e p este, kih ikOTT! , kroti AMERIŠKA AMERICAN IN Spmrr FOREIGN I M LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ■ 58 CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, MARCH 11, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV rancija grozi angleški blokadi ° ^ PU8t»la Anglija francoskih tovornih ladij 8*ozi blokado, bo Francija poslala na morje ?v°je bojne ladje. Pričakuje se, da bo ameri-8*a vlada posredovala, ker je stvar zelo resna. »vožnja *vanske ladje Atlantika Dela.—Posadka Dub nSl štiri tedne 110 Afr" Je ;parn^ zapustil na vožnji, ki vza-Q manj ko tri ted-^ vest, da je ladjo kJpila '| Podmornica in jo ^ da v apitan Svilokos pa Poda,6" žas niso videli nobeni j, rnicf- Toda tropični ^Oy Vt'lika množina bar-trev S° Se 0Pri.ieli ladij-8q z "a v Indskem ocea-St7»pali brzino ladje Oz'0v na dva vozla na 'eriv^' ^rancija. — Francoski premier Darlan je povedal "ii časnikarjem, da bo poslala Francija svoje bojne ladje H ^ftistvo tovornim bdjam, ako bo Anglija nadaljevala z blokado proti Franciji. "Ako bodo Angleži nadaljevali s svojo neumestno blokado," je rekel premier, "bom prisiljen vprašati za dovoljenje, da dam našim tovornim ladjam varno spremstvo. Ničesar ne bom dovolil, kar bi zabranilo živež francoskemu narodu. "Nemci so bolj darežljivi in dovzetni za potrebe človeštva kot so Angleži," je bridko izjavil Darlan. Iz Londona glede tega ni bilo nobene uradne izjave, toda zatrjuje se, da Anglija ne bo odnehala z blokado. Maršal Petain je povedal, da je Nemčija od 2,-700,000 kvintalov zaplenjenega žita v Franciji, vrnila že 2,000,-000 kvintalov. Darlan je tudi izjavil, da je angleška blokada proti Nemčiji brez pomena, ker par ladij žita več ali manj ne bo odločilo vojne. Dalje je Darlan povedal, da Francija takoj potrebuje iz Amerike najmanj 20,000,000 bušljev žita. To žito bi prišlo samo v ne-okupirano Francijo in ne v kraje, ki so zasedeni od Nemčije. Francija ima še vedno močno mornarico, ki bi delala velike preglavice Angliji, če bi pričela z bojem. * * * Se n ga pogrebnega za-r^sjt,^ Poroča, da so se nepregledne mno-Žel a' k' so hodile kropit .. !stra2niške nesreče. Od FVPotni je krsta Petra Ci-'tf6t. em njegove žene Ma-* Je nJih hčere Mary \ Je John A. Mariniča. f CiJ..Poroča, da je bil star 49 let, nje- - 7rupla Cige- fob^; . oodo položena v 1 in sicer tik grob- Il^Sli'6 ^ariničeve, oziro-SCaClCeve na Kalvariji. N^K !tiri b0 v sre- / ob 9:30 v cerkvi sv. u- cesti. Grki so zopet jako aktivni v Albaniji zadnje dni Dva Mussolinijeva ministra sta bila ubita; zelo je trpela julijska divizija Washington, D. C. — Ker se je bati, da bo prišlo do boja med angleško in francosko mornarico radi blokade, bo skušala ameriška vlada posredovati in poravnati spor. Zadevo smatrajo v Washingtonu zelo resnim. councilmana Ed. zbornica si- ^edf-0 na prograh in o; Ki* rski; 2uPanu, da stopi *'družbo NYC želez- Haj ali Pri zgradi varnostne Postavi paznike na do 55. ceste. Na 38-> 40., 49., 53. in mora železniška ru0> ■J S alitavila paznika 24 ur ; Postaviti signal-e(*log councilmana še ena tovarna za Euclid Mitchell Metal Products iz Cedar Ave. in 65. cesta bo začela kmalu graditi tovarno v Eu-clidu in sicer na 222. cesti, kjer je kupila 10 akrov zemlje, severno od Nickel Plate železnice. V juniju bo zgradba že gotova. Tovarna zaposluje sedaj 350 delavcev, v novi tovarni se bo pa število potrojilo. Zgradba bo veljala okrog $600,000. Ta družba ima mnogo naročil za armado in mornarico. Iz bolnišnice Mrs. Pauline Mausar, 653 E. 160. St. se je vrnila iz bolnišnice. Zahvaljuje se za obiske, karte in cvetlice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Atene, 10. marca. — Po treh dneh vročih bojev je grška in-fanterija naskočila več višin okrog Tepelini, vzela Italijanom več utrjenih postojank in zajela 2,500 vojakov. Vojaki dveh izbranih italijanskih divizij, ki jih je poslal sam Mussolini v boj, je bilo zajetih. Ujeti italijanski častniki pripovedujejo, da je Mussolini zadnji • teden obiskal fronto v Albaniji. Ujetniki tudi zatrjujejo, da sta bila v teh bojih ubita bivša Mussolinijeva ministra Bottai in Cianetti, ki sta morala na fronto z več drugimi fašisti, ko je začela redna armada godrnjati, da so fašisti ustvarili to vojno, zdaj pa lepo doma sedijo. Ministra sta bila prideljena julijski diviziji, ki je je obenem z ferarsko trpela največ izgub. Grki napovedujejo, da bo mesto Tepelini kmalu padlo v njih roke. Krčevito ga brani 11. italijanska armada že od meseca decembra. Sk. Piii JNl ČEŠKA SE BOSTA PO TEJ >r\A1 an cuo i a ru c°HUŽILI V ENO DRŽAVO J i ■4 ce"1 l/ ijp D-c- - ks!pod inovi poljski po~ 1 % J v javnost načrt, ^ v . Poljska in če- ,J ,.L°ndonu. Potem Si{\l Se 'češka in Polj- p0 porazu Hitlerja i2^acijo. Na kak na- V u°ločiiJal° to federacijo, W^ba Samo toliko je V s^nVSaka teh dežel po. oh jna" Predvsem i h11 toert 6 vladi ravnali po W'Hl^ik 6dnika Roosevelt" i, 4 h a'Jsolutno prepri-dikf ,em°kracije zma- voj ato^ji. Toda kako a dajala je pa od- visno od tega, kako hitro bo dobivala Anglija potrebno pomoč iz Amerike. Poslanik je tudi orisal, kako je poljski narod na potu popolnega uničenja, če se kmalu ne reši izpod nemškega in ruskega jarma. S Poljaki postopajo kot s sužnji, mučijo jih in jim jemljejo vse, kar premorejo; morijo jih, ali jih pa vlačijo v Nemčijo k prisilnemu delu v sto tisočih. Na drugi strani pa postopa enako Rusija, ki jih na tisoče iz'ganja vsak mesec v daljno Sibirijo. Očividno sta oba dikta^ torja, Hitler kot Stalin odločena, da iztrebita poljski narod. V bodoče se bo najbrže jemalo v armado novince samo od 21 do 25 leta Washington, D. C. — Urad za obvezno vojaško službo se resno bavi z idejo, da bi se spremenilo dobo vojaške obveznosti mesto od 21 do 35 let, kot je sed^j postava, na dobo od 21 do 25 let. Ameriška legija podpira predlog v kongresu, ki bi določal vojaške obveznost od 18. do 25. leta. Toda armadni častniki so mnenja, da bi bila bolj priporočljiva doba od 21. do 25. leta. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da če bo obrambeni program zahteval, da ostane obvezna vojaška služba v veljavi kar naprej, da bi se jemalo samo samske fante k vojakom in to samo v starosti od 21. do 25. leta. V Zed. državah doseže vsako leto 1,250,000 fantov starost 21 let in to je več kot dovolj za naraščaj v armadi, pravijo strokovnjaki. --o- Nič ne pomaga, k vojakom bo moral, čeprav nerad Policija je prišla včeraj zjutraj ob treh v stanovanje Tomaža Stachura, 3711 E. 77. St., ga izvlekla iz postelje in odpeljala v zapor, ker se ni hotel odzvati klicu k vojakom. Trikrat je bil poklican, a se ni odzval. Ko so ga tretjič pripeljali v justični urad, je rekel, da mu puške ne ugajajo in da je zelo nerad v veliki družbi. Končno je privolil, da bo šel k zdravniku, da ga preišče za nabor. V petek večer je šel k dr. Wycyskiyu, 3991 E. 71. St. Ko ga je ta preiskal in se je Tomaž podpisal na listino, se je naenkrat premislil. Odtrgal je svoj podpis od listine, ga stlačil v usta, naglo prežvečil in požrl. £daj je v rokah policije. V Ijolnišnici Mrs. Ana Vidmar, 1428 E 43. St. se nahaja v St. Luke's bolnišnici v svrho operacije. Obiski začasno niso dovoljeni —Joseph Hrovat iz 5357 Stan-ard Ave. se nahaja pa v St Alexis bolnišnici, soba 202, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Hitler in Mussolini se penila od jeze na Zedinjene države Roosevelta psujeta z ditator-jem in grozita potopiti ameriške ladje Rim, 10. marca. — Virginia G a y d a, gromovnik fašistične stranke vpije, da je posojilni predlog namenjen proti osišču in da bo zveza Nemčije, Italije in Japonske pripravila več jako neprijetnih presenečenj za Anglijo in Zed. države v Pacifiku. Gayda izjavlja, da bo pomoč Angliji samo podaljšala vojno, toda ne bo pa imela nobene posledice na izid vojne. "Ni dovolj, da gre orožje, municija in druge stvari iz Amerike," pravi Gayda, "ampak mora to priti tudi na cilj. Blokada osišča je trdno odločena preprečiti, da bi te stvari dosegle Anglijo." * Berlin, 10. marca. — Vsaka ameriška ladja, ki bo peljala pomoč Angliji, bo potopljena takoj, ko bo dosegla "železni obroč" nemške blokade okrog angleškega otočja, so izjavili danes nemški vladni uradniki. Nemško časojpisje je danes ljuto napadalo predsednika Roosevelta, ki ga imenuje absolutnega diktatorja, ki grozi z nenapovedano vojno Evropi v korist Anglije. Nemci smatrajo zdaj Zed. države kot svojega sovražnika, dasi se jim je pred vojno vsa Evropa, vključno Nemčija, klanjala. -o—-- Brazilija bi rada dala pomaranče za jabolka Rio de Jainero. — Brazilja ima več milijonov zabojev pomaranč odveč, katere bi rada zamenjala za ameriška jabolka. Pomarančni trg je zelo padel v Braziliji, odkar ne moreta po nje Anglija in Skandinavija. Ker dozore pomaranče v Braziliji takrat, ko je v Zed. državah sezona že v kraju, mislijo Brazilci, da bi Amerikand lahko odvzeli ta surplus in dali v zameno jabolka, ne da bi to škodovalo ameriškemu trgu. -o- Do 250,000 otrok bo menjalo šole Washington. — Radi obram-benega programa se selijo delavske družine iz kraja v kraj. Enako gredo otroci armadnih častnikov, ki odhajajo v taborišča. Vsled tega ' bo moralo menjati kakih 250,000 otrok šole. In v teh krajih, kamor pridejo ti otroci, navadni ni zadostnih šol. Radi tega je armadno in mornariško vodstvo naprosilo kongres, da dovoli vsoto $115,000,000, da se dobi za te otroke potrebna šolska izobrazba v novih krožjih. Jugoslavija