškem Narodnem domu izvedeli marsikaj o monografiji Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja ter o krajevni italijanski in slovenski ženski poeziji. Matej Šekli jim je predaval o zgodovini slovanskih jezikov, marca pa je bil prav tako v Narodnem domu predstavljen zbornik o Borisu Pahorju (Po)etika slovenstva, skupni simpozijski in knjižni projekt koprske in tržaške slovenistike.
Študenti se lahko vsako leto spomladi udeležijo tudi ekskurzije, ki jo organizirajo lektorji slovenskega jezika v Vidmu, Trstu in Padovi. To je obenem priložnost, da se spoznajo med sabo
in si izmenjajo izkušnje. Aprila so odšli na enodnevno ekskurzijo v Rezijo in Kanalsko dolino. V Ravanci so jih pričakali Sandro Quaglia, Lui-gia Negro in pesnica Silvana Paletti. Sandro Qua-glia jim je zelo slikovito predstavil zgodovino, geografijo in gospodarsko dejavnost v Reziji, govoril je v rezijanščini in delal povzetke v italijanščini. Silvana Paletti je študentom recitirala svoje pesmi in povedala nekaj rezijanskih zgodb. Študenti so si ogledali Ravanco, tamkajšnjo cerkev in tablo s prvimi zapisanimi besedami v re-zijanščini. V Kanalski dolini so šli v vas Ukve, od tam pa v Beneško palačo, kjer so si ogledali etnološko zbirko in izvedeli veliko zanimivega o zgodovini Kanalske doline.
Vključeni so tudi v projekt Svetovni dnevi, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na FF v Ljubljani. Letos bo namenjen slovenskemu dokumentarnemu filmu, predvajali pa se bodo filmi, za katere se pripravljajo italijanski podnapisi.
Študenti slovenistike dobijo vsako leto štipendije za dvo- oziroma tritedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka vsako leto v Ljubljani. Tudi letos so jo izkoristili trije študenti od skupno 33 vpisanih. (rl)
DSI - Jutri v Peterlinovi dvorani
Predstavitev političnih spisov Franca Jeze
Sodelovali bodo Boris Pahor, Primož Sturman in Evelina Jeza
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo redni ponedeljkov večer, ki ga Društvo slovenskih izobražencev tokrat prireja skupno s Knjižnico Dušana Černeta, posvečen časnikarju in pisatelju, predvsem pa borcu za samostojno in demokratično Slovenijo Francu Jezi in njegovim političnim spisom. V zadnjih letih mu javnost vendarle posveča nekaj več zaslužene pozornosti. V rojstnem kraju so mu 22. junija odkrili doprsni kip in posvetili okroglo mizo.
Franc Jeza (Spodnja Hajdina, 1916 - Trst, 1984) je skoraj vsa povojna leta preživel v Trstu, saj se je po izkušnjah krščansko socialističnega aktivista OF, zapornika v Italiji, interniranca v Nemčiji in časnikarja v novem enoumju v Ljubljani leta 1947 odločil za beg iz Jugoslavije na Zahod. Pri nas se je uveljavil kot časnikar, pisatelj, publicist in urednik. Nikoli ni bil deležen dostojnega delovnega razmerja in socialne varnosti, kljub temu pa se je do smrti razdajal za svoje ideale.
Izbor političnih spisov In zgodil se bo čudež, ki ga je poleti v Ljubljani izdala Slovenska matica, živo priča o njegovih pogledih in stremljenju po samostojni, demokratični in pluralistični slovenski državi. O knjigi bodo spregovorili pisatelj Boris Pahor, ki jo je uredil in ji napisal uvodno besedo, sourednik in pisec spremne besede Primož Sturman in avtorjeva hčerka Evelina Jeza. Nastope bo povezoval časnikar Ivo Jevnikar. Začetek srečanja bo ob 20.30.
6
Nedelja, 14. oktobra 2012
RUBRIKE

REPENTABOR - Srečanje osnovnih šol Alojza Gradnika in Avgusta Černigoja
Učenci s Proseka in Cola skupaj na Pesniški poti
Gostje spoznavali pesmi Iga Grudna, Umberta Sabe in Srečka Kosovela
Z vozovnicami v roki in nahrbtniki na ramenih smo se veselo odpravili na Col. Zakaj smo se učenci OŠ A. Černigoj s Proseka odpravili v sosednjo občino? Tam so nas čakali prijatelji OŠ A. Gradnik, ki so nas sprejeli z odprtimi rokami. Pripravili so nam krajši kulturni program, kjer smo v glavnih obrisih lahko spoznali občino Re-pentabor, šolo in njeno delovanje.
Po malici, ki smo jo pospravili v posameznih razredih, smo se odpravili na Pesniško pot pod Tabrom, ki so jo odprli lani. Med sprehodom po Pesniški poti smo presenečeno lahko v živo sledili predstavitvi treh pesnikov, ki so ljubili naše kraje in so v svojih delih velikokrat omenjali Kras in njegove prebivalce. Trije pesniki, ki so dobili svoj prostor na Pesniški poti, so Igo Gruden, Umberto Saba in Srečko Kosovel.
Po ogledu repentabrskega svetišča je žal napočil trenutek, ko smo se morali od nadvse prijaznih gostiteljev posloviti. Ob slovesu ni manjkalo vabilo, da se ponovno snidemo, in sicer v nedeljo, 4. novembra na furengi sv. Martina na Proseku.
Jordan Ferletič
Učenci s Proseka in Cola so se nastavili fotografu pod Tabrom
OPČINE - Tečaje bo vodila športna pedagoginja Loredana Kralj
Studio za psihomotorične dejavnosti ponovno odpira vrata za otroke in starejše
Studio za psihomotorične dejavnosti (Dunajska cesta 12, OPČINE) ponovno odpira svoja vrata po poletnem premoru in začenja s skupinskimi tečaji psihomotorične vadbe za otroke in odrasle. Predvidene so tudi individualne obravnave za otroke in osebe z raz-noraznimi težavami. Ob četrtkih bosta stekla nadvse privlačna tečaja psihomotorične vadbe za dojenčke v prvem letu starosti oz. za 2- do 3-letne malčke skupaj s starši. Najmlajši bodo lahko prosto izražali svoje naravne potrebe po gibanju z raznovrstno hojo, plazenjem, plezanjem, kotaljenjem, skakanjem, guganjem, skrivanjem, sproščanjem, igro ... Vse to v »rumeni hišici«, kjer so jim na razpolago prijetni, topli in barvani materiali, ki jih spodbujajo in pomagajo, da preizkušajo samega sebe, svoje meje, ravnotežje, padce, gibanje, mirovanje ... Skratka, da se sproščeno gibajo v prostoru in da so-cializirajo z drugimi otroki. Starši jim pri tem sproščeno sledijo in jih spodbujajo. Spoznavajo etape psihomotori-
čnega razvoja oz. katera gibanja naj bi otrok obvladal v določeni starosti. To je pomembno predvsem zato, da otroka ne silimo v določene gibe, ki jim ni še kos ali ga po drugi strani celo zaustavljamo, včasih zaradi prevelikega strahu in skrbi, da se otroku ne pripeti kaj hudega. Preko gibanja se otrok uči orientacije v prostoru, spoznava vse tiste prostorske in časovne pojme ter čustva, ki mu omogočijo, da se znajde v svetu. Spoznava svoje telo in predmete, s katerimi lahko gradi, podira, premaguje ovire, igra ipd. Seveda vse to ob sproščenem vzdušju, ob rajanju s petjem, glasbo, igro ...
Tečaja (ob sredah) za predšolske (4- do 5-letne) oz. osnovnošolske otroke (6-letne) omogočata, da otroci še bolje spoznavajo same sebe in svoje telo v času in prostoru s pomočjo materialov in v družbi sovrstnikov. Otrok razvija osnovno motoriko, koordinacijske sposobnosti, orientacijo v prostoru ipd., ki predstavljajo način njegovega »učenja« oz. dojemanja v tej
dobi, tako imenovani »psihomotorični«. Za otroke, ki obiskujejo 1. razred osnovne šole, pa je poudarek na spoznavanju svojega telesa, na gibanju in orientaciji v prostoru, koordinacijskih sposobnosti in fini motoriki, kar so predpogoji za uspešno dojemanje pri procesu opismenjevanja v šoli.
Psihomotorična delavnica za dobro počutje v zlati dobi je namenjena starejšim odraslim (70-80 in več let), ki imajo težave pri izvajanju vaj klasične telovadbe. Potrebujejo bolj individualiziran, prost in sproščen pristop, pri katerem lahko kljub telesnim hibam aktivirajo ostale zdrave dele telesa. Zmotno je gledanje na starost v smislu zmanjšanja gibanja in dejavnosti. Obratno! Priporočljivo je, da se še več gibamo in da ponovno odkrijemo veselje do gibanja, saj je to bistveno za ohranitev zadostne samostojnosti v vsakdanjem življenju. Tudi v starejši dobi lahko izboljšamo spretnost pri gibanju, ravnotežje in orientacijo v prostoru, kar nam daje večjo gotovost in s tem tudi sa-
mozaupanje. S telesno vadbo in sproščanjem izboljšamo koncentracijo in preprečujemo izgubo spomina. S sproščenim gibanjem pa lahko ponovno odkrijemo lahkotnost, igrivost in užitek ob druženju z drugimi, z možnostjo izražanja svojih občutkov in emocij.
Za mlajše odrasle, ki so podvrženi stresu zaradi posebnosti svojega poklica (učitelji, vzgojitelji, operaterji v so-ciali in zdravstvu ipd.), je primerna psihomotorična delavnica, kjer naj bi s pomočjo gibanja in sproščanja zmanjšali napetosti, odklopili misli od vsakdanjih skrbi in se posvetili sebi, v družbi oseb, ki imajo podobne težave. Z gibanjem, sproščanjem oz. relaksacijo in verbali-zacijo lahko postopoma premagujejo stres s tem, da povečajo sproščenost, se navajajo na gledanje problemov z večjo distanco in tako zberejo več nadzora nad svojo notranjim in zunanjim življenjem.
Tečaje vodi prof. Loredana Kralj, usposobljena športna pedagoginja, psi-homotricistka in reiki master.
FINŽGARJEV DOM
Mariborski dijaki o obrazih notranje moči
Letošnji niz predstav mladinskih gledališč v Finžgarjevem domu na Opčinah odpira kar se da zanimivo in ugledno gostovanje: k nam prihajajo namreč dijaki oz. abiturienti Škofijske gimnazije v Mariboru, ki so v letu petnajste obletnice ustanove pripravili predstavo, ki je - med drugim - vključena tudi v dogajanja Evropske prestolnice kulture. V sklopu teh prireditev so nekdanji in sedanji dijaki ter profesorji in vzgojitelji združili moči in pripravili multimedijski recital meditacij z naslovom Obrazi notranje moči.
Dijakinje Škofijske gimnazije oz. Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru bodo s kratkimi proznimi besedili prikazale notranji svet duše, ki potuje skozi različna doživetja, kot potuje človek skozi čas in prostor. Izbor recitacij omogoča aluzijo na letne čase, na li-turgična obdobja in na kozmi-čne praelemente. Predstava je nastala po besedilu Alenke Rebula, znane in priznane psihologinje, avtorice različnih best-sellerjev na psihološko tematiko. Eden izmed teh je prav knjiga Sto obrazov notranje moči, iz katere je dr. Ivan Štu-hec - sicer znan teolog in filozof ter nenazadnje direktor omenjenega Zavoda - črpal meditacije, ki jih je dramatiziral in priredil za oder. Za glasbo je poskrbel Tadej Kušar, za likovno opremo scene Nina Palir, za kostume pa Polona Kraner. Nastal je tako multimedijski recital z recitacijami in petjem, ki je ob petnajsti obletnici mariborske Škofijske gimnazije doživel pre-miero preteklega marca. Predstavo so nato ponovili v različnih krajih Slovenije, v soboto, 20. oktobra pa jo bodo prvič predstavili v zamejstvu, in sicer v Finžgarjevem domu, z začetkom ob 18. uri.
Vabljeni so predvsem igralci iz naših mladinskih gledaliških skupin, dijaki višjih šol in njihovi profesorji ter študentje, ki bodo lahko navezali stike z mariborsko gimnazijo ali pa vsaj spoznali njene dejavnosti. Prav tako so vabljeni vsi, stari in mladi, ki radi podpirajo delo mladih in znajo ceniti dejstvo, da pride mlada skupina k nam od tako daleč.
Lučka Susič
OPČINE - Vodila jo bo Barbara Lokar
Pri Skladu Mitja Čuk prihodnjo soboto delavnica naravne kozmetike
Kozmetika je skupno ime za snovi, ki se uporabljajo za to, da spremenijo videz ali vonj človeškega telesa. Tako med kozmetiko uvrščamo kreme, parfume, šminke, lake za nohte, gele, dezodorane, šampone, mila, zobne paste in podobne izdelke. Kozmetike se torej poslužujemo vsi, ne glede na spol ali starost.
Koža je naš največji organ, ki igra ključno vlogo, ne samo, ker ščiti notranje organe pred zunanjimi faktorji, pač pa tudi zaradi tega, ker je koža zrcalo našega zdravstvenega in psihološkega stanja, naših čustev ter našega načina življenja. Na videz naše kože vplivajo tudi zunanji faktorji (onesnaženost, UV žarki, veter, mraz, kajenje ... ) in spremembe v našem telesu (hormonske, utrujenost, slaba prehrana, debelost, nosečnost ...); zaradi tega se koža z leti spreminja in odraža našo starost. Koža našega obraza je tudi naša »fasada«, ima velik socialen pomen (z njo osvajamo, komuniciramo itd.). Kožo moramo zato negovati, redno čistiti s primernimi neagresivnimi sredstvi in hidrirati. Agre-
sivna čistila so namreč za kožo največji sovražnik, ker uničijo naravni pH in s tem se poveča možnost kožnih obolenj, suha koža pa razpoka in se tako poveča možnost okužb.
Danes imamo na voljo veliko kozmetičnih izdelkov; nekateri so cenovno bolj dostopni, drugi manj. Kaj pa dejansko vsebujejo kozmetični izdelki? Predvsem sestavine, ki zadoščajo ekonomskim, komercialnim, tehničnim in estetskim pogojem. Cilji kozmetične industrije so, da so proizvodi enostavni za uporabo, prijetnega videza in vonja in imajo čim daljši rok trajanja. Zato vsebujejo veliko konzervansov, snovi, ki izboljšujejo videz, vonj in omogočajo, da se penijo. Pogosto vsebujejo sintetične vonjave za prekrivanje vonja osnovnih sestavin. Vse to pride skozi kožo v naše telo. Dolgo je veljalo zmotno prepričanje, da kozmetika ostaja na površini kože, zato v preparatih najdemo tudi takšne sestavine, ki bi v prehrani nikoli ne bile dovoljene. Danes vemo, da ni tako: če imate izkušnje z nikotinskimi, kontracepcijskimi, estro-
genskimi ali morfijevimi obliži, veste, da sestavine iz obliža zelo učinkovito prehajajo v kri. Pri tem kože ni treba posebej pripravljati za to, da snovi »pogoltne«.
Tudi naši nohti in lasje vpijajo kemična sredstva, zato moramo paziti, s čim jih hranimo.
V delavnici naravne kozmetike se boste na zabaven in poučen način naučile pravilno skrbeti za svojo kožo. Spoznale boste, katere snovi koža potrebuje, da ostane prožna in nepoškodovana. Uporabljale boste različna rastlinska in eterična olja, macerate, hidrolate, masla in še druge surovine, ki jih imamo vedno na razpolago v shrambi ali v hladilniku. Vse sestavine bodo 100% naravnega izvora. Same boste izdelale 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesle domov.
Sklad Mitja Čuk v soboto, 20. oktobra, v Večnamenskem središču - Re-pentabrska ul. 66, Opčine. Delavnico vodi Barbara Lokar. Prijave do 15. oktobra 2012 (število mest je omejeno). Dodatne info: Sklad 040212289 e-mail @gmail.com
PULJE PRI DOMJU - Zanimivost
Pet generacij
V Puljah pri Domju živi družina, ki jo po novem sestavljajo predstavniki petih generacij: na sliki so mala Erika, rojena 2. avgusta letos, njen očka Denis Usenich, dedek Maurizio, prababica Clelia in 96-letna praprababica Valerija. Vsem skupaj čestitamo, novorojenki pa voščimo čim več ljubečega pestovanja!
/
TRST
Nedelja, 14. oktobra 2012
7
KULTURNI DOM - V torek v organizaciji SSG in Glasbene matice
Slavnostni zborovski poklon Pavletu Merkuju
V okviru festivala Kogojevi dnevi 2012 bo nastopil Slovenski komorni zbor
Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica sta že več let umetniška partnerja pri abonmajskih in izvenabonmajskih ponudbah, povezanih z glasbo. Letos bosta ustanovi sodelovali pri štirih projektih, ki spadajo v izbirne abonmajske sklope: koncert Vlada Kreslina, ogled Wagnerje-ve opere Leteči Holandec v uprizoritvi ljubljanske operne hiše, baletni poklon Igorju Stravinskemu ansambla mariborskega narodnega gledališča in plesna predstava
comPASSiON koreografinje Kjare Starič.
Izven abonmaja pa bo Glasbena matica pripeljala v veliko dvorano Slovenskega stalnega gledališča še dva dogodka, od katerih bo prvi na sporedu že ta torek. Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi bo imel kot običajno svojo zadnjo postajo v Trstu, tokrat z gostovanjem zborovskega poklona skladatelju Pavletu Merkuju ob njegovi 85-Ietnici. Glasbo tržaškega skladatelja bo izvedel Slovenski ko-
Slovenski komorni zbor
ssg
morni zbor pod vodstvom Martine Batič.
SIavnostni koncert bo orisaI portret priIjubIjenega avtorja z razIičnimi barvami izvirnih posvetnih in sakraInih skIadb ter z znamenitimi priredbami ljudskih spevov. Pri izvedbah bodo s pokIicnim pevskim zborom Slovenske Filharmonije so-deIovaIi pianistka Tatjana Kaučič, soIisti Anamarija Lazarevič, Matija Bizjan in Martin Logar. Torkov koncert se bo pričel ob 20.30.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 14. oktobra 2012
VESELKO
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 11.01 - Luna vzide ob 5.58 in zatone ob 17.30
Jutri, PONEDELJEK, 15. oktobra 2012
TEREZIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,7 stopinje C, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter se-vero-vzhodnik, burja s sunki do 47 km na uro, nebo obIačno, morje rahIo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C.
OKLICI: Luca Giuseppe Spera in Ste-fania Bottosso, Vincenzo Marino in Polina Barinova, Marc Salzmann in Marina Ferfoglia, Giuseppe Panarello in Naomi Ruggeri, Claudio Zio in Gian-na Buttignon, Luigi Burgio in Serena Li-vio, Giulio Paolo Paladini in Anna Mase'.
CI3 Lekarne
Nedelja, 14. oktobra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di P.zza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di P.zza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Capo di P.zza Mons. Santin 2 - 040 365840.
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim teIefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
UI. Ginnastica 6, NaseIje Sv. Sergija - UI. CurieI 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica -040 9221294 - samo s predhodnim te-Iefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 - 040 308248.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavIjanje nujnih zdraviI na dom, teI. 040 350505 - TeIevita. TeIefonska centraIa Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške boInišnice, teI. (zeIena števiIka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških boInišni-cah in o otroški boInišnici BurIo Ga-rofoIo.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.15, 16.45, 18.B0, 20.15, 22.00 »L'era gIaciaIe 4 - Conti-nenti aIIa deriva«. ARISTON - 16.B0, 18.45, 21.00 »Un sa-
pore di ruggine e ossa«. CINECITY - 18.40, 22.15 »Magic Mike«; 11.10, 15.B0, 17.40 »L'era gIaciaIe 4 -
I continenti alla deriva«; 13.20, 19.50, 22.00 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ted«; 13.00, 17.30, 22.00 »Step Up 4 Revolution«; 10.50, 15.15, 19.45 »Step Up 4 Revolution 3D«; 11.00, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Total recall
-	Atto di forza«; 11.15, 13.25, 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Taken - La ven-detta«; 11.10, 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »On the road«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 20.05, 22.15 »Tutti i san-ti giorni«; 21.00, 22.15 »Led Zeppelin - Celebration day«.
FELLINI - 15.20 »Ribelle - The brave«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Killer Joe«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti i santi giorni«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »On the road«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Reality«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.10, 16.30, 18.45, 21.00 »2 dni v New Yorku«; 18.40, 21.30 »Divjaki«; 20.40 »Kako začiniti zakon«; 14.00, 16.10, 18.20 »Madagaskar 3«; 19.20 »Ne joči, Peter«; 16.30 »Pogum«; 14.15, 15.50 »Pogum 3D«; 12.40, 18.30, 21.15 »Šanghaj«; 14.20, 16.50, 21.25 »Straža«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Paranorman 3D«; 17.10, 18.50, 22.15 »L'era glaciale 4 -Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Total recall
-	Atto di forza«; Dvorana 3: 11.00, 15.30 »Madagascar 3«; 16.50, 18.30, 20.20, 22.15 »Taken - La vendetta«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«.
SUPER - 16.00, 19.30 »Step up Revolution«; 17.40, 21.15 »Monsieur Lazhar«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 15.00, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Paranorman«; 22.15 »Paranorman 3D«; Dvorana 4: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 5: 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Tutti i santi giorni«.
9 Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v sredo, 17. oktobra, volitve predstavnikov staršev
v razredne svete od 17.30 do 18.30. Po voIitvah bo dr. Miha KramIi predavaI staršem na temo »Močni starši stabilni otroci«. Starše vabimo, da se vo-Iitev in predavanja udeIežijo v poInem števiIu.
Prireditve
SKD VIGRED vabi danes, 14. oktobra, v Praprot na 17. kraški Oktoberfešt pod šotorom: 9.00-9.40 zbiraIišče za 17. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13.00 pIes z ansambIom Domači Zvoki; 15.00-18.00 otroški kotiček; ob 15.00 kabaret (Irene Pahor in Tatjana MaIaIan), nastop Iadinskega dua Cock; ob 16.00 muzikfešt, ples z ansambIom Kraški muzikanti.
V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik: 10.30-13.00 in 16.0019.30 (do danes, 14. oktobra); sobota in nedelja 10.30-18.00 (od 20. oktobra do 4. novembra).
KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseniku. Info in vpis na teI. št.: 339-7619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeIjka, 15. oktobra. Pohitite!
GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, prireja v sklopu Mednarodnega festivaIa sodobne gIasbe »Kogojevi dnevi 2012« v torek, 16. oktobra, ob 20.30 v KuIturnem domu v Trstu, koncert posvečen 85-Ietnici skIada-telja Pavleta Merkuja. Nastopil bo Slovenski komorni zbor, zborovodkinja Martina Batič. Vabljeni.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Marije MerIjak, di-pIomirane izvedenke za prehrano, na temo »Zdravje je naša odIočitev« v sredo, 17. oktobra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29).
DJECA, BUON ANNO SARAJEVO;
ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seIjeni.
IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šoI na ogled filma Jasmile Žbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gIedaIišču MieIa. SrečaIi se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seIjeni v sodeIovanju z RAI FVG.
SKD SLOVENEC prireja pod pokrovi-teIjstvom Občine DoIina niz prireditev v sklopu projekta Mocho 2012: četrtek, 18. oktobra, srenjska hiša v Bor-štu, otvoritev razstave »Tok stoIetij -razvoj in kuItura mIinarstva ob reki Glinščici«, sledi predavanje M. Rada-cicha na temo »MIini ob reki GIin-ščici«; petek, 19. oktobra, v jutranjih urah voden ogIed razstave za učence in dijake krajevnih šoI; sobota, 20. oktobra, ob 20.30 predvajanje posnetka prireditve »Mocho 2011«, razstava bo odprta od 19.00 do 22.00; nedelja, 21. oktobra, ob 10.00 začetek vodenega pohoda »Po sIedeh starih mIinov v dolini Glinščice«, zbirno mesto v parku Hribenca v Zabrežcu ob 9.30 (kosiIo iz nahrbtnika), ob 15.00 v parku Hri-benca prikaz srednjeveških iger s strani skupine Compagnia de Terge-ste, sIedi družabnost.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v soboto, 20. oktobra, na muItimedijski dramatizirani recitaI »Obrazi notranje moči«. BesediIo meditacij - AIenka RebuIa; režija in dramaturgija - dr. Ivan Štuhec; izvajajo dijaki Škofijske gimnazije A. M. SIomšek iz Maribora. Začetek ob 18. uri. Vabljeni v velikem številu!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na »9. revijo zborov
¿Pogzeßno podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 2158 318
openske dekanije«, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Marije MagdaIene v Bazovici.
V SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seIjeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, UI. sv. Frančiška 20. MIado fotografinjo Irino Tavčar bo predstaviI Boris Grgič.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom EIio, Ervinom HIadni-kom MiIharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seIjeni-S\paesati v sodeIovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
Gizela Zaccaria vd. Blason
Pogreb z žaro bo v sredo, 17. oktobra, ob 11.30 z glavnega trga v Nabrežini na pokopaIišče.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
^ Zapustil nas je naš dragi
Rudi Pahor
ŽaIostno vest sporočajo
žena Mari, sin Darko, hči Kristina z Robijem, sestra Lidia, nečaka Ennio in Neva z družinama.
Pogreb bo v sredo, 17. oktobra, ob 15.30 na kriškem pokopaIišču.
Križ, 14. oktobra 2012
Dragi nono Rudi, za vedno boš ostal v najinem spominu
Matjaž in Jan
Ob izgubi dragega svaka in strica Rudita izrekamo svojcem iskreno sožalje.
Družina Caharija
Draga Kristina, v tem žalostnem trenutku, ob smrti tvojega ljubljenega očeta Rudija, izrekamo tebi in vsej družini iskreno sožalje
kolegice osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine
Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo Darkotu in družini iskreno sožalje
sodelavci Farca Srl in Jadranske družbe
Iskreno sožalje Darku in družini. ŠD Mladina
Ob izgubi dragega očeta Rudija izrekamo Kristini in družini iskreno sožalje
Tania, Sandi, Nadia, Daniel, Ivana in Franco
ZAHVALA
Stanislava Buda Husu
Iskreno se zahvaIjujemo vsem, ki ste z nami sočustvovaIi in na katerikoIi način počastiIi spomin naše drage.
Družina
Prosek, 14. oktobra 2012
Ob izgubi RADOVANA ZORNA izreka iskreno sožalje družini
VZPI-ANPI Anton Ukmar - Miro Prosek - Kontovel
8
Nedelja, 14. oktobra 2012
RUBRIKE

