Poštnina plačana v gotovini. Številka f Din, ■■■■■■■■■■■■ Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 88-85. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih la po praznikihu GLAS NARODA Naročnina na mesec J« 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gejeva ulica it L Telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo, Št. 83. Ljubljana, petek 10. aprila 1936 Leto IL Kdor seje plevel, ta ne bo mla: til Uta. Šekspir. Dnevna pratika Petek, 10. aprila 1936. Katoličani: Veliki petek. Pravoslavni: 28. marca 1936. Veliki petek. Dežurne lekarne v Ljubljani Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta; Mr. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija: Prevladuje oblačno v vsej kraljevini z manjšimi razvedritvami na Primorju in jugu države. Temperatura je padla v vsej državi, razen v severozapadu in jugu države, kjer je temperatura narasla. Ljubljana -1 C, Kraljevo 24 C. Napoved za danes: Jasno v vsej kraljevini. Temperatura se bo zvišala Sonce vzhaja ob 5.04. zahaja ob 18.16. Dunajska napoved; Spremenljivo oblačno vreme, deloma nekoliko top-•ejše. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri ' eliki petek: ob 15. uri: V času obiskanja. Izven. Cene od 14 Din navzdol. ^ clika sobota: zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri ' eliki petek: zaprto. ' elika sobota: zaprto. Kino Ljubljanski kinematografi danes vsi zeprti. Radio Ljubljana _ petek, 10. aprila 1986. Gb 18: Wa-gner: Parsifal, svečana glasbena dra-ma- uvod in I. dejanje, prenos iz Za-greba, 19.30: Narodna ura: Kristuso-trplj(,nj0 v naši likovni umetnosti, k'; 'lr. Vitezica, Beograd. 19.50; Bra-,n.|e iz sv. pisma, 20: prenos žalostink l7‘ ljubljanske stolnice, 22: poročila. Borza Za 10. april anašnja povprečna tujega denarja h°l. goldinar jteinška marka 1 belga I šv. frank , anSL funt , am. dolar ‘r- frank 1 Rč. vrednost Dinarjev 29.78 17.62 7.41 14.27 216.14 43.57 2.88 1.81 « V privatnem kliringu 1 avstr, šiijjjg uemška marka 1 at>Sl. funt 9,25 14.05 250.00 član ,“Ljubljanski Sokol« vabi svoje Ost-iVi!'0,’. kakor tudi članstvo vseh Ha 11 .ljubljanskih Sokolskih društev __KSV°j tradicionalni družabni večer ske es,anek starejše in mlajše sokol-t. ^eueracije — ki bo v soboto 18. v \t. 0 ) ^0. url v društveni dvorani n; ar0(1nem domu. Sodeluje društve-tet -Va <* ?-bor, društveni godalni kvin ln lutkovni kabaret, Zmaga jeklene volje — Duševno delo in kisik — 300 letni oreh je padel — Milijonska tatvina — Vino v konzervah — Milijonarka išče službo — Pesem ljubezni Eden ostro obsoja Ženeva, 9. aprila. w. Na današnji seji trinajsterice je govoril tudi angleški zunanji minister Eden, ki je podčrtal, da sta tako Italija kot Abesinija podpisali konvencijo, katera prepoveduje uporabo strupenih plinov v vojni. Eden je v imenu angleške vlade predložil predlog o konvenciji, katera naj bi prepovedovala vsako fabrikacijo teh plinov. Ob tej priliki je Eden tudi naglasil, da zavisi bodočnost Evrope predvsem od tega, ali se posreči preprečiti kršenje zakonov o vojskovanju. Flandin je nato odgovoril, da so vse države obsodile tako upo-jrabljanje strupenih r4inov. V slučaju, da pride do ankete Rdečega križa, potem se mora te ankete razširiti na vse vojne okrutnosti strupenih plinov. Vendar odbor trinajstorice ni pripravljen za ta posel, temveč je potrebno osnovati nov odbor pravnikov, ki naj prouče to vprašanje in potem poročilo predložijo odboru. Baron Aloisi v Ženevi Ženeva, 9. aprila. w. Danes je dospel v Ženevo baron Aloisi v spreniistvu ostalih članov italrjan-se delegacije. Ženevski razgovori Ževeva, 9. aprila. w. Ker dospe belgijski ministrski predsednik von ZeelanU v Ženevo šele jutri 10. t. m., se vrše med Flandinom Edenom in Paul Boncourjem le navadni razgovori. Pri tej priliki je F'landin sporočil Edenu vsebino zadnje francoske note, katero je Francija dostavila Društvu narodov. Glavno mesto ne bo bombardirano London, 9. aprila, n. Prebival-sbvo v Addis-Abebi je navdušeno, ker je dobilo od italijanske vrhovne komande zagotovilo, da se glavnega mesta in prestolice Addis-Abebe ne bo bombatrdiira-lo v noibenem slučaju. Izvzeti pa niso okoliški kraji. HaliSa* pomaga Edenu Ženeva, 9. aprila, vv. Iz Londona je prispel semkaj z avionom lord Hai;iax, čuvar tajnega pečata. Letalske vaje nad Londonom London, 9. aprila, n. Nocoj Sq bile izvršene nad Londonom velike letalske vežb, v katerih so sodelovali tudi trgovski avioni. Angleške baze zavarovane London, 9. aprila, n. V teku zadnjih tednov se je skoro vsa angleška ilofjja, ki je bila poslana kot ojačenje v Sredozemsko morje, vrnila v svoje glavne baze. Baze v Sredozemskem morju MARTINEZ BARRIOS novi predsednik španske republike so sedaj odlično zavarovane in dovršeno zgrajene z vsemi naj-modernejšimi pripomočki. Poplave sia Slovaškem Praga, 9. aprila, g. Poročila iz Slovaške pravijo, da radi neprestanega deževja grozi krajem poplava. Doli$ussov atentator pomilošeen Dunaj, s-, aprila, u. Rudolf Der-tile kateri je izvršil prvi atentat na pokojnega Dolliussa 1933. ieta in ki je bil obsojen na 5 let robite je bil te dni pomiloščen in spuščen na svobodo. Nemški minister v Milanu Milan, 9. aprila. 1. -Semkaj je dospel iz Genove nemški pravdni minister Hans Frank. Pripeljite vašo deco k matinejam oba praznika ob 10.30 dop. v KINO SLOGO! Micky miške v pravljicah »Pepelka«, »Volk v ovčji koži«, »V kraljestvu lutk« i. t. d. POPOLNOMA NOVO ! Vsi sedeži po Din 4.50. V štabu japonske kvantunške vojske cenijo čete Zunanje Mongolije na skupno 150.000 mož- V tej vojski so zastopane vse vrate orožja in je tehnično popolnoma sodobno opremljena- V mongolskem letalstvu služi tudi mnog# sovjetskih častnikov. Zunanja politika v angleški karikaturi. Britski lev (angleška javnost) tuli »Ne!« proti enotni fronti kolektivne varnosti, pogajanjem generalnega štaba, proti Ženevi, Lokavim in sankcijam. Segavi slikar pa vendar upa, da bo končno zmagal — lev. Dnevna kronika — Umrli so: v Gornji Radgoni g. Alojzij Hibler, restavrator; v Ptuju gde. Marica Mlekuž, učiteljica; v Ime-nem pri Podčetrtku g. Vinko Turk, trgovec in posestnik; v Mariboru ga. Vodnik Terezija, soproga mizarja. N. > m. p. Preostalim naše sožalje! — Profesorski izpit iz slovenske književnosti je naredil g. Vilko Novak, suplent, realne gimnazije iz Kočevja. Čestitamo! — Odlikovana sta bila z zlato kolajno za državljanske zasluge g. Filip Maček, vodja knjigoveznice ter g. Ivan Skubic, delovodja kartonažne tovarne firme Bonač. Čestitamo! — Osebne vesti. Policijski agent II. raz. g. Ivan Jesenovec, pri obmejnem komisarijatu na Rakeku, je napredoval za policijskega agenta I. raz. V državno službo je sprejet kot dnovni-čar služitelj banske uprave g. Franc K ordin. — Izpit za pooblaščenega inženjerja elektrotehnične stroke sta položila pred strokovno komisijo v Beogradu g. ing. Stanko Fras ter g. ing. Branko Vajda. Čestitamo. — Nove cigarete. Uprava državnih monopolov je dala te dni v promet nove egarete imenovane CigariPo«. Skatljiva s petimi cigaretami stane 3 Din. Kako gleda Eden na položaj Na seji angleške vlade, je zunanji minister Eden z ozirom na sestanek * odbora trinajsterice v Ženevi izjavil: 1. V vojaškem pogledu je vojna V Vzhodni Afriki odločena v korist Italije. Angleški opazovalci v Adis-Abeba so sporočali, da je abesinski odpor zlomljen, da je sam cesar prepričan o svojem porazu in da je popoln polom a besi n-ake vojske le še vprašanje nekaj dni. 2. Veliko število držav.članic DN je imelo zaradi sankcij veliko škodo in bodo v Ženevi nedvomno zahtevale ukinitev sankcij proti Italiji. Nobena država ni več pripravljena zagovarjati potrebe razširjenja sankcij na petrolej in druge surovine. 3. Francija zahteva takojšen sporazum z Italijo, da bi jo lahko čimprej zopet vključila v fronto držav, ki sc je ustvarila v Stresi, in da bi tako omogočila Povratek angleških pomorskih in letalskih vojnih sil iz Sredozemlja v domače vode, da bi bile pripravljene na vsako eventualnost na evropskem zapadu. 4. Iz tega sledi, da je prvi po. skus DN. nastopiti proti napadalen s sankcijami, propadel in je zaradi tega treba napeti vse sile, da bo mog°6e najti izhod, Spričo katerega načela DN ne bodo omajana. Spor se mora na vsak način urediti v Ženevi. 