Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za celo leto pred plačan 1 5 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau veljit: Za eelo leto 12 gld., za pol leta f. gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratO se sprejemajo in veljit tristopna petit-vrsta: S kr.. če =e tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob "a6. uri popoludne. Štev. lOS. V Ljubljani, v sredo 27. julija 1887. Letnilv "Vabilo na narocbo. „SLOVEjVEC", edini katoliško-konscrvativni slovenski dnevnik veljd za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (5 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Opravništvo „Slovcnca". Družbe sv. Cirila in Metoda II. velika skupščina v Trstu ti n e lO. julija, 1 *■»>■< T". leta. (Dalje.) V isti krasni dvorani, kjer se je zborovalo, oskrbelo je marljivo načelništvo moške podružnice skupni obed. — Tu se je po kratkem odmoru zbrala velika večina prejšnjih zborovalcev, kakor tudi mnogo drugih rodoljubov, kterimje prostor ob dveh vštricnih in eni počezni mizi nasproti glavnemu vhodu od-kazal vrli kučegazda, predsednik Slovanske Čitalnice, g. Marka Polič. Med navzočimi smo opazili: Vodstvene člane, skoro vse zastopnike raznih podružnic, državna poslanca Mihaela Vošnjaka in Ivana Nabr-goja, stolnega kapitularja Mihaela Debeljaka, konzi-storijalca, vodjo J. Legata, podpredsednika Slov. Čitalnice Ant. Trudna, mejnega grofa Ant. Obizzija. Gospe in gospice: J. Tavčerjevo, Vekosl. Valenčič-evo, Ivanko Kalistrovo, J. Michelli-jevo itd. — Od bratov Hrvatov: Poleg Čitalničnega predsednika profesorja Vekoslava Spinčič-a, isterskega deželnega poslanca; dr. J. Stanger-ja, odv. kaud. — Mnogo čč. gg. župnikov in kapelanov; vrlih zastopnikov našega uči-teljstva, nekoliko pevcev itd. Prvo napitnico izreče prvomestnik prof. Tomo Zupan Nj. Veličanstvu nekako tako-le: „Nekteri dragih Slovencev, kar se nas je zbralo ob tem omizji, smo se do danes poznali pač po čestitem imenu, ne pa še po obrazu. A eden je, ki ga pa vsi poznamo ne le po imenu, ampak po obrazu. To je naš cesar! Zadnja leta je namreč osebno obiskal vse pokrajine, kjer mu biva zvesti slovenski rod; videli so ga na lastne oči bivalci najrevneje slovenske koče in ga tudi po zunanje spoznali, to je naš ljubljeni cesar! In iz ust vsega Slovenstva je vskliknil takrat pesnik, milega vladarja nagovarjajoč: „Po-zdravljen sredi naših trat", — Oj svetli car, oj mili car, — Pozdravljen nam stotisočkrat!" — Mil nam jo cesar Franc Josip in bodimo mu milemu hvaležni. Nikoli, kar diha slovenski rod, ni dosegel tega, kar pod njega pravičnim žezlom; zato bodimo hvaležni! Poglejmo v literaturo. Še ob času, ko so izhajali ..čebelje roji štirje" se je boljšega slovenskega tiskom priobčilo le toliko, da je bilo moči prebrati vse eno leto izdane knjige malo da ne tekom nekterih dni. Ko smo potem večinoma mi hodili v šolo, kako malo se jo še takrat slovenskega tiskalo! In danes! Danes ga ni, da bi mogel prečitati vse slovenske tiskovine enega leta in ko bi bil v knjigi"vsak čas „od zora do mraka: od mraka do dne". In prav ta hvaležnost povodom našega duševnega razvoja hoče biti porodeča našo brezkrajno zvestobo do svetlega, tako milega nam vladarja. Čast in veselje nam je danes bilo, zborovati ob Jadranskega morja obali. Na lastno oko smo so prepričali tu, kako stanovitne so obrežine skale tega morja, kedar vdarja ob nje razljučeni morski val. A vendar le s časoma od-jenja ob teh morskih vdarcih tudi skala našega morja. Če pa, častita gospoda, skuša vdariti našemu cesarju nasprotni val ob našo slovensko zvestobo, takrat pa ostane ta zvestoba neumakljiva; ker ..hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencu no gane"! In v to ime, v ime slovensko vselej lojalne zvestobe Vas vabim, častiti, da napijemo prvo današnjo zdra-vico