Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 12. septembra 1936
Štev. 208. Leto X. fXVIM
llllllll«IMIIII i '
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA'
ff
KitMMmm oSotdSuieu
24. avgust, ko je Hitler vrgel v Evropo novo bombo s razglasom o uvedbi dveletne vojaške kadrske službe in s tem pomnožil nemške vojne in udarne sile, ie imel v svojih evropskih odmevih čisto svojevrstne posledice. Ni bilo običajnih diplomatskih protestov in demarš. Ni bilo diplomatskih povpraševanj. Reakcija na francoski in angleški strani je bila skrajno realistična. Odgovor obeh navedenih velesil, zlasti pa Francije, na ta novi Hitlerjev sunek je bil: pospešeno in kvalitativno oboroževanje.
' Francoski ministrski svet je odobril hredlog vojnega ministra Daladiera, v smislu katerega naj se francoska narodna obramba okrepi z izboljšanjem in stopnjevanjem materielne oborožitve vseh kopnih, zračnih in pomorskih vojnih sil. V posebnem zakonskem osnutku se predvideva ustanovitev posebnih tečajev in šol za vzgojo vojnotehničnih specialistov ■n strokovnjakov, nadalje zvišanje števila Poklicnih vojakov in spopolnitev vojne obrambe, predvsem proti tankom in oklepnim vozovom. Za izvedbo tega programa se je odobrila vsota 4200 milijonov frankov za leto 1937. Mornariški minister Gasnier Duparc pa je dobil dovoljenje, da sme za izredno postavko 100 milijonov frankov graditi vojne ladje, pomnožiti mornariško topništvo in spopol-. 'liti obrambna sredstva v vojnih prista
mščih.
tem se je sprejelo in odobrilo
stališče francoskega generalnega štaba, ki je forsiral tezo, da je treba kot odgo-v0r na nemško dvoletno kadrsko službo ■zvesti oborožitveni načrt v smislu vzgoje velikega kadra vojno tehničnih bojevnikov ter kvalitetnega izboljšanja vseh obrambnih in vojnih sredstev. Sličen od-Sovor pripravlja tudi Anglija, o kateri zatrjujejo dobro poučeni krogi, da bo v kratkem razpolagala z najmočnejšim in najmodernejšim letalstvom. Torej: »c šte vilo, ampak kvaliteta.
Nemčiji ni bil ta odgovor nič kaj všeč. Mesto papirnatih protestov, ki so se v Berlinu pričakovali, in morda tudi želeli, ie prišel udar z nečim, kjer se prične borba in tekmovanje v vojni tehniki in Predvsem — denarju. Če bo pa Nemčija temu, zlasti slednjemu, dorasla, ja vprašanje, ki zbuja v krogih dobrih poznavalcev finančnih ozadij precejšnje dvome. Menda n-e gledajo danes v Berlinu s tradicionalno ravnodušnostjo na te posledice, ki so si jih sami pripravili.
Pa tudi z drugim koncem palice, s katero so mahnili okoli sebe, so prišle neprijetne in nepričakovane posledice. V Bsrizu sc jc te dni obnavljalo staro fran-cosko-poljsko prijateljstvo. Rydz Sntigly Je šel na pot v Pariz mimo Nemčije in Se jc vljudno vračal preko Italije, kjer “a niso bili tega prihoda nič kaj zado-v°ljni, ker je ta smer vračanja poljskega ^dje bila v Parizu točno in sporazumno dogovorjena. Razen tega pa jc računati udi z zboljšanjem doslej ne baš prijateljskih odnošajev med Prago in Varšavo, 1 ar menda tudi ni v nemških političnih Očimih.
s urvi korajži je sledil hud maček, ebocht, ki je nedavno bil v Parizu, je skttŠal pridobiti francoske vodilne kroge, a bj se ublažile dimenzije vojnih prijav. Zdi se pa, da ni Schacht v svoji '"siji uspel, da bi Francijo pridobil za "Puščanje, ker so bile doslej v Parizu * Berlinom pretežno slabe izkušnje. V seli krogih Francije pa prevladuje da-prepričanje, da je treba še pred no-
Svtafia aee v BmUsiava m laftcBm^
BRATISLAVA, 12. septembra. Zasedanja Društva narodov v Ženevi, ki prične 18. t. m., se udeležijo vsi trije zunanji ministri Male antante dr. Krofta, Antonescu in dr. Stojadinovič. Kakor se doznava, se bo po bratislavski konferenci in pred sestankom DN podal dr. Stojadinovič v Pariz in najbrže v London. Danes ob 10.30 se prične konferenca zunanjih ministrov Male antante v Topolčianky v središču Slovaške, kjer se nahaja predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš na letovišču. Konferenci bo predsedoval dr. Beneš. Danes bodo zunanji ministri Male an tante pri obedu gostje dr. Beneša. Po današnji popoldanski konferenci se odpeljejo vsi trije ministri v Bratislavo, kjer se pričakujejo med 17. in pol 18. uro. Bratislava je vsa v čehoslovaških, jugo-slovenskih in romunskih zastavah. Včeraj se je že otvorila konferenca novinarske Male antante. Na konferenci v Topolčinky se bo predvsem obravnavala reforma Društva narodov,-vprašanje Srednje Evrope ter potovanje generala Rydz Smiglyja v Pariz. Komunike konference se bo objavil vpondeljek ob 3. popoldne.
BUKAREŠTA, 12. septembra. Ob priliki razgovorov med predsednikoma vlad Tatarescom in Stojadinovičem so se napravili nekateri važni sklepi. Med drugim se je uredilo pomembno vprašanje oskrbe Jugoslavije z bencinom. Podpisal se je dogovor glede preskrbe jugoslovenske vojske, letalstva in mornarice z romunskim bencinom. Jugoslavija pa bo dobavila Romuniji baker. Obravnavalo se je tudi vprašanje graditve mostu preko Donave.
Mdik&tifa sm&mmke ltwi$ke Itttfmme
Amsterdam, 12. septembra. Nizozemska kraljica namerava abdicirali, čim se njena hčerka princesa Julijana poroči z nemškim princem Bemadom Lippe Biesterfeldom, s katerim se je te dni zaročila. Na ta način hoče nizozemska kraljica omogočiti, da se njena hčerka in prestolonaslednica lahko takoj okrona za nizozemsko kraljico.	1
Natditud Pm&di kHMem
RIM, 12. septembra. V vatikanskih krogih se potrjuje vest, da bo vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli v najkrajšem času odpotoval v Berlin, kjer bo posetil Hitlerja in se njegovo potovanje spravlja v zvezo s protiboljše-viško akcijo.	•
Mi	MtoiB Moti Mussdmm U$ feA
iogufH
TIRANA, 12. septembra. Albanski Presbiro zanika vse vesti,"ki so krožile v zvezi z bojdašnjim atentatom na kralja Zogu. Tudi se demantirajo vesti o baješnjem uporu v Albaniji.
LONDON, 12. septembra. Havas poroča: Italijanski poslanik v Londonu Grandi demantira vest, češ da je bila v Rimu odkrita komunistična zarota proti Mussoliniju in da so v zaroto zapletene visoke fašistične osebe.
IfHUukidu m	si
MADRID, 12. septembra. Havas poroča, da se ob diplomatičnem posredo vanju vodijo pogajanja med vladama Madrida in Burgosu v cilju 10 dnevnega premirja. Predsednik madridske vlade Largo Caballero je vzel rok 48 ur, da se glede tega posvetuje z ostalimi člani vlade.
Hove pottupalske	kam
LONDON, 12. septembra. »Times« poročajo iz Gibraltarja, da so po zanesljivih informacijah nastali v Lizboni ob ustju reke Tajo novi upori. Na neki križarki so navodno mornarji pobili vse častnike in nato bombardirali Lizbono. V nekaterih portugalskih vojaških posadkah so se vojaki uprli in pobili svoje častnike ter jih deloma zarobili.
LIZBONA, 12. septembra. Z zvezi z včerajšnjo naredbo, v smislu katere se uradništvu prepoveduje članstvo in simpatiziranje s komunističnimi idejami, je portugalski predsednik vlade Salazar apeliral na zapadne sile in opozoril na komunistično nevarnost. Dopisniku Hearstovega časopisnega koncerna je izjavil Salazar: »Že samo dejstvo, da so nekateri portugalski mornarji posku-■ šali, da se polastijo vojnih ladij in se pridružijo nekemu rdečemu brodovju, dokazuje resno nevarnost formiranja rdečih mornaric iz vojnega brodovja drugih narodov. Radi te nevarnosti ni ogrožena samo Portugalska, ampak tudi Francija, Belgija, Nizozemska in Velika Britanija. Radi tega bo Portugalska na ponoven takšen poskus reagirala s tem, da bo popolnoma uničila vse takšne ladje.«
LONDON, 12. septembra. Telefonske zveze med Londonom in Lizbono so prekinjene. Semkaj so prispele preko Gibraltarja informacije o podrobnostih portugalskega upora, ki je Izbruhnil na štirih portugalskih ladjah. Uporniki so ubili več častnikov, dve vojni ladji pa ste bombardirali Lizbono. Te vesti se potrjujejo.
vini Locarnom ustvariti iz francoske vojne sile sigurnega in zanesljivega garanta v uveljavljanju mirovne ideje v Evropi. Menda bo držala tista teza, ki. pravi, da
bo Hitlerjeva Nemčija šele spričo takšnega odgovora pripravljena podpisati novi Locarno.