5. Italija je sedaj politično mnogo bolj nepristopna kakor meča decembra, ko se je v Parizu sestavil Hoarc-Lavalov načert, ali kakor meseca avgusta preteklega leta ob priliki Predlogov odbora petorice. Njena vojaške pozicije i "'uram Abc-slniji so odlične, stra. teške postojanke od Tanskem jezeru in ob sudanski meji lahko postanejo najboljše sredstvo za njen diplomatski pritisk na Veliko Britanijo. Italija se tudi zaveda, da tako Francija kakor Anglija računata na njeno sodelovanje v Evropi, zlasti pa na njene garancije glede ureditve srednjeev. ropskega Problema. Na drugi strani pa je finančni položaj Italije do skrajne mere Oslabljen in bi bila spričo potrebo po gospodarski pomoči pariškega in zlasti londonskega denarnega trga prisiljena se vsaj na zunaj Podrediti DN. Glede lokarnskega spora jo Eden izjavil, da Anglija nikakor ne namerava še nadalje popuščati. Če bi pogajanja na oSn°vi londonske spomenice iokamskih sil propadla, bi se avtomatično uvelja vila vojaška obrambna zveza An. glije in Francije, proti čemur pa se odločno protivi angleško javno mnenje. Naporno delo predsednika vlade Pod tem naslovom poiroča »Slo venec«: Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič še vedno biva s svojo dir užino na Bledu na počitnicah, čeprav vremenske razmere niso baš najboljše. Ves prosti čas porablja za svoje neutrudljivo deilo, kj mu ga nalaga zelo visioiki položaj predsednika vlade. Prav tako je danes dr. Stojadinovič vse dopoldne presedeli v svojem kabinetu in zamiš-Iteno slonel nad državnimi a.kti, ki jih je prinesel s seboj na Bled. Pri njegovem sJcrbnem delu mu prav taiko sitortono pomagata oba šefa kabinetov dr. Proitič in dr. Gašič. — Ko so blejski zvonovi zazvonili poldan, se je predsednik vlade pojavil z vsem svojim sipremstvom pred hotelom in napravil sito prijeten izprehod na stari blejski grad. Popoldne, poroča dalje »Slovenec«, se je odpeljal z avtomobilom v Kranjsko goro, kjer si je ogledal našo obmetino carinarnico, ki ga je zelo zanimala. Z njim se je odpeljala tudi njegova gospa soproga in hčenki, oba šefa kabinetov ter generalni konzul v Guritiu Savič.___ Razrešene občinske uprave Dne 4. t. m. je dobil župan ob» čine Mozirje Matija Goričar od» lok banske uprave datiran z dnem 31. marca, da so razrešeni dolino« sti župan Matija Goričar in čla« ni uprave Josip Troger, Fran Ce« linšek in Ivan Miklavc. Odlok se sklicuje na čl. 129 občinskega za« kona. Z enako utemeljitvijo so razre« šeni dolžnosti predsednik občine Škofja vas pri Celju Josip Kožuh in člani občinske uprave Anton Prckoršok, Frane Ko-tnik, Martin Golce in Anton Gmajnar. Občina Škofja vas je ena izmed največ« jih kmečko«delavskih občin cclj« skega sreza. Proti razrešitvam bodo vložene pritožbe na upravno sodišče. Izpuščen narodni poslanec V zvezi s streljanjem v narodni skupščini je beograjska policija pred par dnevi izročila vse preiskovalne spise in aretirane narodne poslance državnemu sodišču za zaščito države. Sodišče je sedaj začelo z zasliševanjem narodnih poslancev in je bil kot prvi zaslišan poslanec Mih-njlo Djuro-vič. ki je bil po zaslišanju izpuščen, ker je sodišče ugotovilo, da ni povoda za postopanje po zn-I konu o zaščiti države. Razgovori Združene opozicije Zagrebški »Novosti« imajo o razgovorih opozicije naslednje in« formacije: Na konferencah pri dr. Mačku so bili proučeni beograjski predlogi in so bila dana popolna pooblastila delegatom kmečko«de« mokratske stranke, da kot člani poslovnega odbora Združene opo« zicije nadaljujejo razgovore. Skle« njeno je nadalje, da se delovni odbor Združene opozicije sestane v Zagrebu okoli 20. t. m. Tega se« stanka se bosta kot delegata i • ■ udeležila tudi Miša Trifunovič in dr Laza Markovič. »Iz tega se torej vidi, pravijo »No vosti«, da so beograjski predlogi vzeti za podlago nadaljevanja razgovorov in da bo dr. Maček na konferenci v Zagrebu preko svo« jih delegatov stavil svoje opombe in protipredloge. To obenem po« trjuje tudi informacije, ki smo jih že objavili, da ne more biti na« mreč niti govora o sprejetju ali odbijanju predlogov, ker ne gre za nikak ultimatum, marveč samo za eno fazo razgovorov in dogod« kov, kakor tudi informacije, da dr. Maček niti ne misli niti nima razlogov za prekinjcnje razgovo« rov, marveč nasprotno vsekakor še žcM nadaljevati sodelovanje s srbijanskim! opozicijskimi sku« pinami. Kakor poročajo beograjski li« sti, tudi stališče Ace Stanojeviča ni negativno. „Glas44 je zabaven i čitajte „Glas naroda" Popularni in gledališki komad A. GONTHERJEVE „Die Heillge und ihr Narr“ Dušica Kožamarija film najnežnejše ljubezni in pretresljivih momentov. — V gl. vlogah HANSI KNOTECK In HANS STUNVE Velikonočni program kana Sloge Beseda dneva Poštenih cesta je: ogibati se hu> dega; dušo svojo ohrani, kdor pazi na pot svojo. — Pred pogubo prevzetnost in pred padcem na> puh. — Bolje pohleven biti v du« hu s krotkimi nego plen deliti s prevzetnimi. (Sv. pismo: pregovori, pogt. 16, 17—20.) Gdlikovani slovenski duhovniki Ljubljana, 8- aprila. Včeraj ob enajstih dopoldne je ban dr. Marko Natlačen v palači banske uprave razdelil visoka odlikovanja, s katerimi je kralj, namestništvo odlikovalo ljubljanske, ga Prošta Ig. Nadraha, mariborskega prošta, dr. Vraberja, novomeškega prošta Karla Čerina, župnika v Ratečah Josipa Lavtižarja jn župnika Kazimira Zakrajška Prošt Nadraha. je odlikovan z redom sv. Save II. reda, ostali pa z redom sv. Save III. reda. Odlikovance je nagovoril bau dr. Natlačen, ki je poudaril pomen odlikovanj, ki so jih odlikovanci prejeli kot slovenski duhovniki za svoje zaslužno delo v pro-speh cerkve, v blagor naroda in v korist države. V imenu odlikovancev se je zahvalil ljubljanski Prošt Ignacij Nadrah, ki ie pri tej priliki izjavil med drugim: »Mi katoliški duhovniki ljubimo Jugoslavijo, prosimo Boga za njo in smo pripravljeni v^e svoje moči žrtvovati za to, da bi bi*8 tako urejena in tako vladana, da bi mogli biti v njej zadovoljni in srečni vsi državljani, ki so blage volje. Ne poznamo pa mi duhovniki bizantinskega klečeplaziva in če bi prišla kdaj vlada, kar Bog odvrni, ki bi hotela zvezati katoliški cerkvi roke in noge, da ne N mogla vršiti svojega božjega poslanstva, vlad«, ki bi zapovedovala. kar Bog prepoveduje, bi biti tudi tako močni, da bi s sv. Petrom izjavili: »Boga je treba boU poslušati kakor liudi« in tej izjavi primerno uredili tudi svoje de. iovanje. Pa tudi takrat bi delal*1 v blagor države, ker ne more biti njej v prid, kar božji volji na' Sprotuje.« Gospod pri brivcu: Ostrizi^ mc prosim samo na vrhu K|flx ^ pri kraju mi prosim pustite ® dolge! Zmaga jeklene volje čez severno steno Grandes Jorassea Ljubljana, 9. ai>riia. V novi poslovni dobi je Slovensko planinsko društvo začelo svoja alpinistična predavanja z inozemskim predavanjem. Na zadnjem občnem zboru SPD je bilo sicer nekoliko kritike glede inozemskih predavano, češ, da je treba dati prednost domačim in se čim bolj izogibati tujim. Ta kritika takrait gotovo ni bala merjena iz nekake iracionalne ozko-grudnosti, marveč zlasti s stališča kvalitete predavanj, kar pa je brez nadaljnjega popolnoma upravičeno. Ce že Inozemska predavanja — potem kvalitetna. Alpinizem bodi torej vez, ki brez strasti in ljubosumja povez ure med seboj narode in jih vzgaja za viš'e človečanske ideje. „Zmaga ali smrt“ — druge izbire ni V tem uuhu je številna ljubljanska publika poselila tudi predavanje znanega monakovskega alpinista in zmagovalca severne stene Grandes Jorassea Martina Majerja v dvorani Delavske zbornice. Predavanje ni bilo toliko senzacija, kolikor občudovanje čudovite zmoige mladosti in jeklene volje nad trdo in brezsrčno Prirodo, ki vedno znova neodoljivo vabi človeka v borbo: v smrt ali zmago. In čudovito skromen in obenem fanatično pogumen mora biti človek, da ukani Prirodo in njene divje, veličastne elemente, je dejal predavatelj v razgovoru z našim dopisnikom. Taka borba ni matematičen račun, marveč usodno naključje, terja: ali smrt ali zmago. Med tema mejama se človek giblje. Dru-Kc izb’re ni nobene, pač, Č9 si strahopetec in ti je žal ž'vljenja, upustiš svol načrt ‘m — pobegneš. „Nerešen problem11 v Alpah Severna stena Grandes Jocas-Sea je bila do lanskega leta »nerešen problem« v Alpah. Uvodo-ma je predavatelj, mestoma celo 1 veliko p lijete to do smrtnih žrtev, ki jih je ta problem zahteval, Prisaj zgodovino naporov in neuspelih poskusov zavojovati to severno steno, k je tako grozeče Kljubovala leta in leta in veno-Ine,r znova vabila pogum in mia-tlc>st, da se ž njima dokončno pomeri. Svojo »srečo« so poskušali znameniti italijanski, francoski, švicarski in nemški plezalci. Za-nan. Stena je vselej zmagala. , ognmni plezalci so morali oditi rez zmage, ali pa so ob vznožju .g^Pe našli sveti grob. Od leta x' >e ostala stena torej res nerešen« problem. Severna stena i* »zrela11 za napnh leto je sredi junij ninn-111 Majer odšel sam v C h: sou IX* X ^°*ina|h je bila vsepoN AWi!ajhu'mej6a pomlad, visoko '[>,,,1 Pa >e kraljeval zimski mi sito., T19 .je dosegel gazeč visol ie '“riinško kočo. Na smuče deniu i piro,d'rl čez zasneženi h zlii.A Le Chaux, odkoder je pr k; ogledoval severno steni sou ?