našemu dobrotnemu cesarju, kličoč mu trikratno slavo 1" Vsa družba vstane ter navdušeno zakliče trikrat: „živio", „slava!" — Stoloravnatelj jo bil kučegazda g. Marka Polič , ki vse goste v gladki hrvaščini pre-srčuo pozdravi ter napije vodstvu. Dalje naznani, naj se zbog reda pri njem oglasi k besedi, kdor jo želi. Dr. I. Tavčar napije v navdušenih besedah narodnemu ženstvu, ki je v Trstu tak lep vzgled dalo ostalemu ženstvu po Slovenskem s tem, da je s svojo podružnico vstopilo v kolo mnogoštevilnih si bratov. V osebi Valenčič-eve gospe, na-čelnice Tržaške ženske podružnice, naj so danes po-časteue vse vrle Slovenke ob sinji Adriji! (Burno „živele!" Poslanec Krsnik nazdravi gospej dr. Tavčarjevi in še drugim navzočim damam. Prvomest-nica Vek. Vale uči č-eva in Justina Michelli-jeva zahvalite se v gladko tekoči slovenščini ter v izbornih besedah na napitnici. Ivan Hribar napije naši krasni domovini slovenski. Odzdravi v plamtečih besedah Vekoslav Spinčič v zvonki hrvaščini, čegar besede se sprejmo s ploskom in „živio"-klici. Ant. Zlogar prečita nekaj brzojavk ter se spominja „slovenskega oratar-ja", tega prevažnoga faktorja v našem narodnem gibanji. In ravno v sivem Gorotanu jel seje čvrsto gibati slovenski kmetovalec; priča so navzočni zastopniki Beljaške podružnice. Zato vzdigne čašo na zdravje premarljivemu njenemu načelniku M. V uti-j u in vsem Koroškim rodoljubom. (Splošno odobravanje.) Dr. Tavčar povdarja neprecenljive zasluge slovenske duhovščine za narodno prebujo, toraj napije njej. Dr. Marinko odzdrav-Ijajoč povdarja slogo med posvetnim in duhovskim razuuiništvom. Na slogo in vzajem povzdigne čašo. (Burno odobravanje, „živio!") Prvomestnik šo poprime besedo ter se spominja žal! zbolelega načelnika Tržaške moške podružnice Vikt. Dolenca, želeč mu ozdravljenja; dalje še predsedništvu Slovanske Čitalnice. — M. Vuti se zahvaljuje na napitnici ter v navdušenih besedah povdarja, da so njegovi somišljeniki pripravljeni šo dalje neumorno delovati; a sami so preslabi, toraj naj pomagajo bratje na okrog. LISTEK. Sarajevski zvonovi. Zvouovi, o kterih sem so namenil napisati še par vrstic, so pravi pravcati sad ljubezni vernih Slovencev do bratskega jim roda po veri iu krvi v Bosni. Zato pa je bilo zadnje dni mnogo zanimanja za omenjeno zvonilo, in marsikdo ogledal si je šestorico v tovarni tukajšnjega dvornega zvonarja. Tudi iz Sarajevega douesla nam je brzojavna žica vest, da so zvonovi srečno došli nepokvarjeni, iu da ljud jih gleda, občuduje iu — strmi. Toda ne še toliko vnauja oblika, dispozicija — ona srečna kombinacija posameznih glasov v blagoglasno celoto — zasluži naše občudovanje. O tej nekoliko besedi. V Sloveucih doslej še ne pomnimo, da bi bili kje čuli o šestorici zvonov. Mogočni zvoniki večih cerkva odlikujejo se navadno s štirimi. Tudi je pri nas zvonilo navadno — kakor pravimo — harmonično, t. j. trdi ali mehki trizvok brez ali z oktavo. Izraz „harruoničen" se nam pa pri zvonenji ne zdi priličeu. Harmonija je namreč soglasje najmanj treh tonov po glasbenih pravilih; le tedaj nastane, ako skupno zadoni več vjemajočih so glasov. Pri zvonovih to ui lahko mogoče, in bi tudi zoprno bilo ušesom. Da je pri nas v navadi zvonjenje ubrano po trizvokih, zdi se mi, je nastalo iz načina zvonjenja. Po deželi je skoraj povsodi razširjeno „vstreženo" zvonjenje, t. j. posamni žvenklji vdar-jajo na zvon po gotovem taktu. Te navade po drugod nimajo ; zvouovi hodijo neko svojo pot, ue btjejo v strogo odmerjenem času. Če sem iu tje nastane disonauca, se ta kmalo razveže in na ta način se razvije melodično zvonjenje. Vprašanje pa je, ktera kombinacija intervalov bode dala najlepšo melodijo ? Pri trojici zvonov bi bilo to najlože doseči z glasi, ki so vbrani drug od druzega za cel ton više (ut, rc, mi)-, toliko glasov je