S Poslovni oglasi
S Mali oglasi
¿i Čestitke
Draga NEVENKA! 60 let slaviš in z nami vsak dan preživiš. Vse najboljše ti želimo in za tvoj rojstni dan se veselimo. Radi te imamo in nobenemu te ne damo. Dejan, Nikol in vsi domači.
Draga starša, rodil se Vama je NEJC mali korenjak, želimo mu, da bi kot očka Ambrož bil pravi junak, da ljubil bi nežno kot mama in srečo delil z Vama. Vsi na osnovni šoli Alojza Gradnika na Colu.
O Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče
IP: Istrska ulica 212
TAMOIL: Miramarski drevored
233/1
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
Loterija
13. oktobra 2012
Bari	79	90	1	23	16
Cagliari	47	19	58	83	76
Firence	65	70	50	10	23
Genova	35	8	51	16	57
Milan	84	20	67	18	86
Neapelj	35	20	16	82	69
Palermo	63	67	25	52	57
Rim	9	15	76	39	29
Turin	60	24	38	11	49
Benetke	1	34	26	3	78
Nazionale	26	81	54	80	63
Super Enalotto Št. 123
14 17 38 58 60	81 jolly79
Nagradni sklad	2.473.560,04 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.400.000,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
13 dobitnikov s 5 točkami	28.541,08 €
1.088 dobitnikov s 4 točkami	345,68 €
39.174 dobitnikov s 3 točkami	19,07€
Superstar	57
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
1 dobitnik s 5 točkami	713.527,00 €
5 dobitnikov s 4 točkami	34.568,00 €
140 dobitnikov s 3 točkami	1.907,00 €
2.713 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
18.501 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
40.749 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365.
PODARIM orehov hlod tistemu, ki ga pride iskat in ga odpelje. Tel. 3405962459.
POTREBUJETE varstvo otrok in pomoč pri domačih nalogah? Pokličite na 340-9483588 (Nicole).
V KRIŽU dajemo v najem delno opremljeno stanovanje. Tel. št.: 040-220729 (v večernih urah).
6832372 (Zorka), 040-228302 (Marija), 040-228624 (Ingrid).
SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povra-tek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo -Barcelona, Lloret de Mar. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 00386-31372632 (Metka).
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
KRU.T nadaljuje se vpisovanje na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« z več kot 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje in obisk sejma obrtništva na bližnjem trgu Pola, v soboto, 17. novembra. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
^ Turistične kmetije U Obvestila
AGRITURIZEM KOVAČ ZA CERKVIJO V DOBERDOBU - ODPRTO ob petkih, sobotah in nedeljah.
Tel.0481-78125 www.kovac.it
KMEČKI TURIZEM
je odprl UŠAJ v Nabrežini št.8.
Odprto ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih.
HH Osmice
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji Vasi št. 14; tel. 040-208553.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
M Izleti
IZLET IN SV. MAŠA danes, 14. oktobra, ob 16. uri na Pečah. Odhod iz Bo-ljunca (Gorica) ob 15. uri. V primeru slabega vremena, se prenese na nedeljo, 21. oktobra. Ljubitelji fizičnega in duhovnega urjenja, vabljeni!
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da je na razpolago še zadnjih 6 mest za izlet po Balkanu od 17. do 20. oktobra: slapovi Krke, Dubrovnik, Boke Kotorske in tipična dalmatinska torkla. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Pokličite do ponedeljka, 15. oktobra, na št. 040-8990103 (Laura) ali 0408990108 (Roberta). Obenem obveščamo, da bo odhod avtobusa v sredo, 17. oktobra, ob 6.00 pred Tržaško Kmetijsko Zadrugo.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Radimlji, Stolac, starodavno mesto Daorson, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, du-san.pavlica@siol.net.
65-LETNIKI občine Dolina vabijo na izlet na Cerkniško jezero v nedeljo, 21. oktobra. Prijave na tel. št.: 335-
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 0039(0)41524310.
OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih od 17. do 18. ure ter od 18. do 19. ure. Info.: 349-6483822 (Mileva).
PSIHOMOTORIČNA VADBA - Dunajska cesta 12, Opčine. Tečaji za otroke: za dojenčke in starše (4-12 mesecev: četrtek 16.00-16.50); za malčke in starše (12-36 mesecev: četrtek 17.0017.50); za predšolske otroke (4-5 let: sreda 15.45-16.40); za 6-letne otroke (1. razred o.š.: sreda 16.45-17.45). Za odrasle: delavnica za dobro počutje v zlati dobi (70-80 in več let); delavnica in sproščanje za preprečevanje iz-gorelosti zaradi delovnega stresa (za učitelje, vzgojitelje, socialno in zdravstveno področje ipd). Vpis in info na tel. 0039 380 3224745 ali 00386 (0)51 221054 (Loredana Kralj).
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo
Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30.
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo
Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni).
UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaje slovenščine in angleščine. Informacije: osebje ustanove AUSER, Trg Stare Mitnice 15, tel. št. 040-3478208.
ANPI - TRST: s 1. oktobrom smo na novem sedežu, Largo Barriera Vecchia št. 15, 1. nad. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure, tel. in fax: 040-661088.
BARCOLANA ZA OTROKE - ŠČ Melanie Klein: animacija za otroke v sklopu letošnje Barcolane na ladji med Pomorsko postajo in nekdanjo ribarnico danes, 14. oktobra, od 11.00 do 19.30.
SKD VIGRED, vaška skupnost Tublje, razvojno društvo Pliska, jamarsko društvo Grmada in planinski odsek SK Devin vabijo danes, 14. oktobra, na 17. pohod na Krasu je krasno, zbirališče v Praprotu od 9.00 do 9.40.
70-LETNIKI iz občine Devin-Nabreži-na se srečamo na večerji v petek, 26. oktobra, v društveni gostilni v Križu. Javite se do 15. oktobra na tel. št. 040200122 ali v večernih urah na tel. št. 040-200812 (Rožica).
KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bral-
nega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
BIOTERAPIJA v Bazovici v Bazov-skem domu (Ul. I. Gruden 72/1): 16., 17. in 18. oktobra, od 17. do 19. ure. Informacije na tel.: 040-226386, 3289563272 (Magda). Vabljeni!
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 16. oktobra, ob 20.15. Dnevni red: sporočila; sprejem zapisnikov; prošnji za gradbeno dovoljenje: gradnja stanovanjske stavbe (Bazovica) ter varianta pri obnovi in širitvi stavbe namenjene čuvaju (Opčine); resolucije rajonskega sveta; javna dela na območju rajonskega sveta, ki naj bi se vključila v predračun 2013 ter v večletni načrt del; predlogi.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta v torek, 16. in v petek, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji.
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK -MTK vabi člane, prijatelje in simpati-zerje na 1. redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 17. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk skupnosti za zdravljenje zasvojenosti v Bertokih (Zavod Pelikan - Karitas) v sredo, 17. oktobra; zbiranje ob 9. uri na mejnem prehodu na Škofijah oz. ob 9.15 pred cerkvijo v Bertokih. Info na tel.: 040566233 (Gabrijela, od 13. do 16. ure).
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa v kulturnem domu na Proseku enkrat tedensko. Prvo poskusno srečanje bo v sredo, 17. oktobra, od 20.30 do 21.30. Informacije in prijave na tel. št. 327-1952267.
OBČINA ZGONIK, POKRAJINA TRST IN ZVEZA LILT vabijo, ob svetovnem mesecu boja proti raku dojke, v četrtek, 18. oktobra, ob 18.00 v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na zdrav-stveno-vzgojno srečanje s priznanimi strokovnjaki o preventivi pred rakastimi obolenji.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete v petek, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni.
JUS NABREŽINA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Začetek v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje. Zbirališče »Za Vodico«. S seboj prinesite tudi potrebno orodje. Udeleženci naj se javijo pri odborniku Nikotu Jazbecu na tel. 338-2825523 ali pri odborniku Mi-livoju Pertotu na tel. 349-5289593 za informacije in navodila. V primeru slabega vremena čiščenje odpade.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in Z SKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\pae-sati-Raz\seljeni.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo delavnica naravne kozmetike, ki jo vodi Barbara Lokar (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov), v soboto, 20. oktobra, od 9. do 15. ure v Večnamenskem središču, Repenta-brska ul. 66, Opčine. Prijave do 15. oktobra (število mest je omejeno). Info na tel. 040-212289, aromat-hic@gmail.com.
SKD TABOR - Opčine vabi v nedeljo, 21. oktobra, na tradicionalni »Jesenski pohod.« Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Vodi Paolo Sossi. Ob 18.
r^ glasbena
Mil matica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem
OB 85-LETNICI PAVLETA MERKUJA
SLOVENSKI KOMORNI ZBOR
Tatjana Kaučič, klavir zborovodja Martina Batič
koncert v sklopu mednarodnega festivala "Kogojevi dnevi"
Velika dvorana Kulturnega doma v Trstu
v torek, 16. oktobra 2012 ob 20.30
VSTOP PROST
Koncert je omogočila ZKB.
uri gostovanje dramske skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani z ogledom enodejank: »Veš, da te ne slišim, če teče voda« in »Obisk v gledališču«. Režija F. Končan.
ŠKD CEROVLJE MAVHINJE IN JUS CEROVLJE prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 19. Jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na začetku vasi od 9.30 do 10.30. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vabljeni!
TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati 22. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, prosimo cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo v naših uradih, v trgovini ali na tel. št. 040-8990120/100.
KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo DU Severne Primorske, vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. V dopoldanskem času izlet z obiskom Goriških brd s poklo-nom žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah in vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure).
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pice-rije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org.
40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati), 349-3595560 (Roberta).
/
NEDELJSKI KOMENTAR
Nedelja, 14. oktobra 2012
9
FESTIVAL REVIJE INTERNAZIONALE V FERRARI
Kriza ne le kot nadloga, temveč kot priložnost
Dušan Kalc
Ala aJ Aswam ■ Aiidrew5umvan 'ChimamatiaaNgo/i Adichie
Internazionale
MMUtTtBiANAH iMktt.kfMO I« 0-P_N 1 l01Ft-i-e*Ht Hnmnj-p	Mil
pfik .ipMfiM ■ |Vill
.....rJIillll
Lltalfedtota ■nii j.Li imrnifr.-ili
■ALbkHA
dilleliBTi
MJI
Eipc rinjcTiti dt sctliuidnc
ot nekdanji aktivni (danes upokojeni) novinar, se neprestano sprašujem (in o tem večkrat pišem), v kakšni meri sodobno novinarstvo izpolnjuje vlogo korektnega, nepristranskega, poštenega, poglobljenega in po možnosti hrabrega informiranja javnosti o vsem, kar se dogaja (dobrega in slabega) okrog nas. Sprašujem se, če sodobno novinarstvo res opozarja na resnične probleme tega sveta in človeka v njem ter se zavzema za njihovo reševanje, ali če deluje izključno po naročilih in navodilih svojih političnih in finančnih gospodarjev. Daleč od tega, da bi spričo svojega skromnega poznavanja široke medijske stvarnosti dajal odgovore na ta vprašanja, me vendarle prevzema občutek, da je pretežni del informacije prej v službi denarnih ali oblastvenih interesov, kot pa etičnih in humanističnih zapovedi.
S tem občutkom sem se prejšnji konec tedna podal v Ferraro, kjer je kljub ranam, ki jih je mestu pred nedavnim povzročil potres, potekal vsakoletni festival znane revije In-ternazionale, katere glavna značilnost je, da prinaša članke uglednih novinarjev z vsega sveta o vseh mogočih
aktualnih temah. V glavnem so to novinarji brez gospodarjev na grbi in dlak na jeziku.
Že prvi stik s tem sijajnim mestom, v katerem je nekoč gospodovala družina Este, je nadvse poživljajoč. Čudovita renesančna poslopja, ki na vsakem koraku izpričujejo nekdanjo kulturno veličino mesta in v katerih so se svojčas razvijale humanistične ideje, sloneče na valorizaciji človeka in oblikovanju nove, bolj razvite, razgledane in izobražene družbe, se radovedno razgledujejo po ogromni, pisani množici, ki tri dni preplavlja mestne ulice in trge. Priklical jo je shod angažiranih novinarjev z vseh vetrov naše oble, ki vedo povedati marsikaj, kar bomo težko našli v velikih medijih. Gre za shod novinarjev, ki se kritično lotevajo raznih perečih tem, o katerih nam je dano vedeti bore malo ali nič, novinarjev, ki predstavljajo trn v peti za mogotce, navajene na prikimavanja. Zdi se, kakor da se v senci renesančnih palač, med katerimi so se nekoč premikali humanistični umetniki in znanstveniki ter iskali načine za olepšanje in izboljšanje človekovega življenja, nadaljuje to premikanje v iskanju odgovorov na današnja vprašanja človeštva in lečil za zdravljenje ran, ki jih sam človek
zadaja vsak dan temu svetu s svojim neodgovornim ravnanjem.
Festival revije Internazionale me je nekako spravil s samim seboj. Bil je pravo doživetje. S privlačnim in očarljivim mestnim središčem vred je bil nepozaben za oko, koristen za možgane in navdušujoč za srce. Bil je nekakšno »okno v raznolikost sveta«, kot ga je opredelil slovenski filozof Slavoj Žižek, ki je stalni sodelavec revije Internazionale. Vzdušje je bilo sila praznično ter nadvse razigrano in živahno. Vsepovsod se je nekaj dogajalo. Po vsem mestu so se odvijala razna srečanja, debate, okrogle mize, razstave, gledališke predstave, filmske in video projekcije, predstavitve knjig, delavnice za otroke in odrasle. Nemogoče je bilo slediti vsemu. Človek je moral pač izbirati in slediti le temu, kar ga je najbolj zanimalo. Predstavilo se je namreč 171 gostov iz štirih kontinentov in 38 držav. Zvrstilo se je 115 srečanj za skupnih več kot 200 ur debate. Prestižna imena svetovnega novinarstva so se soočala z navadnimi obiskovalci. Razpravljalo se je o najrazličnejših temah, največ pozornosti pa so letos posvetili gospodarski krizi (ki ni samo gospodarska), vojnim žariščem, zlasti na Bližnjem Vzhodu (v Siriji in drugod), svetovnim
trgom mamil, pozabljenim humanitarnim krizam, protestniškim gibanjem, ženskim vprašanjem, novim informativnim tehnologijam ter seveda vlogi novinarstva. Najbolj razveseljiv podatek ob vsem tem pa je, da je bilo vseh obiskovalcev, pretežno mladih, rekordnih 66 tisoč, in da so pred mnogimi dvoranami ali prireditvenimi prostori na odprtem, kjer so potekala najbolj zanimiva srečanja, nastajale nepregledne vrste, kar je najbolj prepričljiv in spodbuden dokaz, da vidno narašča zanimanje za probleme in dogajanja, zlasti za tista, o katerih se bolj malo govori in piše.
Prav ob tej ugotovitvi spet trčimo ob začetno vprašanje o vlogi novinarstva. Ferrara se je tri dni poglabljala v problematiko informiranja, prisluhnila glasovom zaupanja v novinarsko delo in upanja v pravičnejši družbeni red ter izrekla pretehtana mnenja o marsičem, kar naj bi vodilo svet v novo renesanso in humanizem. In vendar, paradoksalno, v italijanskih vsedržavnih medijih skorajda ni bilo sledu o tem pomembnem medijskem dogodku. Časopisje je prineslo le kakšno drobno napoved in prav tako neznatno zaključno poro-čilce, televizija še tega ne. V resnici bi si, vsaj po mojem mnenju, ne le prireditev v celoti, temveč vsako izmed njenih srečanj, okroglih miz in predstavitev zaslužilo širšo odmevnost in priznanje. Toda zadeva nekaterim krogom najbrž ni povsem pogodu, ker očitno vsebuje nek prenovitveni, da ne rečemo revolucionarni naboj. Tako gre pač svet. Pred žaromete sodijo zaenkrat razni škandali in škan-dalčki, politične zdrahe, pikantne zgodbice in nogometna epopeja. Ostalo pometimo pod preprogo, da bi se kdo na njem ne spotaknil.
Marsikatera kritična na ta račun je letela tudi med samim festivalom. Skoraj na vsakem srečanju so tako ali drugače ugotavljali, kako mediji ne izpolnjujejo v celoti svoje dolžnosti.
Med srečanji, ki se navezujejo na to temo in ki sem jim sledil, velja omeniti predstavitev razstave svetovno znanega fotoreporterja Stanleya Greena in razpravo o bednih barakarskih naseljih ob robovih velemest, o katerih je širša javnost bolj malo seznanjena, čeprav je teh naselij 440 in računajo, da jih bo do leta 2015 zraslo še nadaljnjih 200, kar pomeni, da bo v nedopustnih nečloveških pogojih živelo skupno 800 milijonov ljudi.
Prav tako zanimivo je bilo srečanje »Kadar molk ubija«, na katerem je tekla razprava o pozabljenih humanitarnih krizah v svetu (pozabljenih od medijev seveda) ter o »koristnih« in »nekoristnih« žrtvah, tako vojn, kot naravnih ujm in drugih katastrof, odvisno pač od pomena, ki ga glede na ekonomske in politične interese pripisujemo določenim predelom sveta in ljudem, ki tam živijo. Nadvse pomenljivo je bilo tem v zvezi pričevanje aktivistke gibanja za človekove pravice iz Bahreina Maryam Al Khawaje, ki je med drugim izjavila, da en sod nafte iz Savdske Arabije velja več kot vse prebivalstvo Bahreina.
Če je bil tisk na festivalu nekako postavljen na zatožno klop, je bilo hkrati poudarjeno, da obtožbe prav gotovo ne veljajo za vse novinarje. Večina zbranih v Ferrari jemlje svoj poklic zelo resno. Ena od značilnosti festivala Internazionale v Ferrari je ta, da podeljuje novinarsko nagrado za hrabre reporterje, ki brezkompromisno branijo svobodo izražanja, tudi za ceno lastnega življenja. Naj mimogrede povemo, da nosi nagrada ime po Ani Politkovski, ruski novinarki, ki je bila zaradi svoje pokončne drže in kritičnega a poštenega pisanja umorjena 7. oktobra 2006 v Moskvi. Nagrado so letos podelili novinarju Carlosu Dadi, ustanovitelju in uredniku preiskovalnega časopisa El Faro iz El Salvadorja, ki se v imenu svobode tiska vsak dan že leta z ošiljenim peresom zoperstavlja kriminalnim združbam trgovcev z mamili in z enako vnemo razkriva sodelovanje državnih oblasti s temi združbami.
Njegovo početje je nadvse tvegano, a takšnih kot je on, je kar nekaj, zlasti v Srednji in Južni Ameriki, kjer je trgovanje z mamili del sistema. Ni čudno, da je samo v Mehiki od leta 2000 do danes padlo pod streli zli-kovcev kar 70 raziskovalnih novinar-
jev. Sicer pa je smrtna nevarnost stalno na preži na vseh koncih in krajih planeta. V zadnjih mesecih ima smrtna kosa veliko dela zlasti v Siriji. Skratka, samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je med izvrševanjem svojih dolžnosti padlo rekordnih 55 novinarjev, od katerih 9 v Siriji, 5 v Braziliji, kjer se nasilje nevarno širi iz dneva v dan, 3 v Somaliji, po dva v Indiji, Boliviji in Nigeriji itd.
»Ali se splača žrtvovati življenje za novinarstvo«, so med podelitvijo nagrade Politkovska vprašali Carlosa Dado. »Ne,« je odvrnil Dada, »vredno je živeti za novinarstvo, ki je dolžno obveščati javnost, hkrati pa tudi prispevati k spreminjanju, izboljšanju sveta.«
Boj proti mafijam je bil sploh ena od velikih tem festivala. Njihova glavna poanta (kakor sicer tudi za mnoga druga srečanja) pa je v tem: kako negativno situacijo preoblikovati v pozitivne izkušnje. Z izrednim zanimanjem sem v zvezi s tem sledil srečanju »Semena svobode«, na katerem je tekla beseda o izkušnjah zadrug, ki delujejo (in zaposlujejo veliko mladih) na zemljiščih, ki jih je sodstvo odvzelo mafijskim družinam. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Libere don Luigi Ciotti, ki je glavni pobudnik zadrug in zakona o rakviziciji mafijskih imetij. Njegov poseg je bil tako srčen, prepričevalen, občuten in vehementen, da bi ga poslušal ure in ure. Z neverjetno silo se je znesel nad centri oblasti, ki posredno ali neposredno pomagajo držati mafije pri življenju, »kajti mafije ne bi mogle obstajati brez pomoči in soglasja oblasti« Prav tako se je znesel nad brezštevilnimi primeri korupcije, ki postajajo nekakšen vsakdanjik in se nanje žal navajamo, kakor da bi šlo za nekaj normalnega. »Znašli smo se v izrednem stanju, ki potrebuje odločen etični odgovor. Le kdaj se bomo prebudili in reagirali, kot je treba?« je don Ciotti zagrmel proti zbrani množici in dodal, da morata »dobro« (etika) in »koristno« (ekonomija) stopati sonožno, sicer bo še naprej gospodovalo zlo. Menim, da bi potrebovali veliko don Ciottijev.
Oplajevanje ekonomije z etičnimi prijemi je bilo sploh eno glavnih vodil celotnega festivala. Izhodišče je bila ekonomska kriza, ki že nekaj let pesti ves svet in odpira nešteta vprašanja (večanje brezposelnosti, revščine, vojnih nevarnosti, teptanja človekovih pravic itd), na katera bo moralo človeštvo prej ali slej odločno odgovoriti. Spremembe bodo neizbežne, nič ne bo več kot prej. Toda »mednarodna« Ferrara se ekonomske krize ni lotila kot absolutnega zla, temveč kot priložnosti, kajti kriza ni le nekaj uničevalnega, lahko tudi stimulira človekovo ustvarjalnost, kar lahko prispeva ne le k njeni premostitvi, temveč k ustvarjanju novih modelov, ki bodo korak naprej v primerjavi z današnjimi, ki jih splošna kriza vidno razjeda. Ob poslušanju indijske ek-nomistke in izvedenke o globalizaci-ji Jayati Ghosh in indijskega novinarja ter pisatelja Siddarthe Deba, kakor tudi znanih ameriških novinarjev Alana Rusbridgerja in Davida Carra (če omenim le nekatere), sem se spomnil znane izjave Alberta Einsteina: »Kriza je lahko pravi blagoslov za vsakega človeka in za vsak narod, kajti vse krize prinašajo napredek. Ustvarjalnost se rodi iz težav, kakor se dan rojeva iz temne noči. Iz kriz se izluščijo domiselnost, iznajdbe in velike strategije. Kdor preseže krizo, preseže samega sebe, ne da bi ga kaj preseglo. Kdor pripisuje krizi svoje poraze, zavira svoj talent in prisoja več pomena problemom kot pa rešitvam. Brez krize ni izzivov, brez izzivov postane življenje rutinsko. Brez krize ni zaslužnosti. V krizah pride do izraza najboljše v človeku, kajti brez krize je vsak veter le rahlo božanje.«
Čeprav teh besed na festivalu nisem slišal, je vse potekalo v duhu optimizma in zdravega upanja, ki ga te besede izžarevajo. Iskanje novih rešitev, novih možnosti in novih idej ter spodbud v kriznih situacijah je bil torej imperativ festivala, ki je v tem mrakobnem času propadanja vrednot, izkazovanja nepoštenosti kot vrline ter vsakodnevnih škandalov in tekmovanj, kdo bo več pokradel in pogoljufal, predstavljal pravi zalogaj svežega kisika in upanja v prihodnost.
10
Nedelja, 14. oktobra 2012
RUBRIKE
POGOVOR Z ELVISOM BASANOVICEM
Mladi in trg dela
Sodobni trg dela je veliko bolj razvejan in zahteven, kot je bil v preteklosti. To dobro vedo na univerzah, kjer si prizadevajo, da bi svojim študentom in mladim nasploh posredovali čim boljše informacije o prostih delovnih mestih in o priložnostih za delovno prakso oziroma za zaposlitev po opravljenem študiju. Natanko to je namen Kariernega centra Univerze na Primorskem (KCUP), ki študente usmerja, izobražuje ter jih seznanja z novostmi na trgu dela. O tem, kakšne so prednosti in težave mladih, ki vstopajo na slovenski trg dela, smo vprašali Elvisa Bašanovica, direktorja KCUP-a.
Kaj nudite študentom Univerze na Primorskem?
Študentom nudimo napotke pri študijskih usmeritvah, nasvete ko se pri nas oglasijo z željo, da bi si poiskali pravi poklic, ali ko iščejo informacije za vstop na trg dela. Na nas pa se ne obračaj o le študenti z Univerze na Primorskem. Naših delavnic se udeležujejo tudi zaposleni, aktivni člani družbe, ki želijo širiti svoja znanja in obzorja. Po potrebi pomagamo tudi študentom oziroma diplomantom z drugih univerz, saj je naše poslanstvo pomoči in svetovanje mladim. Nudimo jim razne vrste delav-
jo. Letos smo v KCUP-u prvič izvedli odmevni projekt z naslovom »Na zmenku z delodajalcem«. Projekt je imel odličen odziv, študentje so bili navdušeni. Obiskali smo podjetja, kjer so nam obrazložili svoje poslovanje, nas seznanili s poslanstvom in s poslovnimi vrednotami ter nas obvestili o potrebah po kadru. Novost projekta je v tem, da imajo obiskovalci enkratno priložnost za posredovanje življenjepisa delodajalcu, točneje da se morebitnemu delodajalcu predstavijo kar v živo. Take oblike sodelovanja so za nas pomembne, saj se postopoma razvijajo nove oblike sodelovanja s podjetji in ostalimi gospodarskimi subjekti.