Včeraj v petek dnb 11. t. m. je sklicala Marib. Glasbena matica v društveni pevski dvorani v Unionu svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je vodil zaslužni predsednik inšpektor g. dr. Poljanec Leopold. Iz njegovega predsedniškega poročila je odsevala vsa ona velika skrb, ki jo je posvetil kot večletni predsednik procvitu te glasbene ustanove, ki vrši zlasti v obmejnem Mariboru že od leta 1919 dalje poleg svojega glasbenega poslanstva tudi veliko narodno obrambno delo. Orisal je velike finančne teškoče, s katerimi se jc morala boriti in se še bori Glasbena matica v Mariboru, medtem ko je na drugi strani morala držati učiteljski zbor na višini, ker je v interesu njene glasbene šole, da ima nastavljene samo dobre učiteljske moči. Gasbena matica šteje danes 336 Članov.
Tajniško poročilo je podal radi odsotnosti društvenega tajnika g. Planinška Jožeta društveni predsednik. Iz poročila se zrcali vsa borba, ki gre v tem pravcu, da se Glasbeni matici pribori tisto mesto, ki ji po njenem poslanstvu pripada. V nizu številnih lepo uspelih koncertnih prireditev je Matica v preteklem poslovnem letu priredila velik koncert Verdijevega Requiema.
Blagajniško poročilo je podal gosp. Mercu n Maks, ki je svoje poročilo razčlenil v detajlne postavke, katerih končni pregled je sledeči: Splošni obračun za šolo in društvo izkazuje 130.834.27 Din dohodkov in Din 146.078.67 izdatkov, katerega primanjkljaj Din 15.244.40 je krit z društvenim imetjem. Glasbena šola pa izkazuje Din 129.450.84 dohodkov in Din 136.096.25 izdatkov. Poročilo gospodarja je podal g. Petrič Ludvik, ki je poročal, da ima društvo naloženega do-sedfj v raznih instrumentih in drugih glasbenih potrebščinah za Din 170.000,— kapitala.’ Poročilo arhivarja (inž. Dev Šaša) je odpadlo. Za koncertno posioval-nlco je podal izčrpen, referat marljivi g. Šetinc Ivan. Podčrtal je razveseljivo dejstvo, da v zadnjih letih narašča zanimanje občinstva, za glasbeno umetnost. Poslovalnice so se posluževali vsi, tako, da izkazuje ista koncem letošnje poslovne dobe Din 2.979,— pribitka. Za založništvo pevskega glasila »Struna« je podal kratko poročilo društveni predsednik. V imenu pevskega odseka je poročal njegov predsednik g. Arnuš Janko, ki je očrtal razveseljiv dotok novih članov, katerih število je narastlo na 101. Matica je vabljena na Čehoslovaško, kamor sc že pripravlja na turnejo. Za orkestralni odsek je spregovoril dr. Kac Leo. Orkester je za samostojne nastope prešibek, vendar zaznamuje stalen napredek in ;e v preteklem letu sodeloval pri Verdijevem Re-ciuiemu. Sledilo je poročilo o delovanju glasbene šole, ki ima nastavljenih več prvovrstnih glasbenih učiteljev iti učiteljic. Glasbena šola šteje 93 učencev, med temi je novih 30. Po vseh podanih poročilih je predlagal rac. svetnik gosp. Štor Franjo društvenemu odboru razrešnico, ki jo je članstvo soglasno tudi sprejelo. Sprejeti proračun za leto 1936-37 kaže naslednjo sliko: predvideni dohodki Din 134.725.—, izdatki Din 164.028.—, primanjkljaj Din 29.303.— se krije iz podpor. Splošni proračun pa predvideva dohodkov Din 159270, izdatkov Din 189,930 ter primanjkljaj Din 30.660.50.
Pri volitvah se jc izvolil naslednji odbor: predsednik g. dr. Rudolf Ravnik, odborniki in namestniki: za pevski odsek Arnuš Janko, dr. Crnek, Rozmanova, Ber
V Maribor u, dne 12. IX. 193&
— u —g—mo* r f— ......
Jesenski nastop mariborskega Sokolstva
V	meddruštvenem odboru združene sokolske edinice Maribor matica, Maribor I, Sokol II, Pobrežje, Sokol Studenci in Tezno priredijo v nedeljo dne 20. septembra ob pol 15. uri na letnem telovadišču Sokola I. v Koseskega ulici letošnji meddruštveni telovadni nastop. Zbirališče Sokolov je v Narodnem domu, odkoder krene povorka preko državnega mostu na telovadišče. Pri nastopu sode-
luje tudi naša hrabra vojska. Ker je letošnji spomladanski telovadni nastop odpadel, se bo jesenski meddruštveni nastop vseh sokolskih telovadnih edinic vršil v -tem večjem in pestrejšem obsegu. Po nastopu bo na vsem prostoru telovadišča velika ljudska zabava. Mariborčani! Pridružite se letošnji proslavi in manifestaciji sokolskega dela! Zdravo!
Povest o grošu in knofu
Na veliki skupščini CMD v Mariboru 8. t. m. smo iz ust družbinega predsednika culi neverjetno vest, da vprašanje bivših učiteljev na nekdanjih šolah CMD v Trstu, na Muti in drugod, vprašanje priznanja in vštetja njihovih službenih let na teh šolah s strani naših državnih oblasti stoji zelo neugodno in se je bati, da bo Državni svet razsodil njim v ne-prilog. Star cirilmetodarski idealist, ki je sedel poleg mene, se je zaprepaščen nagnil k meni in dejal: ,tako je, ponemčevalci naše dece uživajo od naše države polne pokojnine, so torej nagrajeni, idealisti, ki so mnogi žrtvovali deset in več let svojega življenja, da so rešili stotine in tisoče otrok svojemu narodu, pa so od svoje narodne države kaznovani!
toncelj ter namestnik Cvetko. Za orkester: ing. Rane prof. Strniša, Gračner in namestnik dr. Kac Leo. Za stariše: Mer-čun, prof. Šilih,in namestnik žužek. Za kuratorij starišev g. nadsvetnik Škofič. Preglednika računov Novak in Sever. Naj starejši odbornik Glasbene mtaice gosp. Arnuš Janko se je nato s prav posebno toplim povdarkom zahvalil v imenu društva g. inšpektorju dr. L. Poljancu za njegovo nesebično, res požrtvovalno delo. S ponovno zahvalo temu neumornemu delavcu je bil zaključen letošnji občni zbor ene najvažnejših ustanov našega obmejnega Maribora, ki stopa s tem v dobo novih uspehov.
Človek bi skoro ne mogel verjeti, da je sploh mogoče, da to v svojem bistvu tako enostavno vprašanje danes, ko poteka že osemnajsto leto Jugoslavije, še
vedno Visi v zraku. Saj bi bil potreben samo nedolžen odstavek v finančnem zakonu, ki bi našim idealnim narodnim vzgojiteljem' (kateri so se kljub vsemu pritisku v bivši Avstriji žrtvovali in šli za učitelje na šole CMD, mnogokrat v kraje, kjer je bil teror nemške ali pa italijanske ulice tako razdivjan, da si niso bili niti življenja varni!) dal malo zadoščenje za vse njihovo trpljenje in za vse njihove idealne napore s priznanjem službenih let na šolah CMD. Koliko težkih stotisočakov izmetavamo leto za letom za razne stvari. Ljudem pa, ki so po deset in več let vztrajali kot vzgojitelji otrok, kot buditelji in čuvarji narodne zavesti v mladini in v odraslih na najbolj vročih tleh, sredi bobnajočega ognja narodnih nasprotnikov, izpostavljeni zasmehu, zasramovanju, sovraštvu podivjanih nemškutarskih pouličnjakov, se odreka še vedno njihovo najprimitivnejše narodno pravo.
To je tembolj žalostno in obžalovanja vredno, ker imamo zlasti v naših krajih vse polno zgledov, da uživajo, na osnovi mirovnih pogodb in pa zakonov naše države, pokojnino od strani Jugoslavije ljudje, ki so svojčas na nemških šolah v naših 'krajih vršili najostudnejšo robo-to s ponemčevanjem naše slovenske dece; ljudje, ki so se kot vzgojitelji udeleževali znanih pohodov nemških pouličnih tolp v svoječasnili nemških veletrdnjavah proti slovenskemu življu; ljudje, ki so pomagali razbijati slovenskim sodržavljanom okna in — glave; ljudje, ki so pozabili, da so vzgojitelji, in so sraftiotili svoje sl6venske someščane ter jih ob
OB XVII. KONGRESU FI DACA V VARŠAVI
Otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi predsednik poljske vlade gen. M. Sladkov-ski. Kongres je otvoril predsednik mednarodne bojevniške federacije (Fidac)
grof Van de Burch
VSTAŠKI KARLISTI V BURGOSU
s svojim voditeljem Manuelom
vsaki priliki psovali z nagršimi izrazi.
Daleč je misel, da bi se hoteli maščevati nad njimi, tudi jim prav nič ne zavidamo njihovih, končno za izvršeno službo priznanih pokojnin. Toda prav tako ne moremo razumeti, da bi naj ti ljudje bili od naše narodne države nagrajeni za vse, kar so zlega storili našemu narodu, naši idealni slovenski učitelji pa bi nai ostali kaznovani za svoj idealizem z izgubo vse one službene dobe, ki so jo s
Fal Coudejem v sredini
skraino požrtvovalnostjo preživeli na šolali CMD.