potrebnih, in v tem razmerji se razvija najpriprostejša melodija. Zvonjenje z glasi: ut, mi, sol ni tako melodijozno, kakor prej omenjeno, ki je sostavijeno na prvih treh intervalih dijatonično škale, toraj na natorni podlagi vsaki melodiji. Tega se prepričamo, ako primerimo varijacije, ki nastanejo iz teh dispozicij. Prva dajo: ut, rc, mi — rc, ut, »ti — ut, mi, rc — mi, ut, rc — mi, rc, ut — rc, mi, ut. To so prvine prav ljubeznjive, do srca segajoče melodije. — Dispozicija z vbrauim trizvokom podaje te varijacije: ut, mi, sol — mi, ut. sol — ut, sol, mi — sol, ut, mi — sol, mi, ut — mi, sol, ut. Kdor je nekoliko glasbeno naobražen, takoj spozna, da druga sostava s prvo v melodijoznem oziru nikakor ne more konkurirati. Pri zvonovih se tudi ta sostava še lahko posluša, in je ušesom prijetna, toda ne dolgo; kmalo postane enakomerna, dolgočasna, ravno ker je samo blagoglasna, ne pa melodijozna. Igraj pa na kakem glasbenem orodji, postavim na vijolini, zgoraj naznačeue varijacije ; v prvem slučaji boš opazil lahko preprosto melodijo, kakoršno najdemo v narodnih pesmih Jugoslovanov, v drugem slučaji pa ti postane vedno ponavljanje blagoglasja v trizvoku dolgočasuo, da neznosno. Ali, kakor re-čeuo, tak vtis podado ti samo glas navadnega inštrumenta, zvon pa tudi pri drugi malo melodijozni dispoziciji z douenjem svojega metalnega glasu pomanjkanje melodije nekoliko pokrije. če prideuemo trem zvonovom še četrtega za pol tona više vbranega (ut, rc, mi, fa), dobimo te-trahord dijatouične škale, ki je osobito melodičen, (,,/iivio!") I. Plantan nazdravi učiteljem in pevcem, ki so z vbranim petjem jako prijetno zabavali vse goste, liilo je še več drugih napitnic. Lo prehitro je potekel čas, da se je bilo treba ločiti. Slovanska prijaznost in gostoljubnost je v tej zali dvorani slavila svoj dan. (Konec Prih-> V Ljubljani, 27. julija. Razmere med evropejskimi državami so se v zadnjem času v mnogem spremenile. Francoska zveza je preminula, iu stopila v življenje zveza med Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Ako presojujemo dogodke, ki so se vršili sedaj v Carigradu, na Balkanu iu v Aziji, moramo priznati, da so imenovane države podlegle naravni zvezi med Francijo iu Rusijo. Potegovale so se v Carigradu za Anglijo, vendar je sultau zavrgel pogodbo glede Egipta. Pred tremi leti je odpotoval v Egipt Drurn-mond-AVolf, jeden najboljših angleških državnikov. Siušal je koristiti svoji domovini in za-se pridobiti novih zaslug — z lepo besedo in rumeuimi zlati. Pred šestimi meseci se odpelje v Carigrad, da s sultanom sklene pogodbo. Dolgo časa je sultan premišljal. Za kulisami bil se je boj, o kterem vedo povedati Drummond-^Volf, Nelidov in Montebello. Konečni vspeh boja nam je znan. Francija in Rusija ste v Carigradu zmagali angleški vpliv. Bismark sam se je potegnil za Angleže. Njegov veleposlanik, g. Radovitz, je bil desna roka Drummoud "\Volfa. Pred sultanom in njegovo vlado je moral zagovarjati angleške želje in priporočati egiptsko pogodbo. Nemčija v Egiptu nima nobenih ueposrednih koristi, toda Bismarck je hotel pokazati, da je njegova beseda veljavna, zveza med Rusijo in Francijo pa že s početka brezvspešna. Toda zastonj je bil njegov trud. Razžaljen je Bismarck v dnu srca, ker tudi njegovi sosedje hočejo in morejo samostalno misliti in delati. Francija sama proti Angliji ne bi izvojevala zmage. Toda bojevali so se stari nasprotniki za vpliv ob Bosporu, Angleži in Rusi. Anglija je pro-pala, in vsi uradniki lorda Salisbury-ja ne bodo prepričali sveta, da so Angleži ravnodušni vsled dogodkov v Carigradu. V tem državniškem boji so bile na jedni strani Anglija, Nemčija, Avstrija in Italija, na drugi straui Francija iu Rusija. Namen pogodbe je pa le ta, da Angleži ostanejo gospodarji ob Nilu in Suecu. Sultan kot suveren Egipta