Se mladi lažje ali težje zaposlujejo kot v preteklosti?
Trenutni zaposlitveni trend je v Sloveniji zelo podoben trendu v Evropski uniji. Vlada vzdušje nelagodja in bojazni, ki izvirata iz negotovosti in nezaupanja v prihodnost. Zaposlitvene možnosti so za mlade slabše kot v preteklosti. Večina mladih se mora zadovoljiti s pogodbo za določen čas, kar dodatno povečuje zgoraj omenjeno nelagodje. In vendar je dobra novica ta, da EU pravočasno zaznava težave, ki bremenijo trg dela. Prav pred kratkim je sprejela nekaj po-
nic, kjer jim posredujemo nova znanja, predvsem taka, ki jih v okviru šolskih predmetnikov navadno ne zasledimo: retorika in javno nastopanje, organizacija časa in motivacija, učinkovito zastavljanje ciljev, mreženje ...
Vas delodajalci pogosto obiščejo?
Delodajalci se sami žal poredkoma obračajo na nas. Taka oblika sodelovanja zaenkrat še ni utečena, kar opažam ne le na Obali, temveč v Sloveniji nasploh. Stvari pa se vendarle spreminja-
membnih ukrepov in smernic za izboljšave, kar nas navdaja z optimizmom.
Natančneje?
10. septembra letos je Evropska komisija izdala poročilo o mladih, v katerem poziva, naj zaposlovanje mladih, njihovo socialno vključevanje, zdravje in njihovo dobro počutje postanejo prioritete evropske mladinske politike. Poročilo podčrtuje, da bi morale EU in države članice storiti kaj več v korist mladih, saj so slednji zelo izpostavljeni krizi: brez-
poselnost mladih med 15. in 24. letom se je v Evropski uniji povečala za skoraj polovico od začetka krize, s povprečnih 15 % februarja 2008 na 22,5 % julija letos. Po zadnjih podatkih Eurostata beležita najvišjo stopnjo mladinske brezposelnosti Grčija (53,8 %) in Španija (52,9 %). V EU je več kot 30 % brezposelnih mladih brez službe že več kot eno leto. Taki podatki so zgovorni.
Kaj pa mladi Slovenci - ali morda iščejo zaposlitev v tujini? Je sosednja Italija privlačna za zaposlitev?
Mladi so danes zelo fleksibilni. Ze v študijskem obdobju se srečujejo z možnostjo krajših študijskih izmenjav v okviru projektov za pospeševanje evropske mobilnosti. Takrat si pridobijo prve izkušnje bivanja v tujini, kar jim kasneje koristi pri morebitnem iskanju zaposlitve v tujih državah. Opažam vse več zanimanja za odhod v tujino, z željo, da bi si zagotovili čim bolj dostojno zaposlitev. Zal še ne razpolagamo z natančnimi podatki, kako pogosto iščejo mladi zaposlitev v tujini oziroma koliko je Italija še privlačna za zaposlovanje mladih.
Menim, da so italijanska podjetja malo naklonjena mladim. Je Slovenija na boljšem?
Običajno podjetja iščejo kakovosten, izkušen kader, kar je pri mladih včasih problem, saj si v obdobju študija ne uspejo pridobiti ustreznih delovnih izkušenj. Prepričan sem, da bi morali vodilni v podjetjih bolj zaupati našemu mlademu kadru, saj imamo veliko perspektivnih in kakovostnih diplomantov, ki pa nimajo dejanske priložnosti za dobro zaposlitev, in to le zaradi neizkušenosti.
Katere študijske smeri nudijo najboljše možnosti za zaposlitev?
Statistike kažejo na zelo dobro za-posljivost zdravnikov, medicinskih sester in nasploh zdravstvenega osebja, IT-stro-kovnjakov (strokovnjaki na področju informatike, op.a.), programerjev in vzdrževalcev IT-sistemov; dobro zapo-sljivost beležijo tudi tržniki, komercialisti, inženirji - predvsem v strojništvu, elektrotehniki, prometu in logistiki. V tem trenutku velja pravilo, da imajo študentje naravoslovja boljše možnosti za zaposlitev.
Kateri so vaši nasveti mladim, ki si utirajo pot v svet dela?
Težko je posploševati. Včasih opažam velike razlike že med diplomanti, ki izhajajo iz iste študijske smeri. Nasvet, ki bi ga posredoval mladim, je sledeč: naj se potrudijo, da bodo vseskozi aktivni. Izkušnje si lahko pridobijo že med študijem preko študentskega dela, prostovoljnega dela, študijske prakse. Na ta način bodo že med študijskem obdobjem vzpostavili pomembne stike za mreženje, kar jim bo koristilo pri vstopu na trg dela, saj si bodo nabrali dovolj delovnih izkušenj in spoznali osebe, ki jih bodo lahko usmerjale pri zaposlovanju.
Kako naj se predstavijo delodajalcem?
Dobra predstavitev sovpada z učinkovitim povezovanjem osvojenega znanja, izkušenj, vrednot in zanimanj z značilnostmi prostega delovnega mesta oziroma s pričakovanji delodajalca. Ključne veščine, ki jih delodajalci pričakujejo od kandidatov, so: komunikativnost, fleksibilnost, samostojnost pri delu in samoiniciativnost, odgovornost, znanje tujih jezikov, timski duh.
Vi ste med drugim nogometaš. Ali delodajalci cenijo športne vrline, kot so medsebojno spoštovanje, korektnost, spoštovanje pravil?
Seveda. Menim, da dobri delodajalci cenijo take vrline. V dobrih športnikih prepoznajo dodano vrednost, ki jo ob primernem znanju in ob izkušnjah lahko izkoristijo za doseganje odličnih rezultatov, poslovnih presežkov. Dobri kadroviki znajo prepoznati lastnosti, navade, zanimanja in vrednote, ki so za podjetje zanimivi in privlačni, tudi na podlagi športa, v katerem se udejstvujemo.
Mitja Stefancic
POD ZELENO STREHO
Feng šui ali uravnovešanje prostora
Ko sem se pred približno petindvajsetimi leti začela zanimati za feng šui, je bila pri nas ta starodavna veščina skoraj popolnoma neznana. Knjig je bilo zelo malo, večkrat so bile nejasne in ponujale so tak pogled na prostor in na življenje, ki je pogosto presenetil bralca. Filozofija, na kateri temelji feng šui, je bila skoraj popolnoma v nasprotju s tedanjim mišljenjem in pristopom do okolja, ki je prevladoval v naši zahodnjaški družbi. Besede kot ravnovesje ali harmonija med naravo in človekom, ki jih danes vsi uporabljamo, so bile takrat še tuje, saj se je ekologija komaj začela širiti in uveljavljati kot samostojna znanstvena stroka. Razlike med vzhodnjaškim in zahodnjaškim mišljenjem so bile še precej velike, tako da so imeli ljudje feng šui le za eksotičen in nesmiseln način urejanja prostora. Takrat je bilo nepojmljivo, da bi arhitekti lahko ponujali strankam nekaj tako malo znanstvenega. Nihče si ni upal spregovoriti o tem, saj bi lahko tvegal, da bi ga imeli za sanjača ali celo za nestrokovnega načrtovalca.
Dolgo časa je minilo, ne da bi se kaj bistveno spremenilo. Skepticizem in togost nista dopuščala, da bi se feng šui razširil tudi v naši družbi, saj je vladalo - včasih podzavestno - prepričanje, da je zahodni, na znanstvenih temeljih zgrajen način spoznavanja človeka in okolja, edini sprejemljiv. Danes pa se je stanje izboljšalo in feng šui vzbuja vedno večjo radovednost. Ljudje so se predvsem v zadnjih letih začeli zanimati za ta način uravnovešanja prostora in ga ne več omalovaževalno opredeljujejo kot neke vrste čarovnijo.
A kaj je pravzaprav feng šui? Beseda feng šui izvira s Kitajske in pomeni „veter in voda". V svojem bistvu se ukvarja z uravnovešanjem in usklajevanjem naravnih tokov energij na Zemlji ali drugače povedano z uvajanjem harmonije med človekom in okoljem, v katerem živimo. Feng šui vsebuje ogromno različnih vedenj, in predstavo, ki jo imajo zahodnjaki o tej umetnosti, je omejena, saj mnogi mislijo, da se ukvarja samo z notranjim oblikovanjem prostorov in razporeditvijo pohištva. Vej pa je veliko in se raztezajo od umetnosti očiščevanja in posvetitve zgradb do izbire ugodnih krajev za novogradnjo, pa še od uporabe feng šui spodbujevalcev in zdravil do spoznavanja pravilne orientacije ter usmerjanja zgradbe, in drugo.
Feng šui se je začel razvijati na Kitajskem pred več kot tri tisoč leti. Na začetku so ga uporabljali za določevanje najbolj ugodnega položaja za grobnice, kasneje za postavitev spomenikov in pomembnih zgradb ali palač, na koncu pa so po njegovih načelih začeli graditi cela naselja. Hong Kong je primer mesta, osnovanega po pravilih feng šuija. Približno devetdeset odstotkov vseh nepremičnin je zgrajenih po teh načelih, kar pomeni, da na Vzhodu še danes upoštevajo feng šui zelo resno. Naj navedem primer Banke Kitajske v Hong Kongu, ki so jo sosednja podjetja tožila na sodišču. Ostri robovi njenega nebotičnika so bili usmerjeni proti tem podjetjem, kar je po feng šuiju pomenilo, da jim ta zgradba pošilja negativno energijo. Pri nas verjetno ne bomo nikoli dosegli takih skrajnosti, dejstvo pa je, da postaja feng šui vse bolj priljubljen tudi v zahodnem svetu.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je feng šui razvil v Združenih državah Amerike, kasneje se je razširil v Angliji in nato drugod po Evropi. London je postal ena izmed prestolnic feng šuija na Zahodu in vse več je ljudi, ki se posvetujejo z mojstrom, ko odprejo novo podjetje ali ko se preselijo v nove delovne prostore oziroma v nov dom. Pri nas je stanje nekoliko drugačno, saj je v primerjavi z angleško prestolnico integracija med različnimi kulturami in posledično sprejemanje drugačnih načinov mišljenja manj izrazita. Vsekakor sta globalizacija in predvsem internet pripomogla, da se različne vede širijo po vsem svetu z veliko hitrostjo. Dokaz tega lahko razberemo v vse večjem številu tečajev borilnih veščin in načinov zdravljenja, ki prihajajo z Vzhoda ali slonijo na načelih kitajske medicine: od akupunkture do šacuja, od tai čija do či-gonga itd. Vsi ti obravnavajo telo kot celoto in se ravnajo po principu, da je treba nujno uravnovesiti energijo, ki se pretaka po njem oz. po njegovih meridianih, če hočemo ohraniti fizično, psihično in čustveno zdravje. Ker pa je človek kot mikrokozmos pomanjšana odslikava makrokozmosa-univerzuma in obratno, sloni bistvo feng šuija na tezi, da tudi v našem ožjem in širšem okolju mora energija prosto krožiti, če želimo, da bo prostor pozitivno vplival na naše dobro počutje. Zunanji prostor - naš dom - in notranji prostor - naše telo - sta torej tesno povezana in je skoraj nemogoče, da obstaja ravnovesje enega brez drugega. Mi pa vidimo naše domače in službeno okolje zgolj kot kuliso in se nanj odzivamo nezavedno. Prostor, v katerem bivamo, je izraz našega notranjega jaza in je prikaz vsega, kar se dogaja v našem življenju. Dober poznavalec feng šuija lahko pove o nas samih na podlagi branja našega doma toliko, kot nam lahko pove grafolog iz naše pisave.
Mojster feng šuija naredi torej marsikaj več, kot le urediti prostor in mu dati orientalski videz. Pravilno uporabljanje feng šuija ni površna aplikacija nekaterih načel, postavljanje ogledal, kristalov ali vetrnih zvončkov, temveč predvsem posvečanje pozornosti težavam ljudi, ki se izražajo v njihovem domu ali delovnem mestu, in reševanju le-teh s pomočjo urejanja in uravnovešenja prostorov. Vendar ni treba do potankosti sprejeti vseh pravil feng šuija in jih dosledno prenesti v našo stvarnost. Lahko prevzamemo tisto, kar je najbližje našemu duhu in mišljenju in opustimo, kar se nam zdi preveč tuje. Navsezadnje smo tudi mi v zahodnem svetu že iz daljnih časov poznali ista načela, ki so univerzalna, le da smo jih s časom žal pozabili. Pred leti se je Vzhod začel ozirati na Zahod in iskati tisto, kar mu je primanjkovalo - materialnost, a tudi Zahod je gledal na Vzhod in hrepenel po tistem, česar ni imel - duhovnosti. Morda je le nastopil čas, ko sta se ta dva svetova začela dopolnjevati ...
KMETIJSTVO
Nedelja, 14. oktobra 2012
1 1
Sadna drevesa se bližajo fenološki fazi odpadanja listov, ko je čas za zatiranje bolezni in škodljivcev sadnega drevja. S fitosanitarnimi posegi v jesenskih in zgodnje zimskih mesecih uničimo razne oblike v katerih prezimijo sovražniki teh kultur, zato je jesensko zatiranje »investicija«, ki nam znatno zmanjša nevarnost nekaterih glivičnih in bakterijskih okužb ter populacijo škodljivcev, kar nam omogoča, da močno omejimo število pomladanskih in poletnih škropljenj.
Omejili se bomo, kot po navadi, le na bolezni in škodljivce, ki pogosteje in močneje napadajo pri nas razširjene sadne vrste.
BRESKOVA KODRAVOST
Vsak sadjar dobro pozna bresko-vo kodravost, ki jo povzroča gliva Tap-hrina deformans, o kateri smo sicer že večkrat pisali, a ne bo odveč, če ponovimo nekaj napotkov za njeno zatiranje, ker zahteva redno škropljenje, kar velja tudi za ostale sovražnike te sadne vrste, kot drugih.
ZNAKI BOLEZNI
Spomladi, ko listje odganja, opazimo, da je izmaličeno, namehurjeno in skodrano. Listi so odebljeni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumeno-zelenkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši in neka-kovosten, izguba listja pa ima za drevo hude posledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta, če se bolezen ponavlja, tudi do propada drevesa.
ZATIRANJE
Jesensko škropljenje opravimo, takoj ko odpade listje. Za to škropljenje uporabljamo bakrove pripravke (bakrov sulfat - modra galica), bakrov oksiklo-rid (Ossiclor 50 PE, Tetraram, ipd), bakrov hidroksid (Cuprantol Hi, Iram 50 DF), ali organske pripravke: Ziram (Me-zene WG, Crittam WG, ipd), Dodina (Dodil WG, Guadinol WDG) in Capta-no (Captan arvesta, Merpan 80 WDG in Sarcap 80 WG, ipd).
Za ekološko zatiranje uporabljamo bakrena sredstva.
LISTNA LUKNJIČAVOST
Breskev in vse ostale koščičarje (slive, češplje, češnje) in, čeprav redkeje, tudi marelice napada listna luknjiča-vost (Stigmina carpophila).
ZNAKI BOLEZNI
Bolezen napade list, mlade poganjke, vejice in plodove. Na listih povzroča okroglaste rdeče rjave pege primera 2 - 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. Notranji, odmrli del pege odpade in tako nastane značilna luknjica. Ob močnem napadu je listje videti, kakor bi bilo prestreljeno z zrnjem. Tudi na plodovih nastanejo okrogle rdeče pege, ki so malo poglobljene in pogosto rdeče obrobljene. Iz njih se navadno cedi smola, plod se izmaliči in ga
pogosto napade še monilija (sadna gniloba). Gliva napade jeseni in v toplejših mesecih predvsem zelene poganjke, ki se posušijo. Bolezen je skupaj z bresko-vo kodravostjo kriva za hiter propad breskev, zato je ne gre podcenjevati.
ZATIRANJE
Bolezen uspešno zatiramo prvič, ko odpade vsaj polovica listov, drugič pa ko odpadejo vsi. To opravimo na vseh koščičarjih s sredstvi, ki smo jih navedli za zatiranje breskove kodravosti. Za ekološko zatiranje uporabljamo bakrena sredstva.
OŽIG BRESKOVE SKORIJE
(Fusicoccum amygdali)
ZNAKI OBOLENJA
Povzroča jo bakterija Fusicoccum amygdali. Gliva se naseli predvsem na mlad enoletni in dvoletni les. Napadene vejice se posušijo in pobledijo. Pri napadu vejic se listi posušijo, poganjki pa odmrejo.
ZATIRANJE
Okužbo zatiramo z 2 - 3 posegi. Prvič škropimo, ko začnejo listi odpadati, drugič in tretjič pa po potrebi ob deževnem in meglenem vremenu. Ožig zatiramo uspešno s Tiofanate - Metilom ( Enovit ) Ditanonom ( Didianon 75 WG ) ter Bitertanolom ( Proclaim )+ ter z bakrovimi pripravki, ki jih uporabljamo tudi za ekološko zatiranje.
SUŠENJE BRSTOV IN MLADIK
ZNAKI BOLEZNI
Bolezen povzroča bakterija Xant-homonas campestris pv. pruni. Znaki obolenja so opazni na listih, plodovih in vejah. Na plodovih so vidne temne okro-glaste pege, na katerih včasih nastanejo razpoke. Na listih se pojavljajo pege v obliki mnogokotnika, ki postanejo s časom temno sive ali črne. Listi najprej porumenijo, pozneje pa osušijo. Listi odpadejo predčasno, pojavi se tudi sušenje brstov in mladik.
Tudi proti tej bakteriji uspešno škropimo z bakrenimi sredstvi, ki jih uporabljamo tudi za ekološko varstvo, dvakrat ali trikrat, ko odpade listje (v drugi polovici oktobra in v novembru). Okuženo listje in veje odstranimo iz sadovnjaka ali sadnega vrta in jih sežge-
ČEŠPLJE in SLIVE
Češplje in slive napada v času odpadanja listov luknjičavosti koščičarjev (Stigmina carpophila) ter sušenje listov in mladik (Xanthomonas campestris). Znake obeh bolezni smo že navedli pri varstvu breskev, prav tako smo dali ustrezne napotke za njuno zatiranje. Ti napotki veljajo tudi za varstvo češpelj in sliv.
ČEŠNJE in MARELICE
Ti dve zadnji vrsti sta v tem času podvrženi napadom luknjičavosti in su-
šenju listov in mladik. Za obe bolezni, ki jih povzročata Stigmina carpophila, oziroma Xanthomonas campestris, smo že navedli znake pri varstvu sliv, kot tudi sredstava za zatiranje, ki jih uspešno uporabljamo tudi na češnjah in marelicah.
SOVRAŽNIKI KOŠČIČARJEV
Na breskvah, češpljah in slivah se jeseni lahko pojavi Ameriški kapar (Quadraspidiotus perniciosus), ki je bil pred nekaj desetletji eden najhujših škodljivcev sadnega drevja. Danes ga uspešno zatiramo, močno pa ga napadajo tudi naravni sovražniki, zato ne predstavlja več velike nevarnosti za sadne vrste, kot jo je predstavljal nekoč. Kapar se prenaša zlasti z okuženimi sadikami, gibljive ličinke prvega štadija lahko prenesejo tudi veter in ptičji, na krajše razdalje pa se lahko same razlezejo. Žuželka praviloma prezimuje v obliki ličink. Po prezimitvi se razvijejo samice in samci. Kaparjeve samice pre-žive vse življenje pod kapico ali ščitkom, ki meri v premeru okoli 2 mm.
ZATIRANJE
Škodljivca zatiramo le, če je v poletnih mesecih prisoten v večjem številu. Pri tem uporabljamo belo mineralno olje (Oliocin Flexi, Ovipron Top) tudi za ekološko zatiranje.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
STROKOVNI NASVETI
Na vrsti je pobiranje, hranjenje in kisanje zelja
Jesen je tu in čas je, da poberemo veliko zelenjadnic, med katerimi tudi je-sensko-zimske sorte zelja.
Če jih hočemo za nekaj časa skladiščiti, morajo biti glave dobro razvite, sklenjene in primerno dozorele. Zelje, ki ga nameravamo skladiščiti, sejemo in presajamo nekoliko pozneje, kot za takojšnjo porabo ali za kisanje, saj so preveč dozorele rastline manj obstojne med shranjevanjem. Zelje poberemo zjutraj, vendar potem, ko se posušijo od jutranje rose. Ne smemo pobirati popoldne, če je temperatura visoka. Zelenjadnice, ki so jih napadli škodljivci ali povzročitelji bolezni, ne skladiščimo, ker pogostokrat gnijejo. Zelnate glave dobro hranimo tudi s kocenom ali korenino. Zelje shranimo pri temperaturah 1 do 2 stopinji C in pri relativni vlagi do 95 %. Ob nizkih temperaturah se med skladiščenjem poveča količina saharoze, kar povečuje obstojnost v skladišču. Belo zelje se bolje skladišči, kot rdeče. Tudi hibridi se bolje skladiščijo.
Zelje uživamo surovo, kuhano ali kislo. Pomembnost zelja je v človeški prehrani dobro znana, saj ga že zdavnaj smatrajo kot zdravilno rastlino. Vsebuje malo kalorij, dobro vsebnost vitaminov, posebno skupine B in C. Nekaj je tudi mineralov, med katerimi so kalcij, fosfor in kalij. Pomembna sestavina je tudi ace-tilholin, ki širi ožilje in na ta način znižuje krvni pritisk.
Zdravilno je tudi kislo zelje, ki vsebuje malo kalorij ter veliko vitaminov in mineralov. S kisanjem zelja se hranilna in zdravilna vrednost celo izboljšata. Glavna sestavina kislega zelja je mlečna kislina, ki se tvori med kisanjem. Slednja preprečuje gnilobne procese v črevesju, pospešuje izločanje strupenih snovi iz organizma in uravnava črevesno floro. Kislo zelje krepi obrambno moč organizma. Zelje, ki ga kisamo doma, naravno fermentira. Med fermentacijo se tvori mlečna kislina. Zelje pa, ki kupimo, je po navadi umetno okisano tako, da naribanemu zelju dodajo mlečno kislino.
Kisanje zelja je po Evropi precej razširjeno, da ne govorimo o Slovenji, kjer kislo zelje v zimskih mesecih ne sme manjkati na jedilniku.
Kislo zelje takole pripravimo: Najprej je važno, da je temperatura prostora, kjer bomo pripravili kislo zelje, okrog 15 stopinj Celzija. Če je prehladno, se kisa zelo počasi. Pred kisanjem moramo vse posode in pripomočke, ki jih bomo uporabljali, skrbno očistiti in oprati s toplo vodo, da ne bi prišlo do nezaželenih fer-mentacij. Komaj pobrano zelje pustimo en dan ali dva, da se nekoliko posuši. Nato režemo glave na pol, jih očistimo morebitnih bolnih in temnih listov in izre-žemo kocen. Zelje nato na tanko naribamo z nožem. Hitreje naribamo, če uporabljamo v ta namen pripravljeno strgalo. Nekaj listov pustimo cele za dno in za vrh posode. Nato pripravimo posodo, kjer se bo zelje kisalo in pozneje hranilo. Po možnosti naj bo posoda iz lesa. Na dno posode denemo cele zeljnate liste. Nato v posodo denemo prvo plast naribanega zelja. Nad plastjo potresemo sol ter zelje dobro in močno potlačimo. Nekoč so to delali z nogami, danes pa se raje poslužujemo posebnega valja iz lesa. Spet spravimo drugo plast naribanega zelja, na katero potresemo sol, in tako dalje. Okvirno porabimo 100 do 200 gramov soli za 10 kg zelja. Če je ob kisanju zelo toplo, solimo nekoliko več, če pa je hladno, solimo nekoliko manj. Količina soli je odvisna tudi od okusa. Soli pa vsekakor ne sme biti manj od priporočene količine, da se zelje ne pokvari. Ko vse naribano zelje spravimo v posodo, na vrh položimo lesene deske, ki naj bodo nekoliko odmaknjene ena od druge. Deske obtežimo z dovolj težkim kamnom, kateri naj se ne moči v vodi, ki se med kisanjem izloča. Vsekakor mora biti vse zelje pokrito z vodo. Zelje se mora namreč kisati v odsotnosti zraka, drugače se lahko pokvari. Po nekaj dneh se začnejo razvijati mlečnokislinske bakterije, ki sladkor in druge snovi pretvarjajo v mlečno kislino. Zelje naj tako stoji približno 15 dni. Med tem časom občasno odstranjujemo peno, ki se tvori med kisanjem. To je ogljikov dvo-kis, ki nastaja med fermentacijo in med katero nastaja mlečna kislina.
Po približno 15 dneh deske odstranimo in očistimo morebitnih temnih listov in vode, ki se je med kisanjem izločila. Nato zelje pokrijemo s čisto vodo in nanj položimo namesto zeljnatih listov, krpo.
Po 8 dneh je zelje pripravljeno in takrat ga lahko že uporabljamo. Od tedaj naprej vsakih 8 dni je bolje, da zelje odkrijemo, vodo zamenjamo in krpo, s katero pokrijemo zelje, očistimo. Zelje naj bo vedno pokrito z vodo, drugače se lahko pokvari. Takrat je tudi najbolje, da ga postavimo v nekoliko hladnejši prostor, ob temperaturi približno 10 stopinj Celzija.
Na kilogram zelja dobimo 0,5- 0,6 kg kislega zelja, saj med kisanjem zelje izloči predvsem vodo.
Idealna temperatura med kisanjem zelja naj bo 15 do 21 stopinj Celzija. Če je pretoplo ali če smo solili manj, se zelje zmehča in postane sivkasto.
Na podoben način kisamo repo.
Magda Šturman
NAJVEČ V SLOVENSKI ISTRI
Odkrili vrsto žarišč nevarne zlate trsne rumenice
Letos smo že večkrat pisali o ukrepih proti zlati trsni rumenici na Tržaškem, kjer na srečo še ni prisotna. Kot znano gre za neozdravljivo bolezen trte, ki jo povzroča fi-toplazma Grapevine flavescence doree, to pa prenaša žuželka ameriški skržatek. Varnostni ukrepi, ki jih izvajamo v mesecu juniju ali juliju so sicer še daleč, želimo pa še enkrat poudariti njihov pomen in nujnost, ker žal žarišča te bolezni obdajajo našo pokrajino, predvsem v sosednji Sloveniji, kjer so letos odkrili 9 novih žarišč, tako da je njihovo število naraslo na 23. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so največ žarišč odkrili v bližnjih območjih in sicer v slovenski Istri v okolici Izole in Grintovca ter na Krasu, kjer je bolezen proisotna v Danah pri Sežani ter v okolici Komna.
Razlogov za previdnost je torej več kot dovolj. Še enkrat vabimo naše vinogradnike, ne glede na obseg pridelka, da skrbno zavarujejo svoje vinograde pred hudo okužbo.
Dobro naj si zapomnijo tudi znake obolelosti, da
lahko v neželenem primeru njene prisotnosti obvestijo fitosanitarno službo in primerno ukrepajo. Na okuženih trtah se pri rdečih sortah pojavi rdečenje ter pri belih sortah rumenenje lista. Značilno je tudi vi-hanje bistrih robov navzdol, sušenje kabrnkov oziroma pozneje celih grozdov in slabše olesevanje rozg, ki pozimi pozebejo.
Bolezenska znamenja se lahko začnejo pojavljati že takoj po cvetenju, proti jeseni pa se stopnjujejo. Najboljše so vidna v avgustu in septembru.
Podobna bolezenska znamenja kot za zlato trsno rumenico so značilna tudi za rumeni-co počrnelosti lesa, ki se prav tako širi po vinogradih tudi v naši deželi. Fitoplazme pa brez laboratorijske analize ne moremo ločiti. Če smatra vinogradnik na osnovi bolezenskih znamenj, da je bolezen prisotna v njegovem vinogradu, naj o tem obvesti deželno fitosanitarno službo, ki bo na osnovi preverila, če je res fitoplazma prisotna in za katero gre.
Svetovalna služba Kmečke zveze
Nedelja, 14. oktobra 2012
BARCOLANA
44. JESENSKI POKAL - Ponudba zadovoljuje res vse, tudi nejadralce
/
le