Nadejamo se, da se ne bo tudi v teni slučaju zopet ponovila ona stara historija
o	grošu in knofu. Nadejamo se, da bodo naši merodajni činitelji končno uvideli potrebo, da to vprašanje likvidirajo v interesu našega ugleda na znotraj in na zunaj v pravcu narodne morale, ki ne more dopuščati, da se narodni krivec nagradi, narodni idealist pa kaznuje.
I't Miem sfemskik šmš
Smrt pogumnega francoskega novinarja na španskem bojišču
Poleg ostalih velikih pariških dnevnikov je poslal tudi dnevnik »L’Intrasi-geant« svojega dopisnika na špansko bojišče in sicer g. Guya de Traversaya. Dopisnik je pošiljal svojemu listu redno vsa poročila. Pred dvema tednoma pa je nenadoma utihnil. Uredništvo lista js smatralo ta njegov molk kot povsem umliiv. ker se poročevalci listov nahajajo nemalokrat v taki zmešnjavi in mete-žu. da do pisanja sploh ne pridejo. Iz tega vzroka ni smatralo uredništvo tega molka kot nekaj čudnega. Kljub temu pa je storilo uredništvo imenovanega lista vse korake da izve, kaj' je pravzaprav z dopisnikom Traversayem. Prišlo je sporočilo, da je Traversay odpotoval z letalom na Balearsko otočje, da bi tamkaj prisostvoval napadu vladnih čet na Maiorco. kier so bili vstaši zasidrani.
Uredništvo je še dolgo čakalo na dopise svojega poročevalca. Mesto poročil pa je uredništvo prejelo iz Majorce pismo, katerega pa ni pisal Traversay sam, temveč neki rnarquis de Zayas. V pismu sporoča uredništvu žalostno vest, da je Traversay padel na bojišču v vršenju svoje novinarske službe. Pismu so bili priloženi vsi dokumenti, ki jih je imel pogumni novinar pri sebi. Njegovega trupla še niso mogli najti. Obstoja pa sa> mo še majhen žarek upanja, da je bil morda samo ranjen in da so ga morda neznano kam odpremili. Ker pa med francoskimi begunci, ki so bili vkrcani na francoske ladje, ni bilo poročevalce »L’ Intrasigeamta«, se je moralo uredništvo tega lista žal udati v žalostno dejstvo kratke vesti Reuterjeve agencije, l da so Traversaya ubili vstaši.
K ŠPANSKIM BORBAM
Častniki proučujejo položaj po operacijski karti
E. C.
Izdajalec
Spomin iz Afrike.
.Mio >2 1853. leta. Moja četa je odšla v Setif, da zaduši <upor Kabilov, ki ga je organiziral neki fanatični voditelj, ki je bil znan pod imenom El Hadj Ahmed.
Tema. Stojim kot poveljnik častne straže komaj dvajset korakov od generalovega šotora. Nenadoma opazim poleg sebe Arabca, oblečenega v same cunje, ter se tembolj začudim, ker so dobile naše prednje straže strog nalog, da ne puste žive duše h generalovemu šotoru in naj ustrele vsakogar, ki bi skušal s silo prodreti.
»Ne odženi me, ako veruješ v Boga,« — mi reče, »prišel sem, da govorim s
* Z besedo »El Rumi nazivajo Arabci vsakega kristjana, a tudi vsakega Fratiaa-za. Bi je tr«ba .vgesji nj£« lir-usa poiueu.
tvojim voditeljem; k njemu hočem; 3c nikomur drugemu kakor k njemu.«
V	glavo mi šine misel, ali ni to morda sam El Hadj Ahmed, ki se nam tako pokorava.
»čuvajte tega moža,« rečem tovarišem, »grem h generalu.«
»General, neki Kabil želi govoriti i vami.«
»Kabil?«
»Da, general.«
»Kaj hoče?«
»Ne vem.«
»Kakšen človek je?«
»Smatram ga za voditelja, mogoče je celo sam El Hadj Ahmed.«
»Naj vstopi. Pokliči tolmača.«
Tolmača niso našli nikjer. Zato ga jaz nadomestujem.
»Gospod,« prične Kabil, »Tvojo vojsko že delj časa nadleguje in muči El Hadj Ahmed, nekdanji šejk Uled-Deradja, ki se ,je postavil na čelo upornikom. S čim ob-
daruješ človeka, ki ti preskrbi El Hadj Ahmeda in njegovo smalo (vas)?«
Prevedem njegove besede.
»Povej mu,« naroči general, ki mu oči zasijejo od veselja, »da je francoski namestnik velikodušen. Kar bo dotični zahteval, mu dam. Dali so mi popolno oblast.«
»človek,« začne zopet Kabil, »ki bo predal v tvoje roke El Hadj Ahmeda in njegovo smalo, stoji pred teboj. Jutri opolnoči ziberi 300 konjenikov in 500 pešcev. Sam bom vodil tvoj oddelek. Pojutrišnjem ob zori bo El Hadj Ahmed in njegova smala v tvojih rokah.«
»Kdo si?« vpraša general.
»El Hadj Ahmedov zet.«
»Kako si prišel sem?«
»Allah me je čuval. Priplazil sem se mimo straž.«
General začne sukati brke, v očeh pa se mu Užigajo strele.
»Nadaljuj z izpraševanjem Kabila.«
»S čim jamčiš za svojo obljubo?«
»S svojo glavo.«
»Kako nagrado zahtevaš?«
»Ali me varuješ tu s svojo častjo? Slišal sem praviti pri Kabilih, da noben Rumi*, ki priseže na svojo čast, še ni prelomil prisege. Priseži mi torej na svojo čast, da me, ako mi ne izpolniš, kar želim, pustiš svobodno oditi.«
»Prisegam ti na svojo čast,« reče general. »Če pa je to, kar boš za.hteval, odvisno od mene, ti obljubljam, da tudi prejmeš.«
»Oh! moj general. Seveda je v vaši moči« odgovori Kabil v najboljši francoščini s spremenjenim glasom ter stopi dva koraka naprej. »Za vas je malenkost, za mene pa življenje.«
Ko zasliši general, da govori v našem jeziku, mu osorno preseka besedo;
»Saj si pravi pravcati Francoz.«
(Dalje sledi
Mar rfj-o r u, dne 12. IX. 1936.
MarrljorsTff »VeSernflt« Jatra
—Hilli	: 333
Stran ?3.
fftotMmke m dtotiške Matke
v'-"~~mnw—tuthi ■■■um um 11 iimini—uiiiiiiiii—mmu—uammim_
Odkritje starega rimskega vodovoda na Dravskem polju
Te dni je kopal univerzitetni profesor; ter je nato šel v ravni liniji do današnje
s	-aasasrna
dr. Balduin Saria na črti Fram - Hodoše. Pri tem je izkopal v Brezuli ostanke rimskega vodovoda, ki mu je v sledovih segal do vasi Braunšvajk na Dravskem polju. Odkriti vodovod rimski je izhajal od današnjega »Zlatega studenca« v Framu,
Hajdine. Obstojal je 'iz kanala, ki je bil širok 60 cm, globok pa 45 cm. Na vsaki strani ob kanalu pa je bil 45 cm debel zid. Izkopavanja se zaenkrat ne bodo nadaljevala.
Hmt fiaidma?
V Razvanju bo 13. trn. veliko narodno slavje, ki ga priredi sokolska četa. Pester spored, godba na pihala. Sodeluje Pevsko društvo »Jadran«. Pridite!
Novoustanovljeni S. K. »Pohorje« v ^Radvanju priredi 13. tm. vinsko trgatev v gostilni Šunko v Zg. Radvanju. Športniki in ljubitelji športa prisrčno vabljeni!
Jutri vsi na Pobrežje na veselico »Penina« v vseli prostorih gostilne Renčelj. Vabi odbor.
Na nedeljski Izlet Društva gluhonemih v Mariboru v Košakih, gostilna Koren 13. t m. s prosto zabavo (v slučaju slabega vremena 20. tm.) vabi odbor.
Koncert gastilna Merdaus, Koroška 172 v soboto in nedeljo.
K žegnanju v Ruše jutri 13. tm. vozi avtobus iz Glavnega trga ob 10. uri. Povratek iz Ruš ob 11.30.
V nedeljo. 13. septembra priredi moto športni klub »Pohorje« izlet v Ptuj k cestni dirki. Vabljeni vsi člani in prijatelji nioto-sporta. Start na Trgu svobode ob Pol 13. uri. Začetek dirk ob 14. uri
Jutri občni zbor Zveze Maistrovih borcev bo ob 10. uri v Narodnem domu.
Gostilna Krempl, Radvanje, pojedina fa zanov, domače pečenice, izvrstna vina, Tscheligijevo pivo.
Podporno društvo paznikov moške kaznilnice v Mariboru priredi vrtno veselico dne 13. septembra 1936 v gostilni Veber na Pobrežju. Začetek ob 15. uri; vstopnine ni. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Nedeljo vrtna veselica gostilna We-ber, Pobrežje.
Kino Union. Danes premiera grandioznega filma »Taras Bulba«, legenda iz ruskega življenja.
SREČKE DRŽ. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE! Interesenti jih dobijo v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ul. 11.
Moone vesii
Železne zložljive
železne otroške postelje, žične vložke dobavlja najceneje FH. EtOVAK Vetrinjska 7 Telefon 29-05 Koroška 8
1. novembra dalje v prometu le do po staje Vrhovine-Plitvička jezera, spalni voz Sarajevo—Doboj bo ukinjen T5. septembra, Mostar—Dubrovnik, vlak št. 5/6 15. septembra, Gračac—Split, vlak št. 1002/1001 14. septembra.