bo baje podpisala tudi z Rusijo te dni prijateljsko pogodbo Naša politika jim ne gre v glavo London. — Po Londonu so vihrale ameriške zastave v znak radosti, ker je ameriški senat sprejel j>osojil-ni predlog. Dasi so bili Angleži neznansko veseli, pa jim ena stvar pri tem ne gre v glavo. Videli so namreč v časopisih sliko, lci je kazala senatorja Wheeler-ja, vodjo opozicije, pa senatorja Barkleya, vodjo za predlog, kako sta si po od-glasovanjii prijateljsko stiskala roke. "To je jako čudno v naših očeh," so zma~ jevali Angleži z glavami, pa dostavili, "to najbrže pojasnjuje napredek vaše dežele." V New Yorku stoji ves promet z avtobusi radi stavke voznikov New York. —- V pondeljek zjutraj je odšlo na stavko 3,500 voznikov avto-busov, kar je vzelo sto tisočem ljudem, ki so hoteli zjutraj na delo, prevozna sredstva. Vsak si je pomagal, kakor si je mogel. In ker so izginile z newyorških ulic že skoro vse ulične proge, je to položaj še poslabšalo. Ljudje so se posluževali taksijev, podzemske železnice in sploh vsega, kar jih je moglo spraviti od doma pa do dela. Upija voznikov, ki spada k CIO, zahteva osemurno delo, tri tedne plačanih počitnic na leto (zdaj dobivajo dva tedna) in pa 25 odstotkov povišano plačo. Nekateri dobivajo 90c na uro, nekateri 81 in najmanjša plača j'e 74c. župan La Giiardia, ki si je prizadeval, da bi preprečil stavko, se je izjavil, da je napravila unija jako tragično napako s stavko in da je obnašanje unije trmasto ter bedasto. Unija pa pravi, da je pripravljena pogajati se, če kompanije napravijo kako ponudbo na zahteve delavcev. Kot se govori, je bila pripravljena pogodba med Rusijo in Jugoslavijo za podpis že dlje časa, toda se je čakalo ž njo do ugodnega trenutka in ta je zdaj, ko pritiska! na Jugoslavijo Hitler. PO JUGOSLAVIJI SE ORGANIZIRAJO TRUME "ČETNIKOV" Belgrad, 10. marca. — Iz zanesljivih diplomatskih krogov se je nocoj zvedelo, da je Nemčija obvestila Jugoslavijo, da mora pristopiti k trozvezi Nemčije, Italije in Japonske in da Nemčija ne bo sprejela od Jugoslavije samo nenapadalno pogodbo. Ves dan včeraj in danes sta se posvetovala nemški poslanik von Hee-ren in jugoslovanski zunanji minister Markovič glede tega. Kaj je bil rezultat teh razgovorov še ni znano. Jugoslovanska javnost ve le toliko, da bo država podpisala z Nemčijo nenapadalno pogodbo in da ostane Jugoslavija še naprej nevtralna. V istem času so se pa naen--- 34 FRANCOSKIH GENERALOV UPOKOJENIH Vichy, Francija. — Vojni mi nister je izdal ukaz, da se upo koji 34 generalov, ki so povelje vali armadi lansko spomlad, pa so vojno tako nečastno izgubili 34 polkovnikov je bilo povišanih v generale. Važna seja Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima jutri večer ob osmih važno sejo v Sloven skem društvenem domu na Re cher Ave. Članstvo se prosi, da se udeleži. Turki žele trozvezo na Balkanu Istanbul, 10. marca.—Vplivni časopis Ikdam je danes prinesel članek, v katerem apelira, da se takoj ustvari zveza Turčije, Grčije in Jugoslavije. Vse tri države bi šle avtomatično v vojno, ako bi Nemčija napadla katerokoli izmed teh treh držav. Toda, poudarja časopis, če se hoče ustvariti tako zvezo, se ne sme zamuditi niti minute. -o- Radi dohodninskih davkov John Rožanc sporoča, da bo ta teden vsak večer do devetih v svojem uradu, Collinwood Realty Co., 15813 Waterloo Rd. in bo pripravljen pomagati pri izpolnitvi davčnih pol. Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Jožetom Kastelic v spomin 15. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. krat raznesle vesti, da bosta Jugoslavija in Rusija podpisali enako prijateljsko pogodbo, kot jo bosta Jugoslavija in Nemčija. Jugoslovanski premier Cvetko-vič in zunanji minister Markovič bosta v torek (danes) najbrže že v Berlinu in v sredo bosta Nemčija in Jugoslavija uradno naznanili sprejem prijateljske, ali nenapadalne pogQdbe. Izjava prijateljske pogodbe med Rusijo in Jugoslavijo je bila baje že dlje časa pripravljena, toda se je čakalo ugodnega trenutka za javnost. In ta je zdaj tukaj. Vlada upa s prijateljsko zvezo z Rusijo potolažiti uporne radikalce, socialiste, nacionaliste in agrarce. Baje je jugoslo-venski poslanik za Rusijo, Milan Gavrilovič, dosegel z Rusijo to zvezo. Gavrilovič je vodja močne agrarne stranke, ki bi z veseljem pozdravila to zvezo. Trezni in preudarni Jugoslovani pa še vedno ne zaupajo Rusiji in so izgubili vero vanjo od časa, ko je podpisala nenapadalno pogodbo z Nemčijo. Tudi to, da je Rusija protestirala proti nemški okupaciji Bolgarije jemljejo previdno na znanje in sumijo, da Rusija nekaj skriva za tem. Nek ameriški trgovec, ki je že več kot deset let na Balkanu, se je izjavil glede sedanjega položaja v Jugoslaviji sledeče: "Jugoslovani igrajo varno in previdno vlogo. Tudi če bi se kdaj razvila takozvana balkanska fronta, kar pa jaz ne vidim, da bi se, bi Jugoslavija izgubila na'jmanj pol milijona vojakov. Vsak v njenem položaju bi storil zdaj isto in izbegnil uničenju. Edino kapitulirali ne bodo Srbi pikdar, pa naj bo že s pomočjo ali brez pomoči Rusov." Medtem pa vlada še vedno nadaljuje z mobilizacijo. Stari in mladi morajo pod zastavo. Vsi moški od 22 do 50 leta so bili poklicani. Na komandah se jim je povedalo kam bodo šli v slučaju vojne. Mobilizirani so bili tudi vsi konji, avtomobili, traktorji in biciklji. Toda po vseh javnih lokalih se danes ne govori drugega kot o miru, ki je bil dosežen z sporazumom med Nemčijo in Jugoslavijo. V tukajšnjih diplomatskih krogih polagajo veliko važnost na vesti, da zbira Rusija vojaštvo v Kavkazu na turški meji Baje bo šla Rusija na pomoč Turški, če jo napade Hitler. Ne kateri pa trdijo, da je to samo strašilo Rusije, da bi odvrnila Hitlerja od napada na Dardanele V Belgrad prihajajo poročila iz dežele, da so se začele organizirati tajne organizacije tako-zvanih četnikov. Eno tako baje vodi Kosta Pečanac, ki je mnogo pomagal pri odporu Srbije v zadnji vojni. V vrste četnikov se javljajo stari vojni vetei"ani kot tudi mladina, ki so namenjeni, da se uprejo, če bo hotela Nemčija zasesti Jugoslavijo. Najnovejše vesti javljajo, da Jugoslavija zavlačuje podpis nenapadalne pogodbe z Nemčijo, ker eMa, kaj 'b'o napravila Turčija. Ta pa zopet čaka, kaj bo storila Jugoslavija, predno se bo izjavila, če bo pomagala. Grčiji ali ne. Premier Cvetkovič in zunanji minister Markovič sta odložila odhod v Berlin do sobote. Iz Berlina se zanikuje, da bi Nemčija zahtevala od Jugoslavije pristop k osišču. Iz Sofije, Bolgarija, so prišle vesti, da bo do konca prihodnjega tedna sklenjeno premirje med Grčijo in Italijo. Od isto-tam se tudi poroča, da je Rusija ustavila ves dovoz olja Bolgariji po črnem morju in da ga namerava ustaviti tudi Nemčiji. To bo v protest Rusije, ker je Nemčija zasedla Bolgarijo. Te vesti uradno še niso potrjene. -o- VAŽEN SESTANEK Jutri večer ob osmih se bo vršil v SDD na Waterloo Rd. jako važen sestanek stanovalcev Thames, Sylvia, Hale, Darwin Ave. Sestanek je važnega pomena in gre za korist vseh, zato naj tudi vsi pridejo, da se ne bodo pozneje držali za glavo, ko bo prepozno. Apelira se tudi na councilmana Vehovca, da pride in pomaga, ker gre za ugled slovenske naselbine. Stvar je jako nujna in zadnji čas je, da se stori potrebne korake proti naselitvi nezaželjenih ljudi na teh ulicah. -o-- Nov grob Danes zjutraj je umrl v City Hospital Joseph Schiltz, star 72 let, stanujoč na 6026 St. Clair Ave. Spadal je k društvu sv. Vida, št. 25 KSKJ. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba in drugo bomo poročali jutri. Na operacijo Anton Gorišek, ki stanuje v Huron, O., je bil odpeljan v Good Samaritan bolnišnico v Sandusky, O., kjer se je moral podvreči operaciji, katero je srečno prestal. Obiski so dovoljeni. Tone je brat Mrs. Josephine Podboy. f f AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER £117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: iia Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 ■posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States .and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 tor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 0 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 58, Tue., Mar. 11, 1941 Pisatelj Finžgar - sedemdesetletnik Vse je pripravljeno za pomoč Angliji Medtem, ko sta poslanska in senatna zbornica debatirali radi najemninsko-posojilnega predloga skoro dva meseca, katerega sprejem se je napovedovalo že naprej, je predsednik Roosevelt s svojimi pomočniki pripravljal načrt, po katerem bo dala Amerika pomoč vsem onim deželam, katerih obstoj bo smatral predsednik za važen v obrambo Zed. držav. Dasi govori predlog o pomoči demokratskim deželam, ki se branijo pred napadalci, pa vsakdo ve, da bo ta pomoč namenjen v prvi vrsti Angliji, kjer se pričakuje vsak čas odločilne krize. Kdaj bo prišla ta kriza in v kakšni obliki, ne ve nihče, zato je pa tudi ta posojilni predlog sestavljen v kar najobširnejšem pomenu. Kolikor je znanega, je dozdaj na tem načrtu delal samo predsednik Roosevelt in njegovi najintimnejši svetovalci, ki bodo zavrteli kolo, kakor hitro bo postal ta predlog postava, da bo dobila Anglija pomoč po najhitrejši in najizdatnejši poti. Predsednik je prav za prav oživel koncil narodne obrambe, ki je bil postavljen v'času prve svetovne vojne in katerega kongres ni nobenkrat odpravil. Ta koncil obstoji po postavi iz vojnega, mornariškega, notranjega, trgovinskega, peljedeljskega