*a®°čno dviga 1500 m v 'ZreU jKotwvil je, da je sten « zia napad, kar je nato bi zojavno sporočil svojemu prija-teliju Petersu, kj je čez dva dni že prišel v ChamoniK. Vstop v zmago ali pogubo V noči od 26. m 27. junija sta nato po sedem uin| naporni hoji dosegla vznožje stene, ki je v nočnem rm u sera 1 evala grozeče irid snežno p ut raji no. Ob vzn.z-jii stene sta biva«:;,sla in v tišini snovala svojo veliko pot, ki jima prinese ali zmago ali pogubo. V gluho tišino gora pa je od časa do časa udarjalo zamolklo bobnenje ledenega in kamenitega ulazovja, ki se je trgalo laz s*enc in bučalo v globino. T.> . ma je bilo kakor sva-ilo n kakor "zpud-buda. Cisto sama v tej mogočni gorski simfoniji tišine in grozeče ga bobnenja plazov. Vse je treba tvegati Zgodnje jutro ju je že na^.v . a poti v steno. Čila in polna vedrega poguma sta .stopila. Borba na zmago ali smrt je bilo sprožena. Vse je treba tvegati. Umakniti se — ne, to bi bilo strahopetno. Cez previsne stene pa je venomer grmelo plazovje in padalo k vznožju. Toda kdo bi se plašil. Spretno sta premagala težaven vstop v steno in 250 m visoko, popolnoma poledenelo steno, ki je imela ponekod do 90 stopinj naklona. Med nebom in zemljo Odtod sta premagala najprec levi stolp in po prestopu še desnega, o.ba v višini do skoraj 500 m. Skioptične podobe, ki so ponazarjale zanimiva izvajanja predavatelja, so pokazale, kako nevarno sta izpostavljena oba stolpa. Plezalca sta na nekaterih mestih dobesedno visela v zraku in zrla pod seboj v temno globino, kjer je končalo življenje že večih slavnih in pogumnih plezalcev. ki so hotelj zavzet, steno-Moderna plezalna tehnika jima je omogočila, da sta premagala izpostavljena mesta. „Dober tek11 — tl ledenik Sredi stene ju je zajela noč. Mukoma sta našla primerno oporišče, kjer sta bivakirala in se okrepčala. Kakor v roparskem gftezdu sta se prižela ob steno in celo po večkratnih neuspelih poskusih prižgala gorilnik in si pričela kuhati klobase. Kako vesel je bil Martin, ko je končno občutil v premrlih rokah nekaj toplega. Toda ni mu blo namenjeno. da bj zavžil bornj grižljaj. Klobasa mu ije spodrsnila iz rok in zletela v temno globino na ledenik. Minute smrtne groze Z jutrom sta pričela borbo. Korak za korakom, stopinjo za stopinjo. Vreme ni bilo najugodnejše. Raz stene se je trgalo kamenje in led, ki jima je žvižgajoče sikal čez glave v globino. Nenadoma je Mairtin začutil oster udarec na glavo. In že je izgubil zavest in pričel padati v brezno. Sirnikoma je obvisel na vrvi. Teh trenutkov ni mogoče nikoli pozabiti, je dejal predavatelj. To so bile minute smrtne veličastne 1 groze, ko človek že sklene svoj poslednji življenjski račun. Cez obraz mm je toplo lila kri in hudo ga je skelelo na glavi. Ko se je popolnoma osvestil, je s prijateljevo pomočjo splezal spet na varno. In ko si ije opomogel, sta nadaljevala borbo za prehod čez severno steno. Padla je nepremagljiva Ttena 30 mr sta bila pogumno v borbi. V ledu in snegu, v skalah in vodni nevarnosti za življenje sta v fizični in duševni napetosti dosegla vrh Grande Jorassea in tako premagala »nerešen« problem v Alpah. Spokojno sta potem kot zmagovalca severne stene preživela noč na vvhu in se drugo vi tro po južni sten, spustila v doli* no na italijansko stran. Drzno zmago obeh mladih Mo. nakovčajiov je občudoval vej svet. To jima je bilo le v priznanje, da alpinizem druži vse narode in ljudstva v višji človečanski ideji. Predavatelj je govoril priprosto in sočno, brez vsakega patosa, občuteno in skromno kol se pač spodobi pravemu alpinistu, kj je za zmago tvegal svoj< mlado življenje. Motilo je nekoliko le njengovo bavarsko narečje zato pa je predavanje silno poživelo nešteto skloptičnih podob ki so poleg besede pričarale preč poslušalce vso veličino Grandej Jorassea. ki je lansko leto moral kloniti v barbi z jekleno voljo alpinistične mladosti. Obisk pri prof. Lahu Ljubljana, 9. aprila- Pisatelj prof. dr. Ivan Lah leži po hudi bolezni kot rekonvalescent na svojem domu v vodmat-ski Društveni ulice št. 8- Prav prikupna ,e hišica, ki so jo nedavno vso prenovili. Bila ie pred tem taka. kakršne so še danes vse njene skromne sosede. Gospa prof. dr- Laha me je prijazno sprejela. Gospod profesor leži v okusno z modernim pohištvom opremljeni sobi, ki je. kakor vse kaže. njegova delovna soba. iz sosedne sobe sem cul srebrn smeh negovega otročička, ki ga je krotila najbrže n:cgova stara mamica. S težavo se je g- profesor zravnal na postelji. Težko in sunkoma diha. po vsem je videti, da je prestal zelo hudo bolezen. — Smo bili že vsi v skrbeh, gospod profesor, kaj bo, ko smo čuli, da vas ie zopet hudo zagrabilo! — Da, da hudo ie bilo, pa mislim, da sem se za sfflo izlizal. Bil sem pa že ob grobu. — Srce vam je odpovedalo pokorščino, ali ne gospod profesor? Nato mi je prof- dr. Lah pripovedoval, kako je bilo, ko ie visel med življeniem in smrtjo in so ga rešili na ta način, da so ga odpeljali iz ljubljanske bolnišnice v Leonišče , kfer mu je rešil življenje dr. Merčun. Spomnila sva se v teku pogovora na tiste čase po vojni, ko se je nekega dne pojavil v našem razredu na realki prof. Lah. Hude čase smo imeli kot dijaki za seboj tudi mi, ki smo v šoli dobivali vsak drugi mesec nove profesorje, ki so bili tujci in niso mogli doumeti naše slovenske duše- Dosti boljše pa tudi ni bilo z domačimi profesorji, ki so se pač obvladovali pod pritiskom razmer, ki so tlačile kakor mora profesorje in dijake v fofcih časih groze in trpljenja... Tedaj smo dobili za profesonia slovenščine dr. Laha in zdelo se nam je, da nam je zasijala nova zarja po letih strahote- Bil je še slab po vsem prestanem trpljenju na fronti in v pregnanstvu. Vendar je med nami oživel, ker je videl, da nam je s svojimi predavanji segel v dušo in da čutimo z njim ter smo mu brez besedi hvaležni za vsako besedo, ki nam jo je znal mojstrsko povedal, da nam je segla v dno srca. — Vidite, ravno tedai po vodni se mi je vzbudilo hrepenenje P» naši Dalmaciji. V počitnicah sem se odoeljal do Dubrovnika. Tedaj naš Jadran še ni ime*! letovišč, kakor danes- Bali smo se min. ko smo pluli proti Dubrovniku. Na otoku Sipanu pri Dubrovniku sem nenadoma hudo zbolel. Vse ie kazalo. da sem dobil malarijo. Takoj sem odpotoval in se zdravil v Mariboru. Od tega časa sem imel težkoče s srcem- Poznele sem dobil napade, toda ta zadnji je bil izredno hud. Gospod profesor mi je še pripovedoval o razmerah v bolnitšni-ci. ki so res nenavadne in za bolnike včasih katastrofalne. Nisem smel s kramljan em še naprej utnrafci bolnika. Poslovi sem se m mu želel, da bi kmalu docela okreval in da bi ga že sko-raz videli z otročičkom po ljubljanskih ulicah. In tudi to. da bi tako okreval, da bi imel moči uresničitve svojih velikih literarnih koncepcij, ki jih ima še na srcu, pa mu ie zadnje čase bolezen onemogočila večje delo- —nek. Vino v konzervah Odkar so v Kaliforniji pričeli pridelovati vino — in zdaj že tudi eksportirajo domačo sorto, M io imenujejo »ehablis« — so oit-dotnj vinski trgovci ugotovili, da prevoz v steklenicah stroške zvišuje. Zato so pričeli v zadnjem času razpošiljhtl vino v škatlah, kakor se rabijo za konzerve. Vsaka škatla vsebuje nekako poldrag liter. VE IR M O UT UTI boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOLIĆ — Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80.— Maribor m — Poravnajte naročnino našemu inkasantu g. Vrbnjaku že ob prvem obisku, ker mu s tem olajšate delo. Sebi pa zagotovite redno prejemanje lista. — »Glas naroda« Vam gotovo ugaja, zato opozorite nanj tudi svoje znance in prijatelje, ki še niso naši naročniki. m — Smrt blagega mladeniča. V sredo opoldne je prenehalo biti srce blagemu mladeniču in .vzornemu Sokolu Otmarju Arnušu, ki je v natjleipši mladeni "ki tioibi 26-let podlegel po dolgem in hudem trpljenju zavratni bolezni. Pokojni Arnuš je bil po poklicu črkostavec in meter »Mariborske tiskarne«, ves prosti 'čas pa je posvetil delu za Sokola. Bil je član vzorne telovadne vrste Sokola-Matice ter je veljal »a enega namadairjenejših telovadcev. Žal mu je bolezen prestregla pot do uspehov, v katere smo z ujlim verovali tudi mi. Arnuša bodo pokopali danes v petek popoldne na Pobrežju ob udeležbi Sokolstva in druge nacionalne javnosti. Vzornemu Sokolu Arnušu naj bo ohranjen med nam j svetel spomin. Žalujočemu bratu Maksu in sestri Hildi pa naše najiskrenejše sožalje! m — Narodno gledališče ostane zaprto do velikonočne nedelje, ko bo zvečer premijera Beneše-ve popularne operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.