bi moral potrditi angleško oblast. Anglija je sicer obljubila, da v določenem času izprazni Egipt, toda pridržala si je pravico, v slučaji „nemirov" poslati zopet svojo armado v Egipt. To angleško posredovanje pa ni druzega, kakor pravo gospodarstvo v Egiptu. Razbojniške čete za denar vedno lahko napadajo egiptske pokrajine, in Angleži imajo vedno povod, da pošljejo armado v deželo. Sicer je sultan le po imenu gospodar v Egiptu, ker gospodarili so danes Francozi, jutri Angleži, od-stavljali in imenovali nove kedive. Boj za Egipt je v prvi vrsti boj za Sredozemsko morje, ktero Francozi ne morejo prepustiti Angležem. In le vsled tega je pogodba velikega pomena, ker se bo pokazalo, kdo je gospodar ob zlatem rogu. Sedaj ste zmagali Rusija in Francija. Nemčija je Rusiji že odpovedala staro prija- ! teljstvo in napovedala krut boj njenim vrednostnim j papirjem. Omejiti hoče Bismarck tudi ruski vpliv na j Balkanu iu zvabiti Avstrijo, da Rusom zastavi pot. j Spioh je dogodek v Carigradu velikega pomeua za i Avstrijo. Avstrija ima poleg Rusije največje koristi na Balkanu. Sicer ni znano, v koliki meri ge avstrijski državniki potegujejo za Anglijo, vendar mislimo, da Avstrija ne bo pobirala za Angleže kostanja iz žar-javice. Kuez Bismarck je tudi sam priznal, da Nemčija nima na Balkanu neposrednih koristi. Za časa Krimske vojske se je Avstrija darovala za Anglijo iu sprla z Rusijo, zato pa je Anglija podpirala moralno Nemčijo in Italijo proti Avstriji. Ako Anglija gospodari na vzhodu, škodo mora trpeti v prvi vrsti avstrijska trgovina. Naše gospodarske koristi se na vzhodu ne strinjajo z angleškimi. Z Rusijo Avstrija v tem oziru lahko tekmuje. Zato gotovo ni na korist avstrijski državi, ako gladi pot angleškemu vplivu. Konečno si mora Avstrija z Rusijo deliti vpliv na Balkanu. če se to posreči, zaprta bo pot Angležem v Bardauele, po kterih stegajo poželjivo roke. Politični pregled. T Ljubljani, 27. julija. Notranje dežele. Ministerstvo bogodastja in nauka je razpisalo tri nagrade po 1000 gld. za tri najboljše spise za mladino. Spisi so namenjeni za ljudske šole za otroke od 12. do 14. leta. Tvarina prvega spisa mora biti vzeta iz avstrijske zgodovine, tvarina druzega spisa naj obsega potovanja po Avstriji, tretji spis naj obsega pripovedke in povesti. Pri dopolnilni volitvi v državni zbor na mesto umrlega Pavlinoviča je izvoljen v volilnem okraji Sinj-Makarska-Vrgovac-Metkovič gimnazijski vodja v Spljetu, Franc Bulic, z 149 glasovi jedno-glasno. Iz Budimpešte poroča „Pol. Corr." , da vlada namerava odkupiti regalije za državo in ne za občine. V zadnjih tednih so se določili dohodki regala od krčmarine. Kar se tiče proračuna za prihodnje leto, sestavljen bo na podlagi preteklega leta. Koliko misli vlada znižati proračun, ni še določeno. V nanje dr žare. „Moniteur de Rome" je objavil papeževo pismo na kardinala Rampollo o vladarskih načelih cerkve. Papež pišejo, da so prevzeli nalogo, da spravijo cerkev z narodi in vladami. Glede Italije pišejo, da prvi pogoj sprave med papežem in italijansko vlado je pravičnost, čast in neodvisnost sv. stola. Vsi drugi predlogi so nezadostni, ker ne dovoljujejo papežu potrebno prostost. Italija bi imela največje koristi, ako se spravi s papežem. Glede Avstrije govori pismo : Pobožnost cesarjeva in njegova vdanost sv. stolu, kakor tudi vdanost članov cesarske družine, ste podlaga dobrim razmeram med Vatikanom in avstrijsko državo. To in modrost cesarjevih svetovalcev bo pospeševalo verske koristi v državi. Pismo govori tudi o Franciji, Španiji, Belgiji in Portugalskem. Glede Prusije žele papež, da končil boj proti cerkvi. Pismo se končil: Naša dolžnost je, da vero ohranimo in krepimo, misijone ušesom in srcu prijeten. V štiriindvajsetih varijacijah ti tako zvonjenje z ritmično prostostjo in melodično