Petnajstletni jubilej Prostovoljne gasilske čete v Studencih je minil. Potek slav nosti je bil kljub neugodnemu vremenu v vsakem pogledu sijajen in zadovoljiv. Zato smatra poveljstvo Prostovoljne gasilske čete v Studencih kot svojo dolžnost, da se na tem mestu ceni. prebivalstvu v Studencih kakor tudi vsem, kateri so pripomogli k tej uspeli slavnosti najtopleje zahvali s prošnjo, da ohrani četi tudi nadalje vso dosedaj izkazano naklonjenost. Posebej se zahvaljujemo vsem onim, ki so s svojim sodelovanjem in delom četi pomagali. V prvi vrsti omenjamo g. inž. Friedaua; ki je pokloni! avtomobil in si stem stekel nevenljive zasluge. Tvrdka P e r g 1 e r je izdelala načrt za avto, po katerem je bilo vse delo izvršeno. Tvrd-
za oporečeno meso pri mestni klavnici 40 kg telečjega mesa po Din 6 za kg, največ 2 kg na osebo.
Privatna plesna šola »Simončič« začne s plesnimi novostmi sezone 1936-37 za vse tečaje 1. okt. Pojasnila dnevno Gosposka 20 I.
Otrokova smrt v potoku. Ko se je zidarski pomočnik Štefan Sarjaš iz Cren-šovcev podal na delo, se je njegova žena podala k trgovcu, da bi nakupila življen-ske potrebščine. Doma je pustila svojega 16 mesecev starega sina Ivana, ki se je v odsotnosti starišev splazil k bližnjemu potoku. Najbrže je otrok izgubil ravnotežje ter strmoglayil v 35 cm globoki potok. Ko se je mati vrnila, je zaman iskala sinčka in ga je šele po daljšem iskanju našla v potoku mrtvega. Zadevo so orožniki prijavili državnemu tožilstvu in se bodo morali stariši zagovarjati pred sodniki radi nezadostnega nadzorstva nad o-trokom.
Vlomilci na deželi. V stanovanje učitelja Friderika Majcena na Mariji Snežni so vdrli vlomilci ter odnesli vso posteljnino, obleke in druge predmete v vrednosti nad 2000 dinarjev. Posestniku Ivanu Kudru v Gačniku pa so še neizsledeni tatovi odnesli iz kurnika 6 lepih puranov v vrednosti okoli 400 Din.
Rokomavhi na pohodu. V Barji dal v občini Košaki pri Mariboru so v noči na petek vlomili doslej še neznani rokomavhi v trgovino Franca Rudla ter odnesli razno predvsem manufakturno blago, ter cigarete in tobak v vrednosti okoli 3000 dinarjev. Vlomalci so tudi izropali
RAZPUST OKROŽNIH ODBOROV OBRTNIŠKIH ZDRUŽENJ.
Banska uprava je z odlokom z dne 10. t. m. razpustila Okrožne odbore obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju In Novem mestu.
DRINSKI BA-
OBCINSKE VOLITVE V NOVINI.
Sarajevski ban je za S. novembra razpisal občinske volitve v Drinski banovini. Volili bodo tudi v onih občinah, kjer so bile po volitvah i. 1933 že kakšne nadomestne volitve.
nELEKTeOINSTAlfSCIir
niško podjetje
Pinterič Pavel, Maribor
u^* 22 na dvor. te!* 27-14 izvršuje vse v to stroko »padajoče instalacije, popravila, dobava elektroinstalacijskegi tnaterijala, žarnic, motorjev itd- po brezkonkurenčnih cenah
0 UtH in mehi
Čehoslovaški tekmovalci skozi Maribor. Pri svojem povratku v domovino so se čehoslovaški vojni tekmovalci, ki so sc udeležili maloantantinih vojaških tekmovanj, ustavili danes zjutraj v Mariboru ter si pod vodstvom poveljnika mariborskega vojnega okruga g. polkovnika Petrovima ogledali mariborske zanimivosti, ki so jim zelo ugajale. Odpotovali so z vlakom °b 9. in jim je vojaška godba svirala v slovo, h kateremu so se polnoštevilno zbrali častniki marib. grnizije.
Smrtna kosa. V 45. letu starosti je umrl v splošni bolnišnici vpokojeni pismonoša Franc Jug, stanujoč na Slomškovem trgu 14. Blagi pokojnik je bil pri vseli svojih stanovskih tovariših priljubljen radi odbitega značaja, ljubeznjivosti in ustrežlji vosti, ki jo je kazal napram vsakomur. — «i! je vrl narodnjak in mož poštenjak. — Ca&ten mu spomin, žalujočim naše toplo ^čutje.
.100 — 40. V tukajšnjo železniško obrt-uo šolo. o čemer smo že poročali, je bilo ^Prejetih 40 reflektantov. Naval mladine v to šolo je bil izreden. Prosilcev je bilo ^mreč 300.
Dar. Mesto venca na grob pokojni go-Baumeistrovi je daroval trgovec g. J^ernhard Adolf marib. gasilski četi Din 200.
Spremembe pri spalnih vozovih. Tuj-
skoprometna zveza »Putnik« v Maribo-ru nam sporoča: Spalni voz Beograd— esenice, vlak št. 10/9, bo ukinjen 14. sep-sPalni voz Zagreb—Sušak, vlak
^/315, 3. oktobra, spalni voz Graz— vlak št. 1002/1001, 14. septembra,
JESF..SKI PROGRAM
“17 ——
2q 3q’ septembra Maria Zeli.......................
24,—27. septembra Grossglockner, Salzburg . 2,—7. oktobra Miinchen preko Grossglocknerja
Informacije in prijave, najugodnejša nabava valut
Din 200'-
Din 380’-Din 690'-
of. pot, biro CELJE
PUTNIK
menjalnica MARIBOR
ka »Ruda« (lastnik Stanko K o t o u n, Maribor, Frankopanova ul.) je zastonj opravila poniklovanje posameznih delotv; mizarski mojster g. R u s l je brezplačno o-skrbel vsa mizarska in strojna dela. Ne smemo pozabiti še kumice gospe inž. Zore Fr i e d a no v e, gdč. Julijane Hart-bergerjeve, gospe Roza O mai leče v e in gdč. Katarine Turnškove za prijazno Človekoljubno sodelovanje. Vsem gori navedenim ponovno izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo. — Ker se radi slabega vremena ljudska veselica ni mogla vršiti, se ista vrši jutri v nedeljo, dne 13. t. m. na travniku g. Pezdičeka. — Poveljstvo Prostovoljne gasilske čete Studenci.
Dramatska šola se otvori v začetku okt. pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča. Predavanja bodo teoretičnega in praktičnega značaja, upoštevajoča vse strokovne panoge, ki se tičejo gled. umetnosti. Da bo omogočen pouk tudi zunanjim udeležencem, odnosno diletantskim društvom, bo pouk ob nedeljah in praznikih od 9, do 13. ure. Prijave sprejema gled. blagajna ali pa na stanovanju g. Koviča, Gregorčičeva 26 I.„ kjer se dobe vse informacije.
Konec kopalne sezone. Kopalna sezona v kopališču na Mariborskem otoku se s ponedeljkom 14. tm. zaključi. Avtobusna proga se s tem dnem ukine. V slučaju lepega vremena je do nadaljnega dovoljen obisk in kopanje na otoku proti normalnim pristojbinam.
Kakšno vreme se nam obeta. Današnja dunajska vremenska napoved pravi: Mirno, jesensko vreme, na višinah jasno, v nižinah jutranja megla, podnevi jasno. Poceni meso. V pondeljek 14. t. m. se
/	*	at.	ocpii/iuuia,	j	m.	\scciii mesu. v puiPUCiJUK. i*t. t. ITI. SC
Sreb—Split, vlak št. t010/1009, bo od'bo prodajalo od 8. ure naprej na stojnici
ročno blagajno, v kateri je bilo okoli 200 dinarjev drobiža. V notranjost trgovine so prišli zlikovci na ta način, da so v zidu trgovine napravili luknjo, skozi katero so se potem splazili v lokal. Za drzni mi rokomavhi se vršijo poizvedbe.
Vola povzročila nesrečo. V Zgor. Ja kobskem dolu sta se splašila vola, ki sta bila vprežena v voz, na katerem je bii 6S 'etni Matija Kocijan. Vola sta se pognala v beg ter je Kocijan treščil na tla in prišel pod voz, pod katerim je obležal z zlomljeno levo nogo nad kolenom in str timi štirimi rebri. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Bik na avtomobilu. Včeraj popoldne je hlapec kamniškega gostilničarja Paveši-ča gnal 624 kg težkega bika proti Mariboru. Pri betnavskem ribniku pa je bik opešal ter obležal. Poklicali so mariborske gasilce, ki so bika dvignili na avto ter ga potem prepeljali na kolodvor,
Hišnika sprejmem, prednost imajo o-brtniki ali vpokojenci. Vprašati pri urarju M. Ilgerjev sin, Gosposka 15.
Na petkov svinjski sejem v Mariboru 11. sept. je bilo pripeljanih 400 svinj. Cene so bile sledeče: za 5—6 tednov stare od 70 do 110 Din, 7—9 tednov stare od 135 do 160 Din, 3—4 mesece stare od 170 do 235 Din, 5—7 mesecev od 250 do 360 Din, 8—10 mesecev od 370 do 550 Din in za 1 leto stare od 570 do 920 Din. Cene mesu so bile: 1 kg žive teže od 6.50 do 8.— Din, 1 kg mrtve teže od 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 117 repov.
Sodnik: Vajina poroka je toirej sedaj razveljavljena, ampak krivda leži na vas.