in delavskega tajnika. Roosevelt bo ta koncil spremenil v toliko, da bodo člani tega koncila državni tajnik Hull, zakladniški tajnik Morgenthau, vojni tajnik Stimson. mornariški tajnik !K,nox in poljedeljski tajnik Wickard. Neuradni tajnik tega koncila pa bo bivši trgovinski tajnik in sedanji zaupnik predsednika Roosevelta, Harry Hopkins, ki bo obenem imel vlogo posredovati med posameznimi kabinetnimi grupami. On bo tudi, ki bo vodil stike inozemskih nakupovalnih komisij z raznimi vladnimi oddelki. To je bilo potrebno, ker se nahaja trenutno najmanj dvanajst nakupovalnih komisij iz inozemstva v Ameriki in ker ima samo Anglija v svoji komisiji nad 600 oseb. V posojilnem predlogu je ena klavzula, ki skrbi administracijo in ki jo je sprejel senat zadnjo sredo. To je namreč dodatek, ki določa, da mora predsednik dobiti dovoljenje od kongresa za vsak denar, ki bi presegal vsoto, določeno v tem predlogu. Oni, ki so proti temu dodatku, trdijo, da predsednik ne more vnaprej vedeti, kako se bo razvijal svetovni položaj, torej tudi ne more vedeti, koliko denarja bo potreboval, da izvede načrt za odpomoč demokracijam. Podporniki posojilnega predloga trdijo, da bo imel moralen vpliv ne samo na Anglijo in Grčijo, ampak tudi na druge narode, ki so že pod nacijsko peto in ki komaj čaka jo zopetne svobode. Če bi bil ta predlog poražen, bi bili ti narodi za vedno izgubili upanje, da se bi kdaj rešili nacijske-ga jarma. Zato se pričakuje, da bo odporni duh pri pod jarmljenih narodih rasel, kar bo končno dovedlo do padca Hitlerja. Če bo enkrat izginila moč Hitlerja, bosta ostala zaveznika, Italija in Japonska, brez moči in čisto neškodlji va. istočasno bo izginil vpliv ruskega komunizma in svet si bo ustvaril nov red, v katerem se bodo tudi Zedinjene dr žave počutile varne. Ko in če bo ta posojilni predlog postal postava, bo prišlo najbrž*, med Zed. državami in Anglijo do kake izmenjave bojnih ladij Zed. države imajo hitre križarke, ki jih Anglija neobhodno potrebuje, Anglija ima pa težke in moderne ladje, ki bi prišle prav Zed. državam na Daljnem vzhodu, pa so za Anglijo v načinu sedanjega boja neporabne. Anglija izdela sedaj dovolj hitrih bojnih letal, faktično več kot jih potrebuje, nima pa dovolj štirimotornih težkih bombnikov, ki jih ima Amerika dovolj in ki leže brez dela v hangarjih. Torej bombniki in hitre bojne ladje so prvo, kar Angli ja takoj potrebuje in v tej smeri bo Roosevelt najprej začel pomagati. Ko bo postal posojilni predlog, znan kot "H. R. 1776"» postava^ bo ameriška vlada lahko takoj dala Angliji materiala v vrednosti nič manj kot $500,000,000. Ta material se ne more odposlati Angliji, dokler posojilni predlog ne bo postal posrava. Ta material je v skladiščih še izza prve svetovne vojne, nekaj ga je bilo pa že izdelanega v sedanjem obrambenem programu. Glavni problem sedaj bo, kako ta material prepeljati v Anglijo. Toda Anglija bo gotovo upregla vse, kar je sposobno za na morje, da dobi to blago varno iz Amerike. Anglija bo zdaj lahko pomagala tudi drugim deželam, ki se še Upirajo Hitlerju in Mussoliniju. Če bi bil tak posojilni predlog sprejet še prej, bi morda Bolgarija ne bila padla Hitlerju v malho in druge balkanske države ne bile ogrožane kot so. Anglija ni mogla braniti sebe in dajati drugim vojne potrebščine, ker jih niti sama ni imela dovolj. Zdaj pa, ko bc Amerika postala vojni arzenal za demokratske države, je upati, da se* bo vojna obrnila v drugo smer in da bodo končno demokracije praznovale zmago nad diktatorji. V treh letih je Hitler pobasal enajst držav, dvanajsta in na-daljne so na istem potu, če ga ne bo Anglija ustavila. In Anglija ga ne bi nikdar ustavila brez pomoči Zed. držav, če bodo torej kdaj poraženi diktatorji, če bo kdaj posvetil demokracijam nov dan, bo to zasluga Zed. držav. In za dosego tega so pripravljene Zed. države mnogo žrtvovali. Upajmo, da bodo naše žrtve za dobro vesoljnega človeštva. , Dr. Franc Trdan Kdo, ki ga pozna, in pozna ga sleherni Slovenec, bi mu prisodil sedem križev? Saj se mu še prav nič ne poznajo, skoraj prav tako čil in čvrst in železno vztrajen je kakor takrat, ko je kot mlad kaplan stopil v življenje. Toda rojstne knjige govore drugače. Finžgar ge je rodil dne 9. februarja leta 1871 v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem kot sosed in sorodnik prvaka slovenskih pesnikov dr. Franceta Prešerna. Vas stoji v kotu pod gorskim velikanom Stolom, 2236 m visokim. Ta po naravi lepi in zdravi kraj je dal slovenskemu narodu poleg Finžgarja in dr. Prešerna še več odličnih mož, tako zlasti čopa, Tomo Zupana, škofa dr. Pogačarja in nesmrtnega dr. Jegliča. Kakor večino naših velikih mož, je tudi Finžgarja dala kmečka hiša, vzgojila pa ga je poštena in globoko-verna kmečka mati. Ljudsko šolo je obiskoval sprva doma, pozneje pa v bližnji Radovljici. Po končani srednji šoli je vstopil v ljubljansko bogoslovje, kjer je bil leta 1894 posvečen v duhovnika. Ker je bil nadarjen in je tudi v bogoslovnih naukih lepe napredoval, so ga nameravali predstojniki poslati na Dunaj, kjer naj bi svoje znanje še izpolnil. Toda Finžgar je ponudbo odklonil, vleklo ga je bolj dele med našim ljudstvom. Pred očm: mu je bdelo geslo, ki si ga je bil že koncem osme šole izbral : "Narod nas zahteva v dar, zate mu bodimo pravi a ne goljufiji up!" Kot nešteto drugih slovenskih duhovnikov je tudi' Finžgar služboval sprva kot kaplan v Bo hinjski Bistrici, na Jesenicah, \ Kočevju, v Idriji, pri sv. Joštu ir. v škof j i Loki, pozneje pa kot upravitelj v ljubljanski prisilni delavnici in slednjič kot župnik v želimljah in v Sori, od leta 1918 pa do upokojitve leta 1935 pa v obširni trnovski fari v Ljubljani. Sedaj živi kot upokojen župnik v svoji prijazni hišici na ljubljanskem Mirju. Je pa še zmiraj čil in svež in klen kakor gorenjske planine, ki jih tudi na stara leta ljubi in obiskuje. Na Zabreški planini nad Žirovnico ima celo svojo planinsko kočo "Murko." To je kratek zunanji potek njegovega življenja v velikih potezah, a vsebina njegovega plo-donosnega delovanja je izredno pestra in bogata. Finžgar ni bil le vnet in delaven duhovnik, bil je že od zgodnje mladosti tudi učitelj in buditelj svojega ljudstva. Njegovo pisateljevanje je bilo tako plodovito, da se je povzpel do največjega živečega slovenskega pisatelja. S pisateljevanjem je Finžgar začel že kot študent in potem ni več peresa odložil, tudi na stara leta še vedno piše in snuje nove načrte. Snov za svoja dela je zajemal predvsem iz življenja našega slovenskega kmeta, ki je skozi stoletja branil slovenstvo in ©hranil slovenskemu narodu vse tisto, kar nam je sveto in lepo. Finžgarjev "Divji lovec" je najbolj razširjeno in priljubljeno odrsko delo. "Naša kri" je najizrazitejša narodna igra in igralce kakor gledalce prešine živa narodna zavest, kjerkoli gre to delo preko odra. Iz teh Finžgar-jevih del dehti prijeten vonj slovenske zemlje, vonj slovenskega nagelj na, rožmarina in rožen-kravta, kakor pod oknom Borštnikove Jerice ali Zavrtnikove Majde. Najnovejše Finžgarjevo delo pa je nabožni misterij "Uslišana," ki ga je pisatelj poklonil zaščitnici Slovencev. Materi božji na Brezjah, in ki je tudi njega vodila in čuvala skozi vse vi- harje in boje v dobi sedemdesetih let in njegovega plodonosne-ga delovanja. Slovenski narod je za vse to velikemu sinu hvaležen. Svojo hvaležnost mu je izkazal tudi ob njegovi sedemdesetletnici, ki jo je slovesno proslavil po deželi v prosvetnih domovih in v beli Ljubljani v Unionski dvorani. V Ljubljani se je vršila slovesna proslava dne 14. februarja zvečer. Unionska velika dvorana je bila za tako redko slavnost še posebno okusno okrašena. Pred odrom je stal lep in velik šopek rdečih nageljnov ter nekaj Finžgarjevih knjig, simbol njegovega plodonosnega pisateljevanja. Proslave se je udeležil tudi ban dr. Marko Natlačen in nešteto drugih slovenskih odlič-nikov. Po slavnostnem govoru, v katerem je urednik "Slovenca," dr. Tine Debeljak predstavil slavljenca kot duhovnika, pro. svetnega delavca in moža — vodnika, so člani Prosvetnega društva Trnovo igrali Finžgarjevo "Naša kri," godba "Sloga" pa je proizvajala več primernih god-benih .točk. Dan pozneje pa je ob petih popoldne ban dr. Natlačen priredil v banskem dvorcu v počast Finžgarju čajanko, na katero je bilo povabljenih 30 odličnih slovenskih literarnih, znanstvenih, gospodarskih in kulturnih predstavnikov. Po lepo zasnovanem nagovoru je ban izročil Finžgarju visoko odlikovanje reda Jugoslovanske krone I. razreda in hranilno knjižico z narodnim darilom banovine in slovenskih avtonomnih mest. Tako je dobil Finžgar tudi v najvišjega' mesta države in naroda visoko in zasluženo priznanje. Iz sončne Kalifornije Culver City, Kal. — Pozdrave vsem prijateljem in znancem pošiljava s potovanja po topli Kaliforniji Mike in Josephine Udo-vich. Iz Clevelanda sva se odpeljala 13. februarja popoldne ob štiri uri proti Chicagu in od tu pa sva se vozila dva dni in tri noči v enem in istem vlaku prav do Los Angeles. Od tu pa sva nadaljevala potovanje v drugem vlaku do Culver City. Vožnja je bila sicer dolga, a je bilo prav prijetno, kajti vozila sva se v modernem Pullman vozu, kjer je vse tako udobno in moderno, da bi se človek kar na. prej vozil. Moja žena je vedno godrnjala, da je dolga vožnja in da je predaleč in ko sva prišla do svojega cilja, pa ni bila nič kaj pri volji iti z vlaka. Na potovanje sva se podala z namenom, da