« m — Selitev. Prodajalna Mestnih podjetij, ki je bila doslej na Aleksandrovi cesti, se bo preselila v kratkem v grad, kjer je bila svoječasno Bendajsova trgovina. m — Preprisani tat. V omaro posestnice Lize Penzluve v Zg. Dupleku je vlomil tat in odnesel bankovec za tisoč dinarjev. Zanimivo je. da je bilo v omari vsega 17 tisočakov, tat,pa je v prebrisanosti in domnevi, da tatvina ne bo taiko kmalu ugotovljena, vzel samo enega, /-e naslediti dan so orožniki prijeli mizarskega pomočnika Alojza Simoniča, ki je tatvino priznal. Pri njem so našli še ves ukradeni denar. m — Po svetu. 17-letni mehani čarski vajenec Franci Hribernik je že sedaj velik pustolovec in ga kar ne strpi doma. Ko je bil še mlajši je nekajkrat pobegnil z doma, a so ga vselej pravočasno izsledili. Sedaj so svojci zopet prijavili policiji, da ga pogrešajo že nekaj dni. Vse dosedanje poizvedbe so ostale brezuspešne. m — »Micika išče ženina« je naslov veseloigre, ki jo je napisa! kmečki fant Vinko K or že iz C:r-kovcev in ki jo je.igrala tamkajšnja gasilska četa. Koncem aprila pa bodo Cink ovca ni igrali igro v mariborskom gledališču, ki jih je povabilo v goste. Za nastop podeželskih igralcev je precej zanimanja. m - Bogat plen. Včeraj smo poročali, da so graničarji ob meji pri Prevaljah zasačili dva tihotapca. od katerih je eden pobegnil. Pri drugem, ki j,e Alojz So.č, pa so naši; 35 kg saharina, 77 vžigalnikov in večjo množino kresilnih kamnov. Soje a čaka ogromna denarna globa, ki je najbrž ne ho zmogel. Moral bo zato za dalje Sasa v zapor. m — Čestitamo! Profesorski iz-pit j* klasične filologije je polo- DOLENJSKE NOVICE 300 letni oreh je padel Mokronog, 9. aprila Starodavni 300 letni dolenjski oreh je padel. Edinstveni primer orjaškega oreha, ki so ga hodili gledat od blizu in daleč je lastnik posestnik Troha Anton iz Lontovža pri Mokronogu prodal Aleksandru Majcenu iz Mokronoga. ki ga je te dni z velikimi težavami prepeljal na mokronoško postajo. kjer ga bodo naložili za neko tovarno furnirja v Hamburgu. Orehova korenina je 2.50 m dolga, ima 2 m v premeru in tehta 5.500 kg. Iz Lontovža v Mokronog so vozili korenino s tremi pari konj in so rabili za prevoz več dni V Mokronogu občudujejo tega dolenjskega velikana izletniki, ki prihajajo ogledovat novo gradnjo šentJanške Železnice, pa je nekdo ugotovil, da pravzaprav podarjamo tujini svoje dragoceno blago, saj moramo v večini primerov za mnogo dražji denar zopet isto blago kupovati nazaj in je ta način našega trgovanja za splošnost brez haska. Furnir, ki ga bomo iz te korenine morda kupili od tujcev zopet nazaj, bo sicer naš vendar pa drago prejilačan in uvožen kot — tuje blago! Dolenjski kmetje so zborovali Novo mesto. 9. aprila Zadnje zborovanje kmečke zveze za Novo mesto in okolico je močno odjeknilo med Dolenjci. Složen nastop vseh kmetov brez razlike na strankarsko pripadnost je dokazal, da so pričeli kmetje misliti z lastno glavo in da se bo stanovsko združenim in samozavestnim posrečilo doseči njih pravice, kar posamezniki ali cepljene sile zlepa ne dosežejo. Zborovanje je vodil g. Brulc iz Hrušice. predsednik kmečke zveze g Brodar pa je zlasti povdarjal zahtevo po ustanovitvi kmečkih zbornic. Sprejeta je bila tudi resolucija ki jo je predlagal g. ing. Kotlovšek in ki zaideva zakonito določilo cen kmečkim pridelkom. ustavitev vseh kmečkih rubežni, sklenitev trgovinskih pogodb za les in živino in da se izvede takoj pametna razdolžitev kmetov. Posebnega povdarka so pa dali kmetje zahtevi po vrnitvi kredita in kreditnega ugleda, ki so ga z raznimi nemogočimi zaščitami povsem izgubili. Dolenjski kmetje so se zganili in so na najboljši poti. Sloviti roman v Slogi Ljubljana, 9. aprila. Velikonočni filmski spored kina Sloge bo zadovoljil ljubljansko kinematografsko publiko v polni meri. Kot glavni film ho predvajala Sloga film »Dušica Rožamarija«, ki jo napravljeni po krasnem romanu in odrskem delu Ag."fiiintlierjeve »Die Hei-lige und ilir Narr«. Lepšega filma si uprava kina Sloge za veliko noč ni mogla izbrati. Film najnežnejše dekliške ljubezni, polne mehke čustvenosti. Mala dušica Rožamarija. njeno čtiv stvo otroško nagnjenje do človeka, ki ji reše življenje in jo s tojilino dobrega srca priklene k sebi. vse to podaja Hansi Knotek z izredno pre-pričevalnostjo. Poleg omenjene igra drugo glavno vlogo grofa Thorsteina Hans Stihve nad vse simpatično in se nič ne čudimo, da najde mala princesa Rožamarija pri njem edinem ute- žil te dni na ljubljanski univerzi snplent na mariborski klasični gimmaziši g. B. Bajuk. m Ferdinand Knaplč, ki je letos v februarju na drž. mostu na grozovit način umoril branjevko Terezijo Konradovo, bo stopil pred veliki kazenski senat v petek. 17. aprila. m Dr. Bačar odstopil. Frj- bubljeni ban. zdravnik v Št. liju dr. Just Bačar, ki si je pridobil ogromnih zaslug za nacionalno utrditev severne meje, je podal ostavko kot ban. zdravnik. Vzrok je dvakratna premestitev. V teku enega meseca je bil najprej premeščen v Stanj trg pri Črnomlju, potem pa v Loče. m — Kino. žnraidi norme sta Grajski in Union kino do sobote zvečer zaprta. — Grajski kino predvaja za praznike izborni film »Grad Hubertns« s Hansi Kno-teckovo. -- Union kino pa bo predvajal senzacionalen velefilm Frančiške Gaalove »Mala Katarina.« ho v svoji boli in osamelosti na gradu Brirnneek. Dni miti moramo še izredno lepe naravne posnetke m potrditi, da je film v celoti izdelan z redkim okusom. Za zabavo mladini in pa tudi ostalem bodo to pot Slogine matinejske predstave v nedeljo in ponedeljek ob 10.30 dop. Predvajala se bodo najno-vejše Mieky miške v pravljicah. Prišla ho »Pepelčica«, »V kraljestvu lutk«, »Volk v ovčji koži« ter še -nekaj »Micky mišk. ki bodo izvabili mnogo smeha in zabave ter polog najnovejšega zvočnega tednika še senzacije filmske kamere! Ves spored je popolnoma nov in ga v Ljubljani še nismo videli. Staro in mlado ho pri Sloginih matinejah našlo razvedrila in obilo zabave. Cetin matinejskih predstav je kljub premieri in velikim nabavnim stroškom velika in znaša le Din 4.50 na poljubnem mestu. Za veliko noč —’-'oročamo torej spored kina Sloge najtopleje. Obsodba dr. Hafnerja in njegove asistentke Ljubljana, 9. aprila. Našim čitateljem je še v s po« minu incident, ki se je dogodil pred meseci v kavarni »Evropa«, ko je bivša frizerka gdč. Vladislav v a Potočnik, sedaj pa asistentka ljubljanskega zdravnika speciali* sta za ušesne in nosne bolezni dr. Janka Hafnerja, napadla ljubljan* skega zdravnika specialista za ženske bolezni in porodništvo dr. Lea Savnika in mu prizadejala lahko telesno poškodbo. Zaradi tega incidenta je dr. Leo Savnik vložil po svojem zastop« niku dr. JaSkefu tožbo radi deja« nja zoper čast proti Vladislavi Potočnik, državno tožilstvo pa tožbo proti njej radi lahke telesne poškodbe, proti dr. Hafnerju pa tožbo radi nasnove k temu deja* nju. Ta razprava se je vršila že pred meseci. Včeraj se je pa vršila pri sre< skem sodišču v Ljubljani glede teh dejanj zaključna razprava, ki je bila tajna in je trajala skoro tri ure. Potočnik Vladislava je bila po< gojno obsojena na 20 dni zapora zaradi lahke telesne poškodbe in dejanja zoper čast, in sicer z od< ložitvijo kazni na 3 leta. Zdravnik dr. Janko Hafner je pa bil obsojen brezpogojno na 10 dni zapora, ker je nasnoval deja# nje, ki ga je izvršila Vladislava Potočnik. Obenem je sodnik dr. Šmalc izrekel za izvršljivo prej* šnjo pogojno obsodbo dr. Hafner* ja, ki mu je bila naložena pri prvi raz ra vi, v kolikor ne spada pod amnestijo z dne 1. decembra. Milijonska tatvina Maribor. 