Mož: Boljše je biti kriv in neoženjen nego nedolžen, pa veza* . . .
MRTVI MLADENIČ — KROTI KAČE.
Londonski listi poročajo o redkem dogodku, ki se je pred nedavnim pripetil v Indiji. Že pred dvema letoma je ugriznila kača 91etnega dečka nekega trgovca v Alahabadu. Deček je podlegel zastrupljen ju in so ga pokopali. Te dni, to je točno po dveh letih, pa je šel trgovec po alahabadskem trgu, kjer je s še prav posebno pozornostjo opazoval razne kroti-telje kač, ki so prikazovali svojo tovrstno umetnost številnim radovednežem. Med temi krotitelji kač je trgovec nenadno odkril svojega sina, ki ga je že davno smatral za mrtvega. Pa tudi sinko je spoznal očeta in je brez obotavljanja pritekel k očetu. Krotilci kač so bili pozvani pred sodišče, kjer so izjavili, da so mrtvega dečka izkopali iz groba in ga zopet obudili k življenju. Izrekli so tudi prepričanje, da pripada sin — po oživlje-uju njim in ne očetu. Oblasti so sedaj na delu, da razjasnijo ta res edinstveni in zagonetni slučaj.
Potnikove Moviu
Važno za potnike za Avstrijo. Vsem onim, ki potujejo za krajši čas v Avstrijo na podlagi avstrijske izletniške vize, priporoča Tujskoprometna zveza v Mariboru, da si nabavijo avstrijsko vizo že pred odhodom vlaka pri avstrijski policijski ekspozituri na glavnem kolodvoru v Mariboru, da se na ta način preprečijo zamude vlakov pri odhodu, ki jih povzroča številno izdajanje avstrijskih turističnih v vlaku. Izletniška viza se lahko nabavijo tudi že nekaj dni pred potovanjem ter stane 2 šilinga.
Zanimiv izlet s Putnikovim avtokarom v Avstrijo in Nemčijo. GroBglockner - Innsbruck - Miinchen - Salzburg od 2. do 7. oktobra 1936. Din 690. 1. dan: Maribor -Celovec - Beljak - Spittal - Dolsach -Heiligenblut; 2. dan; Heligenblut - Franz Josefs Haus - Hochtor - Fuschertorl -EdelweiBspitze - PaB Thurn - Kitzbiihel -St. Johann - Innsbruck; 3. dan: Innsbruck - Seefeld - Garmisch - Miinchen; 4. dan: Bivanj v Munchenu; 5. dam: Miinchen -Chiemsee - Trannstein - Salzburg; 6. dan:	Salzburg	-	Wolfgangssee	-	Bad
Isclil - Potschen PaB - Bad Aussee - Lie-zen - Bruck - Graz - Maribor. Vse podrobnejše informacije daje in pravočasne prijave sprejema »Putnik« v Maribor«, Aleksandrova 35, tel. 21-22 in 21-29.
Hotite a fkutski^a ftojja
Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. se je vršila pri Mali nedelji na svečan način. Na predvečer rojstnega dne je Sokolska četa zažgala velik kres, ki se je videl daleč naokrog ter oznanjal, da je jutri rojstni dan našega kralja. Sodelovala je tudi sokolska godba. Naslednjega dne, to je na kraljev rojstni dan, se je sokolska četa v krojih z godbo na čelu, ki so se ji pridružili tudi gasilci, podala k službi božji. Po maši pa je bila proslava v društveni dvorani, ki so ji prisostvovali tHdj gasilci in mnogo drugega občinstva. Krasen govor na vse Sokolstvo, gasilce in drugo občinstvo ja imel starosta frr. Čeh.
Osebna vest. Za banovinskega kmetijskega svetnika sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Ljutomeru je imenovan inž. Ivo Zupanič, doslej direktor banovinske kmetijske ’ šole v Grmu pri No*tetn mest«.
^Qdkt€ ipQpQpkitkP vesli £4£M Lokusoitiuii.
PERPIGNAN, 12. septembra V Kataloniji in vzdolž francosko-španske meje se opažajo posledice napetosti, ki je nastopila med pariško in madridsko vlado radi tega, ker vztraja Pariz navzlic madrid. prošnjam na načelu nevtralitete. V teku včerajšnjega dne so bili vzdolž francosko-španske meje konflikti in je Francija špansko mejo hermetično zaprla. Iz Katalonije poročajo, da so anarhisti dejanski gospodarji Barcelone, kjer je dnevno 60 oseb ustreljenih radi označbe in obtožbe »buržujstva« in »veleizdaje?.
Vstaška viada klanja inozemske
LONDON, 12 . septembra. Vstaška vlada v Burgosu je izgnala poročevalca londonskih listov »Times« in »Morningpost«, ker sta v svojih poročilih označevala madridsko vlado kot legalno. Inozemskim poročevalcem so spo ročili, da bo vsak moral pred sodišče, kdor bo v poročilih proti vstašem pristranski.
ItPMMO^kiU kGHMMstGi? u Htaskua
PARIZ, 12. septembra. Vodja komunistov Henry Thorez se je z letalom odpeljal preko Varšave v Moskvo, da dobi nova navodila za zrevolucioni-ranje francoskih mas.
ItlUtoteciii mmaifi	20	&iuti&ksk6
luSissiŠSukB?
BERLIN, 12. septembra. Pomanjkanje raznih življenskih potrebščin in drugih predmetov je dalo raznim merodajnim krogom povod, da so začeli razmotrivati vprašanje uvedbe nakaznic za življenske potrebščine. V ministr stvu za kmetijstvo se vrše medtem že konference za uvedbo nakaznic za meso, mast, maslo, jajca in milo. Končna odločba pa bo izrečena šele po povratku gospodarskega ministre g. dr. Schachta v Berlin in po zaključku strankinega kongresa v Niirnbergu.
V Južni Ameriki živi posebna vrsta mravelj, ki si kopljejo podzemne rove in sicer v dolžini do 4 kilometrov.
Rusko cesarstvo je obsegalo pred svetovno vojno šestino celotne zemeljske površine.
K ŠPANSKIM BORBAM
Miličniki madridske vlade v borbeni liniji pri San Sebastijanu.
	
¥'
«F
' ' |
SH
y Jkudiestoupb*& Taras Bulba
Kino Union je bil včeraj kakor mravljišče. Občinstvo je gomazelo v množici o-koti kina in ob Cafovi ulici. Senzacija dne vas v unionskem kinu se predvaja sloviti film »Taras Bulba«. Ljudje so hvaležni gazdi Valjaku za vse številne lepe, krasne fifme, iki jih nudi Mariborčanom. G. \taljak strokovnjaško ume svoj posel. Nabito polni kino ob včerajšnji premieri mu je bil najlepše zadoščenje.
Taras Bulba! Siloviti kozaški junak z leva im srcem, Široko dušo in vendar nežnimi občutki do obeh ljubljenih sinov. Silovita kozaška narava, ki je v tem kozaškem poglavarju, prenese tudi to, da u-stnrti lastnega sina Andreja, ki se, gnan po ljubezni do Marine, hčerke kozaškega sovražnika in poljskega plemenitaša Ze-rnnickega, katerega grad kozaki oblegajo,-poda po skrivnem rovu v grad in o
te Mtijtoja m mU
Haka je tniada Slovenka pdepda ia luuema
Sodišče v Tetovu se je nedavno ba-vilo z žalostno zgodbo 201etne Slovenke Amalije Černoglavove, ki je več let služila v Beogradu, pred dobrim letom pa je zaupala svojo usodo nekemu Arnavtu iz tetovske okolice. Mož jo je snubil in pripovedoval ji je, da ima doma lepo posestvo. Amalija je šla z njim in znašla se je pod strogo stražo v haremu. Oblekli so jo po turško in dolgo časa se ni smela ganiti iz sobe. Mož jo je prisilil, da je sprejela mohamedansko vero in v Tetovu sta se po mohamedanskem obredu poročila, ko je mož prej obljubil, da bo kot njegova prava žena uživala vso svobodo in pravico kot gospodinja na njegovem domu. Po poroki pa so za Amalijo napočili še hujši časi in prepričati se je morala, da je mož lagal, ko je pripovedoval o svoji lepi' domačiji. V
hiši so ji neke druge ženske, o katerih sploh ne ve, kaj so, nalagale najnapornejše delo. Pred nedavnim je Amalija iz harema zbežala in več dni se je poti-Kala po gozdovih in njivah okolice. Edina njena hrana je bila turščica. Vsa obupana si je prizadevala priti do kakega večjega kraja in naključje je hotelo, da je srečala nekega mohamedanca. Ko mu je razložila svojo žaloigro, jo je mož povedel na svoj dom, jo tam okrepčal, njegova žena je ubožico oblekla in potem so jo odvedli pred sodišče, da bi ločili zauon, ki je bil nepravilno sklenjen. Ko sta Amalija in njen rešitelj čakala v predsobi sodišča, je pridivjal njen mož z nožem v roki. Spremljevalec Amalije mu je nož izbil iz rok iti poklical na pomoč uslužbence.