obiščeva najino hčer in zeta J. Fatur-ja. Rečeni vam, to je bilo presenečenje, ko sta naju zagledala, ker naju nista prav nič pričakovala. Saj tudi ni kar tako, če pa gre človek na obisk kar 2700 milj daleč. No, pa to ni nič, saj če človek več poiskusi, več ve in zna in čim dalje se pelje, več vidi. Tukaj je res nekaj posebnega in človek si kar ne more predstavljati, če sam ne vidina svoje oči. Podnebje je nekaj posebnega. Tukaj cevto krasne cvetlice, pomaranče in lemone zore, ko pri nas v Clevelandu sneži, 24. februarja, je bilo 78 stopinj toplote, ponoči pa je med 55 do 58, kar je prav ugodno. Res je tudi precej dežpa, pa to tudi^ prav pride, pa zalivati ni treba, zato pa trava bolj raste in jo je treb^i večkrat kosit, vfeake tri dni je košnja, človek skoro ne ve v katerem letnem času se nahaja. Danes, ko to pišem imamo 75 stopinj toplote. V soboto 1. marca pa smo se bili peljali malo ven iz mesta. Kdor ni videl teh krajev, si sploh ne more predstavljati, kaj se vse vidi na desno in levo ob cesti. Vse v cvetju, pomaranče, lemone, vsakovrstne cvetlice, solata, zelena, zelne glave in to na tako obširnih poljih kar daleč morete videti. V nekem kraju smo se bili ustavili in smo si nabrali pomaranč in sicer ta veliki zaboj, kamor jih gre 180 in farmar nam je računal zanje samo 50 centov, ali no to dovolj poceni? Meni se zdi, da je to še cenejše kot so jabolka v Madisonu, Ohio. Tu se vidi veliko zanimivosti, ki pa mi jih je skoro nemogoče popisati. Podali smo se bili tudi v Hollywood ter smo si ogledali okolico, kjer žive tisti, ki služijo tisočake na dan. No, če tako imenitno služijo, potem si že lahko mislite kakšne domove imajo. Krasen je pogled na to okolico, posebno zvečer. Veste z nama ni tako kot je bilo pisano tam "če verjamete al' pa ne," da je šla ženica v Flodiro in da ji je mož poslal nepomito posodo, ker ni imel doma kdo pomivat. Prav mu je, če pusti, da žena hlače nosi. V naši družini pa nosiva oba enako dolge in zato pa greva na potovanje tudi oba skupaj. Jaz prav privoščim vsakemu takemu mo-žičku. Prav ko to pišem, je pa priletela z morja teta štorklja, ker smo precej blizu in nam je povedala, da bova v kratkem poslala stari oče in stara mati. Namenila sva se, da bova še toliko časa počakala in potem pa se bova podala zopet na pot proti Clevelandu, da bova za Veliko noč doma. Do takrat pa upam, da se bo že zima preselila iz našega domačega mesta. Do tedaj pa srčen pozdrav vsem znancem in prijateljem širom Amerike. Omeniti moram, da "Ameriško Domovino" dobivamo prav redno in skoro'§§ i>olj kot v Clevelandu. Pozdrav, Mike in Josephine Udovich, 3842 Bentley Ave. Culver City, Cal. -o- Tiskarne pred 3500 leti Z novimi iznajdbami se vsak narod rad postavlja. Pa ne samo s tistimi, s katerimi je novejša doba presenetila svet, pač pa tudi s onimi, ki so veljale za novost že v davnih časih, pred sto in tisoči leti. Vsak narod tudi stika za tem, da bi odkril v svoji davni zgodovini znamenja, ki bi pričala o njegovi visoki stopnji kulture čim dlje nazaj v zgodovini. Dostikrat mu takšna znamenja odkrivajo, hote ali nehote, tudi drugi narodi, katerih učenjaki se ukvarjajo s takšnimi zgodovinskimi ra z i s k a v a n j i. Lahko rečemo na primer, da danes gotovo še ne bi imeli tako popolne slike življenja v starodavni Grčiji, če bi čakali, da bi nam jo prikazali Grki sami. številni tuji učenjaki so se na tleh te nekdanje zibelke evropske kulture z vso vnemo ukvarjali z raz-iskavanjem in z najraznovrst-nejšimi izkopaninami pomagali pokazati v pravi luči življenje, običaje in kulturno stopnjo nekdanjih Grkov. Kar se nam ni ohranilo popisanega v raznih delih nekdanjih grških učenih mož, nam izpopolnjujejo v marsičem izkopanine, ki vedno znova prihajajo na dan, značilno da največ po zaslugi tujih znanstvenih raziskovalcev. Vprav na nekdanjih grških tleh so učenjaki izkopali že marsikatero starinsko dragocenost, med njimi tudi takšne, ki so prinesle pravo presenečenje v d£ našnji znanstveni svet. Najdba, ki jo popisuje v eni svojih zadnjih številk italijanski časopis "Corriere della Serra," pa je naredila povrhu še konec prepiru, kdo je v Evropi prvi imel tiskarne. Po novi "listini," ki so jo izkopali iz zemlje na grškem otoku Kreti, moramo biti vsekakor prepričani, da so bili to Grki, in sicer tisti starodavni Grki, ki so nekoč, pred tisočletji predstavljali ves kulturni svet. V svojem članku piše omenjeni list, da se lahko smatra za najstarejšo tiskano stvar na svetu glinasta plošča, ki so jo našli na Kreti in ki je bila zelo verjetno narejena že v šestnajstem ali sedemnajstem stoletju pred Kr. Ta plošča ima okroglo obliko in meri v premeru šestnajst centimetrov, besedilo pa je na njej natiskano" v obliki špirale. Dozdaj učenjaki še niso mogli razvozljati te pisave in torej še ne vedo, kaj je na plošči zapisanega. Vsi znaki pa kažejo, da to niso morda kakšni okraski, pač pa resnična pisava, kakršne so se vsekakor posluževali že tedanji ljudje. Celo to se je dalo ugotoviti, kakšen je bil postopek pri tem načinu "tiskanja." Brez dvoma zelo primitiven, saj bi od tako starodavnega nai-oda tudi ne mogli kaj več pričakovati. Iz mehke gline so najprej naredili okroglo ploščo, potem pa s pomočjo kovinastih, kamnitih, lesenih ali koščenih predmetov vtisnili v to mehko glino gotova znamenja, svoje pismenke. Ko je bli ta svojevrstni "papir" natiskan, so ploščo žgali približno tako, kakor danes delajo lončarji, ko izdelujejo glinasto posodo. Verjetno so te prve tiskane listine tudi razmnožili, da jih je moglo brati več ljudi, ali pa so naredili vsaj nekaj izvodov za primer, če bi se prve porazgubile. Ugotovljeno ni, ali so bile takšne tiskane listine namenjene širši javnosti, ali ne. To vprašanje bo verjetno rešeno šele tedaj, ko se bo učenjakom posrečilo razvozljati pisavo samo. Iz vsebine se bo gotovo najbolje videlo, komu so bili ti tiskarski izdelki namenjeni. Naj je že bil način tega tiskanja kakršen koli in glinaste listine namenjene komurkoli, rečemo lahko, da so bile že to neke vrste tiskarne, čeprav seveda niso prav nič podobne sodobnim. Sicer pa nobena stvar ne more biti že v vseh začetkih najpopolnejša. -o- Pet let na zapuščenem otoku imel vode, ne mesa in neJ d j a. Ladjo, ki predstavlja * insonu vez s človeško kultu* Serranu požrli valovi. je moral dejansko k nara^J Njegov otok mu ni pogreb. Umrl je bil letni cigan Viktor Rel občinskega, za cigane stanovanja v Kurji v® razvil številen sprevod s venci in cigansko godb^ dospeli na pokopališče-J ^ zaigrala cigansko ^ j L, med katero se je slisa ^ ihtenje žalostnih s°r. Cerkvene obrede sta , << župnik g. Kastelic i« ^ "q. Godina. Po odpeti "h' spet zaigrali žalosti«^ ^ dno pa se je hotel iztr£'\; svojcev brat pokojnik8' v "h ~ a ' Kakor znano, je bil Robinson, čigar zgodbo na samotnem otoku pozna menda ves svet, oseba, ki se ni porodila samo v pesniški domišljiji. Doslej so menili, da je Defoe pobudo za svojo povest o Robinsonu dobil iz potopisa kapitana Rogersa, ki je izšel leta 1812. in ki poroča med drugim o usodi škotskega mornarja Aleksandra Selkirka. Ta Selkirk je prostovoljno zapustil svojo ladjo in pi-eživel"pet let na neobljudenem otoku. Zdaj pa je neki ameriški raziskovalec odkril, da je bil pravi Robinson nekdo drugi, in sicer španski mornar Serrano. Ta je bil na krovu neke ladje, ki se je potqpila na poti ;iz Havane v Cartageno. Bil je edini, ki se je rešil. Morje ga je vrglo na pust otok. S čudovito hrabrostjo in žilavostjo je potem ušel smrti. Njegove doživljaje opisuje knjiga "Comentarios Reales," ki jo je napisal Garcilaso de la Vega in ki je izšla v angleškem prevodu 1. 1688. Iz te knjige je pisatelj Defoe po mnenju ameriškega raziskovalca prevzel podlago za svojo povest, če je to res, tedaj je resnična zgodba prekosila povest, španski mornar Serrano je doživeli namreč hujše reči in se je moral močneje boriti za svoj obstoj kakor junak povesti. Defoe je svojega junaka postavil na čaroben otok, kjer je bilo dovolj vode, lesa, divjačine in drugih za človeško življenje neogibno potrebnih reči. Iz ladje, ki je nasedla na peščini, si je Robinson lahko izbral vse, kar j je v svojem samotnem življenju potreboval, zlasti orodje in oro- j cej močan fant. Ves . jokal in hotel skočiti v i* , ^ . iba med fantom in osta1 za Brž«! p, " • In j s«t'* wved ni, ki so ga skušali <»* .žr- la prav huda. Po fanta nezavestnega njo gostilno, kjer je FMfa ^ šel pri kozarcu vina k f>n0, s iU( ste IIIUIIIIIIIIIIIIIII Če ^ verjamete al' pa ne IIIUIIIIIIIIIIIIIII ijjU Kaj ste že kdaj ^ kostanj tako posuši ^ in se ga potem sku^ lit 'teda 'N lPač "M ler ven »mi V* lU "Vi pod : sPe Cul (iS! 1 zve 'izdi !" !ns tdl 'kri % «1, 'v t] bori Pa, Nfcj ^ Da, Pi '8sel Ujjl 'ioi «0( $ t. m Pa Pti sveti večer? Jaz se ni3 i« ampak Jože Berkop^ ima jako! dober recep ^ se vidi, bomo za dr^p se tiče kostanja p°z" fl f goče recepte in se ravnali. Samo to 4 'Jj, H v le'bi m , «a J* - iS, K1 ve % »i ^Itor ah-. zdi, da vsak svetuj® manj en liter ofraJ j^'IX, tega mazila najbi'ze .^rju, bi lezel doli v jedil«0 'T To-le svetuje Ber^gj: mo meni, da boste ve "Ker vidim, da i^ stanj, ti dam tukaj ten nasvet. Kupi si funtov, če nimaš ti*.JJJ ^aj kakega dobrega p1"1-' ga dobil zastonj. (ne grocerista, amPil^ potem ga pa posuši ^ pa na soncu. ..Ji \ jaz vzamem zdaj peč, če me pa f urneZ ^ potreba, da bi bil suh, samo da je m »io- ne. §s N »k; \ v V ni pa shrani na su hei" Na sveti večer Sf f, Seveda, zelo je pr'P y ga tiplješ, kdaj b°ta)1 samo pol piskra k°s kuha, ker se detelja v kravjem v ^ Ko boš po otipan^ kuhan, skoči, ali da prinese od kake ter zelo dobrega vi'13 stavi na mizo, ti se 1 ^ ^ ven. ženo pa pošlJ1 S i( v J< "h0 ali te A» V. ž je. španskega mornarja pa je vihar vrgel na golo peščino, ni' hvališ za recept. ci! Rečem ti sam« jj/ kega še nisi jedel- ^ stalo čez par ur ^^ f\ vno po hiši, pa m0 ^ „ bo že prevedrilo- j | rihta dopadla, se & S JV K ^xxxxx: IITIIIIIIIITimmHTtTTTtHIHHIIIIIin SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku BL Maya ^**XXXXXTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXl ikor ; Eledai ;ni bivol ga je v zadregi \ A i razumem pogla v a r j a 'M • Ser v rdeČi brat ^ iskal grm' l bl Se dalo prisluškovati, kaj J1'1 °ld Shatterhand z Veli-P®11 usti — " Vsa i „ " »uje je bil v zadregi. f —! Winnetou me je vi- ^ sem, da je Močni bi-u s°dsel iz tabora, zlezel za grm Prilezel iz njega. )l,j Je> kaj sta se pogovarjala Shatterhand in Vete ja —. dal napasti, izropati in požga-ti." "'čemu?" "Da jo je ceneje dobil. Tako je pravil stari Weller." "Ali je izseljence tudi kupil?" "Mislim da. Videl sem pogodbo, ki jo je sklenil hacienderov zastopnik z izseljenci, in našel v njej stavek, da dobijo delavci prosto vožnjo iz domovine, dobro prehrano in preskrbo, zavežejo se pa, da bodo na posestvu Timotea Pruchillo, ozjro-ma njegovega morebitnega pravnega naslednika, delali dnevno osem ur. ___________In tisti dostavek o haciendero- ileci"0ld Shatterhand ni izda- j pravnih naslednikih mi da misliti —. Pravni naslednik haci- Morska jegulja bistva je, da je po krivici dol- mojega belega bra- j mjj Poudarkom je prid j al: 1(r r "vidi, da je komu sto-i (]„,1VlC0> Pa tega ne prizna, tt0Jer človek!" iftiel8U mokaši Je migljaj ra- časa je molčal in gle-a' Ponos in poštenje sta M#PaU V n->egovi duši> nazad" i Ww® zmagal° Poštenje in ha"'1 je- 1'ihudo sem razžalil svo-i 8a brata Old Shatter-i? 'val *zdajalca sem ga ime-I e za nžavadnega bo- žal 3e taka beseda najhuj- ,fftian() V' kaj šele 01d Shat" Nikdar mi ne bo °priUxtim ti!" sem mu de" "Vročo kri imaš, srce! Pl-iznal si krivi- bi naj bil še jezen —." 7/ kije de,'al °la-išan- "Pri~ 18 te^.Sem te po krivem dol-11 In vsem bom ta-vsem, ki so čuli ža- Han /^dar več ne bom dvo- jf|'8Va . me bo! In ne samo, S t Prijatelja, ampak po- ifts t 1 ladi tebe samega-h\ T naj ) zadeva poko- sSSS^0 tistih žalost i?auega zgodilo! govorimo več o tem i" Sli I kuhi^biVei'jamem, da nisi! Ra-" i}( \ Ja bil le tisti, ki bi bil Va0Je misli" iVhk, .3(2 pravil o nekem po-!.v J« lad— • ■ - J i"3 )peC :ept '■V F >"ze ..hpfin ilri® * i je*1 mei aj K'i Nikdar več se ne enderov je Melton, ker je kupil haciendo. In če je gospodar izseljencev tisti hudobni človek, se jim bo slabo godilo —." Zamišljen je pravil Winnetou: "Ene stvari ne razumem —. Melton je dal haciendo napasti, izropati, razdjati in požgati, da bi jo ceneje dobil —. In potem jo je kupil —. Čemu jo je kupil?" "Ne vem. Morebiti ima tudi razdjana hacienda za njega vrednost •—. Prisluškoval sem pogovoru med Weller j etna in zvedel, da se nameravajo mor-moni naseliti tod —. Ampak čemu bodo rabili razdjano haciendo — ? Leta bodo minila, da bc ziemljišče porabno za poljedelstvo in živinorejo —." "Tudi razdjana hacienda ima še vrednost za Maltofna in za mormone, o tem ni dvoma —. Za Meltona in za mormone, pravim, ne pa za haciendera. Sicer bi ne bil prodal." "Ampak kako vrednost —? In za izkoriščanje tiste vrednosti potrebuje izseljence —." "Meniš —?" "Gotovo! Izseljence je sicer naročil haciendero, ampak šele na prigovarjanje Meltonovo. In po tem, kar sem čul iz razgovora obeh Wellerjev ob potoku Arroyo, sklepam, da so mormo-ni haciendo natančno pregleda Po dolgem je merila osem čevljev, v sredi naokrog pa dva. Neznano urno je smukala in se previjala po morskem dnu, da ji je čudno črno telo plesalo in se svetlikalo ko drobno slamnato povreslo v penečem se slapu. Z majhnimi očmi, zelo vsaksebi v ploščati široki glavi, je iskala po morju hrane. Milje daleč je lakotno drevila ob vznožju kle-čevja. Razgledovala se je malone zastonj. Uplenila je samo tri nedorasle treske, ki jih je pogoltnila v enem z|alogaju in ne da bi pogon upočasila. Ob ostrem predgorju je obrnila in se speljala v zaveten kot med klečmi, kjer je bilo morje mrpčino im tiho, lobsenjčeno od vdrtih pečin. Srdito je gfedala predse v temne vode. Gredoč je trepnila z repom, se zvijugala, da je bila ko vibasto vreteno in zala med vretenicami, so te plavale tik pod morsko gladino. Kakor hitro pa je jegulja plani la kvišku med nje, so se gibčno pognale iz vode. Slišati je bilo, ko da bi v orjaškem rešetu ve-jali neštevilna peščena zrna. Tri trenutke se je tisoč modrih in belih rib blesketalo in svetilo na soncu. Potem so izginile in pustile za seboj širok pas razburkano plivkajoče, črne vode. Zakaj, deset tisoč majhnih plavuti je vrezalo v gladino morja, ko so na naglem zbežale. Ribjih belih trebuhov ni bilo več videti. Vretenice so se potopile v brez na morja. Tam spodaj jih je skrivala pred sovražnikom barva njihovih hrbtov in strani, ki je bila modročrna ko morje. Jegulja, ki je v velikanskih kolobarjih vinkala za njimi, jih je zgrešila. Na pol lačna na pol nasičena je obnorela morska velikanka kakšne pol ure neprenehoma sti- zvihrala naprej. Dolgi in tanki edini brk, ki ji je visel s spod- kala naokrog. Neznano hitro je nje čeljusti liki vrvica, na kate-, švigala ^ sem pa tja. Končno je ri je obešen listek z napisom, ji je odletel navzad pod trebuh. Steklaste oči je imela srepo uprte v neznatne bele pičice, ki so ?e daleč spredaj nagloma. izgubljale. Morska jegulja je ugledala plen. Miljo daleč je bil vlak vretenic. Neutegoma se je jadrno spravila nad nje. Pod njihovimi belimi trebuhi se je dvignila iz morja in ugrabila vretenico v široko razprte Čeljusti, prej ko je aila z gobcem na površju. Nato se je pošibila, kakor da bi omedlevala. Prevračala in zvijala se je ko pohojen črv. Spuščala se je globlje in globlje in naposled pogoltnila ribo. Potlej se je takoj spet zravnala in trepnila z repom, pripravljena, da pojde plenit na novo. Ko se je strašna pošast poka- ! zagledala nov plen. Bele pičice, podobne presehlim kapljam slane vode, so se vesile v morju pred njo. Zdrevila je tjakaj. Pičice so navzele obliko in jegulja je doprla čeljusti. Stvarce so ji bile-prav pred očmi. Toda ravno ko je hotela najbližjo pogoltniti, je začutila močan pritisk. Nekaj trdega in vendarle nečutnega jo je začelo gne-tati po glavi in potem še po hrbtu. Jegulja je poskočila in se prekopicnila. Trda tvar pa jo je dalje prijemala in vso obstr-la. Bila je v mreži. In povsod okrog nje so se zevajoč zvijale v zankah vretenice. Od osupnjenosti in strahu je jegulja dve sekundi mirovala. Na vseh straneh je videla pletenino iz črnih pramenov, ki je na vse kraje čudežno visela v Setri tvoj pogovor z Yu- li, preden so se je lotili, da so si ^arsi cesa nisem razu- ^ ki da je kupil be- ■5£>JZSOdbe SeVe" 'V t°rej belokožcev ni V v... De o3 ladiJskemu pogla-ie k,koraj pa bi rekel, da i^JS 2(y,rfndera- Seveda ne v 'J rC1U' kak- uši sem mu o haci- uP** i4hHVC(lel Podrobnosti o iz- i1" PC 3Že)^i>ovai >iavJ !sC"Padu Yumov in vse, nez 5 na ].,,' ko sem prislu ,jl rVu ydJ'. na potu v Lobos, n&\o- Jj^l a„.Um°v in ob Arroyu i k 1 Ser* ihe"1 k 0 skv mu tudi, kako po-<*■ V rivnostni zadevi izse- -Pi J "««vur pravimo, da Nil i'lUžnja- Ni -iih kuPi1, je> grdo prevaril." ^ii^1' tllko moj brat?" " ^ w mnetou. »" r riPV C^o . b<> a «,' in , Je Poslušal, se za-kos< A je Pra§al: „ v' :. Jelton?" ^^ jih pi' j V' ke C iij',. iC^a •le tudi haciendero siji ^ neK0" Je pošten človek?" sem. Vsaj z P°šteno mislil. Pa ft: fpi| . te Prevaril.' • haciendo?" Vote ja. In ifl1 po to uvedel, sodim, da j0 je kupil, jo je sestavili točen načrt izkoriščanja in potem šele so se približali hacienderu in ga pregovorili, da je naročil izseljence. Izseljenci spadajo torej v že naprej določeni načrt mormonov. "In čemu jih bo rabil Melton?" "Vsekakor za delo, ki ni pošteno. Za delo, ki ga ne more zagovarjati pred oblastjo. Opazoval sem ga na potu iz Lobosa na haciendo in videl, da se je Uresu in vobče javnosti skrbno izogibal. Nepoštenost, lopovstvo namerava z izseljenci, z mojimi rojaki. In zato jim moram pomagati, rešiti jih moram iz rok hudobnega Meltona. Najti moram izseljence." Mirno, pa odločno je povedal Winnetou: "Old Shatterhand je moj brat in njegovi rojaki so tudi moji bratje. Winnetou mu bo pomagal, nudi mu v pomoč glavo in roke!" Iskreno sem mu stisnil roko. "Hvala ti! Tvoja pomoč zaleže več ko celo krdelo bojevnikov! Ampak hiteti morava! Niti dneva ne smeva zamuditi! Izseljenci so v neposredni nevarnosti. čul sem od ujetih Yumov, da jih mislijo spraviti v gore. Kam, tega nisem mogel zvedeti. Lahko, da nama izginSjo kje v divjini, zaman bi jih iskala ali pa bi prišla prepozno —. Ne smeva potovati s čredami. Mudila bi se, štiri dni bi rabila do haciende. In na haciendo morava najprvo, da zveza za položaj." "Sama bova potovala." Obrnil se je k Močnemu bivo lu: (Dalje prihodnjič.) V Sun Franciscu je nastal požar v dekliškem klubu, kjer so se zadušile štiri osebe. Slika nam kaže gasilce, ko nesejo eno izmed) žrtev iz pogorišču, 35 deklet se je rešilo. vodf. Vretenice z utripajočimi škrgami so bile v pletenini. Nekatere so se ujele za glavo in repj in imele telo zapognjeno v lok. Druge