9. apr la. Mnogo prahu je dvignila po Mariboru tatvina bele žlahtne kovine v delavnicah drž. železnic. Posamezniki so odnašali to kovino, ki se sicer rabi za ležaje pri vagon-skih osiščih, ter jo prodajali različnim prekupčevacem. Imenovalo se je mnogo vplivnih osebnosti, ki so bile zapletene v to m liiionsko tatvino, vendar policija svari pred prenagljenostjo, ker preiskava še ni končana. Celje c — Muzejsko društvu je imelo v Narodnem domu letni občni zbor. O delovanju sta poročala prof. Orožen in prof. Brodar. Ugotovilo se je, da so prostori za muzejsko zbirko v stari gimnaziji zdaleka premajhni in ne zadostujejo niti za zbirko prof. Brodarja ter bi bilo dobro, da o ten' mestnj svet razmišlja. Novi odbor ima zopet prof. Orožna za predsednika. c — Burja ga je vrgla s tako silo, da si je zlomil desno nogo, ko je stoipil doma iz hiše 5 letin Franc Moličnik, sin posestnika v Krnici pr j Lučah. c — Vojaški novinci, ki bodo prihodnji teden nastopili aktivno vojaško službo, se opozarjajo, da pridejo trezni in založeni s hrano za prvi dam in ob času, ki imajo določenega. c — Pod voz je padel 32 let111 hlapec Avgust Divjak v Hudi farmi pri Laškem, ko so se v tore K splašili konji. Pod kolesi voza -sj je pregriznil jezik, poškodovan po nosu in zlomil desno ključnico in se sedaj nahaja v celjski oo11' nišmici. — Raztreseni profesor sc je nemir" oziral po ulici, zato ga ustavi ®tra ni k ter mu reče: — Gospod, ali ste kaj izgubili? — Da svoj dežnik. i Gospod, dežnik imate vendar P pazduho. — Ojoj, saj res! Hvala, da opozorili, sicer bi šel brez ste me dežnik® domov. Meščanska korporacija in težkoče v njenem gospodarstvu Kamnik 9. aprila. Kakor vsa lesna podjetij a Slovenile in Jugoslavije sploh, doživlja tudi kamniška Meščanska kor-Foracija težke čase gospodarskega razvoja. Razen lesne krize, sankcij in podobnih rak-ran naše •esne industrije, onemogočajo pametno gospodarstvo v Meščanski komparaciji tudi osebna nasprotja. Kot se je izkazalo na občnem zboru. so to glavni vzroki hitre-8a propadanja tega nekdaj tako cvetočega podjetja. — Mimogrede bodi povedano, da predstavlja omenjeno korporacijo 183 lastnikov, oziroma upravičencev, čijih biše so stale za časa traktata Marije Terezije, po katerem jim je bilo darovano preko 6.000 ha, večinoma z gozdovi poraščenega ozemlja. V »Glasu« smo že pisali in deloma priobčili izjavo prejšnjega odbora (3. decembr.) o vzrokih, ki so ga napotili do odstopit ve. ‘00 podpisov, ki jih je opozicija oalbrala z različnim utemeljevanjem med upravičenci, je bilo za tedanji odbor dovolj jasno znamenje nezaupanja. Po odstopu ni Prišlo dio volitev, ker je medtem agrarni komisar v Ljubljani ime- noval nove odbornike, ki so med seboj izvolili sedanjega predsednika. S tem so prišli v gospodarski odbor novi ljudje, ki so jim bile razmere več ali manj tuje. Jasno je, da je s tem močno trpelo poletje, ki beleži na letošnjem občnem zboru že okrog 3,200.000 Din pasiv, od katerih odpade samio na lansko leto 418.000 dinarjev. Na občnem zboru je bilo stavljenih dovolj pametnih in utemeljenih predlogov. Nove investicije, kakor so gnadnja'ceste v Korošico itd. naj se opuste. Korporacija naj stopi v pogajanja s svojim glavnim upnikom Mestno hranilnico v Kamniku, im ji na račun dolga odstopi šolsko in uradno poslopje. S tem bi odpadla že ena tretjina vsega dolga. Povsem napačno im neumestno pa se je v teh težkih časih spuščati v načelne borbe za dosego pravic s te ali one strani, medtem ko se na ta način tira v propast ne samo številne, do skrajnosti obubožane delavske družine, ampak tudi premoženje ustanove same. Sedanjemu odboru ni bila podeljena razrešnica. V pričakovanju Velike noči Kranj, 9. aprila. Velika noč, nekdaj pričakovana z radostjo, je tu, a prazničnega vesela ni. Tarejo nas velike živ-benske skrbi- Nič več ni radostnega pričakovanja, ostal je samo $e spomin na čase, ko je bila zt>rana vsa družina na Veliko nedeljo za bogato založeno mizo velikonočnega »žegna«- Gnjat, ve-■’k križev kolač, piruhi, — vsega |e bilo dovolj. — A, danes? — jčaskrbljeno gleda kmet, kaj bo ne,la nesla na Veliko soboto k zegnu. Denarja ni za moko, še *raee nima. ker je moral prodati edinega prašička, ki je bil name-^en za dom. Stiska in zadrega Ta denarna zadrega in stiska je prignala na predpraznični tržni dan v Kranj nenavadno mnogo kmetov in kmetic, da bi s prodajo skupili kaj za praznike. Tako si ta dan videl najrazličnejše vrste prodajnega blaga. Neko dekle je prodajalo celo mlade psičke, amo, da je mogla kupiti nekoliko moke, jajc in zabele. Oči vidno je bila kočarica, ki ne premore niti perutnine. Vsak se je trudil, da bi spravil svoje blago v denar. Zanimivo je tb, da si ta dan videl večinoma revne kmete in kmetice, ki jih navadno ni, ker niimado kaj prodati- Na trgu Isto sliko je nudil živinski trg. Tudi tu si videl kmete, ki so prignali svojo edino kravico. In še to so morali radi denarne stiske prodati pod ceno. Mešetari imajo dober nos in takoj izvohajo, kdo prodaja iz stiske- Tako je nek kmet pripeljal kravico, ki mu je dajala takorekoč vsakodnevno hrano. Drugi kmet ga pobara zakaj prodaja? — Moram, čeprav je edina. Rabim za praznike, otroci in žena so bosi. Nagi ne morejo ostati Kaj hočem, mleka sedati ne bo pri hiši, nagi pa tudi ne moremo ostati- Toda, kakor že rečeno, meše-tarji so izvohali, da mož prodaja v stiski in so izkoristili priliko* Krave ni nihče kupil na sejmišču, ker je vedel, da bo mož še rad prignal na dom, ko bo sejma kor nec. in dal pod ceno. Res žalostna bo letošma Velika noč na kmetih. V slovesni tišini velikonočne narave se bodo razlegali jasni in mogočni zvoki zvo-j nov, a v sredi bo zagrenjenost in strah pred bodočnostjo. Kako je umrl Kristus Zanimive ugotovitve na mrtvaškem prtu V Turinu hranijo dragoceno relikvijo, mrtvaški prt, ki je vanj bilo zavito truplo Zveličanja, ko je bilo položeno v grob. Ker so se pogosto pojavljali dvomi, da-li je ta reliikvita pristna in ne gre tu morda zgolj za legendarno stvar, je dalo to- povoda, da se je tudi moderna umetnost pozanimala za ta prt in ga podvrgla natančni preiskavi. češkoslovaški učenjak dr. Hy-nek se je z dovoljenjem svete Stolice lotil te preiskave z vsemi modernimi pripomočki, kakor kemije, fotografije, ultravioletnih in infrardečih žarkov, in je prišel do dognanja, da gre tu res-ničnio za mrtvaški prt, ki je hranil Kristovo telo kakih 36 do 42 ur. Dr. Hynek je ugotovil, da odtisi, ki so razločno vidni na temu prtu, niso umetno narejeni, kakor so to domnevali dvomljivci. Pojasnil pa je hikratu tudi vprašanje, kako je bilo sploh mogoče, da so se mogli stvoriti odtisi trupla. Po svetopisemisikem poročilu je bil ta prt posut z miiro in alojo, ki sta se pod učinkovanjem bazičnih kemikalij spremenili v neločljivo barvilo, kij ga je platno vsrkalo. Iz skrbne preiskave odtisov na prtu jie poskusil učenjak rekon-stniratii tudi mučeniško smrt Kristovo. Krvavi sledovi trnjeve krone kažejo na krvavenje tako Bakljada na Dunaju ob proglasitvi splošne brambne dolžnosti iz ven kakor iz arterij, ne da bi bile žile pri tem preveč raztrgane. Na samem telesu so prevladovale razločno razne rane v dolžini kakih treh centimetrov, nastopajoče paroma, po številu 80 takih ran, kair se vjerna s 40 udarci po rimskem načinu bičanja. Iz odtisov ran, nastalih pri križanju, se da sklepati, da žeblji ■niso bili pognani skozi dlani, ampak skozi zapestja, nogi pa sta bili pribiti prav v sredini narti. S tem je podano tudi pojasnilo za način smrti križanega: smrt je nastopila vsied letaničnih krčev z z »dušenjem, med silnimi bolečinami in,pri polni zavesti. Anatomsko je dokazano, da pri dolgotrajni razpetosti rok. toliko bolj pa pri vesenju na križu, vsied nevajenega napenjanja prečne op-nice nastaja omejitev dihanja, kar vodi k zadušenju, sufokaciji, cianoži in posinjenju. Zanimivo je vsekakor, kako natančno se vjemajo te medicinske ugotovitve s svetopisemskim poročilom o križanju na Golgoti. Kako bije žila Včasih so zdravniki posvečali največjo pažnjo bitju žile na roki ter so po tem razpoznali bolnikovo stanje. Zadnja desetletja je pa prišel v modo termometer za merjenje telesne temperature in bitje žile ni bilo več tako odlično za določanje diagnoze. Resnica je seveda. da sleherna sprememba duševnega ali telesnega stanja človeka povzroči tudi spremembo bitja žile. Zato ni odveč, če bolniku preiskusimo bitje žil, in sicer arterije v zapestju. Če prhneš bolnikovo roko s štirimi prsti v zapestju, čutiš žilo, ki bije. Zdravemu odraslemu človeku bije enakomerno in sicer 72 krat v minuti. Ženskam bije žila nekoliko hitreje, otrokom pa tudi kakor so pač stari od 80 do 100 krat v minuti. Bolniku s hudo Vročino bije žila tudi do 120 krat na minuto. Visoka šola za čaj Največ čaja popijejo Kitajci, kakor je znano. Za njimi pa pridejo Japonci, Angleži in Rusi. V teli deželah je čaj nekakšna narodna pijača. kakor za Slovence cviček. Na Kitajskem, in sicer v Pekingu imajo celo — visoko šolo za čaj. Kandidait, kii jo absolvira, mora s tipom in vonjem, torej z zavezanimi očmi, razlikovati 40 vrst čaja. Na Kitajskem poznajo namreč 618 vrst čaja. Strokovnjaki ločijo tu Do duhu kar do 41 H.) vrst čaja. MAŠČEVALEC Kriminalni Ko sta VViMiam in upravitelj prispela v Ravenswood — pa ni bilo o Eli n ik er več ne duha ne sluha! Vse n.iuno iskanje je bilo zaman. — Našla sta samo sledove, ki so jih bili v pesku zapustili težki moški škornji. Ves žalosten se je VVilUam z obupanim in preplašenim upraviteljem vrnil, ne da bi bil kaj opravil. Ne on ne upravitelj si nista vedela razlagati tega nenadnega bega. Ves potrt se ,je VVrHiam vrnil na »Teror«. — Kje na; zdaj išče svojo vroče ljubljeno dekle? Kam je odšla? Kam pobegnila..? Saj ni mogel vedeti, da je zopet imela svoje prste vmes Tereza, ki je sitoma bila odvedla Elo, Samsona 'm njegovo ženo na »Nimfo« ... ODLOŽENO MAŠČEVANJE Ko sta se Španjelki z ugrabljeno Elo vranah ia »-N-mfo«, sta na poveljniškem mostu stala VVood in Dick. »No, stari lopov, kdo ima prav, ti a
  • e je zbal celo zaknknjem Dick. »lega človeka ščiti sam vrag,« je jezno sikala. »Baš sedaj, ko se nam nudi r.godna prilika, se mu moram i ‘gnit:.* Rezko se je obrnila k VVoodu. »Torej mislite, da bi bilo i.uj-prije, da odrinemo nazaj, v 1 o:i-don?« »O, ne, saj sem že rekel, da to ni potreba, t'oslai boi n Lacka Č,a. On je zanesljiv in se spozna v takih stvareh. Mi bomo pa ti čas križarili tu naokrog.« 'Tereza je mrzlično premišljevala. Saj še ni vse izgubljeno! če se Ji posreči, da s pomočjo vje-te Ele, prisili tistega zakrinkanega lopova, da ji izroči njenega ljubega — piravega Jacka — potem bo tudi še kasneje lahko uničila »Teror« in svojemu izvoljencu priborila nazaj prejšnjo moč. Tako to mislila Tereza, ki ni vedela, da jo je Maggy nalagala in kruto prevarala in da sploh ne obstoji kakšen lažni Jack. Prav tako ni Tereza niti malo slutila, kako dvolično vlogo igra VVood; da je n.egova uslužnost in vljudnost le krinka, za katero je skrival svoje prave namene. Po daljšem premoru ie Tereza pomignila VVoodu.« »Gospod VVood,« je rekla, potem ko sta stopila toliko v stran, da ju nihče ni mogel slišati. »Zaenkrat vam oprostim vašo malomarnost. Toda odslej morate storiti vse, kar bom zahtevala od vas, samo da čimprej izvedem svoj načrt. Dobra nagrada ne bo izostala. Ali hočete?« »Kar ukazujete, milostna gospodična — jaz bom pa ubogal.« Tereza je zadovoljno pokimala in ga tako prilazno pogledala, da je ves vztrepetal. Se nikdar ni bil videl tako zapeljive ženske in zdaj si je na tihem prisegel, da bo morala postati njegova. Bil pa je toliko previden, da ni z ničemer izdal, kaj se mu godi v duši. Tereza je zamišljeno gledala po širnem mo rtu, dočim ni VVood odmak'::! cč: od nje. Nenadoma pa je ona na ves glas kriknila. »Milostna gospodična — kaj pa je?« je začuden« vprašal VVood. Tereza ie zdaj molče iztegnila roko in pokazala na morje. »Poglede — tamle — tista skrivnostna ladja! In mi, mi smo biez moči! Le poglejte, gospod VVood, sami se prepričajte, da res obstoja taka ladja.« VVood je upiral oči v tisti smer. In res — nekaj sto, metrov od »iNhrtse« se je na morJu za nekaj časa zazibailoiiekai čnega. kar je izgledalo kot ogromen kit, potem pa je ročasi izginilo v va-lovju. 17 domačih eaiev Razne novice V zadnjih treh dneh, ki jih ie astrologija zaznamovala kot kritične, je bilo po svetu veliko nesreč in katastrof. Beležimo jih tu nekaj: Strahovit orkan ye ^opustoši! južne dele Zedinjenih držav Anic-nike. zlasti Florido, in je naprav« ogromno škodo. Na tisoče hiš ie razdejanih, nad 500 ie smrtnih žrtev, okdli 2000 oseb pa je dobilo težke poškodbe. V bližini Union to wna (Pennsyl-vania) je strmoglavilo na zemlio veliko potniško letalo- Oba pilota in deset potnikov je bilo ubitih, trije potniki pa težko rameni. PETER PODREKA: Sla v jauka na Bes. Jaz nisem Taljanka, Pa tudi ne bom, Sem zvesta Slavjanka, In ljubim svoj dom. Le tebi bom zvesta, Predragi moj dom, A tujcu nevesta, Nikoli ne bom. Sad mojga poroda Pa moral bo bit: Svobodi naroda Slavjanskega Skit. Od zibelke male učila ga bom, Do moškosti . Ljubiti svoj dom. ★ Peter Podreka, 182z—1689, dm hovnik v Beneški Sloveniji, se je pridno zanimal za našo književ* n ost, širil knjige med svojimi ro* jaki ter tudi pisal pesmi, od kate« rih je zgornja še najbolj znana, posebno ker ji je nadučitelj Car« /j zložil napev. Pesem je nastala očividno pod vplivom Jeriševe »Slovenske deklice«, katero je bral v »Novicah«. Podreka je bil časovno naš prvi beneški pevec. Najboljša aprilska Angleški listi spominjajo na eno najimenitnejših aprilskih šal, ko je sva čas spravila v smeh ves London. V mestu La Serena (Čile) i® divial silen požar, ki je upepeli veliko poslooli. Škode je za več milijonov dolarjev. Na kolodvoru Valencije (Španija) je v vagonu osebnega vlaka eksplodirala bomba, enega potnika ubila, tri pa težko ranila. Pri Napolju je padlo v morje rtaltjansko letalo (bombarder). Posadka 5 mož je utonila. Prj Aailborgu (Danska) je ponesrečil avtobus, ki je vozil otroke h konfirmaciji. Dve osebi sta se ubiti, štiri so težko raniene. Nepoškodovan ni ostal noben otrok v vozu. Duševno delo in kisik Po najnovejših znanstvenih in docela zanesljivih ugotovitvah japonskih znanstvenih zavodov potrebuje duševni delavec mnogo več kisika za uspešno delo kakor telesni delavec- Ugotovili so, da porabi duševni delavec pri delu 7"° kisika več kakor telesna delavec, duševna delavka pa celo 12°* kisika več kakor tdesna delavka. Zato- ie dihanje, s pomočjo katerega se dovaja telesu sveži kisik, za duševnega delavca silna važna telesna funkcija. V šoli na; b- se že učili oitroci pravilno d:hafci. kar je mnogo boli važno za n ih uspeh kakor nesmiselno učenje na pameti V naših šolali še vedno ni posebnega pouka z a d:ha!nc vato in zn duševnim delavcem primerne telesne vaje. List »Evening Star« je dne 31. mairca 1846 prinesel vest. da bo naslednjega dne v Londonu otvorjena razstava, ki naj je nihče ne zamudi obiskati. Najplemenitejši čistokrvni osli Velike BVitanije bodo razstavljeni v prostorih Islingtona. Nailepši angleški osel pa bo premijiran. In v resnici so ljudje nasedli tej resno prinešeni in zelo spretno sestavljeni vesti. Na stotine ljudi je romalo naslednji dan k razstavi, kjer so se pa kmalu uveri-11, da so oni sami — naivečji osli Anglije. List je prinesel potem sliko zbranega občinstva in z zadovoljstvom ugotovil, da se je niegova vest popolnoma uresni- Astrološka napoved za 10. april. Ugoden dan, ki pospešuje poslovne in poklicne zveze. Naklonjen je zlasti študijam in znanosti. Zla izpite srečen dan. Za šolnike ugodni aspekti. — V ljubavnom življenju danes prijaznejši vplivi, konflikti se bodo ublažili. Neumestna aprilska šala Nek neznan malopridnež, si^ Je privoril prav neumestno in obtožb® vredno a pri Irko ralo. Tunjcnh Kamnikom je zaupal par sosedom novico, češ, da bo državna smod' nišnica v Kamniku pričela s _ aprilom sprejemu ti veliko števi delavcev. Sprejet da bo vsakdo, ' dor se bo pravočasno priglasi • Mnogi kmetje iz okoliških vasi -nasedli tej drzni šali in tako se J ta d-nm zbralo Pred upravo smo»-nišnice okrog 40 prosilcev. NeO voljno so odhajali, ko so *ve( " kako jih je neznanec grdo P° gnil. Take šale niso prav nto mestu v teh težkih gospodara časih.______________________• Na vrtni ograji vile je pritrjen pis: Pozor, popadljiv pes’ 'no' 0 branjen. — Na vili sami se P® ^ z zlatimi črkami zapisano: Dobrot Kraljica Marija na Oplencu Naša kraljica Marija, romun# ®ka kraljica Marija in kneginja Hohenlohe so prebile včerajšnji dan na grobu blagopokojnoga Vi« teškega kralja Aleksandra I. Ze« dinitelja. Romuni v Dalmaciji Včeraj je prispela v Split več« ja skupina romunskih izletnikov. •Med njimi je tudi aktivni mini« s^c‘r Constantinescu, predsednik liberalne stranke Bratianu ter več generalov in kulturnih delavcev. Splita odpotujejo v Dub rov« n'k, kjer ostanejo preko veliko« nočnih praznikov. Še o demokraciji Na konferenci pristašev bivše demokratske stranke Ljube Da« Vidoviča v Kragujevcu je govo« dl prof. Markovič o demokraciji ln je pri tej priliki izjavi: Vprašali so me mnogi prijatelji, "■aj je z dr. Mačkom. Kaj je s Hrvati? Ste li kaj uredili ž njimi? Na to vprašanje morem odgovo« ntl’ da bomo stežka kaj napravili vse dotlej, dokler bomo taki, kas 01 srno. Za to obstoji ena sama prožnost, in ta je, da postane tu* d' narod sam aktiven. Narod v Politiki ne sme biti pasiven. On Se m<>ra združiti v goste vrste in n’ora razlikovati laž od resnice in resnico od laži. Samo tako more« 1110 Pdti na pravo pot. Če pa te« ne bomo storili, bomo od go« v°rni pred zgodovino in pred na« trni otroki. Ta pot pa je označe* ?. s Pravo in resnično demokra* 'Jo. Ko bomo izvojevali zmago demokracije in jo obvarovali njenimi sovražniki, bomo nk° zagotovili narodu boljše neve ^ boljšo bodočnost. Jože Tolazzi umrl . jelenji Logatec, 9. aprila. Lai. „J Je nenadoma umrl na 1 b68JX želczniski Postaji znani I »k in gostilničar g. Jože Toiaz ^otol je odpotovati z vlakom, ner ^ se je pa zgrudil v postajni ve to , 60.ffa tak°j Ponesli v čakali e,’ 8 "Čajno navzoči zdravnik < mu je dal takoj injekcijo. V . °c pa ni nič pomagala, takoj . mremalu umrI- Pokojni je bil pot Jie° ugledno notranjske rodi n, ‘ o^reb bo na veliki petek. N. ^P- Preostalim sožalje. V|2*ba vin8ka kupčija- V Slovei 8kran ■ na vinskem trgu prej ko 1 nu !JU mrtvilo. Povpraševanja po Pr velikega, zato se tudi cene n daninJk6 boljšale. Po kleteh in man n Pa vino na kupca jo ®vadna rdeča vina se proda Po 4 tn ", 'lo največ 4 Din, izbr? Sortira <0 bela pa od 2 do 4. pr ‘ na največ do 6 dinarjev. tante1 Sl(l v’elesejem držav Male 1 Malo". posameznimi Članica do „ku n,e je PO dogovorih pri velesk-iPa’ da bo v letu 1988 v Pri tante v i'" r*Z8,ava držav Male 1 menien e eeejfm 1k> v glavnem 1 I*rol(n-kaZVOJU turi?