Heatj fmedaja sv
V	angleških listih je bil objavljen oglas: »Prodaja se otok Lambay ob vzhodni obali Anglije. Lastnik otoka ponuja kupcu kraljevski naslov. Cena 16.000 funtov šterlingov.« Podrobnejša pojasnila daje bivši kralj tega otoka Martin Harman, ki je pravkar prišel iz ječe. Zdaj išče kralj Martin I. svojega naslednika. Martinovo življenje je bilo kaj burno. Po poklicu je bil trgovski pomočnik, marljiv in varčen. Prihranil si je lepo premoženje in lahko bi bil mirno živel, da ni bil tako častihlepen. Nekega dne je izvedel, da je naprodaj otok Lambay, katerega prebivalci imajo pravico do svojega vladarja. Har-man je kupil otok in postal moder in dober vladar, kakršen je bil tudi v trgovini. ^ prebivalcev otoka, sami kmetovalci in ribiči, mu je prodajalo ves pridelek in vse
nalovljene ribe po zelo nizkih cenah. Harman je vse pošteno plačeval in tako so bili vsi zadovoljni. Naposled so ga hvaležni otočani proglasili za kralja. Martina k V začetku je šlo vse gladko, toda kmalu se je oglasila v Harmanu častihlepnost. Začel je ’ rati zlatnike s svojo podobo, kar pa	sega v pravice Anglije,
odkoder so mu takoj namignili, naj ne dela takih neumnosti. Kralj Martin pa se za svarilo ni zmenil. Posledica je bila, da so prispeli na otok štirje orožniki, ki so častihlepnega moža prijeli in odvedli v London. Za protizakonito kovanje denarja je bil obsojen in to mu je seveda onemogočilo nadaljnje vladanje. Zdaj prodaja svoj otok obenem s kraljevskim naslovom.
Vse šolske knjige in potrebščine kupite najugodneje pri nas. Gg. državni nameščenci zahtevajte v Nabavljalni zadrugi nakaznice. Zlata Brišnik, Slovenska ul. št. 11.
Dijaški internat Legat, Maribor, Vrazova ulica 4.
STRELA JE ODKRILA VEČMILIJONSKI ZAKLAD.
Po vesteh iz Prage je bil na nekem kmečkem posestvu pri Vranovu v bližini Prage prav po naključju odkrit zaklad zlata in dragocenih kamnov, ki izvira še izza 30 letne vojne. Ob neki nevihti je udarila strela v nek peščeno-kameniti kip in ga razbila na drobne kose. Ta kip je stal že od nekdaj na tem posestvu in je bilo začudenje nemalo, ko so iz drobcev razbite figure leteli zlatniki in zlate verižice. Podrobnejša preiskava je dognala, da je bila v kipu posebna eiukasta posoda, ki je vsebovala vse tc zaklade. Ob tej priliki so našli zlate in srebrne veri-
žice, zaponke in dele orožja, prstane, zlatnike in srebrnike ter dragocene dragulje. Zaklad predstavlja vrednost nekaj milijonov in je poleg tega neizmerne ego dovinske vrednosti. Uradna komisija bo na podlagi teh predmetov lahko ugotovila, iz katere zgodovinske dobe izvirajo.
Zagonetna smrt upravnika olimpijske vasi.
V olimpijski vasi v Berlinu se je dogodila te dni velika tragedija. Kapetan Firstncr, kateremu je bila izročena uprava olimpijske vasi, je tako nerodno ravnal s svojim revolverjem, da se mu je v roki sprožil. Kapetan Firstner se je na licu mesta zadet po krogli lastnega samokresa zgrudil mrtev na tla. Govori se, da je Firstner izvršil samomor. Že za časa olimpiade pa je dobilo nemško časopisje nalog, da ne omenja več Firstnerjevega imena. V zvezi s tem se sedaj trdi, da so kapetanu Firstnerju prišli na sled glede njegovega židovskega pokolenja.
stane pri Poljakih, pa ga kozaki potem u-jamejo. Ni ga menda bilo v kinu očesa, ki bi ne bilo orošeno s solzami, ko oče ustreli lastnega sina. Ves ta staroruski legendarni svet, ki ga je slavni Gogolj o-pisal in orisal v istoimenskem slavnem romanu, vstaja gledalcu pred očmi v vsem čarobnem junaštvu in legendarni hrabrosti, ki odlikuje sinove širokih ruskih ravni.
V	impozantni sceneriji, mojstrski režiji in vseh mogočih sredstvih najsodobnejše filmske režije je zamišljen ta film iz legend in povesti slavne ruske zgodovine. Pri tem filmu sodeluje moštvo najslavnejših in najbolj znanih filmskih zvezdnikov in zvezdnic, ki nastopajo v tem do skrajnosti napetem in s srditimi boji pre pletenem kozaško poljskem okolju. Že sami imeni Harry Baur in Deniell Darieux pomenita več kakor še toliko besed o tem filmu, ki je zmagoslavno šel po vseh centrih Evrope. Gazda Valjak je poskrbel, da sl ga lahko tudi Mariborčani ogledajo. Kozaški ples, kozaška bojevitost in bor-
benost. Njihova taborišča. Življenje na dvoru poljskega plemenitaša. Lakota v obleganem gradu poljskega grofa Zemni-ckega. Vojne priprave na poljski in kozaški strani. Topovi, sulice, meči. Sijajna kozaška zvijača so vozovi, natovorjeni s senom, ki spominjajo na zgodbo o trojanskem konju. Vse to se v čudoviti slikovitosti, pestrosti in zaporednosti spaja v mogočen preizvod filmske industrije, ki do življa s tem filmom svoj veliki triumf. — Legendarno okolje. Najlegendarnejša pa 'e smrt tega kozaškega silaka in poglavarja Tarasa Bulbe. S pipo v ustih umira, potem ko določi svojega drugega sina Ostapa za svojega naslednika z naročilom, da »ve, kaj mu je storiti«. Noče u-mreti kakor »baba«. Stoje in v junaški pozi prehaja na drugi svet ob prepevanju kozaških vojnih popevk.
Sredi teh srditih kozaško poljskih borb pa gre nežnost ljubezni, ki druži že iz kijevskih dijaških let hčerko poljskega I plemenitaša grofa Zemnickega in sina po-
I	nosnega kozaškega voditelja Tarasa Bul-
be. Marina in Andrej! Nerazdružljive so njune vezi nežnih občutkov in tople ljubezni. Spomini na dijaška kijevska leta ne minejo in se poživijo v trenutku, ko se Andrej s svojim očetom in kozaško vojsko znajde pred oblegano trdnjavo pri kozakih osovraženega grofa Zemnickega. Za zidovi oblegane trdnjave pa drhtijo nepotolažena ljubezenska čustva mlade poljske plemenitašinje Marine. Ta vez je tako močna, da se mladi Andrej poda pe skrivnem rovu v poljski grad, kjer ostane. Zaman roti Marina Andreja, mu ne gre v boj proti Kozakom, ki se bodo radi njegovega izdajstva nad njim kruto ma ščevali. Andrej gre v boj šele potem, ko je preostala še zadnja četa. Njegov oče Taras ga od daleč spozna in naroči Kozakom, da ga oddvojijo od Poljakov in prepeljejo pred »črno steno«, kjer lastni oče s strelom obračuna s sinom-izdajal-cem. Pretresljivo ginljiva žaloigra! Pojdite te dni v kino Union! Veliko zanimivega, lepega in pretresljivega boste videli*
Na kakšno pomoč od strani brata Franca Jožefa I. sploh ni mislil. Maksimilijan Sa ni sovražil, toda zato je dobro vedel, da ga Franc Jožef I. iz razlogov neutemeljenega strahu mrzi in sovraži, kakor jo sovražil sploh vsakogar, ki ni delal po njegovi volji. Tudi tragika njegovega sina edinca prestolonaslednika Rudolfa je šla na rovaš Franc Jožefove trmoglavosti in 'trdosrčnosti. Maksimilijan je pričakoval rešitve samo od svoje ljubljene žene, za katero ni vedel, da se nahaja v »pri silnem jopiču«.
Vznemirljivi dnevi so potekali v enoličnosti in dolgočasnosti. Papeževa diplomacija je štela ure, kedaj se bosta pojavila v Rimu grof Flandrijski in grof Bom-belles da odpeljeta mlado ženo iz Rima ter jo rešita nadalnjih skrbi in' brig. Papeževa okolica ni pokazala mnogo smisla in usmiljenja za nesrečno cesarico.
Pri cesarici se stalno mudi samo gospa Del Barrio. Ona mora pred cesaričinimi očmi v njeni sobi na mali špiritovki ku-
hati jedi in od vsake jedi vzeti spričo nje del jedi in ga zavžiti. Tri žive kokoši so privezane ob nogi stolice, cesaričina spremljevalka Del Barrio jih mora spričo
cesarice klad, rezati in kuhati. Toda to še ne zadošča. V cesaričini sobi se nahaja tudi mačka, ki mora prva poskusiti vsako jed, ki se predloži cesarici. Šele ko opazi, cesarica, da se mački nič ne pripeti, se dotakne jedi.
Ves dan je cesarica zaposlena s sestav Ijanjem in pisanjem raznih »dekretov«. S temi »dekreti« odpušča poedince iz svo-
POGLED NA VERA CRUZ
jega spremstva (radi izdajstva in poskusa umora). Ko pa postane cesarica žejna, jo mora njena spremljevalka Del Barrio peljati na kakršenkoli rimski javni trg, da se cesarica napije vode iz javnega vodnjaka.
Cesaričino stanje je iz dneva v dan slabše. Sploh ne more nič več spati, živeč v stalnem strahu, da jo bodo v snu umorili. Sprehaja se iz sobe v sobo, ne more nikjer obstati in se sedaj tiho, potem zopet glasno, pomenkuje sama s seboj.
Tudi lepota izginja.