so se kar večkrat zamotale v grčave gube in nekaj jih je ena sama črna vrvica trdo opasala pod škrgami. Cela truma otrplih rib se je dušila v mo rju. Jegulja se je začela vihravo premetavati, da bi ušla. Z dol gim spolzkim telesom se je poganjala navzad in navzpred in s zaletavala zdaj sem zdaj tja. Vedno znova je razkrečala čeljusti, se na mah z največjo naglico zapodila naprej in zvrvrala vodo. Razdrla in raztrgala je mrežo. Rezala je v njo velike dolge irazpoke. Toda čim bolj jo je razporjala in pokončavala, tem bolj se je zapletala v njo. Rešila je nekaj vretenic, sebe pa ne. Okorele in ohromljene vretenice so padale z raztrganih zank vniz in se ugrezale ko mrtve stvari. Potem se je iznena-da zazdelo, ko da so se druga za drugo prebudile iz spanja. Po-tresle so rep in se pognale proč. Jegulja velikanka pa si je v mreži navijala na opolzlo telo vez za vezjo. Naposled je obnemogla in na pol zadavljena obležala na miru. Čez nekaj časa je začutila, da jo v mreži vleče kvišku. Mreža se je še bolj stisnila okoli nje, da so se bleščeče, z njo vred ujete male vretenice drgnile ob njo in se narahlo in mlahavo naslanjale nanjo, ko so se skupaj vzdi-govale v mreži. Jegulja je bila pri miru. Ko je prišla na površje, je zazijala, zganila se pa ni. Potlej jo je z močjo potegnilo v čoln in telebila je na dno. Ribiča v čolnu sta začela togo-tno kleti, ko sta zagledala neznansko jeguljo, ki jima je raztrgala mrežo in spravila v nič lov vretenic. Starec pri veslih na sprednjem koncu je zavpil: "Razmotaj in ubij jo, mrho!" Fant, ki je vlekel mrežo v čoln, je prestrašen strmel v sklizko pošast. Jegulja je ležala zdaj med njegovima nogama in ga gledala tako zvito, kakor da bi imela človeške oči. Fant se je skoraj tresel, ko je predeval mrežo in začel odvijati vezi. "Z nožem jo usekaj, da ne bo več delala škode!" se je zadri starec. Fant je izdrl v okraj čolna zasajeni nož, prerezal mrežo in osvobodil jeguljo. Jegulja se je mahoma nezaslišano stresla in spolzela po dnu čolna. Naravnala se je, kakor je bila dolga. Nato se je po istem potu obrnila nazaj. S trepajočim repom je udarjala ob stranice in s trebuhom pljuskala po vodi na dnu. čoln se je majal. Moža sta kričala. Vpila sta: "Ubij jo! Drugače naju bo še potopila." "Uda ri jo po trebuhu!" Oba sta segla po kratki debeli palici na drogu sredi čolna. Fant jo je zagrabil. Sklonil se je in, udri-hnil po jegulji "Mahni jo po tre buhu!" je vreščal starec. "Primi jo, primi in zasuči!" Oba sta se pripognila. Nerodno sta poprijemala jeguljo, klela in težko sopla. čoln se je nevarno zibal. Velikanska jegulja je čudno hitro polzela krog in krog. Ribiča sta jo grabila po straneh, toda roke so jima drsele po njej ko drsalke po ledu. Dobila sta jo med kolena, stala na njej in poskušala uleči se nanjo. Bila pa sta preveč zmedena, da bi jo mogla prestreči. Fant jo je končno le obsegel z rokami in dvignil. Držal jo je čez sredo in stiskal, ko da bi jo hotel zmeti na smrt. Opotekel se je pokonci. "Zdaj jo usekaj po trebuhu!" je zavpil starcu. Toda hipoma je omahnil nazaj, čoln se je zamajal. Fant je spustil jeguljo in zaklel. Stegnil je roke, da bi se ujel in uprl na noge. Jegulja je priletela z glavo na poševni rob čolna. Gobec se ji je povesil v morje. Silovito je strepetala in zdrknila stran, naravnost vniz, dol v globočine. Ko puščica jei šinila med črine, [z rastlinjem porasle skale doli na dnu. Tam se je zleknila in v veli-?em loku splavala k svoji zakotji daleč v tihi globini. (Liam O'Flaherty) dOSEPHlNB TUMINIQ UL1 PONS B/W SfiVftO Posebne lepotice bodo nastopile v devetih opernih predstavah, katere bo priredila Metropolitan operna družba iz New YOrka v Clevelandu od 14. do 19. aprila. Braziljska lepotica in sopranistinja Bidu Sayao bo nastopila v pondeljek 14. aprila v operi "The Marriage of Figaro." Lily Pons pa bo nastopila v sredo 16. aprila v operi "The Daughter of the Regiment" in n'.va zvezda pri tej operni družbi pa je Josephine Tuminia, ki bo nastopila v zaključni operi 19. aprila v operi "Rigoletto." Vstopnice lahko dobite po pošti, če pišete na Northern Ohio Opera Assoc., Union Bank of Commerce, Cleveland. Pri naročilu priložite ček in pa kuverto z vašim naslovom in znamko. Vstopnice so po $1, $2, $3, $4, S5 in §6 živali zanjo tudi jokati Nekateri naravoslovci trdijo, da preživljajo živali strah, ža-ost in bolečino kakor človek in a znajo celo jokati. Nekateri prežvekovalci imajo solzne žleze kakor človek. Lovci pravijo, da jelen v zadnjih trenutkih tiho joče. Pesnik Lamartine je pisal v pismu o srni, ki jo je bil obstrelil na lovu, da ga je z nepopisno žalostnim pogledom in s solznimi očmi prosila, naj se je usmili in pusti živeti. Severni ovci dokazujejo, da znajo tudi medvedi in severni jeleni pretakati solze. Neki lovec piše: "Bili smo na Aljaski. Obstrelil sem severnega jelena. Po večurnem iskanju smo naposled našli ranjeno žival, skrito v globokem gozdu, kjer je čakala smrti. V gobcu je imela pene in iz umirajočih oči so ji tekle solze. To je ail pogled, ki me je presunil v dno srca." Neki afriški raziskovalec je baje videl jokajoče ži-rafe. To so zelo občutljive živa-i, pri katerih zadostuje le neznatna rana, da začno milo jokati. Njihovo stokanje je podobno joku. Holandski guverner na Sumatri je opazoval vrsto opic, ri je vesela in poskočna, če se pa česa ustraši ali se rani, vzdihuje tako, kakor bi jokala. S sprednjimi tačicami si briše solze. S solzami v očeh kažeta svojo žalost tjulenj in pes. fašist Di Paolo Mihael, v Mir-nu pri Gorici pa fašist Scalet-tari Rafael, ki je dozdaj kot. komisar vodil mirenski fašijo. — Šentviškogorska planota. Letošnje leto nam ni prineslo posebno dobre letine: imeli smo preveč moče. Zaradi premrzle pomladi in poznejšega deževja smo imeli slabo košnjo. Otava in detelja sta potem zamašili pomanjkanje, ki nam se je obetalo. Za živino je sedaj zadosti krme. Pšenica je bila dobra, popolnoma pa je odpovedala ajda. Drugi pridelki: krompir, koiruza, fižol se niso povsod na planoti enako obnesli. Krompirja je bilo še dosti, pa mnogokje gnije; ravno tako tudi koruza marsikje ni dobro dozorela; fižola pa imajo večinoma povsod obilo. Skoraj nič pa letos ni obrodilo sadje. V celoti tedaj srednja letina. Na šebreljski strani, kjer imajo bolj močno zemljo, je deževje rodilo še hujše posledice. Glasovi, ki prihajajo od tam, pravijo, da Šebreljci že dolgo ne pomnijo tako slabe letine, kakor je bila letošnja. -o- Turčija bo segla po orožju samo v slučaju, če bo napadena Ankara, Turčija. — Tukaj prevladuje mnenje, da bo Nemčija napadla Turčijo in da bo ta v ugodnem trenutku zgrabila za orožje, pri čemer jo bo podprla Anglija. Ni pa še gotovo, da bo šla turška armada na pomoč Grčiji, ker njena glavna skrb zdaj je, da brani svoje meje in svojo svobodo. (Turčija je bila ogrožana s trenutkom, ko je zasedla nemška armada Romunijo. Ta nevarnost se je povečala, ko se je pomaknila nemška armada v Bolgarijo in nevarnost bo postala resna, kadar napade nemška armada Grčijo, ker bo morda nemška armada istočasno napadla tudi Turčijo. Turška armada je, glasom vladne izjave, v stanu braniti svojo mejo, ni pa dovolj močna, da bi šla izven svojih mej na pomoč kaki drugi državi, V tem slučaju Grčiji. Kar se tiče pomoči iz Rusije, je Turčija ne pričakuje. Drugega se ne pričakuje iz Moskve, kot kake proteste, ki nimajo pomena. Rusija bi sicer rada videla, da bi se Turčija postavila po robu Nemčiji, toda pomagala ji ne bo, razen, če ji bo pošiljala pomoč v vojnem materialu. IZ PRIMORJA — Zaščitnica letalcev. Za-ščitnica letalcev v Italiji je Mati božja iz Loreta. Na njen praznik 10. dec. so imeli po vseh letališčih v državi in v kolonijah svečane službe božje. Tudi na velikem letališču v Gorici, ki teži ob Tržaški cesti, so letalci ta dan obhajali lepo svečanost v počastitev svoje nebeške varuhinje. —Idrija*. Kakor vsako leto, smo tudi letos slovesno obhajali praznik rudarske zaščitnice sv. Barbare. Ob desetih je bila slovesna sv. maša, katere so se udeležili tudi zastopniki obla-stev in rudnika. Ta dan smo imeli tudi običajni kramarski sejem. — Za revne šolarje. Dne 8. dec. so bile v Gorici slovesno otvorjene šolske kuhinje za revne učence, ki dobe v njih v zimskih mesecih gorko kosilo. Prvi dan je bilo pogoščenih skoraj 400 otrok. Dobrodelna ustanova deluje pod okriljem mladinske fašistovske organizacije (Gil). —Novi fašistovski tajniki. V Štandrežu pri Gorici je imenovan za fašistovskega tajnika V Španiji so lansko leto pridelali do 40 milijonov meterskih stotov krompirja, kar bo zadostovalo za lastno uporabo, a ne za izvoz. MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje treh sob in kopališče. Vprašajte na 6011 St. Clair Ave. (60) Gostilna naprodaj Naprodaj je gostilna na dobrem prostoru. Proda se radi bolezni. Hiter kupec jo dobi poceni. Ima D-l in D-2 licence. Poizve se na 6801 Glass Ave. (Mar.' 11, 13, 15) Soba se odda Lepo opremljena soba se odda fantu; gorkota; blizu Rich-man tovarne. Vprašajte na 5801 Dibble Ave. (60) Stanovanje v najem V najem se oddajo štiri lepe sobe na 15625 School Ave. (59) Delo dobi Sprejme se fanta, ki bi delal v trgovini z avtomobilskimi potrebščinami. Zglasi naj se na 15300 Waterloo Rd. (59) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 3 male sobe s kopalnico; je pripravno za dve osebi. Vpraša se na 15919 Whitcomb Rd., zgorej. | Sigrid Undset: I KRISTINA - LAVRANSOVA HČI 1 E S III—KRIŽ H ~ H 5 !iriM[iii)ir3Hi:ii{Hitic3i[iiiiiiiiti£3uiiH!uuir3iM!iiiHiMc jiiiittiitinuiiuiJiiimcsiiwiiiuiicsiiiiiiiiiiitcsiiuuKiLiicsinifniuur^^ nil je proti Ilolmgeiru — tako da se je fantu život kar nazaj upognil, nekaj col globoko se mu je jeklo zadrlo v prsi; takoj nato je Holmgeirovo telo zdrknilo z mečeve osti, se težko zgrudilo in padlo napol v ogenj. Simon je vrgel meč od sebe in hotel dvigniti Holmgeira iz plamenov — kar je tik nad svojo glavo zagledal Vidarjevo sekiro, dvignjeno za udarec. Počepnil je in se umaknil, spet po meču in ravno še utegnil Alfu Einarsso-nu, fevdniku, izbiti klino iz rok — ves divji se je zasukal in se moral spet zavarovati pred Vidarjevo sekiro — pri tem je opazil od strani za seboj, kako so Bjorn in Bjornova sinova iz Lun-da poskušali s kopji navaliti nanj od one strani ognjišča. Tedaj je porinil Alfa naprej k nasprotni steni, je pa opazil, da se mu zdaj Vidar bliža od zadaj — Vidar je bil mečitem potegnil Holmgeira od ognja, bila sta bratranca — brata z Lunda pa sta se mu bližala okoli ognja. Stal je na vse strani nezavarovan tamkaj — in v tem vrtincu, v katerem je imel polne r;oke dela, da reši svoje življenje, je začutil nedoločno, bolestno osuplost, da hočejo vsi planiti po njem —. — Naslednji trenotek se je za-bliskal Erlendov meč med možmi z Lunda in njim. Toralde se je opotekel v stran in se naslonil na steno. Bliskovito hitro je predejal Erlend meč v levo roko in izbil Alfu orožje iz rok, da je žvenketaje zropotalo po tleh, istočasno pa je z desnico zgrabil Bjornbvo kopje in obrnil ost v tla. — — "Glej, da se spraviš ven," je sopihajoč rekel Simonu in zaščitil svaka pred Vidarjem. Simon je zaškripal z zobmi in stekel nazaj v izbo, da bi Bjornu in Ingemundu zagradil pot. Erlend je stal poleg njega in kričal skozi trušč in žvenket orožja: "Ven, Kljub temu pa je znal Lavrans z Jorundgaarda zelo dobro gledati na svoj dobiček, so ugovarjali nekateri. "Seveda, bržkone je mislil, da to tudi dela, ako posluša duhovniške nasvete," je smeje se rekel Holmgeir, "to je morda čisto pametno, tudi v posvetnih stvareh — dokler človek ne škili za istim grižljajem, na kateregar je cerkev vrgla oko. —" Lavrans je bil res nenavadno pobožen, je omenil Vidar — nikdar ni varčeval ne z blagom ne z živino, kadar je šlo za cerkev ali za siromake. "Da," je zamišljeno pritrdil Holmgeir. "No, če bi bil jaz tako bogat človek, bi me gotovo tudi zamikalo, da bi dobršen del imetja dal za mir svoje duše. Ampak takšnih stvari bi jaz ne uganjal kot on, ne razmetaval bi z obema rokama svojega premoženja in potem še vedno z rdečimi očmi in bledimi lici hodil k župniku in se mu izpovedal svojih grehov — in Lavrans se je spovedoval vsak mesec —." "Solze kesanja so milostni dar svetega Duha, Holmgeir," je rekel stari Ingemund Bjornsson, "blagor tistemu, ki more še na tem svetu jokati nad svojimi grehi, veliko laže prispe na onega —" "No, potem mora biti Lavrans že davno v nebeškem kraljestvu," je pripomnil Holmgeir. "Kakor se je on postil in krotil svoje meso — na veliki petek se je zapiral v podstrešno izbo in se bičal, sem slišal —." "Drži jezik za zobmi," je rekel Simon Andresson, trepejtaje od ogorčenja; bil je krvavo rdeč v obraz. Ali je bilo res, kar je pravil Holmgeir, ni vedel. Ko pa je pospravljal skrivne predale svojega tasta, je našel na dnu skrinje z listinami podolgovat zabojček. In v njem je ležal bič, kakršne so v samostanih imeno- kaj časa je prišel Erlend spet iz bi videti Ulfa, Simon, kako se vali "disciplina." Spleteni jer- ali slišiš — govedo! Glej, da pri- menčki so imeli temne maroge, prav lahko je bila to kri. Si mon je ta bič sežgal — z neka kim žalostnim spoštovanjem: zavedal se je, da je v življenju tega moža odkril nekaj takega, za kar Lavrans ni maral, da bi izvedeli drugi ljudje. "— Ne verjamem, da bi bil o tem govoril s svojimi hlapci • pa naj bo res ali ne," je rekel Simon, ko se je toliko pomiril, da je mogel govoriti. "No, najbrž so si vse to ljudje samo izmislili," je popustljivo odgovoril Holmgeir. "Njegovi grehi pač niso bili takšni, da bi bil moral tako pokoro delati zanje—," možakar se'je nekoliko zarežal: — "ako bi bil jaz živel tako čednostno in krščansko kot Lavrans Bjorgulfsson — in ako bi bil jaz poročen s tisto pusto žensko Ragnfrido Ivarjevo — bi bil pač rajši objokoval grehe, ki jih nisem bil storil —." Simon je skočil na noge in udaril Holmgeira po ustih, tako se je fant ritenski opotekel proti ognju. Pri tem mu je padlo bodalo na tla — v naslednjem tre-notku ga je pobral in se zakadil z njim v onega. Simon se je branil z roko, čez katero mu je visel plašč, zgrabil je Holmgeira za zapestje, hoteč mu izviti bodalo — pri tem se je župnikove-mu sinu posrečilo, da ga je nekajkrat sunil s pestjo v obraz. Tedaj ga je Simon zgrabil za lakti, fant pa mu je zasadil zobe v roko. "Grizeš, pes —!" Simon ga je izpustil, skočil nekaj korakov nazaj, potegnil meč iz nožnice. Su- deš k vratom — ven morava!" Ko je Simon razumel, da morata po Erlendovem mnenju obadva ven, se je boreč ritenski umaknil proti vratom. Stekla sta skozi vežo in obstala na dvorišču. — Simon nekaj korakov od hiše, Erlend tik pred vrati, meč jfe imel napol dvignjen, z obrazom pa je bil obrnjen proti tistim, ki so pridrveli za njim. Za trenotek je bil Simon kot oslepljen — zimski dan tu zunaj je bil tako blesteče svetal in čist — pod sinjim nebom je valovilo pogorje belo pozlačeno v zadnjih sončnih žarkih, gozd je bil ves zavit v sneg in ivje. Po njivah se je iskrilo in lesketalo kakor drago kamenje. Slišal je, kako je Erlend rekel: "S tem nesreča tudi ne bo popravljena, če jih bo še več pobitih. Zdaj bi bilo pač treba vzeti pamet v roke, ljudje božji, da se ne bo prelilo še več krvi. že to je dovolj hudo, da je moj svak ubil človeka —." Simon je stopil k Erlendu. "Brez vzroka si mi ubil bratranca, Simon Andresson," je rekel Vyjar s Klaufastada; stal je prvi med vrati. "Tako čisto brez vzroka pa vendar ni padel. Sicer pa veš, Vidar, ne bom jo popihal — marveč se bom za nesrečo, ki sem vam jo prizadel, pokolril. Vsi veste, kje me lahko najdete —." Erlend je še nekaj časa govoril s kmeti: "Alf — kako je z njim —?" Stopil je z možmi v izbo. Simon je ostal sam, čudno tesno mu je bilo pri srcu. čez ne- hiše. "Zdaj pa odriniva," je rekel in stopil čez dvorišče v hlev. "Ali je mrtev?" je vprašal Simon. "Da, Alf, Toralde in Vidah pa so ranjeni — a nemara ne težko. Ilolmgeiru so zgoreli lasje zadaj na glavi." Erlend je doslej govoril zelo resno — zdaj pa je na vsem lepem bruhnil v smeh: "Zdaj šele diši v skednju po prismojeni drozgovi slanini, mi lahko verjameš! Hudiča vendar — le kako j d bilo mogoče, da ste si v tem kratkem času ta ko hudo skočili v lase?" je vprašal ves začuden. Napol dorasel fante jima je držal konje — ne eden ne drugi ni bil vzel na to pot hlapca s seboj. še vedno sta obadva držala meče v rokah. Erlend je vzel šop trave in obrisal kri s svojega orožja. Simon je storil takisto — ko je odstranil najhujše sledove, je sunil meč v nožnico. Erlend je očistil svojega zelo temeljito, nazadnje ga je še pogladil s koncem svojega plašča. Nato je nekajkrat igraje se zamahnil po zraku — se zraven mimogrede nasmehnil, kot da se je na nekaj spomnil —, vrgel meč vi soko v zrak, ga spet ujel za ro. čaj in porinil v nožnico. "Ampak tvoje rane — v izbo morava, da ti jih obvežem —." Simon je rekel, da je škoda besedi. "Sicer si pa tudi ti krvav, Erlend!" "Pri meni ni nevarno! Se mi vse tako hitro zaceli. Pri debelih ljudeh traja to mnogo dlje, kot sem opazil. In zdaj v tem mrazu — saj imava še dolgo pot pred seboj —." Erlend je dobil pri kmetu na dvoru mazila in platna ter je Simonu skrbno obvezal rane — bila sta dva uboda eden tik drugega na levi strani prsi; izpočetka sta hudo krvavela, nevarna pa nista bila. Erlenda je bila ost Bjornovega kopja odrla po stegnu — gotovo mora boleti, ako človek s tem jaha, je pripomnil Simon, svak pa se je zasmejal: saj je šlo samo skozi irhaste hlače. Del je na rano nekoliko mazila in jo dobro obvezal zoper mraz. Mraz je bil tak, da je kar peklo. še preden sta prijahala do vznožja bitega, tna katerem je stal dvor, je konja pokrilo ivje in krzneni robovi na plaščih Obeh mož so se pobelili. "Brr!" Erlend se je stresel. "Da bi bila že doma! Zaviti bova morala na dvor tam doli in sporočiti, da si ubil človeka." "Ali je to potrebno?" je vprašal Simon. "Saj sem govoril z Vidarjem in —" "Bolje, bo, če tako storiš," je rekel Erlend. "Naznaniš sam to stvar. Ne daj jyn prilike, da bi ti kaj očitali —." Sonce je bilo zdaj za hribom, večer se je lesketal v sivi modrini, toda bilo je še svetlo. Jezdila sta ob potoku pod brezami, ki so bile od ivja še bolj kosmate kot gozd; tu doli je ležala v zraku cela odeja srhke ledene megle, da je človeku skoraj sapa zastajala v grlu. Erlend je nepo-trpežljivo godrnjal zoper dolgotrajni mraz, ki so ga doslej imeli, in zoper mrzlo pot, ki sta jo še imela pred sabo. "Pa menda vendar nisi oze-bel v lica, svak —" ves zaskrbljen je pogledal Simonu pod oglavnico. Simon se je podrg-nil po licih — ozebla mu niso, pač pa je med ježo malce poble-del. To se mu je slabo podalo, kajti njegov široki gobasti obraz je bil zelo hrapav, poln rdečih lis in bledica se mu je zato širila v sivih otokih, tako da je bila koža videti kakor nečista. "Ali si že kdaj videl človeka, ki bi bil z mečem trosil gnoj?" je vprašal Erlend — pri tem spominu se je zakrohotal, se sklonil v sedlu naprej in začel oponašati kretnje, "— kot ta Alf — no, to ti je fevdnik. Moral zna ta igrati z mečem — Jezus Marija!" Igrati — no, zdaj je le videl Erlenda Nikulaussona pri tej igri. Venomer je videl samega sebe in može tam pri ognjišču, kako so klatili okrog sebe — kot kmetje, ki cepijo drva ali obračajo seno — in med njimi Erlen-dova gibka, bliskovito hitra postava, njegov urni pogled, zanesljiva roka, ko se je vrtel med njimi, priseben, izurjen v orožju —. Več kot dvajset let je že bilo tega, odkar je on sam med mladeniči na kraljevem dvoru slovel kot eden najboljših borcev — kadar so se vežbali na igrišču. Odtlej pa ni imel več mnogo priložnosti, da preizkusi svoje viteške vrline. In zdaj jezdi tu in do dna duše ga boli, ker je imel nesrečo, da je ubil človeka — še vedno vidi, kako je Holmgeirovo telo zdrknilo z njegovega meča v ogenj, še vedno mu zvenijo v ušesih njegovi sunkoviti grgr a j o č i smrtni zdihljaji, in vedno znova se mu prikazujejo podobe tistega kratkega, divjega boja, ki je zatem sledil. Bil je potrt in zmeden — kakor bi trenil, so vsi planili nadenj, vsi tisti možje, s katerimi je še pravkar sedel skupaj in se čutil z njimi eno — potem pa ga je Erlend vzel v svoje varstvo — Za bojazljivca se ni nikdar imel. šest medvedov je že ubil v teh letih, odkar živi na Forrnu — in dvakrat je tako brezbrižno tvegal življenje kot le kaj. Le tenko smrekovo deblo je bilo med njim in pobesnelo ranjeno medvedko, ni imel drugega orožja kakor ost kopja in komaj pedenj ročaja na njem — napetost te igre ni prav nič škodovala zanesljivosti njegovih misli, gibov in čutov. Zdaj pa, tam v skednju — sam ne ve, ali je občutil strah — vsekakor je bil zmeden, ni imel jasnega preudarka —. In takrat, ko je po tistem lovu na medveda sedel doma, le za silo oblečen, z roko v prevezi, ves vroč od mrzlice, z raztrgano in bolečo ramo, takrat je čutil le prešerno radost — še kaj hujšega bi se bilo lahko zgodilo — kaj, o tem si ni belil glave. Zdaj pa mora venomer misliti na to, kako bi se bila stvar končala, ako ne bi bil Erlend ravno o pravem času priskočil na pomoč. Bilo mu je — gotovo ne tesno, pač pa čudno pri srcu. Tega je bil kriv izraz v obrazih drugih mož — in Holmgeirovo umirajoče telo —. Doslej ni bil še nikdar ubijalec —. — Tisti švedski vitez, ki ga je potolkel —. Bilo je tistega leta, ko je kralj Haakon s svojo vojsko vdrl na švedsko, da bi maščeval umor vojvod. Takrat so Simona poslali na poizvedovanje — s tremi možmi, katerih poveljnik naj bi bil — bil je zelo ponosen in objesten. Simon se je spominjal, kako se mu je meč zataknil v vitezovo jekleno čelado, tako da je moral tresti in vleči, da ga je potegnil ven. Ko je meč drugo jutro ogledoval, je opazil na njem škrbino. Vedno se je rad spominjal tega dogodka — Švedov je bilo osem, — vsekakor je enkrat le poskusil, kako je v vojski; to ni bilo dano vsem možem, ki so bili takrat v kraljevem spremstvu —. Ko se je zdanilo, je opazil, da je srajca, ki jo je nosil pod oklepom, oškropljena s krvjo in možgani — na vso moč si je prizadeval, da bi bil videti skromen in dobro vzgojen, ko je izpiral madeže —. f* Tf BBfcpi i ^Pwiii Slika nam predstavlja bivšega nizozemskega premier j a* 78 letnega Dirk Jan de Gir, katerega so naciji ugrabili 'in odpeljali v ne-ške ječe. Iz Londona so ga speljali z zvijačo, češ, da mu je zbolela njegova žena. Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega- oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frances Kure, Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na drutše-nih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi sloven&ki zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10 in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani ln članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do'16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julla Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er- bežnik. nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-ljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Pristov, Mary Tekavec; za klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st„ dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman. dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta. DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-še, 1082 E. 72nd St.; tajnik Leo vak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc* 1023 E. 72nd Pl„ zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pirnat; vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Zastopnika za Klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavec in Frank Petkovšek. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. url popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta. DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139, C. K. of O. Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Frances Baraga, tajnica Jennie M. Yelitz. 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louisa Pikš, blagajničarka Kattie Perme, vratarica Frances Kasunič. nadzornice: Mary Skulj, Ana ' Godlar, Mrs. J. Hrovat; duhovni vodja msgr. B. J. Ponikvar; zdravnik dr. M. J. Seliškar. Seje se vršijo v stari šoli sv. Vida vsako tretjo sredo v mesecu zvečer ob osmih. DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7703 Lock-year Ave.; podpredsednik John Kra-šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St., telefon HEnderson 9183; blagajnik John Leskovec. 13716 Darley Ave. Nadzorniki: John Mlakar, John Lokar, John Sterle. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM PBhiStvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVI. _HEnderson 2978 A nič ne pomaga, če se zdaj spominja tega ubogega viteza. Ne, tista zadeva ni bila prav nič podobna današnji. Ne more se o|tr|esti strahovitega,' keteanjfaj zbog Holmgeira Moisessona. Poleg vsega pa še to, da dolguje Erlendu svoje življenje. Ne ve sicer, kakšne posledice bo to imelo. Pač pa sluti, da se bo moralo vse spremeniti, zdaj ko sta z Erlendom bot —. —Kar se tega tiče, sta zdaj bot, da —. Svaka sta doslej jahala skoro- da molče. Ob neki pri®'' kel Erlend: "Ampak zares je bi'0 ' no, Simon, da nisi takoj \ ku pomislil na to, da bi Prl Wat—" v 1 "Kako to?" je vprašal'1 precej kratko. "Ker si b" naj — ?" "Ne —-," v Erlendovem je zazvenel smehljaj, "^f1, di — vendar na to zd^ mislil. Ampak skozi oZK8. bi od drugih vendar ^ hkrati več kot eden na Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Ja11^ Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organize v Ameriki, . . Posluje že 47. leto ci; iJa Članstvo 37,000 Premoženje $4, Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19fc alf Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najb"'^1' steni in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer sc lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacij41 u '1 bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. et'< K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate dobe od S250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA jc prava mati vdov in sirot. Če še »J.^ ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi*1"1, trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobn°s' se obrnite na uradnike in uradnice1 krajevnih dnište K. S. K. Jednote, ali pa na: .GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Jolie1' D; B« ■vi i i'a, Po 'H ■M % Ki, 8ar fetj loč Vj se n£ oc \ |Hk Sic 'f 8 N(Jj Prot K "Helj .% Se % %c Si, 'k u \ NAZNANILO IN ZAHVALA • t«'' S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, P1'1-1® g ji in znancem prebridko vest, da je nemila smrt nepričakov&n vzela življenje ljubljenega in nikdar pozabljenega očeta John Palčič Bili so žrtev nesrečne usode in so nas nanagloma za?fd) Kj zatisnili svoje trudne oči dne U. januarja, 1941, v starosti -H Doma so bili iz Vrhnike pri Ložu. K večnemu počitku položili dne 15. januarja. 1941 iz Frank Zakrajšek pogrebne ^ in po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida na Calvary P^ lišče. Jk Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Monsignor P1'" B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede. ^ ;<| Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so nam bili v pomoč na en način ali drugi ter vsem, ki so ga prišli f .vsem, ki so čuli in molili ter se udeležili svete maše in J Prisrčno se želimo zahvaliti vsem. ki so v blag sporni11 M nemu položili krasne vence ob krsti, kakor tudi vsem, ki s® j,r vali za svete maše ter vsem onim, ki so dali svoje avtomok" plačno pri pogrebu. Iskrena zahvala članom samostojnega društva Ložka jj^ t\ za krasno petje ob krsti večer pred pogrebom in za udel^ij' I pogrebu, posebno pa članom, ki so nosili krsto in ga sPr položili k večnemu počitku. j Prav lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu FraPj;/ krajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za leP° pogreb. •»eljubljeni in nikdar pozabljeni oče, božja volja .1e ste nas tako nanagloma za vedno zapustili in ljubi Bog Pj sedaj podeli večni mir v zasluženem počitku. Večna luč P9J sveti in lahka naj Vam bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: MARY, poročena KNAUS; JENNIE, poročena KOTN^V SEPHINE, poročena JEZERC, hčere; JOSEPH PALCI0, 6 ln vnuki. zapušča tukaj tudi žalujočega brata Frank Palčiča, v stari vini po brata Antana Palčiča. Cleveland, O., 11. marca, 1941. 0 i. Be ? * S > i iV s v f\ Je s Ki S •»Hi s s s, iS & % b<