-ma in tu jsl članice Ma odnošajev *a posamez i*Glas“ Je poceni NAJNOVEJŠA POROČILA Odmev Srancoskega načrta v Londonu London, 9. a,pirila. w. Francoski načrt ni bil sip reje t v Londonu z navdiuišentiem. Listi trde, da se tako s francoske kot nemške strani želi, da anigkška vlada podvoji svoje naipioire za dosego kompromisa. »Daily Telegraph« se s podtika natd francoiskim načrtom in trdi, da je v gotovih točkah po-ipotnoma nesprc jeml ji v. Nedavne iskušnje so torej pokazale, da predto-gi o mednarodnih oborože-tiih sil nimiaoo v sedanji stvarnosti nilkakiiih zvez. Splošen vtis francoskega načrta je tak, da je francoska vlada, celo zadevo naložila Veliki Britanija na hrbet, ki naj se sedaj pobriga, da stvar zadovoljivo reši in najdie način za dosego prijateljskih razgovorov. »Daily Herald« trdi, da je nujno potrebno, da se sprejemljrvi deli francoskih in nemških predlogov združijo « predlogi ostalih London, 9. apnila, n. Danes je bilo v spodnji zbornici zopet govora o stališču angleške vlade napram koilonijalnemu vprašanju. Več narodnih poslancev je govorilo i,n zahtevalo od vlade zagotovilo, da ne bo odstopila niti enega mandata ali protektorata ali kolonije, ki Sq sedaj pod oblastih Velike Britanije. V imenu vlade jim je odgovoril Simon, ki je opozorit postemce na znano izjavo Nevilla Chamberla'na glede London, 9. aprila, u. Ker se Eden nahajla v Ženevi, ne dajejo tu nikakih komentarjev glede francoskega načrta. Doznava a se. dia so v teh krogih vendarle zadovoljni radi doslednosti tega načrta m oovdiorjajo da je ta na- držav, da se tako stvori možnost novega načrta, katerega bi mogli vsj prizadeti sprejeti. »Times« pa pravi: Veliko je še vprašanje, če je del točk franco-sikega načrta sprejemljiv. Tudi je malo verjetno, da so po e dine evropske diržave že toliko zrele, da se bodo odrekle svoji suverenosti, kakor to zahteva francoski načrt. List pa vendar pravi, da ne more nihče reči, da francoski načrt ni skrbno pripravljen. Radi tega ne smemo načrta negativno in destruktivno kritizirati, temveč ga je treba pazljivo in vzporedno z nemškimi predlogi proučiti, da se ugotovi, ali se ne bi dali nekateri deli načrta spraviti v sklad z nekaterimi deli nemškega predloga. Glavni cilj pa je. da se odstrani motnje, ki so še vedno velika ovira za otvoritev zaupnih tega vprašanja, ki jo je podal na ponedelj'Ski seji. Ta odgovor je bil sprejet od večine z odobravanjem. London, 9. aprila, n. Med debato v spodnji zbornici je podse-kretter za kolonije Thomas izjavil, da je poslal arabski in palestinski delegaciji poziv, da takoj prispeta v London in da predložita svoje zahteve, katere bi omogočile, da se ohraniijo med obema narodoma dobre zveze. črt v popolnem skladu z angleškim javnim mnenjem. Politični krogi so mišljenja, da bo Angl ja zopet intervenirala v Berlinu, da Nemčija pristane na predlog, da v Prehodni periodi ne bo gradila utrdb v porentskem pasu. ti za program našega gledališča. Morda je kdo že prišel na misel — moralnega komisarja, ki je vseskozi odiozna in daje slutiti po-željenje po »moralni inkvizititii in dikita/turi«. ★ Moralna filozofija gori, moralna filozofija doli — opereta *Pesein ljubezni« je publiki ugajala. In to je glavno. Domače delo Samončič-Rahe je bilo tako na premijeri kot pri prvi reprizi deležno vseh sim-patiu. Domača folkloristična muzika je užigala. Jazz prizvok je sicer nekoliko utrujal v svoji enakomernosti in monotonosti, toda razgibanost je spričo dramatičnih dogodkov dosegla svoje meje. Publika je posrečenim pesmicam m »vicom* (ki so bili tokrat prav revni in malenkostni) navdušeno ploskala. Dobre volje je bilo deležno celo Pcčkovo kl use v maniri Martina Krpana, posebne pozornosti pa balet, ki je v »Pesmi ljubezni« nadvse hvaležno krpal praznine, ki bi se sicer brez njega nu no pojavile. Marsikoga j,e balet tokrat celo razvnel in močno navdušil. Ženska pubfka o a je vsevprek strmela v bogate in razkošne toalete plesalke Lole, ki je s prijetnim glasom razlagala čudovito tajne ljubezni, ki se od srca do srca spletajo in ustvarjajo naj-več.o srečo na svetu. * Domače delo se je prav prijetno uveljavilo. »Dražji« sedeži s« bili sicer le deloma zasedeni. V parterju in v ložah so zr.ale praznine. Pač pa so bila cenejša mesta do zadnjega razprodana. Torej tudi tu: vprašanje »aristokratske« in »plebejske« kulturnosti, ki utegne Iz nje napraviti filisterski moralist poglavitno slovensko kultumo-usodno vprašanje, ki ga bo seveda kot vselej opominjajoče naslovil na ljudstvo, ki pa je zasedlo vse »cenejše« prostore v operi. Pri takih moralno-kulturn-ih pravdah navadno ljudstvo samo na licu mesta demantira take kuttumost-ne filistre. In tm le prav. Poslušajte zato rajši ljudstvo in ne svoje okostenele nazore. Tudi pri kulturnih rečeh je treba upoštevati demokratična načela, ki pome-mifio — vladno večino. Zakaj bi to vdjalo samo v *čisti« politiki? Poltem bodo vsakršne sugestije o gledališkem moralnem komisaru odveč. ★ Igralci in pevci so svoje vloge, tragične in vesele, odlično rešili. Čuvstvenih simpatij je bila deležna zlasti Marica gdč. Cankarjeva, ki je pevsko in igralsko ustvarila »nesrečno zaljubljeno dekle« iz Srebrnega v Dalmaciji v toplini in čuvstven; polnosti. Lola, kabaretna plesalka iz »Harlekina«, ge. Nuše Španove je bila izvrstna in je očarala z okusnimi in lepimi toaletami. Glasbenik Predrag g. Francla je pevsko navdušil, igralsko pa je bil mami po voljen. Peček in Zupan kot vedno: stebra humorja in dobre volje. Trgovec Imre K. Rusa prepričevalen v svoji igri ljubezni in denarja in šampanjca. Balet kot rečeno odličen. Publika zadovoljna — in gledalška blagajna nemara tudi. Maribor, 8. aprila. V torek popoldne .e bila zaključena železniška konferenca, ki je trajala pet dni in v kateri so sodelovali naši in avstrijski delegati državnih odnosno avstrijskih zveznih železnto. V torek je bila zaključna plenarna konferenca, ki sta ji predsedovala avstrijski delegat dr. Scheidl in naš delegat dr- Vučina. Za tisk ie bil izdan ko- Nehai za gledališko blagajno Pesem ljubezni Ljubljana, 9. aprila. V n e delijo premijera, y torek repriza »Pesmi ljubezni« v ljubljanski opera. Lahkotna domača opereta je privabila precej publike. Res je, Lucije si v teh piškavih gospodarskih in socijalnih razmerah zaželio nekoliko oddiha. Kdo bi torej v takih trenutkih še pomišljal na takozvano »prefinjeno munike, ki ugotavlja, da je dobra volja vseh sodelujočih faktorjev premostila vse ovire in težave ter so bili razni sklepi dosežem sporazumno. Odslej se ho vrši) obmejni promet med Mariborom in Avstrijo gladko ii brez dosedanjih težav. Vse določbe konference bodo v bolni meri ustrezale potrebam našo moralo«, ki svoj filistrski nos venomer vtika v operete in in filme in potem oglaša svetu propad svetovnonazorskega okusa ki temelji pni Slovencih izključio na... No, tu bi se človek spet enkrat lahko spomnil migljaja, ki »e padel na zasedanju banskega sveta, češ, da bi bilo nujno potrebno z združenimi močmi skrbe- m7,govorov za utirditev mira. Anglija ne odstopi svojih kolonij Nova angleška intervencija v Berlinu železniška konferenca v Mariboru Maribor postane važna prometna postojanka Ni si mogel odpustiti Ameriški dvoboj po 33 letih Našim čitatuiijem je gotovo znano, kalkšen je ameriški dvoooa. Ovobojevnika se ne bife ta s sa-ib'aml ali streljata s pištolami, ampak žrebata: kdor potegne črni žreb, ta se mora potem v 24 urali sam ustreliti. Pred 33 leti, spomladi !%3, je mladi Joseph Martin, nečak in dv dič leta 1913 umrlega mr tjonarja Jeroma Martina, odpotoval v London. Nekaj dnj po svojem prihodu ,xt c brez Kmalu zatem je neki policist našel na obali Temze suknjič, v katerem je tičal potni list Josepha Martine i: M-miohisa. Vse je ha z;alo raa samomor, dasi trup a.rhso nikoli našli. 1’udi po smrti njego • vega strica, ko so oblasti iskale dediče, se Joseph Martin ni pojavil. In tako je dediščina pripadi ? njegovi sestri Virginiji. Kmalu zatem pa je Virginija prejela pismo nekega šolskega tovariša svojega dozdevno mrtvega brata, ki ji je sporočil, da v Santa Cruzu v Meksiki živ; mož’ po imenu Jose Ascartin, ki je njenemu izginulemu bratu na las po- doben. Virginija Mm .n j,e takoj potovala v Santa Cruz, poiskala Ascartina in spoznala v njem svojega brata Josepha. Toda Ascartin se je zatajil in je naslednjega dne izginil iz Santa Cruza. Preko dvajset let nj bilo ničesar več slišati o njem. In šele zdaj, pred nekaj dnevi, je prejela Virginija Martin iz Tampica v Meksiki pismo, ki je pojasnilo zagonetno usodo njenega brata. On sam ji je namreč pisal, da je šele zdaj, po tri in tridesetih letih našel pogum, da izvrši ameriški . dvoboj, ki ga je imel takrat v Londonu zaradi neke ženske. Takrat je potegnil črni žreb in bi se tel moral ustreliti. Toda ni se mogel odločiti k samomoru, sklenil pa je za vedno izginiti. Ko je njegova sestra v Joseu Ascarti-nu spoznala njega, je vnovič pobegnil. Toda vsa ta dolga leta si svoje slabosti ni mogel odpustiti — pa se bo zdaj ustrelil. To je bilo obenem poslovilno pismo, moža, česar tragična usoda .je v resnici pretresljiva. Milijonarka išče službo Veliko razočaranje z velikimi posledicami Ameriški časopisi poroča o zadnje dni o nenavadni karieri neke Šibile Perkins. Njeno življen.e je kakor fantastičen roman. Gospodična Perkins je bila 30 let zasebna tajnica proslulega milijonarja Martina Insulla, čigar sleparije so pred leti vznemirjale svet. Tajnica je bila spretna trgovka in znala si je zagotoviti tudi del dobička pri vseh milijonskih kupčijah, ki ilih :6 po svetu sklepal Martin InsuTl. ki je Grk po rodu. Ko so Insulla aretirali, se je zrušilo tudi njegovo podjetje, kakor hišica iz kart. Delničarji so 'zgubili pri tem težke vsote. Z zdravo kožo in s prihranki, ki so pa znašali kar 8 milijonov dolarjev, je zapustila svoje tajniško mesto samo gosnod’čna S:bi!a. Uboga milijonarka Sprva tami ca ni na zunaj pokazala, da je milijonarka. Upniki so prežali tudi na njo. Oblačila se je revno, jedla je v zakotnih restavracijah. Nekega dne ji je pa advokat izjavil, da njej upniki ne morejo nič vzeti, ker si je svoje premoženje pošteno prislužila. Tedaj se je postarana Šibila odločila za razkošno življenje. Svojo mladost je tako zapravila v garanju in pehanju za zaslužkom. Zato pa je hotela izkoristiti stara leta svojega življenja. Toda že peti križ ji je težil ramena. Šla je zato najprvo v najmodernejši kozmetični salon 5n sc dala polepšati. Nakupila si ie razkošne obleke v prepričanju, da bo zmagala v svetu s svojo lepoto in s svojimi milijoni. V kozmetičnem salonu so ji odpravili odvišno mast ter ji očedili obraz peg in gub Toalete si ie naročila naravnost iz Pariza. Bila je prenovljena od peta do temena. Nihče ni več v njej spoznal čmerikave in dolgočasne grde Insullove tiinice. Princ iz bajke Kmalu nato se je pojavil tudi princ kakor v bajki. Bil je to bivši gardni oficir ruskega carja Lev šinski. Nežne besede o ljubezni so Šibilo omamile. Saj jih preje nikoli ni čula v taki obilici, ko je bila še tajnica. Obiskovala sta noč za nočjo najdražje nočne lokale v Njujorku. Šampanjec je tekel z miz.... Carjev gardni častnik se je preselil iz svoje bedne podstrešne sobe v razkošne sobane pomladne Šibile. Bil je že njen zaročenec. Toda, o:raj, gospodično Šibilo je zadelo brdko razočaranje. Pustolovec isi tat Teden dni po zaroki je opazila, da ji je izginil dragocen nad 100-000 dolarjev vreden nakit in tudi vsa gotovina, ki jo je imela pri sebi. Pa ne samo to, izginil je tudi postavni gardni častnik ... Policija je začela z vso paro iskati pustolovca. Kmalu je ugotovila, da je gardni oficir Lev Šinski pustolovec velikega kalibra, ki se piše Bohumil Pospi šil in je doma iz Prage. Iščejo ga kriminalne oblasti vseh evropskih držav. Zopet tajnica Veliko razočaranje je imelo tudi velike posledice. Miss šibila je zasovražila moške in ljubezen in začela zopet iskati — dela. Ponu- dila se je velikim tvrdkam za strojepisko in za tajnico, toda brezposelnost je tudi v Ameriki velika in velika ameriška podjetja iščejo samo mlade in revne strojepiske in tajnice. Zato je miss šibila ustanovila s svojim denarjem s vej e podjetje in si najela svojega direktorja, pri katerem je samo — taj- Rodan proti starostni naglušnosti Ljudje, ki pridejo v leta, nekako ovenejio. Opešajo jim najprvo čutila, zlasti pa vid in sluh. Starostno naglušnost imenujejo zdravniki citosklerozo. V zadnjem času pa nemški zdravniki s pridom uporabljajo proti taki naglušnosti tablete rodanpirina. Z rodanom z d ra vi jp tudi previsok krvni pritisk in poapnenje žil. Seveda mora količino tega zdravila proti naglušnosti predpisati zdravnik, ki pozna splošno zdravstveno stanje bolnika. Kajti rodan je zelo nevaren za ljudi, ki bolehajo za srčnimi boleznimi ali pa za boleznimi ledvic. Klub copatarjev Na Angleškem, ki je klasična dežela k'ubo\\ so n ‘.davno ustanovili tudi Klub copatarjev, to je k'ub vseh zakoncev, ki jih komandirajo žene. Že v prvem tednu obstoja je klub dobil lepo število članov, ki imajo seje za skrbno zaprtimi vrati. Na sejah rohne proti ženam — tirankam Večina članov v tem klubu pa varuje svoje ime v tajnosti, kar je treba podčrtati. Od teh kloako v ni namreč nikogar, ki bi t"c-gal. da bi njegova žena zvedela, da je član kluba copatarjev, smrtno nevarne poste'je Po neki angleški statistiki so v teku lanskega leta zahtevale moderne postelje za čudo mnogo smrtnih žrtev. Lani je namreč izgubilo življenje 92 oseb na Angleškem na ta način, da so se smrtno ponesrečile, ko so padi'e s postel e, ki se je ponoči zrušila. Moderne postelje so namreč take, da se same zganejo. 92 oseb je imelo tako smolo, da so se v spanju prekotalile s postelje na tla in jih je potelj zadušila, ko se je sklopila. Pes, ki mnogo laja, n c samo da ne grize, temveč tudi najhitreje beži, če ga kdo preganja. — Kako vam gre trgovina? In posli sploh? — Edino kar gre v moji trgovini, je ura na zidu. Za prisrčne izraze sožalja ob priliki smrti naše mame i. t. d. g. Evgenije Hribar izrekamo najtoplejšo zahvalo. RODBINA HRIBAR. LJUBLJANA, v aprilu 1936. Gospodarske vesti g— Na vloge nad 100.000 dinar" jev odslej Poštna hranilnica ne bo dajala več nobenih obresti. Po reorganizaciji Poštne hranilnice je določeno načelno, da PH ne bo več sprejemala vlog, ki bi presegale vsoto 100 000 Din. g— Preveč žita imamo. Letošnji izvoz pšenice je precej padel, zato je ostala še precejšnja zaloga neprodana. Še iz leta 1934 znašajo zaloge nad en milijon mtc, lanske žetev pa je znašala okoli 18.5 milijona mtc. Domača poraba znaša približno 18.5 milijonov mtc, tako da bo ostala zaloga enega milijona mtc na razpolago. V trgovinskih krogih sodijo, da bo to dejstvo nepovoljno vplivalo na formiranje cen. g— Sanacija jug. hotelirstva. V dobi konjunkture so se bili naši hotelirji znatno zadolžili za razne investicije. Ta zadolžitev je postala sedaj tako neznosno breme, da ga hotelirska obrt ne more več prenašati, Pa je zato nujno potrebno, da se v tem pogledu kaj ukrene. To vprašanje bo razpravljala letošnja glavna skupščina hotelirskega saveza, ki bo koncem aprila v Zagrebu. Avstrijski groši in pare. Finančno ministrstvo je določilo za zamenjavo avstrijskih grošev od 1 t. m. naprej naslednji tečaj: l za 100 grošev 877 para. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši tnesek 5 Din. Drž. in ban. davek $ Din. Oglasniki, ki iščejo službo, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu HRANILNE KNJIŽICE prodate ali kupMe najbolje potom moje oblastveno d voljene pisarne. Denar ta koj, Pri ožiti znamke. RUDOLF ZORE L u Hitana Gledališka ulica V> Telefon 83-12 Gospodarska podjetja not: trgovine, In-iustrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne In vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno In uspešno informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Iliča 144 3 sobno stanovanjc z vsemi pritiklinami išče štirl-član-ska družina, ki je ves dan odsotna za 1. maj ali 1. junij. - Cenjene ponudbe na upravo lista j pod »Mir«. 38-55 je številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih v narod** Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič______Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.