Bolezen in duševne muke brišejo lepe poteze na obrazu 26 letne cesarice. V par dneh sc je postarala za cela desetletja. — Nemir, plah, nezaupen je njen pogled. Obraz prevzame bledikavost. Mlada Ge-sarica popolnoma zanemarja svojo zunanjost in ne prinese, da jo češejo. V vsakem glavnikovem zobcu vidi morilski bodež. Njena prijateljica in spremljevalka gospa Del Barrio je popolnoma izčrpana in na koncu vseh svojih moči. Prebdela je noč za nočjo in nikogar ni, ki bi jo zamenjal. Šarlota ne trpi nikogar drugega v svoji okolici razen nje.
(Dalje sledi.)
Mariborski klubi se pripravljajo za prvenstveno tekmovanje. Kakor smo poročali, se pričnejo dne 20. t. m. prvenstvene tekme LNP. Jutri, je pravzaprav zadnji dan, da preizkusijo klubi svoje moči. V to svrho bosta ISSK Maribor in SK Sla-vija odigrala prijateljsko tekmo, ki se bo pričela ob 16. na igrišču bivše SK Svobode. SK Rapid pa bo potoval v Varaždin', kjer se bo srečal s tamkajšnjo Slavijo.
Finalna tekma za srednjeevropski pokal med praško Sparto in dunajsko Au-strio se bo vršila jutri v nedeljo v Pragi. Potek tekme, ki se prične ob 16., bo prenašala dunajska radijska oddajna postaja.
Kaj je s SK Ljubljano? Vodstvo SK Ljubljane je pred dnevi prejelo pismo, v katerem šestorica igralcev, in sicer Žitnik I., Jug I., Slapar, Lah I. in II. ter Sočan odpovedujejo aktivno sodelovanje v klubu. Ta nenadna odpoved je vsekakor neugodna radi tega, ker je SK Ljubljana tik pred prvenstvenimi nastopi. Kaj je temu vzrok, se še ne ve.
Bfafcke Amm
BBBBMPM— 'l
Težka cestna nesreča. Kakor smo po točah, se je trgovec in občinski odbornik Martin Vrabel dne 6. trn. nevarno ponesrečil; padel je v Ragoznici pri Ptuju z motornega kolesa tako nesrečno, da ie obležal z nevarnimi ranami na glavi nezavesten. Nemudoma so ga prepeljali v Ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo zdrav-
niki, da ga ohranijo pri življenju. Vrabl pa še je vedno v globoki nezavesti.
Meroizkusni urad v Ptuju. Za uradovanje v mesecu oktobru, novembru in decembru t. 1. pri postaji za kontrolo sodov y Ptuju so določeni naslednji dnevi: oktobra, dne 20., 21., 22., 23. in 24.; novembra, dne 16. in 17., decembra dne 17. in 18.
AMM
Proslava rojstnega dne Nj. Veličanstva Kralja Petra II. se je vršila na pobudo Sokolskega društva skupno s Strelsko družino izredno svečano. Do 11. ure so se vršile strelske tekme sokolskega in strelskega naraščaja. Ob 11. uri sc je zbrala v pritličnem razredu osnovne šole 'množica Sokolov in strelcev, naraščaja in dece. Slavnostno sejo je otvorila godba s sokolsko koračnico pod vodstvom učitelja br. Lojzeka Haberja. Br. starosta Špes Franjo ml. je pozdravil v imenu o-beh društev vse prisotne, nato je društveni prosvetar br. Luknar ^ovorilopome nu slavja. Vrstile so se primerne deklamacije učenke Vide Marinove, čitanje pro glasa SKJ in godbene točke. Slavnostna seja se je zaključila s himno »Hej Slovani«. Popoldanska prireditev na letnem telovadišču se ni mogla vršiti in bo to nedeljo. Pod streho v šotoru pa so se vendar zbrali funkcijonarji obeh društev in številni prijatelji in razrešili blagajnika prehudih skrbi.
Razširitev električnega omrežja. Po letošnjem proračunu dobijo mnoge ulice
Mali o
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, politlrane, pleskane teT kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo ln zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48.
JOS. TICHY IN DROG
Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska »L 16, tel. 27—56. Izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov,	zaloga	motoriev
lestencev,	svetilk,	elektroin-
Malacijskega blaga no kon-kurečnih cenah.
^e želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER -CONTINENTAL«. —	Cene	smo za
znižali. —	Samopro-
'kJa; Ivan Legat, specijalist Pisarniške stroje. Mari-J“0r« Vetrinjska 30. Podrtiž-“jca Ljubljana. Prešernova ul- 44.	2569
ŠOLSKE TORBICE.
aktovke, nahrbtnike in pe-‘esnicc vse v veliki izbiri Priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13.	4119
KRZNENE PLAŠČE,
paleto je. jopice ter kepe prekrojim po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Za solidno in strokovno delo jamči P. Semko. krznar. Ma ribor. Gosposka 37.	4370
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
ŽE ZA DIN 25,—
dobite aktovke za šolo pri Šterbalu. Meljska 2.	4514
TAPETNIK OSKAR VVISTAN
Koroščeva ul. 4. se priporoča. Gre tudi na dom in deželo. Ima novo delavnico. Krtači se tudi volna za odeje. 4222
pereaT perilo poceni.
StroBmajerjeva ul. 3. Srbinc. 4557
MIZARSKO DELAVNICO
oddam s 1. oktobrom. Sic-venska 36. Lupša.	4566
Službo dobi
Pridnega, snažnega VAJENCA
vzamem na hrano in stanovanje. Naslov v Upravi --ve® černika«.	4585
Sprejmem pridno in simpatično NATAKARICO veščo slovenskega in nemške' ga jezika. Nastop s 15. sept. Istotam se sprejme mlajša služkinja za pomoč v kuhinji. Služba trajna. Naslov v upravi.	4596
LABORANTA
mladega, inteligentnega, zrna turo. ki ima veselje do kemije. išče tukajšnje industrijsko podjetje. Ponudbe pod šifro »Vojaščine prost« na upravo »Večernika«.	4600
Posest
HIŠA.
dve sobi in kuhinja, z vrtom, naprodaj pri postaji Limbuš 97. Potrebne gotovine Din 21.000.	4555
POSKUSITE
naša prvovrstna ljutomerska vina. Ob vsakem času topla in inrzla JEDILA. Sprejmemo abonente. Se priporoča Mirko Sever, gostilničar. Maribor, Tvorniška c. 30. preje gostilna Čolnik.	4595
HIŠA.
tri sobe, kuhinja, sadovnjak, velik vrt,, se da v najem. Studenci. Obrežna c. 25.
4560
Dam takoj v najem POSESTVO z V/i orala zemlje, velikim sadonosnikom, brajdami in tremi hišami. Studenci, Ki a® lja Petra c. 58.	4562
javno razsvetljavo, ki so bile doslej premalo razsvetljene ali pa sploh niso bile deležne te dobrote. Zlasti je potrebna raz širitev omrežja v Koroščevi ulici do Trubarjeve ulice, kjer je tudi cesta v takem stanju, da se davkoplačevalci upravičeno pritožujejo. Dajmo tem našim občanom na periferiji vsaj nekaj ugodnosti. Poleg Koroščeve ulice je pa nujno potrebno podaljšanje omrežja in javna razsvetljava v Maistrovi in Krekovi ulici.
V	nedeljo na letnem telovadišču Sokola Tezno velika veselica z gledališko igro »Navaden človek«. Pridite!
Kraljev rojstni dan je tuk. sokolska četa kar najslovesneje proslavila. Na predvečer je s sodelovanjem br. društva iz Hoč priredila po vasi bakljado, nakar je odkorakala v sprevodu na bližnji griček, kjer je zagorel velik kres, ki je bil viden daleč po Slov. goricah. Pri kresu so bili govori in deklamacije. Godba je igrala domorodne pesmi. Z vzkliki kralju in domovini ter sviranjem državne himne, je bilo slavje zaključeno. Udeležilo se ga je lepo število ljudi.
Razvanje kliče! Poleg Radvanja zavzema prelepo Razvanje pod Pohorjem važno narodno obrambno mesto. Tukaj, kjer je v težkih dneh pred vojno schulferajn-ska vzgoja mrcvarila mlade duše, vznika v prerojenju in probuji novo življenje, sredi katerega je na široko zaorala ledino tudi mlada, delavna, sokolska četa, ki hoče v nedeljo 13. t. m. naši nacional-
ni javnpsti pokazati lepe sadove svojih lepih, vzvišenih idealnih stremljenj in prizadevanj. Razvanje kliče! Sokolski in nacionalni Maribor ter okolica, na plan! Avtobusi vozijo v Razvanje ob 3. in 4. uri pop. Nazaj po potrebi.
fe(^atui£ 'VaAa/iuo
Krali Peter II. na meji. Minulo sredo, dne 9. setembra t. 1., kmalu po 9. uri dopoldne, sta prispela dva dvorna avtomobila v naš obmejni trg, s katerima je potoval Nj. Vel. kralj Peter v spremstvu svojega angleškega učitelja Mr. Parota, adjutanta podpolkovnika Cezaroviča in profesorja Baša iz Maribora. Skozi trg je vozil zelo počasi ter pasiral obmejni murski most pred Gornjo Radgono in avstrijskim mestom Radkersburg, nato pa nadaljeval pot preko Slovenskih goric proti Mariboru.
S stolom po glavi. Dne 10. t. m. je sresko sodišče v Gornji Radgoni obravnavalo pretep z dne 7. julija t. 1„ ko je v neki gostilni udaril delavec Hojs Jože studenčnega mojstra Kaučiča Leopolda s stolom po glavi, da so se zlomile noge stola. Kaučič je sicer radi zadobljenega udarca padel v nezavest, vendar se je pozneje izkazalo, da je poškodba lahkega značaja. Hojsovega zagovora, da je to storil v silobranu, sodišče ni moglo upoštevati, ter je bil napadalec obsojen na 7 dni zapora.