H&
tecnoedile
s.rt.c.
TRST, Ul. Cos ulic h V (industrijska cona) M. 0ü3?/040/fl27045 - B3Q680

in industrij&ki stroji «r» Spremi prad ;kj j in niipc.nn S ur vi". ru^nrvni d ej I i
EDILEGNO SANTAGROGE SPI
KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373
■PRVAjZAlKUBJAVOEtudilnalpaletil |RELETI[ZiVISOKOl KALO BIČ N OjVRE DNOSTJOl BRIKETI, VŽIGALNE KOCKE
GLP JEKLENKA AGIP, PBOPAN JEKLENKA AGIP yRADBENl|MATERIAip
izEL^J^^^fflüBENI^TVorf ZEMLJA V VBEČI, GNOJILA, HLEVSKI GNOJ
KOKBASNElBASTLlNElINlDiSAVNICEp fffBTNOlROHIŠml
I^^HWMNAMMOSTOBITOEffliEBJWDM]
URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00
Moja Barcolana
Ste med tistimi, ki bodo danes jadrali na 44. Barcolani? Boste regato spremljali z nabrežja, okna ali terase svojega doma, s kraškega obronka?
Pošljite nam svoje fotografije!
To lahko storite preko rubrike Foto-galerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici.
TRST - Čeprav je Barcolana praznik jadranja, je tržaški oktobrski dogodek povsem zaživel tudi na kopnem in že nekaj let privablja tudi nejadralce s svojimi številnimi kulturnimi in gospodarskimi pobudami. Kljub muhastemu vremenu so včeraj radovedneži preplavili nabrežje, kjer so si poleg sto-petdesetih razstavljavcev lahko ogledali tudi številne jadrnice, ki so se pred današnjim startom privezale na nabrežju. Želje vseh obiskovalcev so potešili tudi številni spremljevalni dogodki. V ponudbi so lahko izbirali plesne nastope in fotografski razstavi, številne so se udeležili tudi kulinaričnih dogodkov in degustacij. Mlade in manj mlade je v večernih urah privabil na Veliki trg Elio e le storie tese, pod odrom Arene Barcolane v Starem pristanišču pa se je marsikdo nasmejal ob imitacijah Andra Merkuja in Alfreda Mattarellija, ki sta se predstavila s serijo krajših prizorov Santi subito!
Dogajanje ob Barcolani se torej ne bo končalo s koncem regate in srečanjem z zmagovalci (uro po prihodu v cilj). Druženje in program se bo namreč nadaljeval vse do večera. Še danes si bo mogoče ogledati fotografski razstavi: v kvesturi bo na ogled kubanski morski ritem fotoreporterja Gabrieleja Croz-zolija (od 8.00 do 20.00), v hidrodina-mični centrali v starem pristanišču pa serija zgodovinskih fotografij z navtično vsebino (9.30 do 13.00 in 16.00 do 19.30). Ljubitelji penine bodo na svoj račun prišli še danes: v razstavnih prostorih v nekdanji ribarnici bodo lahko od 11.00 do 23.00 okusili penino Prosecco Doc in segli po okusnih fingerfo-od. Naselje Barcolano bo odprto do 20.00. Ljubitelji jazza bodo lahko prisluhnili ritmom skupine Dixi Fire od 11.30 do 15.00 v Areni Barcolana, kjer bo ob 16.00 srečanje ljubiteljev plesa, t. i. flashmob, na pomolu Audace pa bo natopila folkloristična skupina La Tarantella iz Bazilikate.
O Barcolani tudi na 21. strani
PREJELI SMO ...
Dom leralla na Padričah in »Barkolana«
V Domu leralla živimo stari in večinoma nepokretni ali zelo malo pokretni gostje. In vendar sodelujemo tudi mi - po svoje - pri »Barko-lani«, od 2006. leta. Spomladi tega leta je ena od stark negovalcu izrekla željo, da bi rada še enkrat videla morje in razpela bela jadra. Od tod zamisel, da bi goste na kak način pripeljali do morja. Že isto jesen je vodstvu Doma uspelo organizirati prvo »Barkolano« in tako vsako leto do letos. Ta »Barkolana« traja cel teden, dopoldne in popoldne. Vsakokrat naložijo (ni jasna beseda) na poseben avtomobil kakih šest gostov v spremstvu negovalcev, bolničarja in zdravnika. Na obali parkirajo in odpeljejo goste na vozičkih do kraja, kjer letos čaka ladja Gran Soleil 45 pod vodstvom skipperja Dorina Corsa, pred palačo Carciotti. Vsi se vkrcajo na ladjo in z njo obkrožijo tržaško pristanišče. Na dan regate, v nedeljo, ena skupina odpluje z drugimi jadrnicami na morje. Tako imamo tudi gostje Doma svojo »Barkolano«, ki poživi naš vsakdan.
Nada Martelanc, gostja Doma leralla
.^KjJUUt /Ha.
—^■■¿¿¿^JWiA fH^jAjuSCn*, /JLj_
Auuljk ..TUJ,- j ^J	--	jr
Jtjli. ID^tv^Lv.	At^ÜL Ajti.
,i,TuÜ- Jfl ^hUutX ^L^drChuitii AtuA-U-
/Zi-Ji- AAJud. Jti- trfft-fcidJ, /vüfj,.
ATLJfr^a. ¡JTL ^MbWhOt JUdE^fltd Aj^hx^ldfli
A A 6	* potovalni urad w _ Aurora viaggi TRST ul. Milano 20, Tel. 040 631300, Fax. 040 365587, www.auroraviaggi.com	Zaupal iz\	te t kusenostil
$ostana at pint
TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI
Meso - Ribe - Divjačina Velika dvorana - Vrt
Božje polje, 14 - 34010 Zgonik (TS) Tel.: 040 225324 - mob: 348 8907655, Fax: 040 225358
Tvrtfca/FEVmiCG MARSICH IM
Mavčne plošče • Izolacije • Zaščitne cevi • Opeke Plastične cevi • Ploščice Laterzi • Gradbeni material Prodaja izdelkov Torggler * Železni na

Sprejemamo plačila z BANCOMAT-om in kreditno Kartico
TRST, UL. DELI/INDUSTRIA 38 - TEL. 040 767016 FAX 040 767091
Fotogr Damjan KROMA
Esemit vs I
0*<
Moja Barcc
več fotot www.prii
ob tej uri bo kot običajno strel topa naznanil start 44. Barcolane. Na startu jih bo 1733. Lani jih je bilo 1751. To se pravi, da jih je 18 manj.

u^iiEJI*™«
** fJ^MttlU
OD PROJEKTA DO REALIZACIJE
- izvajamo racionalne tehnično ter ekonomsko upravičene rešitve pri realizaciji manjših športno-industrijskin objektov
- izolacijski materiali in sistemi po novih zakonskih predpisih in namembnosti objekta
- prirejanje ostrešij za fotovoltaične sisteme
IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE
Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST
TROM VIŠINE
www.tecnonoleqai.it

TECNAL
Montažne hiše
EDIL CARSO
afije: n Balbi 1
s.r.l.
GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B
Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656
a
Maxi Jena
■V
ilana 2012

grafij na norski.eu
Naše podjetje je bilo ustanovljeno kot podjetje1 za gradnjo montažnih hiš na projekt.
Ravno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave in človeka, in linijo tutto legno (100% les). Bio-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat)
TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnalcasa.it • www.tecnalcasa.it
14
Nedelja, 14. oktobra 2012
ITALIJA, SVET
/
LOMBARDIJA - Guverner Roberto Formigoni izgubil zaveznika in večino v deželnem svetu
Severna liga zahteva predčasne deželne volitve
Iz preiskav izhaja, da je kalabrijska ndrangheta v milanskem zaledju»premikala« od pet do deset tisoč glasov
MILAN - Severna liga se hoče dokončno otresti predsednika Dežele Lombardije Roberta Formigonija, ki je s svojim odborom vpleten v podkupninske škandale. Ligaški zvezni svet je včeraj zahteval predčasne deželne volitve, ki naj bodo aprila skupaj z državnimi parlamentarnimi volitvami. Prvi korak pa mora biti sprejetje novega deželnega volilnega zakona in proračunskega zakona. Severna liga bo združitev deželnih in parlamentarnih volitev podprla pod pogojem, da se za to izrečejo tudi udeleženci neuradnega referenduma, ki ga bo stranka priredila prihodnji konec tedna s stojnicami na raznih trgih v Lom-bardiji, je napovedal deželni tajnik stranke Matteo Salvini.
Formigoni, ki je bil včeraj na srečanju krščanskih demokratov Ljudstva svobode v Saint Vincentu v Dolini Aoste, pa se z ločitvijo noče sprijazniti. »Tiskovno sporočilo ni dovolj. Med strankama, ki sta doslej sodelovali, morata veljati korektnost in poštenost. Zame je pakt še veljaven,« je dejal predsednik Lombardije. Lombardski tajnik Demokratske stranke Maurizio Martina pa medtem zahteva Formigonijevo glavo, »ker ve-
čine iz leta 2010 ni več«. Iz sodnih preiskav in novinarskih reportaž v zvezi s povezavami med lombardskimi politiki in poslovneži medtem vse bolj izhaja, da je kalabrijska mafija ndrangheta v največji deželi severne Italije globoko zakoreninjena. Zanimivo je branje 500 strani obsegajočega ukrepa, na podlagi katerega so se v sredo znašli v priporu nekdanji deželni odbornik Domenico Zambetti in dvajset poslovnežev ter mafij -cev. Odbornik Ljudstva svobode je po ocenah preiskovalcev (vodi jih tožilka Ilda Boc-cassini) kupoval glasove neposredno od n'dranghete, a ni bil edini. Tu so še deželna svetnica, župani in še marsikdo. Po prvih ocenah naj bi kalabrijska mafija leta 2010 samo v milanskem zaledju »premikala« od pet do deset tisoč glasov.
Nekdanji namestnik državnega proti-mafijskega tožilca Vincenzo Macri je za dnevnik Corriere della Sera grenko ugotavljal, da bi lahko država že pred leti zadala usodni udarec 'ndrangheti, medtem ko so kalabrijski mafijci danes razprostrli svoje lovke na najrazličnejše gospodarske dejavnosti, v Lom-bardiji in drugih deželah severne Italije.
INCONTRO
f i
m
Roberto Formigoni s krščanskimi demokrati Ljudstva svobode v St. Vincentu ansa
DS - SEL - PSI
Zavezništvo brez Montijevih smernic
RIM - Demokratska stranka, Levica ekologija in svoboda ter Socialistična stranka Italije so določile deset skupnih točk, na katerih temelji njihovo novo zavezništvo. Dokument, ki so ga podpisali Pier Luigi Bersani, Nichi Vendola in Roccardo Nencini, omenja Evropo, demokracijo, delo, enakost, svobodo, znanje, trajnostni razvoj, splošno dobro, pravice in odgovornost. Med drugim obravnava pravice isto-spolnih parov, v času hude gospodarske stiske pa v njem ni niti besedice o seznamu prioritet, ki ga je začrtal premier Mario Monti. Vendola poudarja, da gre koalicija »preko Montija«. Primarne volitve za določitev koalicijskega kandidata za premierja bodo v dveh krogih - 25. novembra in (če bo potrebno) 2. decembra.
Besedilo je za marsikoga neprepričljivo. Vodja sredinske stranke UDC Pierferdinando Casini meni, da odsotnost Montijevih smernic vzbuja skrbi, nekdanji minister iz vrst Demokratske stranke Beppe Fioroni pa opozarja, da zavezništvo z Vendolo in socialisti ne omogoča niti zmage niti vladanja. Ber-sanijev glavni tekmec Matteo Renzi trdi, da je dokument presplošen. »Z vsebinami ga bomo napolnili mi,« pravi.
TOKIO - Konec zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke
Spodbuditi gospodarsko rast
Finančni ministri pozivajo razvite države, naj hitro sprejmejo učinkovite ukrepe in oblikujejo kredibilne fiskalne načrte
TOKIO - Finančni ministri so ob koncu jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke pozvali k hitrim in učinkovitim ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti in povrnitev zaupanja. Ob tem so opozorili, da mora biti doseženo ravnotežje med varčevanjem in ukrepi za spodbujanje rasti, da bo lahko svetovno gospodarstvo okrevalo. »Globalna rast se je upočasnila, ostaja pa še precej negotovosti in negativnih tveganj,« se je glasilo zaključno sporočilo zasedanja. Ministri so pozvali razvite države, naj izpeljejo potrebne strukturne reforme in čim prej oblikujejo »kredibilne fiskalne načrte«.
Poudarili so, da so potrebni odločni ukrepi za prekinitev negativnih trendov in okrevanje svetovnega gospodarstva. Prav tako so finančni ministri v končnem sporočilu pozvali države v razvoju k prilagajanju svojih politik upočasnjeni rasti v Evropi in ZDA. Letno zasedanje IMF in Svetovne banke je izpostavilo tudi frustracije nekaterih držav zaradi upočasnjene rasti, ki je posledica evropske dolžniške krize.
Prva dama IMF Christine Lagarde je ob
Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde
ansa
zaključku zasedanja izpostavila, da so sodelujoči pokazali veliko zavezanost izpolnjevanju prepotrebnih ukrepov. Učinki teh ukrepov in napredek držav so sicer po njenih besedah neenotni. V 17 državah območja evra sprejeti ukrepi namreč niso prinesli pričakovanih učinkov, ki bi zagotavljali stabilnost, je dejala. Visoki javni dolgovi nekaterih držav pa bodo
po njenem mnenju v prihodnje precej oteže-vali spopadanje z recesijo.
Medtem ko je bila večina pozornosti namenjena gospodarskim težavam največjih gospodarstev, pa sta IMF in Svetovna banka izpostavila tudi potrebo po zavarovanju najrevnejših držav pred posledicami upočasnjene gospodarske rasti najvplivnejših držav.
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je dejal, da se kljub zahtevnim razmeram v območju evra kažejo prilagodljivost in odpornost evropskih bank ter relativno nizki proračunski primanjkljaji v državah članicah. »Ključno sporočilo je, da razmere ostajajo zahtevne, vendar pa se kažejo znaki preudarnega optimizma,« je dejal.
V Tokiu se je na jesenskem zasedanju finančnih ministrov in guvernerjev držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke zbralo približno 20.000 gostov iz 188 držav. Zasedanje se je sicer končalo brez preboja pri iskanju rešitev za notranje reforme IMF. Lagardova je dejala, da bi bila reforma, ki bi vključevala spremembe sistema kvot oz. glasovalnih pravic v odboru IMF, ključna za zagotavljanje legitimnosti IMF. (STA)
PAKISTAN - Ranjenih 40 ljudi
Bombni napad na severozahodu zahteval 17 mrtvih
ISLAMABAD - Na severozahodu Pakistana je v bombni eksploziji včeraj umrlo najmanj 17 ljudi, več kot 40 pa je bilo poškodovanih. V avtomobilu nastavljena bomba je eksplodirala v mestu Dara Adam Hel pred uradom tamkajšnjih provladnih starešin, ki si prizadevajo za vzpostavitev miru v regiji in boj proti tamkajšnjim upornikom, so sporočile lokalne oblasti.
Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je napad zahteval 17 življenj. Ranjene so takoj odpeljali v bolnišnico v bližnjem Pešavarju. Zaradi eksplozije je nastala tudi večja gmotna škoda, uničenih je bilo 35 trgovin in osem vozil, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Po navedbah pristojnih lokalnih oblasti je bila tarča napada urad za vzpostavitev miru. Slednji je sestavljen iz nekdanjih talibanov, ki so ustanovili svoje milice za boj proti tamkajšnjim upornikom.
Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Pakistanski talibani so sicer v regiji že večkrat izvedli podobne napade, s katerimi poskušajo kaznovati in zastraševati lokalne starešine zaradi njihove podpre varnostnim silam v boju zoper upornike.
Dara Adam Hhel je manjše mesto, ki se nahaja v bližini mesta Pešavar. Pred dvema letoma je v samomorilskem napadu pred tamkajšnjo mošejo umrlo več kot 70 ljudi. Mesto je sicer središče trgovanja z orožjem. (STA)
ČRNA GORA - Vladna koalicija z nekdanjim premierjem na čelu veliki favorit na današnjih predčasnih volitvah
Milo Dukanovič se vrača na vrh
Nekateri menijo, da si želi zagotoviti imuniteto - Volilna kampanja z nizkimi udarci, država pa se sooča z usihajočim javnim sektorjem in 20-odstotno brezposelnostjo
PODGORICA - V Črni gori bodo danes predčasne parlamentarne volitve, na katerih se po anketah znova obeta zmaga sedanji vladni koaliciji. S tem se po dveh letih pričakuje tudi vrnitev bivšega premiera Mila Dukanoviča na enega najvišjih položajev v državi, premiera ali predsednika.
Vladna koalicija se je za predčasne volitve odločila z utemeljitvijo, da mora Črno goro, ki je konec junija dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, v tej ključni fazi evropske integracije v prihodnjih štirih letih voditi vlada s polnim mandatom za potrebne reforme. Opozicija je vlado obtožila, da z volitvami hiti, ker ve, da utegne zima še poglobiti socialno-eko-nomsko negotovost v državi, s tem pa bi vladi upadla podpora pred rednimi volitvami, ki bi bile marca 2013.
Nekateri so menili, da so predčasne volitve v interesu prejšnjega premiera Mila Dukanoviča, ki naj bi si želel z vrnitvijo na čelo vlade zagotoviti imuniteto. V preteklosti so ga namreč povezovali s preiskavami v Italiji v zvezi s tihotapljenjem cigaret iz Črne gore, kar pa mu niso doka-
zali. Po drugem scenariju pa naj bi na majskih volitvah kandidiral za predsednika države. Da ga želi videti na enem od teh položajev, je dejal tudi črnogorski predsednik Filip Vujanovič.
Dukanovič je sicer s položaja premiera odstopil 21. decembra 2010, ko je dejal, da se po 20 letih v politiki želi bolj posvetiti zasebnemu življenju ter podjetništvu, ostal pa je na čelu stranke. Že takrat so se pojavila ugibanja, da je bil prisiljen k odstopu zaradi pritiska mednarodne skupnosti zaradi omenjenih preiskav v Italiji.
Glavni vladni koalicijski stranki, Dukanovičeva Demokratska stranka socialistov (DPS) in Socialdemokratska stranka (SDP), ki bosta na nedeljskih volitvah nastopili v zvezi Evropska Črna gora, sicer s tem nadaljujeta že več kot desetletje dolg »politični zakon«. Kljub nekaterim poskusom pa se opoziciji pred volitvami, ki so bile razpisane konec julija, ni uspelo povezati, tako da ostaja razbita. Po ocenah poznavalcev se največ glasov obeta največji opozicijski Socialistični narodni stranki (SNP) Srdana Miliča, zvezi opozicijskih strank De-
mokratska fronta (DF) bivšega zunanjega ministra Miodraga Lekiča ter maja ustanovljeni Pozitivni Črni gori (PCG) okolje-varstvenega aktivista Darka Pajoviča.
Pred tednom objavljena javnom-nenjska ankete Centra za demokracijo in človekove pravice (CEDEM) napoveduje vladni zvezi 47,2 odstotka podpore, opozicijske stranke pa naj bi prejele nekaj več kot 40 odstotkov. Tako naj bi Demokratska fronta, v kateri sta Nova srbska demokracija in Gibanje za spremembe, prejela 18,5 odstotka glasov, SNP 15 odstotkov, Pozitivna Črna gora pa 10,5 odstotka. Na vo-
litvah se bodo za 81 poslanskih mest in glasove več kot 514.000 volivcev sicer potegovali kandidati sedmih koalicij, petih strank in skupine državljanov.
Volitve bodo potekale v skladu s septembra lani sprejetim volilnim zakonom, v katerem so upoštevali standarde EU. Po novem zakonu mora med drugim biti 30 odstotkov kandidatov žensk, manjšinske stranke pa imajo olajšan vstop v parlament, saj zanje ne velja triodstotni volilni prag. Zato so se številne odločile za lastne kandidature. Vladna koalicija je sicer doslej prejela večino glasov manjšinskih volivcev, njihove stranke pa naj bi po ocenah tokrat dobile najmanj šest poslancev in nato sodelovale v novi vladi.
Nevladne organizacije so volilno kampanjo ocenile kot predvsem negativno, v kateri so se politiki predvsem medsebojno obtoževali in žalili ter večinoma govorili o preteklosti. Dukanovič je tako Demokratsko fronto obtožil, da so veli-kosrbski nacionalisti in četniki, vodjo Pozitivne Črne gore Pajoviča pa, da je začetnik. Volivce je opozoril, da bi zmaga
opozicije pod vprašaj postavila krhko neodvisnost države. Niso pa ponudili rešitev za prihodnost, čeprav potrebuje država reforme na področju gospodarstva, Evropska komisija pa je v zadnjem poročilu znova opozorila tudi na nujnost napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Komisija tu pričakuje merljive rezultate, zato je napovedala, da bo na področju vladavine prava Črna gora do prihodnjega poletja pod posebnim monitoringom. Pričakuje tudi večjo učinkovitost in neodvisnost sodstva.
Evropska komisija je opozorila še, da je okrevanje črnogorskega gospodarstva ogroženo zaradi strukturnih problemov in krhkega mednarodnega finančnega okolja. Država se sooča z usihajočim državnim sektorjem, upadajočim trgom nepremičnin, 20-odstotno brezposelnostjo in velikimi razlikami v regionalnem razvoju.
Ob teh tretjih parlamentarnih volitvah od razglasitve neodvisnosti leta 2006 bodo potekale tudi lokalne volitve v Nik-šiču, Budvi in Kotorju.
Vesna Rojko/STA
/
KULTURA
Nedelja, 14. oktobra 2012 1 5
GORICA - »Pomladanska parada« Roberta Stolza v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Izza lahkotnosti vélika ideja in izjemni potencial nastopajočih
»
S takimi predstavami si lahko človek lajša bolečine«- Zadrega ob igranju avstro-ogrske himne
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici je že vrsto let prvak v oblikovanju projektov, ki združujejo domače ustvarjalne in poustvarjalne moči. S tako odličnostjo (in občutljivostjo) je bila zasnovana tudi uprizoritev operete »Pomladanska parada« avstrijskega skladatelja Roberta Stolza. V duhu sožitja in zglednega povezovanja je prikorakala tokratna glasbena avantura - namesto na dunajski Prater - na goriški Travnik in v sicer zelo lahkotni, »sladki krimi-nalki« o partituri, skriti v rogljičku (in domnevnem poskusu atentata na cesarja Fran-za Jožefa), smo lahko prepoznavali izjemen potencial, energijo, žlahtnost, srčnost in tudi ambicioznost številnih, v glavnem ljubiteljskih protagonistov.
Goriška glasbeno-gledališka vojska je pod odločnim, strumnim in silovitim vodstvom Hilarija Lavrenčiča vnovič dokazala, da plemenita ideja povezovanja in združevanja (seveda ob predhodnem temeljitem poznavanju zmožnosti posameznikov in skupin) lahko ustvari veličastno predstavo z večplastnimi sporočili. Lavrenčič je brez dvoma mojster v izbiranju glasbenih del in pri njihovi izvedbi poskrbi za optimalno ekipo sodelavcev. V nemški izvirnik operete v dveh dejanjih, kjer poteka dogajanje na različnih dunajskih prizoriščih, je tržaški pesnik Ivan Tavčar zelo domiselno in smiselno vtkal goriško zgodbo, libreto spretno prevedel in ga priredil. Nastala je simpatična, duhovita in korektna predstava, ki ji je prav po-
seben pečat čudovitega sveta odrske iluzije vdahnil režiser Jože Hrovat. Melodije, ki gredo hitro v ušesa, živahni ritmi, veliko govorjene besede, radožive koračnice, svetle plesne točke, gibajoča se godba na pihala, hudomušni prizori, iskrivost otroškega zborovskega petja ... vse to je ustvarjalo krasne pogoje, da so prav vse izbrane vloge zaživele kot idealni liki Stol-zove »goriške Pomladanske parade«: Julija Kramar kot Marika, Nikolaj Pintar kot Willi Sedlmeier, Mojca Milič kot Hansi Gruber, Sebastjan Podbregar kot Gustl von Laudegg, Allesandra Schettino kot Tere-za, Martin Srebrnič kot Neuwirth, Manuel Pintar kot Daniele ... Njim in prav vsem ostalim (seznam je občudujoče dolg) gre hvala in zahvala za premišljeno zasnovano, simpatično in tudi precej razkošno opereto, v katero pa sta vendar prav poseben preobrat razpoloženja vnesla prihod cesarja Franca Jožefa (Goran Ruzzier) in avstro-ogrska himna: v dvorani centra Bra-tuž (ki, presenetljivo, ni bila povsem zasedena, ker so morebiti organizatorji ob svojem častitljivem jubileju vendar pričakovali več pomembnih predstavnikov politične in cerkvene oblasti) je nastala zadrega, saj nekateri niso želeli (ali pa niso hoteli) vstati, kot to velela običaj ob igranju himne. Deus ex machina? Ali pa zelo premišljen prizor, ki naj bi v lahkotno, radoživo in veselo glasbeno gledališko dogajanje iz leta 1900 kot resignacijo na tisti čas, vneslo aktualno sporočilo?, kot je
Nastopajoči (levo) in cesar na odru (desno), med publiko pa tudi ministrica (spodaj)
foto l.k., bumbaca
po predstavi razmišljal muzikolog in skladatelj Ivan Florjane: »V tem zanimivem prihodu cesarja smo lahko prepoznali meta sporočilo. Avstro-Ogrska je, tako kot nekoč rimski imperij, poskušala povezati več malih narodov v celoto. To ni slaba ideja, je pravzaprav ideja združene Evrope, ki pa lahko počiva samo na eni ideji, ideji, ki je živela v Panteonu v Rimu: vsak bog ima svoje mesto v templju, kar pomeni, da je vsak narod v svoji vrednoti, v svoji duši in svoji entiteti, torej v vsem, kar je in kar čuti, ovrednoten kot prisotnost. Ko tega v Av-stro-Ogrski ni bilo več, je razpadla in prevladal je nemški nacionalizem. V tej opereti so prisotni prav vsi elementi tega združevanja. Opereta je tako lahko hvalospev ideji, ki zna povezati, biti dovolj močna, da lahko spoštuje tudi najbolj oddaljene od centra in tiste, ki delujejo nepomembno, skratka, za vsakogar ima en pomemben, ovrednoten ključ.«
Opereta kot glasbeni žanr, ki je že zdavnaj zamrl, je tako na Goriškem doživela svoj veliki praznik: v kulturi in umetniškemu snovanju nenaklonjenem času je presegla vsa pričakovanja in zaživela v razkošju pomladnih barv, zvokov in gibov. Opravila je poslanstvo jesenske »popevke«, ki pa ima lahko tudi globlje sporočilo.
Pevci zborov (Hrast iz Doberdoba, Lojze Bratuž iz Gorice, F.B. Sedej iz Šte-verjana, Bodeča neža z Vrha, mešana zbora Štandrež in Rupa-Peč, moški zbor Štmaver, otroški zbor Veseljaki iz Do-
berdoba), baletke, koreografinja Carolina Bagnati, scenograf Aleksander Starc, kostumi (Opere in Baleta Ljubljana in SNG Nova Gorica) po izboru Nevenke Tomaševič, orkester ArsAtelier ... so - v nasprotju s sivino vsakdana - ponudili enkratno zgodbo o viziji srečnega, srčnega in vedrega bivanja v družbi tistih, ki verjamejo, da »denar ni sveta vlada«.
Goriška »Pomladanska parada« je tako postala prispodoba najbolj mikavnega bujnega zelenega gozda, v katerem imajo vsako drevo, vsaka veja, vsaka ptica . svoje nepogrešljivo mesto, in zato v njem ne želim izpostaviti prav nikogar. Njegov bleščeči sijaj je očaral tudi Ljudmilo Novak, ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je po petkovem ogledu operete priznala, da bi veliko raje odšla na vaje svoje gledališke skupine kot pa na sejo vlade: »Predstava je zelo lepa, prisrčna, scenografija, kostumografija, koreografija, glasovi so naravnost čudoviti in čudoviti
so tudi igralci. Celotno dogajanje na odru razkriva, da so vse to pripravljali z velikim veseljem in to mu daje še prav posebno težo. S takimi predstavami si lahko človek tudi lajša bolečine in dušo, posebno v teh dneh, ko je delovanje slovenskih ustanov v Italiji v hudih težavah,« in v naslednjem prizoru obljuba, »da bo slovenska vlada že v naslednjih dneh na srečanju nekaterih slovenskih in italijanskih ministrov poskušala omiliti težave celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj si želi, da bi se tudi zaščitni zakon spremenil v smislu, da bi bilo določeno, kdaj mora priti finančna pomoč in v kolikšni meri, in da bi bilo prav, da se ta pomoč ne bi manjšala, saj jo je z inflacijo že vsako leto manj.«
No, medtem pa bo goriška »Pomladanska parada« s ponovitvami živela še vse do 21. oktobra, s svojo šaljivostjo in marljivostjo bo razglašala, da je izza lahkotnosti vedno lahko tudi velika ideja.
Tatjana Gregorič
GORICA-TRST - 15. Koroški kulturni dnevi na Primorskem
Kulturne izmenjave
V programu izstopata srečanje glasbenih šol in okrogla miza o zastopanosti narodnih manjšin
V organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca bodo od 20. do 30. oktobra potekali 15. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. Letos bodo še posebno slovesni, saj obhajajo 30. obletnico.
Kulturna izmenjava med Koroško in Primorsko traja že več kot četrt stoletja. Kultura in umetnost sta pomembna dejavnika identitete in samozavesti ter s tem preživetja narodne skupnosti. Iz te zavesti se je svojčas porodila zamisel o živi kulturni izmenjavi, ki naj bi pomagala uresničiti del skupnega kulturnega prostora preko držav-
nih meja. Ob takšnih srečanjih prihaja do izmenjave informacij, novih spoznanj in utrjevanja že obstoječih prijateljstev.
Letošnje kulturno srečevanje se bo začelo v soboto, 20. oktobra, v Gorici, kjer bodo odborniki treh zvez obiskali slovenske kulturne in prosvetne hrame ter zanimivosti mesta. V torek, 23. oktobra, ob 18. uri bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž srečanje glasbenih šol; sodelovali bodo Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Koroška glasbena šola in Glasbena matica. V petek, 26. oktobra, ob 20.30 bo koncert v cerkvi sv. Silvestra v Pevmi; nastopili bodo mešani pevski zbor PD Se-
le, orkester GŠ Glasbena pomlad in organist Andrej Feinig. V ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri bo v komorni dvorani centra Lojze Bratuž okrogla miza z naslovom »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«; sodelovali bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ. V torek, 30. oktobra, bo lutkovna skupina KPD Šmihel uprizorila otroško lutkovno predstavo »Hruške gor, hruške dol«. Predstava iz abonmaja Mali polžek se bo v dvorani centra Bratuž začela ob 9.30, ponovitev bo ob 10.45. Pobudniki Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo javnost na ogled prireditev.
GORICA
V	knjigi zgodbe z meje
V	okviru srečanj z avtorji bo jutri ob 18. uri gost goriškega Kulturnega doma Roberto Covaz, novinar in avtor knjige »La domenica delle scope e al-tre storie di confine«. O delu, v katerem opisuje Gorico v povojnem času in predvsem dogodke, ki so se pripetili 13. avgusta 1950, se bo pogovarjal z novinarjem Andreo Bellavi-tejem in ravnateljem Kulturnega doma Igorjem Komelom. Avtor je v pripoved o prvem padcu meje, o katerem je bilo prelitega že veliko črnila, vpletel tudi kočljiva vprašanja, ki zadevajo goriške Slovence, od poitali-jančenja imen in priimkov do »prepovedi sanjanja z odprtimi očmi, ker si Slovenec«, knjigo je dalje popestril z bolj ali manj znanimi zgodbami, kot so kraja Marijinega kipa na Sveti Gori in razmejitveni posegi.
VERDIJEVO GLEDALIŠČE
Abonmajska kampanja še v polnem teku
V Gorici je v polnem teku vpisovanje abonmajev za novo sezono Verdijevega gledališča, ki se bo začela 29. oktobra s spektaklom komika Nerija Marcore-ja »Sulle mie corde«. Do danes so prodali 823 abonmajev, največ zanimanja pa je za gledališka dela, za katera so že zbrali 323 abonentov (devet več kot lani ob koncu abonmajske kampanje). Abonma za koncerte in balete, ki so vključeni v letošnji program Verdijevega gledališča, je nabavilo 195 ljubiteljev glasbe in plesa, na občini pa računajo, da bodo do konca kampanje dosegli lansko število abonentov. Zanimanje beležijo tudi za posebne dogodke in druge abonmaje, kot je posebna pobuda »Per ridere« za ogled spektaklov Alessandra Breganzonija in Gioeleja Dixa.
1 6 Nedelja, 14. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Začetek študijskega leta na Sloviku
»Brez znanja ni svobode, bodite lačni, bodite nori«
Slovenija razpisuje štipendije, letos jih bodo podelili 200, med prejemniki pa so predvsem mladi iz Italije
»Z navdušenjem in elanom vstopamo v novo študijsko leto.« S tem besedami je Ma-tejka Grgič, direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik), uvedla novo študijsko leto. Na krajši slovesnosti, ki je v četrtek potekala v Tumovi dvorani KB centra, so bili prisotni nekateri ugledni gostje in študentje treh programov, ki so jih letos razpisali na Sloviku. Poleg programa Ekstra in mul-tidisciplinarnega programa, ki sta že stalnici, se bo letos prvič izvajal program nastopanja v javnosti, za katerega je bilo veliko zanimanja med potencialnimi tečajniki. Glavna cilja treh programov sta poglabljanje znanja in osebna rast, je poudarila Grgičeva.
Za njo je državni sekretar v Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar dejal: »V Sloveniji smo ponosni na vas, želimo si sodelovanja in utrjevanja odnosov z mladimi. Pri tem igrajo pomembno vlogo številni evropski projekti, pri katerih ste zamejci zelo uspešni. Naš cilj je spodbujanje izmenjav in izobraževanja. Zato vsako leto pripravimo razpise za štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos bomo podelili 200 štipendij in to predvsem mladim iz Italije, kar je odraz pozitivnega odnosa, ki ga imate do svoje identitete.« Generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel je nato poudaril, da je pridobivanje znanja in izpostavljanje novim informacijam zelo pomembno. Treba se je zato udeleževati okroglih miz, predavanj in raznih srečanj, saj so to koristne priložnosti za pridobivanje novih znanj.
Ob tej priložnosti so podelili tudi diplome študentom, ki so zaključili triletni ciklus multidisciplinarnega programa. To so Lara Devetak, Aljoša Jarc in Albert Voncina, ki so opravili vse obveznosti, med temi tudi delovno prakso, mednarodno poletno šolo in zagovor zaključnega poročila. Predsednik Slo-vika Boris Peric jim je izročil knjižni dar in diplomo ter jih nagovoril: »Stay hungry, stay foolish (Bodite lačni, bodite nori). Te besede so se zapisale v zgodovino inovacij in izobraževanja. Imate pravico biti nori, ker ste mladi. In imate dolžnost, da ste lačni znanja.« Poudaril je še, da cilj Slovika je pripraviti mlade, da postanejo uspešni in suvereni: »Ustvariti želimo bodoče protagoniste, ki se bodo suvereno premikali po našem teritoriju.«
Ob koncu je Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma, predstavila dvojezično knjižico filozofa Umberta Galimbertija z naslovom »Še o mitih našega časa - Ancora sui miti del nostro tempo«. Gre za prepis in prevod predavanja, ki ga je imel Galimberti lani v Gorici. Poudarila je, da brez znanja danes ni svobode. Galimberti pravi: »V času tehnike je svoboda tesno povezana s strokovnostjo. Več stvari znaš, bolj si svoboden. Svoboda je odvisna od znanja, od sposobnosti, to je treba čim prej posredovati otrokom in mladim.«
Mateja Clarici
j
Trije študentje z diplomami, ob njih Matejka Grgič, Boris Peric, Matjaž Longar in Dimitrij Rupel
bumbaca
GORICA-TRZIC
Ustanovili koordinacijo za referenduma o delu
Včeraj se je tudi v Gorici in Tržiču začelo zbiranje podpisov za sklic dveh referendumov o delavskih pravicah. Za nabirko stojijo sindikat kovinarjev Fiom, Italija vrednot, Levica ekologija in svoboda, Italijanski komunisti in Stranka komunistične prenove, ki so se povezali v koordinacijo, ki bo pro-movirala referenduma in informirala ljudi o njunem pomenu. S prvim referendumom želijo odpraviti spremembe 18. člena Statuta o pravicah delavcev, s katerim je ministrica Elsa Fornero predvidela »prožnejše odpuste«, z drugim pa 8. člen zadnjega Berlusconijevega finančnega manevra, na podlagi katerega imajo delodajalci pravico, da ne upoštevajo določil kolektivnih delovnih pogodb.
GORICA - Začetek pouka na gostinski šoli Ad formanduma
Bodoči gostinci na delu
Vpisalo se je dvajset dijakov, ki so se odločili za poklic kuharja in natakarja - Študij traja tri leta
Gostinska šola Ad formanduma je odprla vrata tudi v Gorici. V KB centru jo bo letos obiskovalo dvajset dijakov, ki jih je pritegnil poklic kuharja in natakarja. »Število dijakov, ki izbere našo šolo za poklicno usposabljanje, neprestano narašča. Številke nas veselijo in so odraz privlačnosti gostinskega sektorja, ki nudi številne možnosti zaposlitve,« pravi direktor Ad formanduma Massimiliano Iacono.
»Prvi dan pouka so se dijaki seznanili s programom, učnimi načrti in šolskim pravilnikom. Tako kot v Trstu tudi v Gorici uvajamo vedenjsko spričevalo s 30 točkami. Ob vsakem prekršku zoper pravila, ki jih določa šolski pravilnik, se odbije ena ali več točk, točke pa se dodajajo ob vzornem vedenju in odnosu do dela,« navaja ko-ordinatorka Majda Klanjšček. Pouk poteka v prostorih Ad formanduma v goriškem KB centru. Predmetnik sestavljata dva sklopa: splošni predmeti so jeziki, matematika, zgodovina, pravo, ekonomija in računalništvo, specifični predmeti pa so kuharska tehnika in tehnika strežbe, prehrana in higiena ter komunikacija. V prvem letniku se dijaki seznanijo s prvinami strežbe in kuhanja, šele v drugem letniku se posvetijo specializaciji in se osredotočijo na izobraževanje v
TRZIC
O ljubezni in azbestu
Negativni učinki smrtonosnega azbesta na okolje in zdravje ljudi bodo središčna tema večera, ki ga v nedeljo, 21. oktobra, ob 20.30 v tržiškem občinskem gledališču prirejata Združenje izpostavljenih azbestu in združenje Carico sospeso. Na ogled bo spektakel »A come Amianto« (A kot Azbest), v katerem nastopa Ulderico Pesce. Gledališka predstava skozi ljubezensko zgodbo mladega para pripoveduje o tragediji smrti ljudi, ki so umrli zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom. »Tržič je eno izmed simbolnih mest, ki pričajo o tragediji azbesta. Večer bo tudi priložnost, da spomnemo na državno konferenco o azbestu, ki bo med 22. in 24. novembrom potekala v Benetkah,« pravijo organizatorji.
Dijaki gostinske šole v KB centru
bumbaca
poklicu, ki so ga izbrali. Šolanje traja tri leta: na koncu programa ob uspešno zaključenem izpitu prejmejo dijaki diplomo poklicne kvalifikacije tretje evropske stopnje.
V Gorici je triletna gostinska šola novost na ravni višješolskega poklicnega izobraževanja. Ponudbo Ad formanduma na gostinskem področju bogati tudi tečaj po-
klicne kvalifikacije za odrasle brezposelne osebe z bivališčem v deželi FJK: v Gorici so odprta vpisovanja na tečaj za pridobitev poklicne kvalifikacije za natakarja. Tečaj traja 1000 ur, predvideva pa tudi dva meseca delovne prakse. Izbor bo 26. oktobra: do takrat je mogoče vložiti kandidature, dodatne informacije na www.adformandum.org.
ŠEMPETER
Alea Iacta, župan sklepa ne namerava spreminjati
Družba Priori, ki je 100-odstotna lastnica Alee Iacte, je Inštitut za javno upravo prosila za pravno mnenje o odločitvi občinskega sveta Šempeter-Vrtojba in župana Milana Turka glede glasovanja o igralnem salonu na nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba. Na Inštitutu so mnenja, da je župan kot varuh zakonitosti občinskega delovanja dolžan izdati drugačen, t.j. pravilen sklep o izidu glasovanja.
Kot smo poročali, je šempetrski občinski svet na zadnji seji odločal tudi o podaji soglasja h koncesiji za igralni salona Alee Iacte. Rezultate glasovanja (za 6, proti 4 in 5 vzdržanih) je župan na podlagi občinskega poslovnika raztolmačil kot nesprejet sklep. Soglasje je občina torej odrekla. Dan potem pa so se na občini zavedli, da njihov poslovnik ni v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Če bi bil, bi bila interpretacija glasovanja drugačna in sklep, da soglasje podajajo, bi bil sprejet. Da je določilo poslovnika, ki spreminja splošno zakonsko pravilo o večini, potrebni za odločanje, nezakonito in celo neustavno, ugotavljajo tudi na Inštitutu za javno upravo. »Ker je iz zapisnika in magnetograma seje mogoče ugotoviti število glasov za in proti soglasju, lahko župan izda drugačen - pravilen sklep o izidu glasovanja. Še več, kot varuh zakonitosti občinskega delovanja je to dolžan storiti,« so zapisali v mnenju. Družbi Priori svetujejo, da že v tej fazi ugovarja prejetemu dopisu o neizdanem soglasju, vlada pa da je ugovor dolžna presoditi in se do njega opredeliti. Pa še da bi veljalo o nezakonitem ravnanju občine obvestiti pristojno ministrstvo, ki je občinski svet in župana dolžno opozoriti na nezakonitost delovanja in mu predlagati način izvršitve posamezne naloge. V družbi Priori minule dni niso sedeli križem rok. Kot pojasnjuje njihov predstavnik za odnose z javnostmi, Tilen Majnardi, so sredi tega tedna na občino že poslali ugovor in poziv k izdaji sklepa, ki je v skladu z zakonom. Prav tako so pozvali Ministrstvo za Javno upravo in pravosodje, da pozove občino naj izda sklep, ki je v skladu z zakonodajo.
Župan Turk znova poudarja, da se zaveda svoje odgovornosti za zakonitost ravnanja občinskih organov in da ve, da sprejem sklepa ni bil izglasovan skladno z zakonom. Občina je za mnenje v zvezi s tem zaprosila Ministrstvo, ki tudi nadzoruje zakonitost dela lokalnih skupnosti. Župan je enako kot Ministrstvo prepričan, da ugotovitve izida glasovanja za nazaj ne more spremeniti in tega tudi ne namerava storiti. Župan še dodaja, da ima družba Alea Iacta na voljo vse pravne možnosti, da občinskemu nesoglasju oporeka. Da bi bila stvar popolnoma jasna, pravi župan, bi moral občinski svet ponovno glasovati. Sam tega ne namerava predlagati, glasovanje je pa pripravljen izpeljati na zahtevo svetnikov ali drugega pristojnega organa. (km)
DOBERDOB - Zasedalo pokrajinsko tajništvo SSk
Kamnolom vzbuja skrb, v Jamljah jusarski odbor
Pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti (SSk) je zasedalo v Doberdobu, kjer so se mu pridružili člani svetniške skupine SSk v tamkajšnjem občinskem svetu. Poudarek je bil na problematikah kraške občine, o katerih je spregovoril sekcijski tajnik SSk Marko Jarc. Govor je bil najprej o prenovitvenih delih na šolskem poslopju, ki so prekinjena. Dobra novica zadeva ustanavljanje jusarskega odbora v Jamljah, kjer je precej jusarske imovine. SSk je v občinskem svetu izrazila negativno mnenje o prodaji jusarskih zemljišč. »Primerneje bi bilo, ko bi se zemljišča dala v najem. Na takšen način bi bolje branili pravice jusarskih lastnikov, kar je v interesu ce-
lotnega kraškega teritorija,« so ocenili v SSk.
Problem je dalje kamnolom pri De-vetakih. Podjetje, ki je dobilo koncesijo, je prekinilo izkop zaradi gospodarske krize. »To pomeni, da občina Doberdob ne bo unovčila predvidenega prihodka od izkopa, kar lahko spravi v težave občinski proračun, saj bo vsa dela, ki jih je podjetje izvedlo, potrebno plačati,« pojasnjujejo v SSk, kjer so mnenja, da je glavni problem v pogodbi med podjetjem in občino, ker ni členov, ki bi upoštevali morebitne spremembe na tržišču.
Jarc je nato spregovoril o evropskem projektu Natura 2000, ki predstavlja nevarnost, saj bi domačim kmetom grozila
prepoved uporabe vode iz Doberdobske-ga jezera. Nekaj dvomov je SSk izrazila tudi glede upravljanja centra Gradina in pa-ludarija, »saj pri tem občina nima dobička, letni deželni prispevki pa so zmeraj manjši. Takšna struktura bi morala v večji meri stati na lastnih nogah«.
Sledila je razprava o deželnih in političnih volitvah. Pokrajinski tajnik Julijan Čavdek je poudaril, da bo morala SSk vložiti večje delo v teritorij in si za deželne volitve zadati cilj povečanja števila glasov v primerjavi z letom 2008. Somišljenike iz Doberdoba in Laškega je pozval, naj predlagajo morebitne kandidate in kandidatinje s kraško-laškega območja.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 14. oktobra 2012
17
GORIŠKA - Carlo Maria Roberto Redaelli bo danes stopil na čelo nadškofije
Nadškof najprej med delavci Po Ogleju slovesnost v Gorici
»Prisotnost različnih jezikovje izjemno bogastvo in priložnost, da uresničimo takšno Cerkev, v kateri bodo različnosti v službi skupnosti«
TRŽIČ - Med delavci prvo nadškofovo srečanje z goriško Cerkvijo
Mladim odprimo pot do dela
Nadškofov oče je bil po poklicu nosač prtljage na železniški postaji v Milanu: »Prav vsako delo ima svoje dostojanstvo«
Novi nadškof Carlo Maria Roberto Redaelli je včeraj začel svoje pastoralno delovanje na Goriškem med delavci v Tržiču. Na čelo nadškofije bo stopil danes, najprej ob 15. uri v Ogleju, kjer bo besedno bogoslužje, in nato v Gorici. V mesto bo vstopil ob 16.45. Pred stolno cerkvijo ga bo sprejel in nagovoril župan, ob 17. uri bo slovesna maša, pri kateri mu bo predhodnik Dino De Antoni izročil pastirsko palico.
Msgr. Redaelli je rojen 23. junija 1956 v Milanu, junija 1980 ga ja kardinal Carlo Maria Martini posvetil v mašnika, junija 2004 pa kardinal Dionigi Tettamanzi v škofa. Za 17. goriškega nadškofa in metropolita je bil imenovan 28. junija letos. Dotlej je bil generalni vikar in pomožni škof v Milanu. Pred svojim prihodom v Gorico je pristal na pogovor za Primorski dnevnik.
Kako se želite predstaviti?
Sem oseba, ki je bila kljub svojim pomanjkljivostim deležna daru, da je v Bogu našla globlji smisel svojega življenja. Prihajam v Cerkev, ki je doslej nisem poznal, to pa predstavlja kontinuiteto poklica, ki sem ga prejel, in hkrati veliko priložnost za obnavljanje - skupaj z goriškim božjim ljudstvom - moje vere.
S katerim sporočilom prihajate?
Povzeto je v geslu, ki sem ga izbral iz 21. poglavja Knjige Razodetja: »Pridi, da ti pokažem zaročenko, Jagnjetovo nevesto!« Goriška krščanska skupnost, ki ji sedaj pripadam, je s celotno Cerkvijo Jagnjetova nevesta. Vse bolj se mora tega zavedati in rasti v odkrivanju znamenj božjega kraljestva, ki klije kljub kontra-dikcijam našega časa.
Goriška Cerkev izkazuje posebno pozornost do Slovencev in do sožitja tukajšnjih ljudstev. Kakšna bo vaša drža?
Deloval bom v kontinuiteti z dosedanjo držo goriške Cerkve. Prepričan sem, da prisotnost različnih jezikov in kultur - kar mi bo seveda sprva povzročilo nekaj težav pri učenju (a se bom potrudil) - je izjemno bogastvo in hkrati velika priložnost, da uresničimo takšno Cerkev, v kateri bodo različnosti v službi skupnosti.
Goriška obrobnost in gospodarsko mrtvilo zaostrujeta socialno stisko. Lahko pričakujemo, da bo imelo vaše delovanje izrazito socialno konotacijo?
Socialna dimenzija ni dodatek k evan-geljskemu sporočilu, temveč njegovo udeja-njenje. Ni mogoče resno ponujati Jezusovega nauka, ne da bi se konkretno angažirali za pravico, dostojanstvo osebe in pomoč ljudem v stiski.
S katerimi besedami se obračate na neverne?
Evangeljsko sporočilo je namenjeno vsem, moškim in ženskam, ki se želijo soočati z bivanjskimi vprašanji. Verne in neverne lahko združi iskanje resnice in smisla življenja ter odločitev, da temu posledično delujejo. (ide)
Novi goriški nadškof Carlo Maria Roberto Redaelli je sam želel, da bi bilo njegovo prvo srečanje z goriško Cerkvijo med delavci, ker je »delo temeljna stvarnost vsakdanjega življenja«. To je poudaril včeraj popoldne pod pokrito tržnico v Tržiču (dež je onemogočil, da bi srečanje potekalo na Trgu Republike). Kriza, ki jo doživljamo, je razli-
čna od drugih, nihče ne ve, če in kdaj se bo končala, je dejal: »Nisem ne tehnik ne izvedenec, sem pa tu z vami, Cerkev je z vami. Sestavljajo jo vsi krščeni ljudje, zato je Cerkev tudi v svetu dela. V tem trenutku so nadvse pomembna tri načela: odgovornost, solidarnost in upanje, torej zaupanje v prihodnost, kar naj velja predvsem za mlade,
Novega nadškofa je včeraj v Tržiču sprejela županja Silvia Altran, med številnimi ljudmi pod pokrito tržnico pa je bil tudi njegov predhodnik Dino De Antoni; msgr. Redaellija so nagovorili upokojen delavec, priseljeni Afričan
foto l.k.
GRADIŠČE
V šamponu mamilo
Na prvi pogled je šlo za navaden šampon in kremo za telo, v resnici se je v njiju skrivalo mamilo. Policisti, ki nadzorujejo center za priseljence CIE v Gradišču, so v petek naleteli na presenečenje. Med pregledom poštnega paketa, ki je bil naslovljen na enega izmed priprtih »gostov«, so našli navidez navadno plastenko šam-pona in posodo s kremo za nego kože. Opazili so, da sta bila pokrova že odprta, zato so sklenili, da si ogledajo vsebino. Sum je bil upravičen, saj je bilo v šam-ponu in kremi kar pet zavojčkov s tremi grami heroina in 14 grami hašiša. Mamilo so zasegli in uvedli preiskavo.
GORICA - Množičen shod ljubiteljev živali
Glasno proti cirkusu
Pred cirkuškim šotorom Mirande Orfei se je zbralo okrog sto protestnikov z goriške in drugih pokrajin
Na Kugyjevem trgu pri Rdeči hiši v Gorici, ki jo je v prejšnjih dneh zasedel šotor cirkusa Mirande Orfei, je včeraj popoldne potekal množičen protestni shod proti izkoriščanju živali. Kakih sto pro-testnikov iz goriške pokrajine, pa tudi iz drugih krajev FJK in iz Slovenije, je s plakati in gesli izrazilo ostro nasprotovanje cirkuškim predstavam, v katerih nastopajo živali. Udeleženci protestnega shoda so želeli javnost in predvsem ljudi, ki so včeraj popoldne kupovali vstopnice za spektakel, opozoriti na razmere, v katerih živijo sloni, tigri in druge cirkuške živali, ki jih v imenu zabave zapirajo v kletke in mučijo, da se naučijo raznih trikov. Zaščitniki pravic štirinožcev so nosili table z napisi »Cirkus
je za živali zapor«, »Osvobodite živali« ipd., pri tem pa so glasno vzklikali proti publiki, ki je vstopala v cirkuški šotor. Tu pa tam je prišlo tudi do verbalne polemike. Pobudo za organizacijo protestnega shoda, ki so ga nadzirale sile javnega reda, so dali goriški aktivisti Alessandro Zuliani, Tiziana Saunig in Andras Csaszar, ki jim je preko Facebooka in obvestila na spletni strani organizacije ljubiteljev živali FJK uspelo privabiti še kakih sto privržencev. Mnogi so po elektronski pošti tudi pisali županu Et-toreju Romoliju, zato da bi s sklepom prepovedal prirejanje cirkuških prireditev v Gorici. Aktivisti vabijo k podpisu peticije za cirkus brez živali, za katero se je na državni ravni zavzela zveza LAV. (Ale)
ki morajo najti pot do zaposlitve.« Cerkev ne more biti oddaljena od sveta dela, saj se prav v svojem delu vsakdo uresničuje kot posameznik in v službi družbeni skupnosti. »Prav vsako delo ima svoje dostojanstvo,« je zatrdil. To je odkril že kot otrok, saj je bil njegov oče nosač prtljage potnikov na glavni milanski železniški postaji in »vendar se nikdar ni počutil ponižanega ali manj pomembnega od drugih«. Zato, »če je v krizi ekonomija, se bo zadeva lahko rešila; če pa gre v krizo človekovo dostojanstvo, je huje. Prepričan sem, da se to ne bo zgodilo«.
Nadškofa je najprej pozdravila županja Silvia Altran. Prikazala je stanje mesta, ki je v zadnjih desetletjih doživelo velike spremembe, izguba zapolislitve in brezposelnost
pa netita nestrpnost in spodkopavata družbeno kohezijo. Upokojeni delavec Armando Benes je v imenu številnih rodov tržiških delavcev poudaril, da je integracija priseljencev rešila nekatere probleme, hkrati pa prinesla nove. Cerkev je bila vedno zraven, tudi z duhovniki-delavci. Spregovoril je tudi še ne 30-letni Benjamin, po rodu iz države Burkina Faso, ki je prišel iskat delo in srečo v Italijo, kjer se je naučil brati in pisati ter se strokovno usposobil. V imenu vseh drugih delavcev je gosta nagovoril inž. Claudio Simion, ki je orisal izzive novih časov, ko je z etičnimi načeli pomembno »spet odkriti dušo dela«. Msgr. Redaelli je nato po molitvi za mrtve na delu, invalide in njihove svojce podelil zbrani množici svoj prvi blagoslov.
^^rcala stanja
Protestniki pri Rdeči hiši
bumbaca
Star, (žal) obrabljen posnetek z Gregorčičevega pogreba (zgoraj) in sedanji pogled na Gorišček s cedro, krožiščem, šolskim zavodom, ozko ulico, koder je nekoč vozil tramvaj, in začetkom Orzonijeve ulice
Na Goriščku
Za tiste, ki to čutijo, je Gorišček čarobna točka. Tja se steka sedem cest, ki so sicer umetna tvorba, a vsekakor se tam križa pet smeri: iz Vipavske in Soške doline, Brd, Furlanske ravnine in s Krasa. Gorišček je vzpetina, a glede na kaj? Glede na dolino Korna! Uradno ime je Piazza Medaglie d'oro, v preteklosti Borgo Carinzia; do nedavnega je sodil v Svetogorsko četrt - Placuto. Osvobodilna fronta je vključila Gorišček v Severni mestni kvart.
Na Goriščku so odkrili dva langobardska grobova, naselje je začelo rasti v prvi polovici sedemnajstega stoletja na koncu kasnejše Gosposke (Carduccijeve) ulice. Prve domačije so imele tudi vlogo nekakšnega »kibutza« za obveščanje mesta, da se bližajo sumljive tolpe, in za prvo obrambo.
Na Goriščku rase ogromna cedra. Pravi se, da so jo zasadili po Gregorčičevem pogrebu. V bližnji hiši je nekaj časa stanoval, sicer pa se je pogrebni sprevod od Travnika navzgor zaključil prav tam. Kočija s črnimi vranci je nadaljevala pot v Soško dolino, množica pa je pokleknila na tlak (pričevanje 17-letnega Alojza Gradnika).
Tramvaj na konjsko vprego in nato na elektriko je čez Gorišček vozil od Severne skozi mesto do Južne postaje. Stavbo sedanjega šolskega zavoda, poimenovanega po Maksu Fabianiju, so zgradili v imperialnem slogu za fašistično mladinsko organizacijo GIL na kraju nekdanje vile plemiške družine Rosener (prekrščene v Or-zoni). Društvo Črnih bratov je med vojnama v svojem načrtu imelo namestitev razstreliva v njej. Zavod umetniške smeri je (bil) zanimiv za dijake čez mejo, ker ni (bilo) podobne študijske smeri do Ljubljane.
Vse to in še več je povezano z Goriščkom.
Aldo Rupel
18
Nedelja, 14. oktobra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
VRH - Štiridesetletnica delovanja Kraških krtov
Praznik in pridobitev
Na informacijski tabli upodobljena Kraljica Krasa in kraško ozemlje z označenimi večjimi jamami in brezni
Pri jamarski koči Kraških krtov na Vrhu je včeraj potekalo praznovanje ob 40-letnici dejavnosti. Zbralo se je več kot šestdeset članov, gostov in predstavnikov sorodnih društev ter ustanov. Ob vetrovnem vremenu in kasneje v rahlem dežju so prisostvovali govorom in pozdravom, nagrajevanju in odkritju informacijske table.
Pri slednji je primerno opozoriti, da je lično izdelan objekt iz lesa s strehico, nosilnima tramovoma in okrog dva kvadratna metra veliko površino, ki je uporabljena na obeh straneh: na eni strani prevladuje skica Kraljice Krasa, na drugi pa široko kraško ozemlje z označenimi večjimi jamami in brezni. S kočo, poljsko kuhinjo in drvarnico, kletnimi prostori, sanitarijami na prostem, z mizami ter stoli opremljeno zunanjo veliko uto in z ravnim platojem na koncu dostopne vzpetine je postalo vrhovsko jamarsko središče vabljiva in funkcionalna zaokrožena celota. Za izredne priložnosti je za parkiranje na razpolago bližnja Rou-na. Včeraj je bila v uti na ogled spominska razstava z okrog sto posnetki o klubskih dejavnostih.
Slavnostni govor s pozdravi, namenjenimi številnim predstavnikom ustanov in klubov je prebral v slovenščini in italijanščini sedanji predsednik jamarskega kluba Edvard Gergolet; govor je prevajalka prebrala tudi v nemščini zaradi udeležbe predstavnikov avstrijsko koroških jamarjev. Ger-golet je strnjeno predstavil domači klub in obnovil njegovo pot, zlasti prva leta nastavitve dela in načrtov. Z daljšimi ali krajšimi posegi so nato pozdravili in Kraškim krtom voščili odmevne uspe-
Včerajšnje praznovanje je bilo priložnost za odkritje informacijske table pri jamarski koči na Vrhu
bumbaca
he tudi v prihodnosti predstavniki številnih ustanov in združenj: sovodenjske in doberdobske občinske uprave, goriške pokrajinske uprave (zastopal jo je predsednik Enrico Gherghetta), ZSKD, Posoške jamarske federacije, ki je nagradila Stanka Kosiča in Darija Legišo za dolgoletne zasluge pri delu in spodbujanju jamarskih dejavnosti, deželne jamarske federacije, preko nje pa tudi tržaških jamarjev in jamskih vodnikov, Središča za kraška raziskovanja C. Seppenhofer, SPDG-ja, trži-ških jamarjev, Fundacije Goriške hranilnice, ki je
prispevala za izdelavo in postavitev informacijske table, tržiških jamarjev, društva Grmada in jamarjev iz Padove; iz Slovenije sta bila prisotna zastopnika Jamarskega kluba Kamnik in predsednik republiške Jamarske zveze Vido Gregar. Slavko Rebec, in memoriam, in Stanko Kosič sta bila posebej počaščena za trud, ki sta ga vložila v ustanovitev, in za uspešno opravljeno pot Kraških krtov.
Zaradi dežja in vetra se je del programa odvijal na odprtem, druga polovica pa pod platnom, kjer so sledili prigrizek, zdravice in klepeti. (ar)
DOBERDOB - Krvodajalci
Preventiva v boju proti raku
Zdravniki priporočajo opravljanje izvidov
Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba in goriško zdravstveno podjetje sta v sodelovanju z občino Doberdob priredili dobro obiskano predavanje o preventivi rakavih obolenj na črevesju in dojkah. Uvedla sta predsednik krvodajalcev Aldo Jarc in zdravnik Michele Luise, ki je pri zdravstvenem podjetju odgovoren za programe presejanja raka (»screening«) in je na doberdobskem večeru, ki se ga je udeležila podžupanja Luisa Gergolet, izčrpno pojasnil omenjene preventivne programe.
Antonio Colonna, anatom in patolog, je v nadaljevanju obrazložil, kako nastajajo rakaste celice in kako se razvijajo v človekovem telesu. Naloga patologa je, da v čim krajšem času obvesti kirurga, ki zdravi osebo, katere značilnosti imajo in kako velike so rakaste celice. To je ključnega pomena pri
kirurških posegih na bolnikih. Kirurg v bolnišnici Janeza od Boga Jože Stacul je nato tako v slovenščini kakor v italijanščini orisal potek operacije dojke. Publika je pozorno spremljala še razlago Alessandra Giurisse, ki je v tržiški bolnišnici San Polo odgovoren za oddelek za endoskopijo. V Doberdobu je navedel izvide, ki omogočajo pravočasno odkritje raka na črevesju. Ti izvidi niso boleči in jih lahko brezplačno opravi vsakdo od petdesetega leta starosti dalje.
Ob koncu se je predsednik krvodajalcev Jarc zahvalil govornikom zaradi jasnih razlag, predvsem pa zaradi koristnih napotkov, ki lahko rešujejo življenja.
Pogled na del občinstva
V družbi iz Sel v Sela
Društvi Kremenjak in Dren ter krajevna skupnost Sela na Krasu bodo v nedeljo, 21. oktobra, organizirali 17. krožni pohod, ki bo imel letos start in cilj v Selah. Vpisovanje bo od 9. ure dalje. Pohodniki morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument, ob 10. uri se bodo odpravili na pot. Po kosilu in pozdravih se bodo na cilju pomerili v zabavnih igrah za prehodni pokal, ki je lani romal v Sela. Sledila bosta družabnost in ples.
Sabotinska tradicija
Društvo Sabotin iz Štmavra bo v nedeljo, 21. oktobra, priredilo tradicionalni jesenski pohod na Sabotin, v soboto pa bo na društvenem sedežu kulturni večer. Zbirališče pohodnikov bo na mostičku čez sabotinsko cesto nad Štmavrom od 8.30 ure dalje, start bo ob 9. uri; zagotovljen bo tudi prevoz z avtomobili. Pri ostankih cerkve sv. Valentina bo ob 10.30 maša. Po sestopu s hriba bosta v Štmavru kosilo in družabnost. V soboto ob 20.30 bo nastopil domači moški zbor, sledila bo predstavitev knjige »99 me-štirjev - 100 mižerij«, odprli bodo fotografsko razstavo Silvana Pittolija.
tgggjM
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
VABILO K ABONMAJU
110 OKUSNIH LET
zamisel In rezila: Sabrlna Morena Igrata: Vesna Guštln In Lara Komar
V torek, 16. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah
sodeluje KD Sovodnje
V soboto, 20. oktobra ob 20.30 v Župnijski dvorani v Doberdobu
sodelujeta SKRD Jezero in SKD Hrast
vstopnica: 6 evrov
Kam po bencin [I] Lekarne
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56
AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
SAN MARCO PETROLI- Drev.
Venezia Giulia 53
GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351
RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164
ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
API- Ul. del Castelliere 50
mí Kino
»Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 3: 15.00 - 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.15 »Paranormal«; 22.15 »Paranormal«.
Dvorana 4: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 5: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tutti i santi giorni«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 21.30 »Reality«.
Dvorana 2: 17.40 - 19.50 -22.10 »On the Road«.
Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 21.45 »Reality«.
Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Paranormal«.
Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tutti i santi giorni«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »Monsieur Lazhar«.
Gledališče
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481533349.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 0481-80023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025.
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v torek, 16. oktobra, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah na gledališko komedijo »110 okusnih let«. V teku večera bodo predstavniki Slovenskega stalnega gledališča predstavili gledališki abonma za sezono 2012-13.
A Koncerti
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 -18.15 - 20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.10 »On the Road«.
Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 -18.15 - 20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: con-tinenti alla deriva«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.50 - 20.00 - 22.00
SKD HRAST vabi danes, 14. oktobra, ob 18.30 na sedež društva Hrast v Doberdobu (za cerkvijo) na instrumentalni večer »Klavirski trenutek«, ki ga bosta oblikovala pianista Mateja Jarc in Samuele Vittorio Ferletti iz razreda prof. Beatrice Zonta.
»POMLADANSKA PARADA« avstrijskega skladatelja Roberta Stolza v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra, ob 16.30. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici vsak dan med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro (tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it).
M Izleti
(Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 3397047196 (Boris).
DRUŽENJE OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo danes, 14. oktobra, pri Štekar-jevih v Števerjanu od 12. ure do mraka, v jutranjih urah pa planinci prirejajo ne-tekmovalno kolesarsko vožnjo (za gorske kolesarje) po Brdih in tudi družinski pohod. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Zbirališče pri športni palači v Podgori ob 9.45, start ob 10. uri.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo postanke avtobusa za udeležence celodnevnega izleta z dne 20. oktobra v Brkine in Opatijo: ob 6.15 na avtobusni postaji v Gabrjah, ob 6.30 pri spomeniku v Jamljah, ob 6.40 pri spomeniku v Doberdobu, ob 6.45 pred pice-rijo Gambero v Selcah, ob 6.50 pred gostilno v Štivanu; informacije na tel. 3804203829 (Miloš).
ö Poslovni oglasi
Ü3 Obvestila
LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 333-6620170
SPDG obvešča, da poteka redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; informacije Aldo Bauzon.
65-LETNIKI iz Števerjana, Sovodenj, Štan-dreža in Doberdoba se bodo srečali na večerji v gostilni pri Brankotu na Poljanah v soboto, 17. novembra; kdor si želi zabave in lepega vzdušja, naj se javi do četrtka, 25. oktobra, ob uri obedov po tel. 346-6170924 (Ana Florenin) in tel. 329-0582186 (Pepe Jelen).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martinovanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481884156 (Andrej F.).
0 Prireditve
GORIŠKI MUZEJ vabi v grad Kromberk na predstavitev knjige Saše Quinzija »Jožef Tominc«. O novostih ob izidu monografije bo avtor govoril v torek,
16.	oktobra, ob 20. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v Kulturni dom v Gorici na slovesnost ob 30-letnici društvenega delovanja. V program sta vključena predstavitev razstave novejših del društvenih likovnih umetnic in nastop pevskega zbora.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje na kul-turno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob
17.	uri v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 3) na pobudo Pokrajinske zveze DU (Nova Gorica) in Kruta v sodelovanju z upokojenskimi društvi. V do-
SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-LETA, PELETI 230€/TONA
Gorica +30km prevoz gratis.
+38631770410,
3342200566
poldanskem času je organiziran izlet z obiskom Goriških Brd. Ob 10. uri bo odhod z avtobusom izpred Rdeče hiše v Gorici. Ob 11. uri bo poklon žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah, nato vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Na avtobusu je na razpolago 25 mest. Pohitite! Prijave za avtobus sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
0 Mali oglasi
SUHA GOZDNA DRVA prodajam in pripeljem na dom na Goriškem; tel. 0481-390238.
Pogrebi
JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Milena Garbin por. Marega (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev.
JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Carlo Andreatta iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče.
Ob težki izgubi drage ALENKE PAHOR VIOLIN izrekajo sinovoma Dejanu in Saši, možu Luci, staršem ter bratu najgloblje sožalje
družine Blažič, Korošec, Kušič, Lakovič, Primožič S., Primožič K. in Šuligoj
Ob izgubi drage Alenke izrekajo sinovoma, možu in staršem občuteno sožalje
družine Radota, Jožeta in Aleša Figlja
z Oslavja
Dragi Dejan! V tem težkem trenutku smo vsi s teboj in tvojo družino.
Sošolci in starši
1.A razreda NSŠ Igo Gruden
/
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Nedelja, 14. oktobra 2012
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 8.50 Nan.: Erreway 9.00 Igra: Battle Dance 55 10.00 Premio Pio Manzu 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Film: Mucche alia riscossa (anim., ZDA, '04)
V" Rai Tre
Canale S
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nan.: Belli dentro 10.30 Nan.: Benvenuti a tavo-la Nord vs Sud 11.50 Rubrika: Melaverde
13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Talk show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Dome-nica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.15 Film: Benvenuti al Sud (kom., It., '09, i C. Bisio) 23.20 Nan.: Il giudice Mastrangelo
O Italia 1
6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 Dnevnik 7.15 Rubrika: Pole Position 7.55 Avtomobilizem: VN Južne Koreje, Formula 1, prenos dirke 10.30 A Sua immagine, vmes Sv. Maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Talk show: Domenica in... LArena 16.30 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita (v. L. Cuccarini) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 5' di recupero 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: Un passo dal cielo 2 23.30 Dnevnik in rubrike
7.00 Motociklizem: Grand Prix - SP, VN Japonske, MotoGp, prenos dirke 8.00 18.15 Risanke 10.20 Motociklizem: Grand Prix -SP, VN Japonske, Moto3, prenos dirke 11.20 Motociklizem: Grand Prix - SP, VN Japonske, Moto2, prenos dirke 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Motociklizem: Grand Prix - SP, VN Japonske, MotoGp, prenos dirke 15.00 Rubrika: Fuori giri 16.00 Soccer. Red Bull Street Style 17.05 Motocross. Red Bull Flu-tag 18.30 Dnevnik
19.00 Film: 10.000 A.C. (pust., ZDA/Nova Zelandija, '08) 21.25 Nan.: CSI - New York 23.20 Nan.: Covert Affairs
La l
15.00 Film: Wall-e (anim., ZDA, '08) 16.30
Film: Lilo & Stitch (anim., ZDA, '02) 17.50 Risanke: I classici Disney 18.05 Rubrika: 90° Minuto Serie B 19.30 Avtomobilizem: VN Južne Koreje, Formula 1, povzetek 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Hawaii Five-0 22.40 Nan.: Cold Case - Delit-ti irrisolti 23.20 Športna rubrika 0.25 Dnevnik
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.20 Nan.: New Tricks 12.05 Film: Due notti con Cleopatra (kom., It., '53) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: E arrivato mio fratello (kom., It., '85) 15.50 Film: 3 uomini in fuga (kom., Fr., '66) 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda
7.15 Nan.: Wind at my back 8.00 Film: Giorno maledetto (dram., ZDA, '55) 9.20 Nan.: 14° Distretto 10.05 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 10.55 Dnevnik in rubrike 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\u00BD h 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Reportaža: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Nan.: Boris
u Rete 4
6.30 Dnevnik 7.20 Nan.: Vita da strega 8.20 Dok.: La vita dei mammiferi 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Rubrika: Donnaventura 14.00 Dnevnik 14.40 Film: Torna a settembre (kom., ZDA, '61, i. R. Hudson) 16.55 Film: Il pistolero (vestern, ZDA, '76) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il comandante Florent -Un'ombra dal passato (krim., Fr., '98) 21.30 Nan.: Tierra de Lobos 23.40 Aktualno: Terra! 0.45 Film: The hunting party (dram., BIH/Hr./ZDA, '07)
21.30 Film: Soldato Jane (dram., ZDA/VB, '97, r. R. Scott, i. D. Moore) 23.55 Omnibus Notte
^ Tele 4
7.00 11.50 Aktualno: Salus Tv 7.15 12.00 Aktualno: Musa Tv 7.30 11.30 Rotocalco Adnkronos 7.50 12.20 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Dok.: Le perle dell'Istria 12.30 Rubrika: Super Sea 13.00 Dok.: Borgo Italia 13.30 Rubrika: 20 minuti... 13.50 Dok.: La ceramica di Bassano e Nove 16.05 Film: Toto sexy (kom., It., '63) 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Musa Tv 19.40 Dok.: Luoghi magici 20.00 Rubrika: Hard Trek 20.30 Dok.: Il portolano 20.50 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 21.00 23.00 Deželni dnevnik 21.15 Film: Un avventuriero a Tahiti (kom., Fr./It., '66) 23.25 Film: I falc-hi di Rangoon (voj., ZDA, '42)
(t Slovenija 1
7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje
in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! (pon.) 15.30 Film: Beli planet 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Enkrat še zapoj ..., 2. del: Zlata šestdeseta Slovenske popevke 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.05 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke: Ilegala 21.05 Portret 22.00 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 22.25 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Ars 360 23.20 Nan.: Gandža
(t Slovenija 2
7.10 Skozi čas (pon.) 7.20 Globus 7.55 17.25 Formula 1: Velika nagrada Koreje, prenos 10.05 Žogarija 10.45 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 11.15 Festival oktetov Kranj 2012 12.00 Nordijsko smučanje, prenos 13.15 Istra skozi čas 13.50 Dok. film: Sfinga 15.00 Nogomet: FIFA magazin (pon.) 15.30 Nogomet: Slovenija - Ciper, kvalifikacije za SP 2014, posnetek iz Maribora 19.20 Žogarija 19.50 Žrebanje lota 20.00 Koncert 20.40 Plesni utrinki 20.50 Jadranje: Barkolana, reportaža iz Tržaškega zaliva 21.15 Dok. odd.: Ruski kralji podzemlja
pop Pop TV
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.05 Nan.: Grda račka 11.00 Nan.: Castle 11.55 Dok. serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 12.50 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.20 Resn. serija: Kuharski mojster 14.20 Film: Popolni načrt (triler, Kan., '10) 16.05 Serija: Zvit in prebrisan 17.00 Film: Teci, Lisko (kom., ZDA, '01) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nedeljski filmski
hit: Božanske skrivnosti (dram., ZDA, '02, i. S. Bullock)
23.10 Film: Nina takes a lover (rom., ZDA, '94)
Kanal A
8.35 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 9.10 Nan.: VIP 10.00 ŠKL, Športni magazin 10.55 Astro Tv 12.30 Nan.: Jimova družina 13.00 Film: Hitch - Zdravilo za sodobnega moškega (kom., ZDA, '05, i. W. Smith, E. Mendes) 15.15 Film: Space jam (druž., ZDA, '96, i. M. Jordan) 16.55 Dok.: Posel mojega življenja 17.50 Igra: Big Game 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Urbana pravica (akc., ZDA, '07) 22.45 Film: Vohun v Londonu (voj., VB, '06)
22.45 Kratki igr. film: Trst je naš!
(t Slovenija 3
6.05 Primorska kronika 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 13.00 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.1515.55, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs119.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik
Koper
9.30 Dnevni program 9.45 Barcolana 2012, neposredni prenos 11.30 Effe's Inferno 12.15 Film: Meteor 14.00 Čezmejna Tv -deželne vesti 14.15 Euronews 14.30 Tednik 15.00 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2010 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 23.45 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod-Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Loira 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Resna glasba 0.00 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
15.00 Tv prodajno okno 15.30 Žogarija v Lendavi 16.00 Teden univerze v Novi Gorici 17.45 Harmonikarski orkester glasbene šole Ajdovščina 18.45 Za več veselja brez alkohola 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 50 let centra za socialno delo Nova Gorica 21.00 Naselbinska kultura na Krasu 22.15 Tedenski pregled, sledi Tv prodajno okno, Videostrani
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Formula 1, VN Južne Koreje; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 11.45 Barcolana, oglašanje po koncu regate; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje
s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Bodite pripravljeni na veliko preizkušnjo. Več poudarka dajte zdravi prehrani, ki vas bo ohranjala pri dobrem počutju, prav tako poskrbite za dobro mero počitka.
irn^* BIK 21.4.-20.5.: Vaša raven energije bo nižja, kot bi si želeli. Razlog tiči v lenobi, ki se vas je v zadnjih dneh polotila. Več časa namenite športni aktivnosti ali gibanju na svežem zraku.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V odnosu do partnerja se ne skrivajte za umetnimi čustvi, temveč pokažite svoj pravi obraz. Večno pretvarjanje vam ne dela usluge, temveč si s tem le kopljete luknjo.
RAK 22.6.-22.7.: Če se na de«« lovnem mestu še vedno niste dobro znašli in so vam obveznosti, ki jih opravljate, v veliko breme, obvestite o tem nadrejenega. Pogovor bo rešil morebiten nesporazum.
LEV 23.7.-23.8.: Vsakdanja ru-(^^r tina vas lahko spravi v slabo voljo. Na trenutke se boste počutili, kot da ste v začaranem krogu, iz katerega ne najdete poti. O svojih težavah se izpovejte partnerju.
DEVICA 24.8.-22.9.: Bliža se ^^ čas, ko boste morali spoprijeti z obveznosti, ki se jih že nekaj časa izogibajte. Pridobite si ustrezno energijo in motivacijo. Zdravje: trenutno se ne počutite najbolje.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Več-^ ^ krat se zgodi, da v razmerju s partnerjem ne upoštevate lastnih načel. Morda bi bilo za vas bolje, da se pokažete v pravi luči in stojite za svojo pravo osebnostjo.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaše počutje v službi je zelo pomembno, zato namenite več pozornosti in časa delovnemu prostoru. Če se s sodelavci ne razumete dobro, obvestite nadrejenega.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Ne
bodite preveč prepričani o sebi in se o pomembnih odločitvah raje posvetujte z ljudmi okoli sebe. Na delovnem mestu prevečkrat uveljavljate lastno voljo.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Čeprav imate veliko obveznosti v službi in v krogu družine, ne smete pozabiti na dobre prijatelje. Zavedajte se, da že sam pogovor lahko naredi veliko.
VODNAR 21.1.-19.2.: V sebi zadržujete jezo, ki se le nabira in vam ne da miru. Prej ko se boste sprijaznili s problemom ali ga rešili, prej boste odpravili notranji nemir in izboljšali svoje počutje.
RIBI 20.2.-20.3.: Čeprav se vam zdi, da je v vašem razmerju s partnerjem vse tako, kot mora biti, morda ni tako. Premalo pozornosti posvečate počutju ljubljene osebe in pogovoru z njo.
20
Nedelja, 14. oktobra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
^ Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Nemir 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
^ Rai Tre
nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My life 16.45 Film: Il comandante Florent - Il rapimento (krim., Fr., '98) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quinta colon-na (v. P. Del Debbio)
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Sposami 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)

1997i
FUGA
NEW
YORK ?
6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti nostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Pechino Espresso 14.05 Aktualno: Parlia-mone in famiglia 16.15 Nan.: La signora West 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods


0.00 Film: 1997 - Fuga da NewYork (zf, ZDA, 'S1, r. J. Carpenter, i. K. RusseII)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4 23.40 Film: A beautiful mind (dram., ZDA, '01, r. R. Howard, i. R. Crowe, E. Harris)
22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.40 Dok.: Almost true
V Italia 1
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Spazio-libero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole
6.40 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffini) 23.40 Show: Zelig Off
La 7
LuA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... In cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte
^ Tele 4
21.05 Talk show: Che tempo che fa del lunedi (v. F. Fazio)22.40 Rubrika: Sfide 0.00 Nočni in Deželni dnevnik
u Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-
7.00 Deželni dnevnik 7.35 12.00 Dok.: Luoghi magici 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.30 Rubrika: Hard Trek 13.00 Aktualno: Lezioni di pit-tura 13.30 Dnevnik 14.00 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Captain Cook Cruises - Nelle isole Fjij 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe dello sport 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 22.00 44° Barcolana -Regata notturna Jotun Cup 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Sciarada (triler, ZDA, '62)
(t Slovenija 1
6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.00 Risanke in risane nanizanke 11.10 Nan.: De-
dek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Na Olimpu (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Podoba podobe
pop Pop TV
6.55 Risane serije 8.00 Nan.: Peklenske mačke 8.55 10.05, 11.30 Tv Prodaja 9.10 16.35 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.35 Nan.:
Peklenske mačke 15.3018.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Maščevanje 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje
A Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 Svet 8.30 Nan.: Vlomilci 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.5016.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.15 Nan.: Will in Grace 14.45 Film: Nina išče ljubimca (rom., ZDA, '94) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Ognjeno obzorje (akc., ZDA, '97)
23.40 Knjiga mene briga
{p Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro (pon.) 13.05 Evrovizijski TV laboratorij (pon.) 14.50 Jadranje: Barkolana, reportaža iz Tržaškega zaliva (pon.) 15.10 Na lepše (pon.) 15.35 Dok. odd.: Fugu, riba, dobra za umret 16.30 Portret 17.25 Dober dan, Koroška (pon.) 17.55 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 Dok. serija: Po poteh slovenske opere 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. film: Na utrip srca: Isadora Duncan: Vse življenje sem samo plesala 21.00 Dok. film: Dediščina Evrope - Borgijci 23.20 Nan.: Vera - Mali lazar
Jr Slovenija 3
6.00 8.55, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.0012.30, 15.30, 17.15 Poročila 9.00 Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino (1. Javna predstavitev mnenj), prenos 12.35 Tedenski izbor 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi Dnevnik 13.55 Evropski premislek 15.05 Poslanski premislek 15.45 Satirično oko 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 22.00 Tednik (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Resna glasba 16.00 Vesolje je 16.30 Biker explorer 17.00 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.40 Čezmejna Tv - TDD
1 Tv Primorka
8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Literarni večer Tomaža Šalamuna 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Šoštanj Topolšica, 2. krog dol, posnetek tekme, sledijo Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo, Tv prodajno okno in Videostrani
21.55 Film: Pobesneli Max - cestni bojevnik (akc., Avstralija, '79, i. M. Gibson) 23.40 Film: Thorne - Umori v podzemlju (krim., VB, '10)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Marko Sancin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku
-	Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru
-	16. nad.; 18.00 Jože Peterlin, garaški idealist; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Sto-rie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 1430 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45 Dan 202; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 S simbiozo v Koper; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.00 13. Bienale arhitekture v Benetkah; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja (pon.); 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
w
Nedelja, 14. oktobra 2012 21
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
VELIKEGA VIHARNIKA NE BO
TRST - Na startu letošnje Barcolane ne bo Velikega Viharnika Dušana Puha. Jadrnica, ki nastopa na Barcolani od leta 2000 in je lani presenetila s 4. mestom, je namreč že mesec dni na kopnem zaradi hude poškodbe kobilice. »Še vedno razmišljamo, ali jo bomo popravili,« je napovedal član posadke Andrej Gregori, član Sirene. Zaradi odsotnosti bo posadka na Barcolani prisotna na drugih jadrnicah, Dušan Puh pa naj bi po poročanju Primorskih novic nastopil na Fanaticu, s katerim je na Barcolani zmagal leta 1994.
WWW.PRIMORSKI.EU
Danes bomo Barcolano spremljali tudi na našem spletu www.primor-ski.eu, kjer bomo tik po regati objavili zmagovalca in tudi poročilo z izjavami.
V živo bo regato možno spremljati tudi po televiziji, saj bo Rai Sport Uno in Rai 3 FVG predvajali regato od 10. do 12. ure. Na uradni spletni strani www.barcolana.it bo prav tako neposredni prenos, saj 15 jadrnic (med temi tudi Esimit in MaxiJena) ima letos ugrajeno GPS/GSM napravo, ki bo stalno pošiljala trenutno pozicijo jadrnic.
NABREŽJE ZAPRTO ZA PROMET IN DRUGE OMEJITVE
TRST - Zaradi slavne regate bo del mestnega nabrežja danes od 10. ure do 13.30 zaprt za promet (do pomorske postaje), na Furlanski cesti bo promet od 8. do približno 14. ure potekal enosmerno proti Kontovelu (od Ulice Perarolo dalje), enosmeren pa bo tudi promet od Ul. San Nazario do Napoleonske ceste in mimo Vejne do pokrajinske ceste št. 1.

44. BARCOLANA - Danes start ob 10. uri
Boj za tretje mesto
TRST - Kljub finančni krizi in črnim oblakom, ki so se včeraj poigravali nad Miramarskim gradom in pričarali enkraten pogled na tržaški zaliv, je Bar-colana ohranila svoj čar. Tudi letos se je namreč na nabrežju zbrala velika množica ljubiteljev jadranja, edino večerna ploha je organizatorjem pošteno zmešala štrene.
Letos je v zraku prevladalo nekoliko drugačno vzdušje, je prepričan radijski voditelj RadiaPuntoZero Berti Bruss: »Letos je Barcolana res lepa, ker sem zaznal določeno prebujanje. Pred leti sem bil namreč nekoliko razočaran in zaskrbljen, ker sem se bal, da se bo Barcolana zrušila pod lastno težo. Z novim predsednikom pa se je na srečo nekaj spremenilo, Barcolana je spet zaživela, jadranje je spet v ospredju z obrobnimi rega-tami razredov Ufo, Meteor, itd. Število vpisanih jadrnic bo sicer letos zaradi krize nekoliko manjše kot v preteklih letih, a to ne bo skvarilo spektakla. Srčno upam, da bo Barcolana postala ne samo italijanski, ampak pravi mednarodni praznik jadranja.«
START - Ob 10. uri bo kot običajno strel topa naznanil start 44. Barcolane. Po zadnjih podatkih (ob 20.15) bo na startu 1733 jadrnic s celega sveta.
NAPOVED - Za nekatere je končni izid znan. Zmagovalka naj bi bil spet Esi-mit Europa 2 (na fotografiji KROMA): »To dejansko ubija Barcolano, vendar po drugi strani pa privablja veliko ljudi, saj Esimit je lepotica, ki bi jo vsi radi videli od blizu,« je mnenja Berti Bruss. »Za Sim-čičeve fante bo to lažji trening, tako bo šlo le za čas, ki ga bo Esimit potreboval, da bo priplul na cilj. Druga bo spet Maxi Jeni No borders Team. Prava regata bo torej za tretje mesto, kjer se bodo borile 80-čeveljske jadrnice, za njimi pa bo prava fe-šta.«
VREMENSKE RAZMERE - Vreme spremenljivo. Zjutraj bo pihal šibak veter, ki bo čez dan pojenjal in mogoče se bo lahko tudi prikazalo sonce, ki bo nekoliko ogrelo tržaški zaliv.
TUDI FINANCIAL TIME - V tiskovnem uradu so letos imeli res veliko dela, veliko bolj kot v preteklih letih, nam je razkrila Alice Sannia. Ker je bilo veliko spremljevalnih dogodkov, so se novinarji začeli oglašati že tri tedne pred osrednjim dogodkom. Letos se jih je akreditiralo nekaj več kot 200, prihajajo pa iz celega sveta. Poleg stalnih gostov iz Slovenije, Avstrije, Grčije, Hrvaške in seveda Italije, je letos je prisotna tudi televizijska ekipa iz Japonske in novinar Financial Timesa iz Združenih držav Amerike. Tudi tokrat ni manjkalo zanimivih in hecnih zahtev novinarjev. Že pred dvema tednoma so spraševali, kakšno bo vreme na dan regate in ali obstajajo posebni vlaki za Barcolano. Najbolj hecnemu vprašanju pa smo bili priča sinoči, ko je novinar vprašal, če si mora vzeti s sabo na jahto Del-fino Verde osebni rešilni jopič, kar je seveda povzročilo glasen smeh v celotnem tiskovnem uradu. »Skratka bolj kot tiskovni urad je tokrat kazalo, da smo uradnice turističnega konzorcija«, se je pošalila simpatična Alice. Letos pa v tiskovnem uradu pomagata tudi študentki liceja Prešeren Nicole Novello in Irene Kalin, ki sta zadolženi za sprejem novinarjev in oddajo akreditaciji. Zelo sta zadovoljni, saj ju novinarstvo zelo zanima in sta tako spoznali, kako deluje tiskovni urad.
Rado Šušteršič
Slovenski (in zamejski) kolajni v Aucklandu
AUCKLAND - Na svetovnem kotalkarskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Novi Zelandiji je v ženski konkurenci v prostem programu in v kombinaciji slavila zmago Italijanka Debora Sbei. Lucija Mlinaric iz Renč je osvojila srebrno odličje v kombinaciji ter bronasto v prostem programu, Novogoričan-ka Nika Arčon, ki jo trenira openski trener Samo Kokorovec, pa je bila bronasta v kombinaciji. V mladinski konkurenci je Veronika Brešar, prav tako članica KUK Nova Gorica, zasedla osmo mesto v obveznih likih v mladinski konkurenci.
Celje in Koper OK
CELJE - Celjani so v tretjem krogu evropske lige prvakov (skupina B) na domačem igrišču premagali švedski Savehof z 31:25. Rokometa-ši Gorenja pa so v gosteh izgubili proti poljski ekipi Kielce (30:24). Cimos Koper je v 2. predkrogu pokala EHF v gosteh premagal nizozemski Kras Volendam (31:32).
Loris Mania KO
VIBO - V odbojkarski A1-ligi je Casa Modena, pri kateri igra Šte-verjanec Loris Mania' izgubila s 3:0 proti Vibu Valentii.
ANKETA - Dijaki višjih srednjih šol o 44. jesenskem pokalu
Navijajo tudi za Maxi Esimit
Pred 44. jesenskim pokalom Bar-colana smo med dijaki slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem izvedli anketo. Dijake smo spraševali, ali bodo danes spremljali Barcolano, kje jo bodo, če so kdaj že tekmovali na jesenskem pokalu, ali se bodo udeležili dogodkov, ki jih prirejajo v okviru Bar-colane ter katere jadrnice, ki že vrsto let tekmujejo na Barcolani, poznajo.
Anketo smo izvedli v četrtek, ko se je na Koloniji odvijalo atletsko prvenstvo za dijake tržaških višjih srednjih šol. Anketirali smo 96 dijakov, 44 (45,8%) fantov in 52 (54,2%) deklet, povprečna starost pa je bila 16 let. Največ anketiranih (31) je letos obiskovalo 3. razred, najmanj (8) pa je bilo maturantov. Dijakov 1. razreda je bilo 19, 2. razred je obiskovalo 16 vprašanih, 4. razred pa 22. Med njimi je bilo 23,9 % dijakov Prešerna, 27,1 % dijakov Zoisa, 29,2 % dijakov Stefana, 18,7 % di-
jakov Slomška, en dijak pa ni navedel šole.
Pri prvem vprašanju smo izvedeli, da bo Barcolano gledalo 64,6 % dijakov, 35,4 % pa ne. Med tistimi, ki bodo danes strmeli v Tržaški zaliv, bo največ deklet (kar 64,5 % oz. 40 dijakinj). Fantje se ne pretirano zanimajo za Barcolano: 22 dijakov si bo ogledalo regato, 23 pa ne. Največ dijakov si bo Barcolano ogledalo kar doma po televiziji (21,31 %), nekateri bodo na Napoleonski stezi ali doma pri prijatelju (14,7 %), kdor ima razgled na Tržaški zaliv bo na lastnem balkonu (11,5 %), 9,8 % dijakov bo na nabrežju, 4,9 % vprašanih ni še vedelo, kje bodo spremljali regato. 22,9 % anketiranih je navedlo druge kraje, med katerimi bodo trije sodelovali na regati, dva bosta na čolnu, po eden pa v Barkovljah, na Kontovelu ali na Furlanski cesti. Čeprav je Trst obmorsko mesto, večina
Kje boš gledal?
Doma po televiziji 13 dijakov | Na Napoleonski stezi 9 dijakov Doma pri prijatelju 9 dijakov Doma z balkona 7 dijakov Na nabrežju 6 dijakov Ne vem še 3 dijaki Drugo 14 dijakov
9%
9%
6%
14%
Na vprašanje je odgovorilo 61 dijakov
anketiranih, kar 94,8 %, se ni nikoli udeležila Barcolane tekmovalno - torej na jadrnici. Le pet dijakov (3 fantje in 2 dekleti) je že tekmovalo.
Pri tretjem vprašanju smo želeli izvedeti, ali se bodo dijaki udeležili dogodkov ob Barcolani. Izbirali so lahko med štirimi odgovori, označili so lahko tudi več kot enega. Največ dijakov (66,7 %) si bo ogledalo naselje Barco-lane na nabrežju, kar 28,1 % ne bo spremljalo Barcolane na noben način. Le 14,6 % dijakov se bo udeležilo koncertov, pet dijakov pa bo na jadrnici ali čolnu. Dijaki, ki se ne bodo gledali Bar-colane, se večinoma (67,6 %) ne bodo udeležili niti spremljevalnih dogodkov.
Dijaki so morali nato še označiti, katero izmed štirih jadrnic pozna-
jo. Pri tem vprašanju so lahko izbirali med štirimi odgovori, navedli smo Maxi Jeno, Esimit Europo 2 in Shining, ter »izmišljeno Maxi Esimit. Zanimiv je podatek, da kar 28,1 % dijakov je označilo, da pozna tudi Maxi Esimit, ki pa ne obstaja. Najbolj poznana je Maxi Jena, ki jo je označilo 68 dijakov, sledita Esimit Europa (44 dijakov) in Shining (23 dijakov). 17 dijakov ni poznalo nobene izmed navedenih jadrnic. Zanimivo je, da tudi tisti, ki Barcolane ne gledajo, poznajo jadrnice. Kar 67,6 % dijakov je označilo vsaj eno jadrnico. Samo šest dijakov, ki bodo opazovali jadrnice v Tržaškem zalivu, pa ni poznalo niti ene udeleženke. Med temi pa so bila samo dekleta.
Andreja Farneti
13%
7%
3%
22
Nedelja, 14. oktobra 2012
RUBRIKE

LORENZO V »POLE«
MOTEGI - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), vodilni v točkovanju svetovnega prvenstva v motociklističnem razredu motoGP, si je zagotovil prvo startno mesto na VN Japonske (ob 7.00 po Italia 1, posnetki od 10.20 dalje). Za Lorenzom, ki si je privozil 24. pole position v karieri, bo dirko v Montegi začel njegov rojak Dani Pedrosa (Honda), s tretjega mesta pa bo startal Britanec Cal Crutchlow (Yamaha). Lorenzo je za šesti prvi startni položaj v sezoni s časom minute in 44,969 sekunde izboljšal rekord proge.
MARTIN PONOVIL USPEH
PEKING - Nemški kolesar Omege Pharme Tony Martin je še drugič zapored dobil dirko po Pekingu, zadnjo preizkušnjo letošnje svetovne serije. Svetovni prvak v kronometru v zadnji, peti etapi, ki jo je po pobegu dobil Britanec Stephen Cummings (BMC Racing), ni imel težav z bra-njenjem vodstva in je obdržal 40 sekund prednosti pred Francescom Gavazzijem. Edini slovenski predstavnik Grega Bole je zasedel 78. mesto, zaostal je pet minut in 53 sekund.
TESNA ZMAGA JOGANOVIH VAROVANK
V 2. krogu ženske košarkarske A2-lige je milj-ski Interclub, ki ga vodi trener Matija Jogan (na sliki), pred domačim občinstvom premagal ekipo OMC Cignoli Broni. Končni izid je bil 54:52. Pri Miljčankah je največ točk osvojila Annalisa Borroni (21). Ana Ljubenovič je bila z 11 točkami druga najboljša strelka, medtem ko je miljska Slovenka Jessica Cergol dosegla 8 točk.
KOŠARKA - Prvi krog državne divizije C
Jadran Franco praznih rok
KOŠARKA
Bor Radenska uspešen pred domačo publiko
Marko Meden
kroma
Bor Radenska - Falconstar 67:63 (16:16, 39:32, 55:44)
Bor: Bole 10 (1:2, 3:4, 1:2), Ma-donia 4 (2:5, 13, 0:l), Crevatin 10 (4:4, 0:2, 2:5), Contetno 18 (6:8, 6:7, 0:2), Meden 16 (2:4, 4:7, 2:6), Gallocchio 5 (0:1, 1:2, 1:4), Devčič 4 (-, 2:3, -), n.v. Celin, Pertot, Fumarola in Ghersevich. Trener: Popovič. SON: 18. Skoki: 22 (15 v obrambi in 7 v napadu).
Bor Radenska je na prvem domačem nastopu v letošnji sezoni vknjižil drugo prvenstveno zmago, končna razlika med ekipama pa bi bila lahko na koncu večja. Predvsem v zadnji četrtini, ko je Bor že povedel s 13 točkami naskoka (60:47), je v zadnjih petih minutah napad povsem zastal, tako da so se nasprotniki le nekaj sekund pred koncem približali na same tri točke (66:63). Višinska in fizična premoč pod košem je bila v tem delu na strani Falconstara, zmedena igra v napadu z nekaj nerodno izgubljenimi žogami - k temu je botrovala tudi utrujenost - pa ni omogočila, da bi upravljali razliko do konca.
Bor je bil vsekakor vseskozi v prednosti: izjema je bil le konec prvega dela, ko je Falconstar z 12:7 nadoknadil na 16:16. Od desete minute dalje pa so Popovičevi varovanci počasi, a vztrajno večali prednost (predvsem z uspešnimi protinapadi), s tem da jim je Falconstar stalno dihal za ovratnik, saj so se tudi večje prednosti velikokrat prav kmalu razpolovile. Konstantnejšo igro z boljšo obrambo je Bor prikazal v tretji četrtini, ko je dosegel tudi maksimalno prednost 13 točk.
Trener Popovič še vedno ni mogel računati na odsotnega Petra So-siča, Attilia Fumarole pa ni izkoristil, ker še ne trenira redno. »Važna je zmaga, vendar sem zadovoljen samo z igro v prvih treh četrtinah,« je pojasnil trener po tekmi. (V.S.)
Ostali izidi: Latisana - Rorai-grande 88:96, Tarcento - Libertas Ac-li 73:93, Latte Carso - Venezia Giulia 63:61, Codroipo - Cervignano 82:77.
Montebelluna - Jadran Franco 63:53 (12:13, 31:25, 44:38)
Jadran: Ban 19 (1:2, 9:14, 0:2), Malalan 7 (3:4, 2:8, 0:1), De Petris 8 (2:2, 3:4, -), Franco 9 (-, 0:1, 3:8), D. Batich (-, 0:8, 0:2), Slavec 7 (1:2, 0:1, 2:3), M. Batich 1 (1:2, 0:1, 0:1), Ber-netič, Marusič 2 (-, 1:4, -), n.v. Ridolfi. Trener: Mura. Skoki: 21 v obrambi in 8 v napadu, 14 izgubljenih in 14 pridobljenih žog.
Montebelluna: prosti meti 6:7, 2 točki: 18:45, 3 točke: 7:26, skoki: 27 v obrambi in 19 v napadu, 14 izgubljenih in 14 pridobljenih žog.
Jadran Franco je prvenstvo začel s porazom na gostovanju v Monte-belluni, ki je pričakovano izstopala po fizični premoči. Svoje vrline pod košem je namreč prikazala že v prvem delu, ko je zbrala kar 15 skokov v napadu in si tako priigrala celo vrsto drugih priložnosti v napadu. Začetna prednost, ki jo je vknjižil Jadran v prvih minutah (9:2), se je tako kar kmalu razblinila. Ob koncu prve četrtine je Montebelluna že vse nadoknadila in zaostala za točko, v drugem delu pa povedla za šest točk. Razliko je podpisal center Lorenzetto, ki je z 19 skoki kraljeval pod košema.
V tretji četrtini je bil začetek enakovreden, s tem da se je Jadran po zaostanku devetih točk večkrat približal na štiri točke. Rahlo prednost je ohranil vse do pet minut pred koncem srečanja, ko se je pri nasprotnikih razigral Fantinato, ki je v zadnjem delu dosegel kar 12 od skupnih 21 točk, piko na i pa je postavil še Bi-notto z uspešnim metom za tri toč-
Borut Ban je bil z 19 točkami najboljši strelec Jadrana v Montebelluni
arhiv kroma
ke. Tako se je zaostanek Jadrana bliskovito povečal, tudi zato ker so Batich (tokrat ni prispeval niti točke) in ostali zastali v napadu. »Pogrešal sem predvsem več igre pod košem, pa tudi preciznost tako po prodoru kot tudi iz izdelanih položajev. Res škoda za poraz, saj smo bili Montebelluni
stalno za petami,« je po tekmi povedal Mura, ki pa že usmerja pogled na naslednjo tekmo, ko bo na Jadran na Opčinah gostil Pordenone.
Ostali izidi: Cormons - Cone-gliano 77:68, Servolana - Ardita 67:62, San Vendemiano - GSA Udi-ne n.p.
KOŠARKA - D-liga
Dvajset točk
prednosti
Kontovela
Cbu - Kontovel 60:80 (13:16, 26:38, 40:50)
Kontovel: Paoletic 16 (-, 2:4, 4:8), Šušteršič 23 (5:5, 9:16, 0:3), Gantar (-, 0:2, -), D. Zaccaria 4 (-, 2:6, -), Hrovatin 14 (-, 7:10, 0:2), Škerl 12 (-, 0:1, 4:6), Daneu 2 (-, 1:2, 0:1), Starc 5 (1:1, 2:3, -), Buffon (-, 0:1, -), J Zaccaria n.v., Regent 4 (0:1, 2:3, -). Trener: Gerjevič.
Košarkarji Kontovela so v deželni D-ligi na najboljši način začeli novo sezono. Na Videm-skem so premagali sicer šibkejšo in manj izkušeno ekipo, ki se bo letos borila za obstanek v ligi. Kontovel pa bo skušal ujeti vlak, ki pelje v končnico.
Že po dveh minutah so Ger-jevičevi varovanci vodili z 12:2. Po začetni paniki so se gostitelji opogumili in se do konca prve četrtine približali Kontovelu (13:16). V nadaljevanju so gostje pritisnili na plin. V napadu so bili natančni, v obrambi pa zbrani. Zmaga jim ni mogla uiti. Do konca tekme so Roby Pao-letic in soigralci višali razliko in končali s plus dvajset točk prednosti. »Videmčane smo premagali brez večjih težav. V nadaljevanju sezone pa bomo srečali močnejše nasprotnike. Zmaga v prvem krogu je vsekakor dobrodošla,« je povedal spremljevalec in nekdanji košarkar Kontovela Jan Godnič.
Ostali izidi: Monfalcone - Fo-gliano 85:73, Santos - Cuttazzo 49:62, Basket4Trieste - Colors 76:68.
GOLF - Tržaški Slovenec Victor Tomsich
Na padriškem turnirju pometel s konkurenco
Športna priloga
TV KOPER - Jutri
Športel o Sireni in Barcolani
Jutrišnji Športel (ob 22.30 po TV Koper Capodistria) bo kot prejšnji jadralno obarvan. Na stole koprskega studia bosta sedla avtorica knjige o tržaškem pomorskem društvu Sirena Ivana Suhadolc in predsednik kluba Peter Sterni. Športno oddajo, ki jo vodi Igor Malalan, bodo obogatili posnetki s 44. Barcolane, košarkarske tekme Bora, nogometašev Krasa in odbojkaric Zaleta D. Jutrišnjo oddajo bo zaključila sodelavka Nikol Križmančič, ki je obiskala tečaj »čičke,čačke«. Igor Malalan bo tudi na kratko predstavil prvo številko letošnje Športne priloge, ki bo na straneh našega dnevnika izšla v torek.
Športna oddaja Športel
bo odslej ob torkih tudi na naši spletni strani
www.primorski.eu
Victor Tomsich
kroma
Tržaški Slovenec Victor Tomsich, član društva Golf Club Trieste, je zmagovalec mednarodnega golf turnirja Golf Card American Express 2012, ki je bil prejšnjo nedeljo na golf igrišču na Padričah. V konkurenci okrog 60 igralcev je Tomsich slavil zmago na absolutni in lestvici 1. kategorije. »Z udarcem nad parom igrišča (tekmo je končal z 71 udarci, medtem ko je za pa-driško igrišče idealno število 70 udarcev) sem izenačil osebni rekord, ki se ga postavil pred štirimi leti. Rekord pa-driškega igrišča pa sta dva udarca pod parom, to se pravi 68. S padriško zmago sem izboljšal tudi osebni hendikep, ki zdaj znaša 4.0,« je ocenil Tomsich. Na Padričah sta tekmovala tudi Kristina Rustja (3. mesto v 2. kategoriji) in Luka Zidarič (14. v 2. kategoriji). Zadnja tekma letošnje sezone bo konec meseca, vedno na padriškem igrišču.
MITJA EMILI - Današnjo zadnjo dirko v pokalu Yamaha v Vallelungi bo proseški motociklist Mitja Emili začel s šestega mesta.
se spet vrača
med svoje zveste bralce. Kljub strogim varčevalnim ukrepom smo se v športnem uredništvu odločili, da seji ne moremo odpovedati in potrudili se bomo, da boste v njej, težavam navkljub, tudi letos našli dovolj pestro in izčrpno paleto informacij o mednarodnem in zlasti domačem športu! V prvi torkovi številki tudi o Barcolani in višješolskem tekmovanju v atletiki.
Naše rubrike:
360 stopinj • Ali ste vedeli? • Trenerjevih 11 »Ta je pa dobra • Tri vprašanja • Pogled z veje • Športni portret • Mnogo jim dolgujem(o)... • Športna križanka
HOKEJ NA ROLERJIH
Poraz Poletove prve ekipe, U20 uspešni
V 2. krogu druge slovenske državne DP 2. ProSports.si lige v hokeju na rolerjih je openski Polet Kwins, pod taktirko Dejana Rusanova, izgubil proti Prevo-jam. Končni izid je bil 8:4. V tretji slovenski državni ligi pa so mladi poletovci U20 zmagali v Horjulu. S 7:3 so premagali B ekipo Prevoj.
□ Obvestila
SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org ŠAHOVSKI KROŽEK za dijake in učence slovenskih šol bo ob petkih od 15.30 do 19.00 na sedežu ZSSDI v ul.Cicerone 8 (3.nadstropje) v Trstu.. Informacije: moblak@libero.it.
ŠPORT
Nedelja, 14. oktobra 2012
23
SVETOVNI REKORD RUZZIERJA!
Tržaški hitrohodec Fabio Ruzzier (AK Koper), doma iz Lonjerja, je na mednarodnem zaključnem atletskem mitingu v Luganu v Švici dosegel nov svetovni rekord v veteranski kategoriji M55 v enourni hoji na stezi. V 60 minutah je Ruzzier prehodil 11 kilometrov in 984 metrov. Za 61 metrov je zboljšal stari rekord Novozelandca Garryja Littleja, ki je 25. julija 1999 prehodil 11,923 km. »Zelo sem zadovoljen, saj sem rekord skušal izboljšati že lani v Kopru. V Luganu pa so bile razmere idealne,« je dejal Ruzzier, ki bo januarja prestopil starostno kategorijo in bo tekmoval v M60.
SLOGA TABOR TELEVITA NA GOSTOVANJU V VENETU
Z današnjim gostovanjem v Castel-francu Venetu (ob 18.00), proti ekipi Itas Italproject Gp Tv, bo Sloga Tabor Televita začela svojo drugo sezono v državnem prvenstvu B2-lige. Varovanci trenerja Lucia Battistija so današnje nasprotnike v državnem pokalu premagali že dvakrat (0:3 in 3:1). V prvenstvu pa bo bržkone pela druga pesem, čeprav slogaši računajo na slovenski pregovor, da tudi v tretje gre rado. Odsoten bo poškodovani Vasilij Kante.
BALINARJI GAJE SO V B-LIGI ZACELI S PORAZOM
Balinarji gropajsko-pa-driške Gaje so v prvem krogu državne B-lige na pordenonskem gostovanju izgubili proti ekipi Snua. Končni izid je bil 12:8. Gajevci pa so bili do zadnjega v igri, da odnesejo domov vsaj točko. »Uspešno smo se upirali in prav nič ne bi ukradli, ko bi na koncu izenačili. Dali smo vse od sebe, tako da smo kljub porazu zadovoljni,« je po tekmi ocenil kapetan Gaje Dario Calzi (na arhivskem posnetku).
NOGOMET - Poraz Vesne v promocijski ligi in Sovodenj v 1. AL
Dve močni klofuti
NOGOMET - Mladi
Porazna sobota
DRŽAVNI MLADINCI Belluno - Kras Repen 2:0 (1:0)
Kras: D'Agnolo, Bolognani (Simeoni), Vesnaver, S. Tari, Cinque, Ri-dolfi (Bianco), Maio, Marocco, Visca (Bovino), Petracci, A. Tari. Trener: Vi-tulič.
Državni mladinci Krasa so se z gostovanja iz Belluna vrnili praznih rok. »Čimprej moramo pozabiti na to tekmo, saj smo igrali slabo. Le pol ure v drugem polčasu smo bili enakovredni gostiteljem. Drugače moramo nasprotniku samo čestitati in priznati njihovo premoč,« je po tekmi ocenil Kra-sov trener Davor Vitulič. Belluno je prvo priložnost za vodstvo imel že po petih minutah, ko pa je vratar D'Agnolo ubranil kazenski strel. Belluno je še naprej držal vajeti igre trdno v svojih rokah. V polno pa so zadeli šele pred odhodom v slačilnice. Tokrat je bil Kra-sov vratar nemočen po strelu iz enajstmetrovke. V drugem delu se stanje na igrišču ni spremenilo. »Proti Bellunu je bila daleč najslabša letošnja tekma,« je še dodal trener Vitulič.
DEŽELNI MLADINCI Vesna - Pro Cervignano 1:2 (1:2)
Vesnin strelec: Furlan v 17. min.
Vesna: M. Vidoni, Brecevich, Butti (Rebula), A. Vidoni, Ramondo, Del Torre, Drioli, Viviani, Furlan, Bub-nich (Borelli), Madotto. Trener: R. Ber-tocchi.
Kljub trudu in požrtvovalni igri so mladinci Vesne zapustili igrišče prvič v letošnji sezoni poraženi. »Plavi« so povedli v 17. minuti s Samuelom Fur-lanom, gostje iz Červinjana pa so uspeli izenačiti v 30. minuti. V drugem polčasu so še povedli, toda nogometaši Vesne se niso predali. »Imeli smo vsaj tri priložnosti za izenačenje. Enkrat smo zadeli prečko, drugič je vratar rešil na gol črti, tretjič pa nismo bili natančni. Zaslužili bi si vsaj točko,« je po tekmi ocenil spremljevalec Paolo Vidoni.
Ostali izidi: Ronchi - Ufm 0:1, TS Calcio - Muggia 2:0, Ponziana -Zaule 1:5, Sistiana - San Luigi 0:1, San-giorgina - Pro Romans Medea 1:5, Torviscosa - Isonzo 1:5.
NAJMLAJŠI Muggia - Kras 2:1 (2:0)
Krasov strelec: Feritoia v 60.
min.
Kras: Gregori (Toscan), Segulin, Suppani, Caldarola, Feritoia, Ghersi-nich, Covarelli, Miloševič, Kocman, Procacci (Niro), Nabergoj; Smotlak, Lisjak. Trener: Pahor.
Združena ekipa Krasa je v uvodnih petnajstih minutah začela slabo in ostala z možem manj na igrišču. Sodnik je namreč pokazal rdeči karton Mi-loševiču, kar je negativno vplivalo na potek tekme. Gostitelji, ki spadajo med boljše ekipe skupine, so povedli po četrt ure, po slabem posredovanju vratarja. V 25. minuti pa je bilo že 2:0. Združena ekipa je reagirala v drugem polčasu. Pahorjevi varovanci so zmanjšali zaostanek s Feritoio. Imeli pa so tudi nekaj priložnosti za izenačenje. Na koncu pa so zapustili igrišče s sklonjenimi glavami.
PROMOCIJSKA LIGA Vesna - Terzo 1:0 (0:0)
Strelec: Racca v 93. min.
Vesna: Carli, G. Kerpan (od 35. Pin), Rossone, Carese, Avdic, Degras-si, A. Kerpan, Mercandel, Martini (od 80. Bernabei), Spinelli, Dragosavljevic (od 65. Cano). Trener: Zanuttig.
Vesna je zapravila celo vrsto priložnosti in na koncu, v sodnikovem dodatku, doživela hladno prho. »Že v uvodnih minutah smo prevzeli pobudo v svoje roke in imeli na razpolago enajstmetrovko, ki jo je Dragosavljevic zgrešil.
V nadaljevanju smo pritisnili na plin: lahko bi povedli še v zadnji minuti z Degrassijem, žoga pa ni hotela v vrata. Če gola ne daš, ga dobiš, in tako je bilo tudi v Terzu.
Nasprotniki so zadeli v 93. minuti, po podaji s kota. Na koncu smo bili vsi zelo razočarani,« je komentiral poraz športni vodja Vesne Paolo Soavi. Že v prvem delu sta bila pred nasprotnikovimi vrati nenatančna Spinelli (domači branilec je žogo odbil na golovi črti) in Martini. V drugem polčasu pa sta se nasprotnikovim vratom znova nevarno približala Martini in Cano. Obakrat neuspešno. V prihodnjem krogu bo Vesna v Križu že v soboto gostila štandreško Ju-ventino.
Napadalec Vesne Jar Martini
1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Gradese 0:2 (0:1)
Strelca: Pinatti v 38. in Meneghel v 91. min.
Sovodnje: Dim. Devetak, E. Kogoj (Reščič), Vinci (Seculin), Visintin, Galliussi, Vanzo, Flocco, Maurencig (Brandolin), Colella, Trampus. Trener: Coceani. Rdeč karton: Flocco v 67. min.
»Končni izid ni realen. Bolj pravična bi bila delitev točk,« je po tekmi ogorčeni ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Vnaprej igrana tekma 6. kroga 1. amaterske lige je bila za gledalce zelo zanimiva. Iz tribune so videli številne priložnosti za gol, dva gola in dve izključitvi. Gostje so povedli v 38. minuti po lepem prostem strelu Pinat-tija (do prekrška pred kazenskim prostorom je prišlo po napaki v obrambni vrsti). Pred tem so gostitelji zgrešili vsaj tri stoodstotne priložnosti za gol (Galliussi in dvakrat Maurencig). Še dve so belo-modri imeli pred odmorom. Tudi v drugem polčasu je bilo na igrišču še naprej živahno. Sovodenj-ci so skušali na vse načine izenačiti. Obe moštvi, najprej Gradese, sta ostali z možem manj na igrišču. Gradese pa je piko na i postavil v sodnikovem dodatku.
Ostali izid: Azzurra - Pro Gorizia 4:3.
LJUBITELJI - Izid: Zaule - Sovodnje 2:2.
Domači šport Danes
Nedelja, 14. oktobra 2012 NOGOMET
D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Real Vicenza PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Buttrio
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Mošu: Mossa - Zarja; 15.30 na Rouni na Proseku: Primorje - Piedimonte; 15.30 v Tapoljanu: Torre - Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Žavljah: Chiarbola - Gaja; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Strassoldo NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Opicina; 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Cervignano
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Castelfrancu Venetu: Castelfranco Veneto - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 17.00 v Čenti: Tarcento - Zalet C
kroma
Jutri
Ponedeljek, 15. oktobra 2012 KOŠARKA
DRŽAVNI UNDER 19 - 20.30 telovadnica Ervatti pri Briščikih: Jadran - Barcolana
prej do novice
www.primorski.eu1
ODBOJKA - V moških in deželnih ligah
Skoraj popoln uspeh goriških šesterk
Izgubili so le odbojkarji združene ekipe Soča Val - Sloga Tabor in Zalet D praznih rok
MOŠKA C-LIGA Val Soča IMSA - Vini Ronchi Buia 3:0 (25:18, 25:10, 25:16)
Val Soča IMSA: Masi 6, Faganel 8, M. Juren 10, Lavrenčič 19, Černic
0,	Plesničar (L), Nanut 4, Valentinčič Devetak, Stera 2, E. Juren 0, Magajne
1.	Trener: Makuc.
V	srečanju, ki je odločalo o začasnem prvem mestu na lestvici B skupine, so po slabi uri igre zmagali predstavniki združene ekipe Vala in Soče. Gostje, ki so delili prvo mesto skupaj z varovanci trenerja Makuca, so se izkazali za povprečno ekipo, ki nikakor ni bila kos tokrat razigranim domačinom. Že od samega začetka so igralci v belo-rdečih dresih zaigrali zelo zbrano in suvereno in kaj kmalu spravili v težave obrambo gostov. V napadu se je odlikoval Luka Lavren-čič, ki tokrat ni podlegel običajnim padcem v zbranosti. Vsekakor so tudi ostali soigralci odigrali zelo pozitivno vlogo, ki jim je bila zaupana.
V	uvodnem nizu je trener Makuc zaupal postavi, s katero je začel prejšnji srečanji. Le-ta si je kaj kmalu nabrala ugodno razliko v točkah in jo primerno stopnjevala vse do izida 24:14, ko je gostom prepustila zaporedne štiri točke. Negotova in slaba igra s strani gostujočega moštva se je nadaljevala tudi v drugem nizu. V tretjem nizu je trener Makuc zaupal režijo igre Steri in potek srečanja se dejansko ni spremenil. (Pr.)
Olympia - VBU 3:2 (25:17, 22:25, 11:25, 25:22, 15:12)
Olympia: Prinčič 2, Pavlovič 10, Komjanc 21, Vogrič 4, J. Terpin 25, Vi-zin 7, Corsi 2, Hlede 0, Cobello 1, S. Persoglia 1, S. Čavdek (L1), A. Čavdek (L2), trenerja Markič in Princi.
Kaže, da Olympia v tem uvodnem delu prvenstva ne more brez »tie-breaka«. Mladi odbojkarji so namreč tudi tokrat doma po petih setih igre strli odpor trdoživih Videmčanov.
Po prvem setu je kazalo, da bo olym-pijcem šlo zlahka: dobro so igrali v obrambi in bili učinkoviti v napadu. Tudi v drugem nizu so začeli dobro, v končnici pa so popustili in izgubili set. Še slabše so nadaljevali v četrtem, ko so zbrali le 11 točk. Ko pa sta trenerja spet poslala na igrišče standardno postavo, je domače moštvo uredilo vrste, spet igralo, kot je treba, in naposled zasluženo zmagalo.
»Smo mlada ekipa in zato tudi je več nihanj v igri. Sicer pa moram pohvaliti vse fante, ki so se tudi na tej tekmi močno potrudili in na koncu tudi zasluženo zmagali,« je ocenil si-nočnje srečanje Olympiin spremljevalec Gianni Mania'. (lako)
Volley Club - Sloga Tabor 3:0 (25:19, 29:27, 25:23) Sloga Tabor: Antoni 8, Cettolo 4, Kante 1, Sosič 11, Trento 10, Žerjal 6, Rauber (L1), Fio-relli (L2), Guštin 0, Milič 1. Trener: Peterlin.
Slogaši so nastopili v tržaškem derbiju proti ekipi, ki je bila v lanski sezoni bistveno boljša od njih, v si-nočnjem srečanju pa tako velike razlike sploh ni bilo. Odbojkarji Sloge so resda izgubili brez osvojenega seta, vendar je tak poraz vsekakor prehuda kazen za Peterlinove varovance, ki so se zlasti v zadnjih dveh setih povsem enakovredno kosala z domačini.
Tik pred tekmo je Sloga Tabor ostala brez Matjaža Romana, enega glavnih nosilcev igre, tako da so breme nase morali prevzeti praktično vsi mlajši igralci. Tekma se sicer ni začela najbolje, saj je Volley Club takoj prevzel pobudo in visoko povedel (pri Slogi Tabor je slabo deloval sprejem), vendar so v drugi polovici seta Slogaši strnili svoje vrste, zaigrali veliko bolje in začeli nižati zaostanek, vendar je bila prednost domačinov previsoka. Igra naše ekipe je vsekakor napovedovala preobrat, do katerega je
Trener Sloge Tabor Ivan Peterlin kroma
prišlo v naslednjih dveh nizih. Sloga Tabor in Volley Club sta si bila povsem enakovredna, v odločilnih trenutkih pa so bili domačini bolj mirni in jim je tako uspelo oba seta obrniti v svojo korist.
Casarsa - Soča Val Zadružna banka Doberodb Sovodnje 3:0 (25:12, 25:17, 25:18)
Soča Val ZBDS: Boschini 2, Brai-ni 3, Brandolin 1, I. Devetak 3, R. De-vetak 1, Faganel 6, Fedrigo 0, Sfiligoj 2, Škorjanc 0, Testen 12, Škerk (L), Kragelj (L). Trener: Kustrin.
Združena ekipa Soča Val se je iz Casarse vrnila praznih rok. »Igrali smo slabo. Odpovedali smo na celotni črti, čeprav resnici na ljubo še nismo uigrani in bomo za to potrebovali še nekaj časa,« je po tekmi dejal trener Mauro Kustrin. V prvem setu so njegovi varovanci prejeli kar osem točk iz servisa. Tudi v nadaljevanju se odbojkarji združene ekipe niso uspeli zbrati in Casarsa je zlahka osvojila vse tri točke.
ŽENSKA D-LIGA Rigutti - Zalet D 3:0 (25:17, 25:21, 25:20)
Zalet D: Preprost 2, Cassanelli 7, Rudes 8, Kneipp 9, Klobas 5, Valič 1, Zavadlal 3, Cabrelli 0, Ghezzo 1, Bembi 0, Škerl (L1), De Walderstein (L2). Trener: Maver.
Združena ekipa Zaleta D je morala na koncu priznati premoč domačih odbojkaric. Trener Martin Maver je ocenil, da svojim varovankam sprejem tokrat ni šel od rok. »Žal smo bili v tem elementu igre zelo slabi, kar so nasprotnice izkoristile. V drugem in tretjem setu smo začeli slabo, nato pa nam je skoraj uspelo uloviti Ri-gutti. Na koncu nam je obakrat zmanjkalo moči,« je povedal Maver. Kot libero je opravila krstni nastop v članski ekipi mlada Nada De Walderstein (letnik 1996), ki je solidno izpolnila svojo nalogo.
Fincantieri - G o volley 1:3 (20.25, 18:25, 25:20, 25:27)
Govolley: Bressan 21, Černic 27, Valentinčič 8, Zavadlav 2, Princi 6, Panotto 2, Mania' 1, Povšič, Humar (L), n.v. Paulin, Devetak in Mosetti. Trenerka: Uršič.
Govolley je bil na tem, da bi vknjižil vse tri točke brez izgubljenega niza, nato pa se je predvsem zaradi padca koncentracije moral boriti čisto do konca. Končni izidi je vsekakor nadvse pozitiven: igra je bila predvsem v prvih dveh nizih prepričljiva, kar kažejo tudi posamezni izidi nizov. Kazalo je, da bo šlo brez težav tudi v tretjem nizu, saj so Goričanke že po-vedle z 10:3. Vendar so padec koncentracije in posledične napake omogočile, da je Fincantieri nadoknadil in tudi osvojil niz. Tudi v zadnjem nizu je Govolley že visoko povedel, na koncu pa se moral boriti do 27. točke. »Občasno smo igrali dobro, izogniti pa se moramo taki nihajoči igri,« je ob koncu še pripomnil Grinovero.
24
Nedelja, 14. oktobra 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
vremenska
slika
1010 1020
Zahodni tokovi, včasih vlažni in nestabilni, dotekajo nad Italijo, kjer bo v ponedeljek območje nizkega zračnega tlaka z močnimi vlažnimi južnimi tokovi.
Nad večjim delom Evrope je ciklonsko območje. V višinah priteka k nam iznad Sredozemlja dokaj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 18.21
Dolžina dneva 11.01
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 5.58 in zatone ob 17.30
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo značilne vremensko pogojene težave. Priporočamo večjo previdnost. Popoldne bo obremenitev nekoliko popustila.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.57 najnižje -51 cm, ob 10.13 najvišje 62 cm, ob 16.33
najnižje -57 cm, ob 22.39 najvišje 39 cm. Jutri: ob 4.24 najnižje -44 cm, ob 10.40 najvišje 62 cm, ob 17.06 najnižje -60 cm, ob 23.14 najvišje 34 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m............9
1000 m ..........15 2500 m............7
1500 m ..........10 2864 m............6
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mm sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
GRADEC
M. SOBOTA
O 8/17
^NAPOVED ZA DANES
Spremenljivo oblačno bo: v nižinah in na obali se bo včasih razjasnilo. Možne so padavine, predvsem v popoldanskih urah. Pihal bo šibak veter. Zvečer bo zapihal jugo.

Dež bo večinoma ponehal. Zmerno do pretežno oblačno bo. Na severu in vzhodu države bo večinoma suho vreme, drugod bo občasno rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne pa od 12 do 17, ob morju do 20 stopinj C.
TOLMEČ O
11/18
á» I VIDEM O
■	13/20
O PORDENON
14/19
CELOVEC
O 8/15
TRBIŽ O
9/14
o 7/9 KRANJSKA G.
O
TRŽIČ
10/14
GRADEC
6/20
S. GRADEC
ČEDAD O
14/19
16/20
O
KRANJ
CELJE 9/17 O
MARIBOR
O 10/19
PTUJ
O
M. SOBOTA
010/20

r
O N. GORICA
13/14
O
LJUBLJANA
10/16 N. MESTO 9/20

O 10/14
PORTOROŽ O
14/20
KOČEVJE
- O -
ČRNOMELJ
ZAGREB 10/21 O
A
(NAPOVED ZAJUTRI
Od nižin do gorskega pasu bo oblačno z močnimi padavinami in nevihtami. Na obali bo oblačno; možne so nevihte in močne padavine na zahodu, nekoliko šibkejše na vzhodu. Pihal bo močan jugo na obali, zmeren v nižinah. Ob morju so možne poplave ob nevihtah.
Jutri bo na vzhodu Slovenije deloma sončno in razmeroma toplo, pihal bo jugozahodni veter. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem v zahodnih krajih bo občasno deževalo. V noči na torek se bodo padavine, deloma nevihte, širile proti vzhodu. V torek bo oblačno in deževno.
ZDA - Na poti v kalifornijski znanstveni muzej
»Upokojeni« raketoplan Endeavour s polžjo hitrostjo po ulicah Los Angelesa
LOS ANGELES - Prebivalci ameriškega Los Angelesa so se v trumah zgrinjali na ulice mesta, da bi si ogledali vesoljski ra-ketoplan Endeavour, ki je na ogromnem vozičku s tamkajšnjega letališča potoval proti kalifornijskemu znanstvenemu muzeju, kjer ga bodo dokončno upokojili.
Vesoljski raketoplan Endeavour, ki je na poletih v vesolje dosegal hitrost 28.160 kilometrov na uro, so v petek s polžjo hitrostjo vozili po ulicah Los Angelesa. Potovanje na vozičku na daljinsko upravljanje bo trajalo dva dni. Svojo pot je raketoplan začel v petek na mednarodnem letališču v Los Angelesu, kamor so ga pripeljali pred tremi tedni na hrbtu predelanega boeinga 747.
Zaradi dolžine kril raketoplana so morali v mestu posekati 400 dreves. Mestne oblasti so sicer obljubile, da bodo posekana drevesa nadomestili s tisoč novimi. Da se je voz na 160 kolesih lahko zapeljal po ulicah, so morali dvigniti tudi drogove za elektriko ter odstraniti semaforje in prometne znake. Nekdanji poveljnik plovila, Mark Kelly, ki je poveljeval tudi med zadnjim pole-
tom Endeavourja, je med dogodkom izrazil upanje, da bo razstavljeni raketoplan navdihoval mlade generacije astronavtov.
75 ton težak raketoplan so zgradili leta 1991 v Kaliforniji za 1,7 milijarde dolarjev. V 20 letih je opravil 25 vesoljskih poletov, med katerimi je obiskal tudi rusko vesoljsko postajo Mir. Raketoplan, ki je skoraj 4700-krat obkrožil Zemljo, je ime dobil po ladji, ki ji je poveljeval slavni britanski pomorščak James Cook, v vesolje pa je zadnjič poletel maja leta 2011.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je Endeavour upokojila lani, poleg Endea-vourja pa sta lani kariero končala tudi najstarejši Discovery, ki je na ogled v muzeju Smithsonian nedaleč od Washingtona, in Atlantis, ki bo ostal v vesoljskem centru Kennedy na Floridi.
Nasa je raketoplane, ki so bili med drugim ključni za izgradnjo Mednarodne vesoljske postaje (ISS) v zemeljski krožni-ci, upokojila zaradi varčevanja in novih načrtov. Sedaj se namreč osredotoča na raziskovanje bolj oddaljenega vesolja, asteroidov ter planeta Mars. (STA)
V orbito izstrelili druga dva satelita v okviru projekta Galileo
KOUROU - Iz vesoljskega izstreliš-ča Kourou v Francoski Gvajani so v petek izstrelili druga dva satelita evropskega navigacijskega sistema Galileo, ki naj bi predstavljal konkurenco ameriškemu sistemu GPS, je sporočil operater sistema Arianespace. 700 kilogramov težka satelita sta se priključila satelitoma, ki sta v vesolje poletela 21. oktobra lani. Štirje sateliti zdaj skupaj tvorijo manjše omrežje. Najmanj štirje sateliti so sicer potrebni za določitev položaja na Zemlji in oddajajo signale, s pomočjo katerih se določi zemljepisno dolžino in širino, višino in čas.
Galileo bo ob zaključku razvoja projekta obsegal 30 satelitov, kar bo šest več od ameriškega sistema GPS. Do leta 2012 naj bi namestili skupno 18 satelitov, kar zadostuje za oddajanje storitev javnosti, ostale pa naj bi izstrelili do leta 2020. Po navedbah Evropske komisije naj bi stroški projekta do leta 2015 znašali pet milijard evrov. (STA)
Raketoplan Endeavour na Manchesterskem drevoredu v Los Angelesu
ansa