raznovrstnostjo kaže sedaj v konsonancah, sedaj v disonancah, ki pa se zopet lepo razvežejo, mogočen vtis bronovega glasu ua človeško srce. Kdo še ni bil ginjen, ko je čul lepo vbrano štirih zvonov zvonjenje klicati, vabiti in buditi vernike po prostrani župniji? . . . Srečna je občina, ki ima lepo zvonjenje. Stolnim cerkvam se tako še bolj spodobi. Pri napravi zvonov Sarajevskih trebalo se je ozirati na dostojno zvonilo in na srečno izbrano dispozicijo. Veščaki sploh trdijo, da najviše in najlepše, kar se dd pri zvonovih doseči, je kombinacija šesterih zvonov. Toda v tem slučaji ne sme prevladovati dijatonična zaporedba, marveč zveza dij a to ničnega s harmoničnim (glasbeni teoretiki naj mi tega izraza ne vrežejo na rovaš nevednosti) zvonilom. Ako namreč šest zvonov razne velikosti h krati zvoni, navstanejo ob istodobnem vdarcu več zvonov harmonije, ki melodično podlago zvonjenja zmedejo in zatemne. Nehote nastanejo disonauce, k o j i h razveze čestokrat ne moremo čuti. Toda ako vredimo posamne glase zvonovom tako, da si izberemo najprvo tetrahord dijatonične škale, temu pa pridenemo še trizvok, dobimo melodično zvonilo, kteremu je v spremljevanje še harmonija, in to je, da govorim s skušenim veščakom A. G. Stein-om (Cf. Pastoral-blatt, berausgegeben von Dr. M. J. Scheeben. Leto 1867., pag. 12): „das Hochste, was durch das Glockengelaute einer Kirche zu e r-reichen ist". Pri dispoziciji po omenjenih pravilih mogoča sta dva slučaja. Ali je kot temelj izbran trizvok, in Djemu dostavi melodičen tetrahord, ali pa je tetrahord spodaj in nanj se položi trizvok, kar bi se najlože podalo s tema obrazcema: I. Ut, mi, sol, la, si, ut. II. Ut, re, mi, fa, la, nt. Ktera izmed teh kombinacij je boljša, bi bilo težko določiti. Vsekako pa je prva cenejša, in to je faktor, s kojim treba računati. Iz tega vzroka, menim, ostalo je pri prvi kombinaciji tudi v oziru Sarajevskih zvonov. Dispozicija se glasi: ■®> /> 9. S tem zvonilom zadovoljili se bodo oni, ki se zavzemajo za strogo harmonično, kakor tudi tisti, ki bolj ccnijo melodično zvonjenje. Iu koliko raznih v deželah nevernikov podpiramo in zjedinimo narode, ki so se ločili od prave cerkve. To velja v prvi vrsti o vzhodu in Grkih, da s« vrnejo zopet k središču katoliške edinosti. „Reuterjevo izvestje" poroča, da so se črnogorski in turški mejni komisarji sporazumeli o meji v Berariskem okraji. Pogodbo so komisarji podpisali iu v kratkem jo predložili sultanu, da jo potrdi. Zadeva bolgarskega kneza ui še končana. Iz Carigrada se poroča, da se bodo vlade odločile o princu Koburškem iu skušale pregovoriti tudi Rusijo, da ga potrdi. — Princ je prevzel izvolitev, in sedaj se ne odpove bolgarskemu prestolu. Gotovo ima uekaj upanja, da pride v Bolgarijo. — Bolgarska armada je zelo nevoljna, ker je moral odstopiti vojni minister Nikolajev. Ta bo najbrž vstopil v tabor vladnih nasprotnikov. — Po Bolgariji se razširja govorica, da se hoče knez Aleksander spraviti z Rusijo in zopet zasesti bolgarski prestol. „Nezavisima Bolgarija" piše o tem: Če Batenberžau ni bil kot samostojeu knez všeč vsem državam, še manj bodo ž njim zadovoljne, če nastopi kot ruski kandidat. Če ima danes knez Ferdinand Koburški vse države razun Rusije na svoji strani, imel bo Batenberžau vse države in narod proti sebi. Narod noče druzega Mingrelca. — V Sofiji izhaja od prejšnjih le še imenovani list, drugi so nehali izhajati. V deželi je velika suša, že nekaj mesecev ui deževalo; sena so dobili malo. Buska vlada namerava omejiti število židovskih odvetnikov. Samo pet odstotkov židovskih od-vetuikov bo smelo v prihodnje izvrševati svoj posel. Francoska zbornica je končala seje, poslanci in ministri razšli so se ua počitnice. Časniki pišejo o minulem zasedanji. Zbornica je imela 97 sej, senat okoli 50. Vojaška postava ni še potrjena, ker se bo še senat o nji posvetoval. V oktobru se zbornica zopet snide. Budgetna komisija se že posvetuje o proračunu za prihodnje leto. Finančno vprašanje bo ministerstvu napravilo še muogo sitnosti, ker tirjajo radikalci, da se državni stroški znižajo za 25S milijonov. — Poskusna mobilizacija jednega vojnega kora se. bo vršila med 1. in 21. septembrom. — Miuistri porabljajo proste dni in govore politične govore pred zbranim občinstvom. Minister Spuller je 24. t. m. v dolgem govoru v Rouenu povdarjal in priporočal jedinost republikancev. Trdil je, da sedanja vlada ue želi boja in prepirov. Večina je pritrjevala ministrovim besedam, nekteri navzoči so ugovarjali. Heredia je govoril v enakem smislu v Senlisu. Tudi njemu so nekteri ugovarjali. Vojni minister, kakor smo že sporočili, je govoril v vojaški šoli v Saint-Cyru in navduševal vojaške gojence za čast in slavo francoskega naroda. — Bivši minister Jules Ferry je v nedeljo govoril v Epinalu. Hvalil je mirno in delavno rodoljubje ter grajal one može, ki s krikom in lastno hvalo hočejo kazati svoje rodoljubje. Govornik je tudi hvalil napredek armade v zadnjih 17 letih. Pobijal je odločno idejo, da se znižajo službena leta v armadi. Končal je svoj govor: Nikoli ne bomo pozabili, da so se vojaki bojevali pod Gam-betto. Vlada ni proti narodu, ako ne pusti prostih rok neodgovorni množici. Frauciji največ škodujejo domači prepiri. Belgijski vojni minister je vprašal generala Smissena, je li v resnici tako govoril pred armado, kakor so pisali časniki. General je potrdil poročila. Govori se, da bo Smissen odstavljen. Angleška vlada je v mnogih irskih grofijah oklicala obsedno stanje. Unijonisti, posebno Cham-berlain, so nevoljni na vlado; v zbornici bodo vsled tega gotovo burne debate. Ako se vsi unijonisti obrnejo proti vladi, moralo bo ministerstvo odstopiti. Iz Pariza se poroča, da sultan še vedno upa ponoviti obravnave o pogodbi glede Egipta. „Rčp. Framj." piše o tem: Ko bi sultan potrdil pogodbo, ostali bi Angleži večno v Egiptu. Sedaj tega ne varijacij se dii ž njim doseči! Ne omenjam zvonjenja z dvema zvonovoma, koliko kombinacij doseže se tu s tremi zvonovi! Trdi in mehki trizvok (B, d, f; d, f, a), tercsekstakord (d, f, b), kvart-sekstakord v jr-mol (d, g, b) itd. Še večja raznovrstnost kazala se bode ob zvo-njenji s štirimi ali petimi zvonovi. Osem kombinacij podaje zvonilo s štirimi, šest ono s peterimi zvonovi, kar uči nauk o permutaciji. In kaj stoprav, ko bode o slovesnih prilikah oglasila se šestorica! Ni treba človeku mnogo pesniškega vzleta, da spoznd, kako bode melodija raznovrstna, živahna, sveta pesen, ob kteri bo srce vernikom kviško kipelo . . . Misel, lepa, polna ljubezni do bližnjega bila je napraviti bosanskim katolikon lepo zvonilo. Misel ta je tudi prekrasno izvršena Slovencem na Kranjskem v čast, prvostolnici bosanski na radost — Bogu v slavo. Lepše vbranega, dostojnejšega zvonjenja ne poznamo na daleč okrog. Zatoraj pa: Zvonovi zvonite! Na delo — k molitvi — k počitku vabite! ... K. morejo storiti. Pogodba je ostala le na papirji, in Angleži bodo morali v določenem času izprazniti Egipt. Angleški listi pišejo, da bodo Francozi razobesili svojo zastavo v Aleksandriji, kedar se umaknejo Angleži. Med sedanjimi in zadnjimi ministri ni nobeden, ki kaj tacega upa. In ko bi kteri naslednikov gojil take želje, ne ostane 24 ur v ministerstvu. Francoski narod se noče polastiti Egipta. Želi le to, da Egipt ostane ueodvisua dežela. V ruskih krogih pripisujejo veliko važnost pogodbi glede afganske meje. Upajo namreč, da se bote Rusija in Anglija pogodili tudi v evropejski politiki. Ruski vojni minister iu načelnik azijskega oddelka, Sinovijev, sta se dolgo upirala pogodbi. Vdala sta se konečno najvišjemu povelju. Irski listi ostro pišejo proti obsednemu stanju, ktero je vlada oklicala na Irskem. „United Irelaud" piše: Ako angleška vlada prepove ligo v Oorku, častna dolžnost je vsakega, da gre raje v ječo, kakor da se pokori postavi. Prosto zborovanje in prosti govori morajo biti dovoljeni. Oe vojaki z bajoneti preprečijo javne shode, vršiti se morajo skrivno, in ves narod bo jedna zarota, da brani svojo prostost. Druzega potem vlada ne more storiti, kakor da zapre ves narod. Sploh pa mislimo, da vlada ne bo prepovedala narodno ligo, ker ve. da ničesa ne opravi in si le pomnoži število svojih nasprotnikov. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 20. julija. (Razstava ženskih ročnih del.) (Konec.) Predaleč bi zašli, ko bi hotli navesti vse vbode, s kterimi so dovršeni razni izdelki; naposled se vendar vse druge vrste povračajo le na gladki in križni vbod in na razne kombinacije obeh. Tu se nahaja lep otiralnik. izdelan s tako zvanim punto ti rato (LjudmilaB^rster), blazina, vezena po staro-nemški šegi (Josipiua Fortuna); pregrinjalo z japonsko tehniko (Berta Huth). — Gospodičina pl. Renzenbergova ima izložene uzorke razuoterih tehnik, n. pr.: vse tehnike dvostranske na geometrični podlagi, dalje uzorke za inostrauske tehnike, n. pr.: z nalogo, gladki vbod, pisanje z nitkami, janina, arabska, indijska, japonska šega itd. Gospa Hlavka ima razstavljeno prav mično zbirko raznih izdelkov in uzorkov; tu se nahaja: Holbeinova tehnika, tamborin, Dunajski križni vbod, raznovrstni gladki in lepšalni vbodi, kitajska dvo-straua veznina, pisanje z iglo. razne prodrtine (it jour) itd. Velika spretnost se kaže skoraj povsodi v zde-lovanji čipek, mrežic (Filet-Arbeiten) iz neobelenega sukanca, v kavljičkanji (Hiickeln), v šivanji in vezi-ljenji na perilu. Pozornost vabi na-se nek pahalnik, vezen v barveno svilo tako, daje na obeh straneh jed-naka dekoracija (en passent) — delo je gospdč. Medvedove. Hvale vredno je, kar je izložila sirotišnica Lichtenthurnova in ž njo združena šola za šivanje. Tu je izdelano moško in žensko perilo prav priprosto, pa tudi lepo obrobljeno in veziljeno z belo pa tudi z barvano svilo. Posebno izvrsten je učilni red za šivanje in krpanje. Lepo so obrobljeni korporali in prtiči za otiranje rok. Gospodičina Foderlova ima izložene raznovrstne izdelke, razveu že omenjenih s« odlikuje po čistem delu in dobrem okusu: zastor (Filet), naslon pri stolu (Application), pogrinjalo za šivalno mizo (Atlas-Application), pogrinjalo za violino (Application, gladki vbod, kitajsko), stenske dekoracije (japonske, renesanske, Application), stol z zelenim plišem (Filet z zlatom) itd. Tudi cerkveno veziljstvo je zastopano na razstavi, in sicer: jedna pala, vezena z zlatom, druga vezena s srebrom, dve pali vezeni z barveno svilo : 24. julija. Pavlina Šutz, liarfenistinja, 42 let, osepnieo. Tn j c i. 25. julija. Pri MalUu: Obaeh, inženir, z Dunaja. — Teodor Fischer, tovarnar, z Dunaja. — E. Hofmann. e. k. krznar, z Dunaja. — Theimer, IIorowitz, Sehwingenschlogl, Kobler, Zolf in Lamprecht, trgovci, z Dunaja. — Buršik, Brtnitzky in Hanuš, profesorji, z Češkega. — W. Weiss, trgovec, z soprogo, iz Tri-donta. — Henuann Stern, trgovec, iz Gorice. Pri Slona: Jožof Eichler, trgovec, iz Nemčije. — Bing, Danzer, Singer, Osers, Ortony in Lepoy, trgovci, z Dunaja. — T. VVesits, general-major, iz Belgrada. — A. Petkovits, zasebnik, iz ParaSina. — Adolf Woiss, trgovec, iz Budimpešte. — 9. Kolin, trgovec, z Ogerskega. — Edvard Sauer, trgovec, z Ogerskega. — And. Kolussi, trgovoc, z soprogo, iz Siseka. — Edvard Maier, kriinar, z Koroškega. — Samuel Wohl, poto-tovalec, iz Češkega. — Henrik Form, zasebnik, iz Laškega. — Srečko Vaeeari, kupčevalec, iz Laškega. — Pavel Poli, nadzornik brzojava, iz Laškega. — A. Aronsohn, zasebni uradnik, iz Trsta. — Schulmaier, zasobnik, z družino, iz Trsta. — Tosehak, uradnik mornarico, z soprogo, iz Pulja. Pri Južnem kolodvoru: Kuuimerer in Dittrich, po-tovalea, z Dunaja. — Jožefa \Vallnor, zasebnica, iz Gradca. — 11. pl. llampl, fotograf, iz Kranja. — Ferd. Sisterl, zasebnik, z družino, iz Trsta. — Eliza in Ana Buzella, zascbnici, iz Trsta. Pri Avstrijskem čaru: Petor Spindler, tapetnik. z sinom, i/. Ptuja. — Janez Gabrielič, zasebnik, iz Gorice. — Jožof Grašič, posestnik, iz Graiišča. Vremensko sporočilo. g | čas Stanje j | g ^ <---Veier Vreme «r ~ nmunvKttin "akoraora toplomera o ?> - opazovanja v mm p0 Cell[jn s s ! -{- I S 4 si. svzli. sk. jasno sr. svzli. jasno 0 00 si. svzh. sk. jasno lasi; 78209 733S6 +26-7 + 192 Zjutraj nekoliko meglo, čez dan jasno in hladon veter. Srednja temperatura 21-4° C., za 10" nad normalom. 1. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zve«.; (Telegrati.mo poročilo.) 27. julija. Papirna renra o% po 100 Sreberna . 5% „ 100 4 lo avstr. zlata renta, darna prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske bann< Kreditne akeiie London ..... Srebro ..... Francoski napoleond. . Ces. cekini..... Nemške marKe (s KH davka) is Iti0« davka) 81 gl. S2 . 112 „ 96 . S83 . 281 125 9 5 61 40 kr. 60 „ 50 „ 50 „ 60 " 7o „ 96'jj „" 93 „ 70 „ Tržne cene dne 27. julija t. 1. gl. kr. Pšenica, hktl. ... (J 50 Rež, „ ... 4 06 Ječmen, „ ... 2 92 Oves, „ ... 2 92 Ajda, „ ... 4 06 Proso, „ ... 4 22 Koruza, „ ... 5 20 Krompir, „ ... 2 14 Leča, „ . . . 121 — Grah, „ ... 13 - Fižol, „ ... 11 — Maslo, kgr. . 1 — Mast, „ . — 66 Špeh svež, ., —60 Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ ,, . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Pišanec..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „ gl-1 kr.: - 64 - !(0, — 2 - 8! - 64 - 50 - 60: — 86 - 45 - 16 1 60 1 80 6 40 4 15 Zahvala in prošnja. Gospod It h o n, državni poslance, je na shodu, kterega jo sklical v Ziljski Bistrici, grajal slovenske poslance, češ, da se neopravičeno vtikajo v Koroške zadeve. Temu nasproti si mi podpisani volilci na Bistrici in Zahomcu štejemo v svojo dolžnost, objaviti sledečo zalivalo: Veleslavni gospodje poslanci iz Kranjskega, Štajarskega in Primorskega, blagovolite sprejeti našo iskreno, najsrčnejšo zahvalo, ker ste v državnem zboru krepko in možko se potegovali in borili za nas zapuščene Koroške Slovence. Prosimo ponižno, da nas tudi še zanaprej ne zapustite, ampak odslej ravno tako možato zastopate naše postavno in pravične tirjatve. Podpisanih je lastnoročno petnajst veljavnih volilcev v imenu veliko drugih. V Zahomcu, dne 17. julija 1887. i Malenčev sirup, koji so z parom zgoščujc in kuha, je popolnoma čist, ter se izdeluje iz najlepših, duhlcflh kranjskih gorskih nullciie. Ta sok se ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako so ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja so v stoki, po 1 kilopr. SO kr. — 10 slcld. «•'>() gl. Manjša steklenica velja 40 kr. Naročuje se v lekarni Piccoll-Jevi itn Dunajski cesti v Ljubljani, in se z obratno pošto točno in vestno razpošilja proti povzetji ali prodplačilu zneska. (4) Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane. V Novomesto vsak dan ob 0 zjutraj, sprejoma blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi. V Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lflšič vsak dan ob */,7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob 1 ,5 popoludne poloti, ob pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1 ,5 popoludno poleti, ob 2 pozimi. Na lg ob 1 ,5 popoludne pčleti. ob 3 pozimi. Prihod v Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 miu. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob S. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo,, petek iu soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.