Ne pozabi naročnine!
PARCELO
610 m5, pri ribniku (200 korakov od mestnega parka), po Din 50.^ ma prodam. Ponudbe na Zlobec, Ljubljana 5, Zaloška c._29._______  4581
ENODRUŽINSKO HIŠICO
Vk orala obdelane zemlje, drvarnice in studenec, v bližini Maribora prodam. Potrebno Din 10.000, tudi na obroke ali hranilne knjige. Vprašati v trgovini Klavora, Zg. Radvanje.	4563
NOVOZGRADBA
soba. kuhinja, vrt, 6001*. — Lepa novozgradba, 2 stanovanji, veranda, vrt. 48.090. — Velika novozgradba z gostilno, inventarjem, trgovino, trafiko, več stanovanj. Din 150.090. ?— Posestvo v Kamnici, blizu kapališča. 125.000. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28	4579
Za lastno ceno prodam novo zidano, podkleteno HIŠO.
dve sobi. kuhinja, predsoba, veranda, vrta 562 m3, prevzem posojila 13.490. Tezno, Viktor Parmova ulica. Kaučič, avtobusna postaja Puiko. 4582
Stanovanje
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, na novo re-novirano, oddam. M. Jlger-jev sin. Gosposka ul. 15. 4532
SOBO
s štedilnikom oddam. Nasipna ul. 78. Tržaška c. 4543
STANOVANJE
sobo, kuhinjo. Din 359.—, zasebno dvosobno s kuhinjo, parketirano. v novi hiši. Din 650.—. oddam. Smetanova ni. 59.	4533
Oddam lepo. sončno DVOSOBNO STANOVANJE
s 1. oktobrom. Vprašati v upravi »Večernika«.	4546
SOSTANOVALCA
in dijaka sprejmem v popolno in dobro oskrbo. Nasiov v upravi lista.	4554
SOBO IN KUHINJO
oddam. Gostilna Lešnik, Nova vas.	4558
TRI SOBE.
kuhinjo in klet oddam. Gostil na Šramel, Danjkova 19. 4567
Lepo eno in dvosobno STANOVANJE oddam s 1. oziroma s 15. oktobrom mirni stranki. Stu® denci. Ciril-Metodova ul. 17, nasproti pošte.	4575
Oddam SOBO IN KUHINJO.
Studenci. Cankarjeva 5. 4583
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddam mirni stranki v najem. Nova vas, Lorbekova 3.________ 4591
NA STANOVANJE
sprejmem gospoda s 1. oktobrom. Koroščeva 6-II. vrata 8. 4592
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. — Mlinska 40.	4597.
SOBO
s štedilnikom oddam, opremljeno ali prazno. Zrkovska c. 38. Pobrežje.	4594
Diiak
SPREJMEM DIJAKA
v	sobo s posebnim vhodom. Luč prosta. Lovec, Glavni trg 4. v	4542
Sprejmem
DVE DIJAKINJI
ali dve gospodični v vso oskrbo. Kopitarjeva ul. 14-1, levo. Zrinjski trg.	4550
Prodam
STABILNA TOVARNIŠKA
Železna okna
in okvirji kakor tud:’ mreže za okna v raznih velikostih po ceni na prodaj. Naslov v upra
vi	lista.	4528
CELA VIOLINA
dobro ohranjena, preizkušena, na prodaj, poceni. Aškerčeva 11. 3. vrata 7.__________4551
Dobro ohranjene
OTOMANE
po ugodnih cenah naprodaj v hotelu »Orel«. Maribor. 4565
Kupujte svoje po* trobiilne pri itailh inserentlhl
fr/?**-*-'«(«»
'afW'
Stanovanje išče
ENOSOBNO STANOVANJE
iščem z zadnjim oktobrom. Ponudbe pod »Solidnost 9-14« na upravo lista.	4594
iašofc
Strogo opremljeno SOBO
oddani dvema gospodoma. Koroška c. 19.___________4545
Najnovejša jubilejna dvokolesa,
■j/Jfc -	otroški, športni in luksuzni JI* /«|J
vozički v najfinejši izde-^gSr	]avj( i(,račni vozički, triciklji,
skire, holanderji, gugalnice, velika izbira šivalnih strojev, motorjev in delov. NAJNIŽJE CENE. Ceniki fvanko. ,.TRIBUNA" K BATJEL, podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26.	3525
Oddam
OPREMLJENO SOBO
Trdinova 2, Melje. 4552
SOBO
s štedilnikom oddani stranki brez otrok. Dravska ul. 8. . 4553
Dobra, starejša
VDOVA URADNIKA
z lepim stanovanjem sprejme boljšega, starejšega vpo-kojonca na stanovanje. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Mirno življenje«. 4568
SOBO
s posebnim vhodom oddam enemu gospodu s 15. septein brom. Tattenbachova ul. 15, priti.________________ 4559
GOSPODA
vzamem v oskrbo. Naslov_se izve v upravi lista. 4564
OPREMLJENO SOBO
poceni oddam eni osebi. Ta-borska_8.____________  4580
“"opremljeno SOBO
z vso oskrbo takoj oddatn, tudi dijakom. Stolna ul. 1-1, vrata 2.	4601
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naš preljubi soprog in oče
Jus Franc
poštni služltelj v pokoju v petek dne 11. septembra ob Vi na 13. uro v 45. letu starosti po dolgi, mučni in trudapolni bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne
13. septembra ob 15. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo darovala y ponedeljek
14. septembra ob 6. uri v Magdalenski cerkvi.
Pragersko - Maribor, dne 12. sept. 1936.
Žalujoča rodbina in ostalo sorodstvo.
Zgublieno
POZOR!
Izgubljene so bite iz osebnega avtomobila iz Maribora do Konjic sledeče stvari: toalet3 ni usnjeni kovček, moški površnik, zavitek z vsebino narodne noše ter termos-stekie-nica. Najditelj se naproša, da odda stvari v trgovini Pinter I & Lenard v Mariboru proti primerni nagradi.	4578
lavna zahvala
Pouk
S tem izjavljam, da se je PR1VREDNA IN ZDRAVSTVENA ZADRUGA za vzajemno pomoč v Ljubljani odnosno nje odpravništvo v Mariboru. Tattenbachova ulica 2/1., izkazala napram meni zelo kulantno in mi brez nadaljnega izplačala upravičeni zahtevek za posmrtnino za mojim priglašenim in umrlim sorodnikmn, in to Din 10000 (beri desettisoč). Omenjeno zadrugo vsakomer toplo priporočam.
Oplotnica, dne 10. sept. 1936.
Feliks Pozne 1. r„
trgovec v Oplotnici.	4556
SPOMNITE SE CMD!
English Lessons
MISS OXLEY. Krekova ul. 18.___________4411
TEČAJI ZA NEMŠČINO
za otroke (začetek v soboto ob 15. uri), za odrasle (ponedeljek ob 20. uri). ZašJbno učilišče Kovač. Maribor. Go-sposka 46,________________4531
Brezplačni
NEMŠKI POUK.
konverzacijo podelim. Ponud be na »Večernik« cod »Rojen Nemec«.	4571
Vseui, k: ?o lajšali trpljenje v težki bolezni, vsem ki so jo počastili z zadnjir1 obiskom, vsem, ki so jo zasuli s cvetjem ter njim, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k tako veličastni zadnji poti naše nenadomestljive soproge, hčerke, sestre, tete itd., gospe
Albine Crešnar-ieve
posestnice, liotelirke in restavraterke
izrekamo najiskrenejše zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom dr. Mariniču, dr. Černiču, dr. Furlanu, sestrama Pijl in Nikolaji za njihov trud in požrtvovalnost, prečastiti duhovščini, pevskim društvom »Jadran« in pekovskim pomočnikom, -darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem, ki so blago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti.
Vsem š<5 enkrat iskrena hvala!
Maribor, Ljubljana. Ruše, dne 12. septembra 1936.
Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se!
NEGA NOG Din 10.—. Mar>hor Aleksandrova c. 7.
MARIBOR, NARODNI DON
USTANOVLJENA LETA 1882
Žalujoč soprog in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Stanje hranil. vlOS blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Podpisani Adam Črešnar se najprisrčneje zahvaljujem zdravniku dr. Mariniču za vseskozi vneto trudapolno in ljubeznjivo
zdravljenje moje pokojne soproge
Sprejema hranilne yloge na«knjižice in no tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
častitima sestrama Piji in Nikolaji pa za zelo skrbno nego ter pazljivost in pozornost, ki sta ji noč in dan izkazovale ves čas pokojničine težke bolezni.
Še enkrat: Prav iskreni Bog plačaj!
V Mariboru, dne 12, septembra 1936,	v
fldam Črešnar
hotelir in restavrater
Pri pokvarjenem
in preobteženem
Dobiva se v vseh apotekah
v laitni novi palaii na oglu Gosposke - Slovenske utice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centraia: MARIBOR
Malboll varna nalotba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem m at vso svojo davino močjo — — Hranilnica izv r S uje vse v denarno široko spactajoic posle točno tn k u l a n t n o
Podružnica: CELJE
nasproti poste, pr Južnoštajerska hranilnica
vloge in Knjilice na tekoči račun po nalugodnefšam obrastovanju
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za mseratm del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
orestavuik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru