let© VI., št. 83.
Poltnlna platana v gotevlali
¥ IgubBgana, v f©?e& 11. aprila 1922. Posam. it. 75 par.
■flPREJ
<3lasilo Sodslistt&ie sfrank@ JugosSavIJa.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 21h pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
O priviligiranem poležale naših zadrug.
Na ljubljanskem zborovanju »pridobitnih« krogov so posvetili zborovalci veliko pažnjo tudi zadrugam. Referenti so trdili, da uživajo zadruge v vsakem oziru, zlasti pa v davčnem, priviiigirano stališče, in zborovalci so proti temu protestirali.
Na ta moramo zadružniki odgovorili. da so take trditve samo prazne govorice in bajke, ki imajo svoj izvor deloma v zadrugam naklonjenem, pa dejansko neupoštevanem besedilu Vidovdanske ustave, deloma pa v neresničnih časopisnih poročilih, ki zadrugam tudi prav malo koristijo. Na drugi strani pa moramo povedati, da privatna trgovina in zadružna organizacija nista eno in isto in da je dolžnost delavstva in vsega prebivalstva, da zastavita vse sile, da bo država zadružništvo v neenakem boju proti privatnemu kapitalu v resnici podprla in da postane to. kar danes še ni res, dejstvo.
V	trgovskih krogih je razširjeno mnenje, da ne plačujejo zadruge nobenih davkov, ali pa prav majhne. Kako pa je v resnici ?
Vsi davki, proti katerim so zborovalci pred »Mestnim domom« protestirali, veljajo tudi za zadruge, z edino izjemo, da se pridobnina privatnim trgovcem oavšalira, dočim se odmerja zadrugam natanko po predloženih računih. Dejstvo, da morajo polagati zadruge javno svoje račune, dočim trgovcem ni treba, povzroča že samo, da so danes zadruge dejansko razmeroma dosti težje obdavčene. kakor privatna trgovina.
Poznamo zadrugo, kjer je povzročila čudovita kombinacija povojnih razmer s predvojnimi predpisi, da plača zadruga v tre letih samo posebne pridobnine več ko. dvakrat toliko, kakor znaša ves njen dobiček v teh treh letih. Predpis se je izvršil po črki zakona pravilno in če se ne najde kak izreden lek. bo marala zadruga radi tega likvidirati. Poznamo zadruge, ki bodo plačale letos milijonsko vsoto davka na poslovni promet. Tudi tu so zadruge veliko na slabšem, kakor trgovci, ker se ta davek malim trgovcem pavša-lira, dočim ga mora plačati tudi najmanjša zadruga natanko po izkazu.
Eno je res. Zadružništvo je medtrgo-vino veliko bolj izločilo, kakor privatna trgovina. Prodajalna v zadnji gorski vasi dobiva blago iz prve roke, dočim ga dobiva konkurent — privatni mali trgovec
—	morda iz pete roke. Taka organizacija mora povečati davek od poslovnega prometa seveda od 1 odstotka na 5 odstotkov — a za to organizacijo niso odgovorni namišljeni privilegiji zadružništva.
Vkljub temu, da je postalo zadružništvo danes mogočen gospodarski faktor, ga državne oblasti še vedno ne upoštevajo kot »osebno gospodarsko organiza-
cijo. Silijo ga, da plačuje visoke prispevke za trgovske in obrtne zbornice in druge organizacije »pridobitnih« krogov, — ki organizirajo tudi z njegovimi prispevki neutemeljene manifestacije — proti zadružništvu. Opirajoč se na stari avstrijski, v času najhujšega gospodarskega liberalizma nastali obrtni red, zabraniuiejo upravne oblasti zadrugam, da bi same vzgajale svoj naraščaj in da bi mu dajale pravoveljavna spričevala, — obenem pa zahtevajo- da morajo nastavljati ljudi s takimi spričevali.
Vkljub temu, da imajo zadruge nastavljeno prvovrstno trgovsko usposobljeno osobje, vkljub temu, da imajo v vodstvu često ljudi z visokošolsko trgovsko izobrazbo, morajo sprejemati v službo le ljudi, ki jim je potrdil recimo Peter Klepec, branjevec v Polhovi vasi, da znajo res trgovati.
Ali ni pri vsem tem Vidovdanska ustava in njeno besedilo kakor zasmehovanje? — Dejansko jih bomo zatirali, v besedah pa jim bomo veliko dali, ker besede so poceni iD dajejo tudi povod za razburjenje. — Tako so si menda mislile vladne stranke — ker so modrejši zastopniki kapitalizma, kot naši »pridobitni« krogi, ki so proti njim zabavljali pred »Mestnim domom«.
V	isto poglavje spada tudi protidra-ginjska naredba, ki smo tudi mi svoje mnenje o nji že večkrat povedali in je škoda izgubljati toliko besed.
Pa protidraginjska akcija in brezobrestna posojila?
Tu moramo povdariti, da spadajo velika brezobrestna posojila v povojno dobo, v tisto, ko je trpela Slovenija v resnici skoro dobesedno glad. Takrat je bilo treba organizirati posebne vlake in skrbeti za smotreno razdelitev. Vlada ie sodila popolnoma pravilno, ako je bila mnenja, da nešteti kontrolni odbori, ozek stik med konzumenti — člani in konzumnimi organizacijami, slednjim ne dopušča izrabljati izredne konjunkture in jih sili k pravični, potrebam odgovarjajoči razdelitvi.
Različne zadružne in prehranjevalne organizacije so uvozile ^ takrat mesečno nad 400 vaaonov žita v Slovenijo. Vsaj za nekatere teh zavodov lahko trdimo, da so smatrale to akcijo bolj za rešilno, kakor za trgovsko akcijo. Poznamo zavod, ki je zaračunaval po vojni 2 vinarja pribitka pri kilogramu, česar bi gotovo noben trgovec ne storil. Da se prj tem ni dalo nabrati vkljub velikanskemu prometu bogve kašno imetje, le jasno. Ko je prišel leta 1920. valutni preobrat, so te zavode zadele milijonske izgube pri žitni trgovini. Ali ni pri tem pravično, da ima-io ti zavodi za tako dolgo državno posolilo, da lahko pokrijejo z rednim obratovanjem izgube, ki so iili utrpeli zato. ker so vršili do navodilih vlade protidraginj-
sko akcijo? Saj ako bi se ne ravnali po njenih intencijah, bi si bili morali nabrati pri tako ogromnem prometu taka bogastva, da bi se lahko od njih po pravici zahtevajo, da morajo tudi izgube iz lastnega trpeti.
—	Pa piše se v časopisju — bo kdo ugovarjal — o novih milijonskih kreditih.
Mislimo, da teli novih kreditov še ni nihče videl in dvomimo, da jih bo, in da gre le za novo razdelitev .starih kreditov. In to povdarjamo: če bi bile časopisne vesti resnične, v kar pa ne moremo ver-ieti, bi bilo to proti zadrugam, ker bi šlo za tako razdelitev, da bi se posojila tistim odvzela, ki imajo do njih moralično upravičenost izvirajočo iz tega, kar smo povedali.
Povdariti moramo še to, da posojila, ako ločimo zadružništvo po političnih skupinah, že sedaj niso pristransko razdeljena, kakor se napačno poroča, ampak so razdeljena na vse mogoče zadružne skupine. Zdi se nam, da bi se moralo zadružništvo vseh smeri medsebojno vsakih napadov izogibati in da bi moralo ustvariti enotno bojno fronto vse, kar zadružno misli. Potem bi postalo to, kar Vidovdanska ustava obeta, torej res dejstvo.
Zadružništvo vodi velik boj, — čigar končni cilj gre za tem, da izvije last trgovskih sredstev — obratnih in prometnih — privatnikom iz rok in izroči vse to organizacijam konzumentov.
Zadružništvu se lahko v boju za ta veliki cilj po pravici lahko dajo kake predpravice.
Prvič je to boj za interese skupnosti in koncem koncev za interese države, ki postane ako se veliki proces družablje-nja dovrši — lastnik vseh teji bogastev. In v takem beju naj bo država nevtralna? V takem naj pripušča, da delujejo bogastva, ki jih ie nabralo privatno podjetništvo dostikrat samo zato, ker ga je država podpirala (mislimo na vojne liie-rante!) še naprej in ubijajo poskuse zadružništva za temeljito reformo gospodarskega reda? To skoro ni mogoče — in vendar ie tako.
Komu bi se godila pri prlvHigiranju zadružništva krivica?
Naj prepusti ljubljanski veletrgovec vse svoje imetje svojim odjemalcem tako kakor zadruge! Izgovori si pri tem lahko še lepo plačo kot vodja tako nastalega zadružnega podjetja — in v srečnem položaju bo, da bo imel ravnotake predpravice kakor zadruga.
To bj bil edino uspešen protest trgovcev proti zadrugam, vse drugo so pralne besede. Dokler pa trgovci tega ne store, bo vsakdo lahko razbral, kje ie krivica ni kje ie pravica, in poskrbel bo, da preide pravica tudi v življenje in da ne estane samo — na papirju.
Mojster in vaienee.
(Ni lahko biti pravičen.)
Meščanska mchkužnost jc kriva, da trpi mnogo delavcev prav po nepotrebnem Tako n. pr. v pekovski obrti. Še v postelji ,ie. pa hoče že današnjih žemljic. Ker ima denar, si jih lahko preskrbi — niti ne ve ne, koliko gorja povzroča s svojo mehkužnostjo! Pa prav po nepotrebnem.
Kapitalisti hodijo pozno spat m pozno vstajajo. Redkokdaj vstane tak gospod pred 9. Ob 9. bi pa imeli vsi ljudje že sveže pecivo, če bi začenjali peki s svojim delom ob 6., v 3 urah so žemlje lahko popolnoma gotove. Ker pa vstane včasih malo prej, ker gre na lov, ali pa ker kroka včasih vso noč in hoče svežih žemlje še predno gre spat, zato delajo peki — ponoči! Ne zaradi enega, temveč zaradi razmer, ki jih ta eden povzroča: Kavarne se kosajo med seboj, katera bo prej imela sveže pecivo, mojstri se morajo potruditi, da ustrežejo odjemalcem, pomočniki morajo Pa ponoči delati, če hočejo zaslužiti in vajenci morajo svojo dob<? riajbutnejše rasti prečuti pri nočnem delu. Posledice tega vidi vsak, če pogleda peke, kako imajo skoro vsi pokvarjene noge.
Zdaj jc nočno delo tudi v pekovski obrti prepovedano. Šele ob 5. smejo začeti delati, samo kvas se sme pripravljati prej in peč se lahko že prej zakuri. Pa — kdo se drži predpisov? Konkurenca je prevelika, zato dovoljujejo celo pomočniki, da se začne skrivaj že.prej, samo da zadovoljijo svojega mojstra — vajenci morajo pa molčati, ali pa se učiti ne smejo. Baje se v Ljubljani prav noben mojster ne drž? predpisov, čeprav vsi trpe ...
Obrtno nadzpmištvo imamo, da tako zlorabljanje prepreči. Žalibog ne zna tega. ali pa noče. Očitno pozablja na zlato resnico, da je treba izkoriščanim pomagati tudi takrat, kadar ne čutijo izkoriščanja. Zakonodajalec je na to mislil in določil, da se mojster predpisom o delavskem varstvu ne sme izogniti, čeprav bi delavec v to privolil! Obrtno nadzorai-štvo bi moralo iz lastnega nagiba — ne da čaka na pritožbe — večkrat nadzorovati take obrti. Pa ne more. Ponoči bi moralo to delati, takrat so pa vežna vrata zaklenjena! Saj mora še ubogi vajenec nriti v službo že zvečer in ležati na tleh, da bo z_ačel ob 2. z delom, ki ga predpisujejo predpisi šele na 5. uro. Ob 2. bi ne mogel v hišo, ker so vežna vrata zaklenjena — ali na zato, ker bi ga oko postave lahko videlo in naznanilo, da hodi prezgodaj.
Danes prinašamo »Poslano«, ki meče jasno luč na te razmere. Nikdar se nismo in se ne bomo potezah' za pijance in tatove! Pijanci naj si pomagajo sami, tatovi naj bodo v prisilni delavnici! Socialistični red bo zanje še mnogo ostrejši nego kapitalistični!
Toda niti pijancev, niti tatov takrat ne bo! Ne le obrtno nadzorništvo, ki je uradno dolžno odpraviti take nedostatke. temveč tudi vsa javnost bo takrat čutila svojo odgovornost za vsaiv nered in bo sodelovala ne le proti gostilničarjem, ki dajejo mladoletnim preveč pijače, in proti vsem. ki imajo predolge prste, temveč bo 'takrat javnost tudi čutila svojo dolžnost vzgojiti mladino v polnozavedne občane prej. nego jih bo izkoriščala pri napornem delu.
To in še mnogo drugega bi imeli povedati, ko gledamo na neznosno trplienie
povojne mladine, ki .misli po svoje, ker je nihče «1 učil misliti pravilna,, ki pa dobiva za vsak neroden korak lunnesfo pouka
—	z loparjem no glavi.
SODRUGI. PRIPRAVLJAJTE SE NA DOSTOJNO PROSLAVO PRVEGA MAJA!
Poifitliite vesti.
Sklepi zedinjenja v s,; h treh socialističnih internacional. Na nadaljevalnem kongresu vseh treh internacional glede enotne taktike v Berlinu je bila sprejeta med drugimi tudi važna resolucija, ki pomeni že faktično zedinjenje. Resolucija naglasa skupno akcijo v konkretnih slučajih, ustanavlja devetčlanski organizacijski odbor, dalje se v resoluciji vse iv' internacionale 'oglasno izrekajo proti genovski konferenci, kar naj proletariat pokaže tudi z organizacijo profcimanilesta-. cii. Take manifestacije so po vseh glavnih delavskih centrih določene za 20. t m. in za 1. maja. Glavne točke na vzpo-redu teh manifestacij naj bodo: 1. osemurni delovnik, 2. odstranitev brezposelnosti, ki jo povzroča reparacijska politika imperialističnih držav, 3. skupna akcija za zedinjenje vsega delavskega razreda proti kapitalistični ofenzivi, 4. manifestacijo za rusko revolucijo in giadujočo Rusijo in 5. manifestacija za priznanje sovjetske Rusije od strani ostal:h držav. Konferenca jc sklenila načelo enotne proletarske fronte. — To so torej tisti sklepi, ki dajejo po štirih letih medsebojnih sovražnosti prvo in definitivno upanje, da bo odslei socialistični proletariat vseh struj zopet enotno nastopil v boju za spremembo sedanjega družabnega reda. Ka-korhitro se bo zedinjenje tudi formalno zgodilo, se bo takoj pokazala marsikatera dobra izorememba v vedenju svetovnega kapitalizma in njegovih eksponentov — meščanskih držav. Sedaj .se bo tudi končno pokazalo, kdo je v tem težkem času v resnici, čeprav morda marsikdaj z napačnimi sredstvi, delal za proletariat in njegovo bodočnost, ker je jasno. da bodo vsi v delavsko gibanje pri-štuljeni elementi pokazali svojo barvo in jih bo enotna socialistična fronta potem čisto mehanično izločila iz sebe. K sklepom berlinskega kongresa se še povrnemo.
+ Grožnja parlamentarne opozicije,
Ker se vladne stranke v zadevi parlamentarnih anket sa afero generala Zeče-viča ne morejo sprijazniti s proporcem v teh anketah, je onozicija zagrozila, da bo izvaiaja vse najskrajnejše konsekvence in celo zapustila seje narodne skupščine, če ji vladne stranke ne ugode. Z generalom Zečevičem delajo^ vladne stranke med seboj umazane kupčiie in ker je. Ze-čevič radikalec, se je njegova stranka Domenila z demokrati, da bo molčala vna-daljc o njenih grehih, če ji pomaga to zadevo zatušati. Zelo čudno vlogo igrajo v tej umazani nemoralni igri slovenski sa-mostoineži, ki so se izjavili za Zečeviča. Gotovo so napravili dober milijonski kšeft, ali pa imajo njih glave toliko grehov na svoji vesti, da se iim je tudi zdelo primerno, da se te prilike poslužijo. Kar se nas tiče. mislimo, da jc oboje vzrok njihovega početja.
+ Indijski voditelj obsojen na šest let ječe. Pred tedni je bil obsojen Gandhi voditelj upornih Indijcev na šest let ječe. Državni pravdnik je tekom razprave, ki je bila precej kratka, dokazoval, da so Gandhijevi članki sistematično ustvarjali
nezadovoljnost med Indijci in tako izpodkopavali stabilnost angleške nadvlade. Gandhijevi članki niso bili produkt obskurnega ali nevednega človeka, temveč visoko izobraženega, inteligenta. Resnica je, je oovdarjal državni pravdnik, da ie Gandhi v vseh svojih spisih pozival rojake, naj sc nikakor ne poslužujejo nasilja, toda s tem je ravnotako sejal nezadovoljstvo proti vladi in navajal druge, da bi jo prekucnili, kakor če bi deloval nasilno. Gandhi je na izvajanja državnega pravdnika podal dolgo izjavo, v kateri ie priznal, da je sejal nezadovoljstvo proti obstoječemu sistemu in da je ta želja postala v njem že strast. Rekel ie, da sprejme nase vso krivdo za nered: ki so se pripetili v Madrasu, Bombaju in Cavri-Cavru. Toda, ie zatrdil, če bi ga spustili iz zapora, bi nadaljeval s svoiim delom-Nenasilje ie bilo njegov evangelij, niti najmanjšega sovraštva ni občutil proti kateremukoli posameznemu administratorju. niti proti kraljevi osebi. Vest, da je Gandhi obsojen na šest let ječe, se je bliskovito razširila. Nešteta množica se is-zbrala okoli uradov Gandhijevega lista »Mlada Indija«, da čita tam njegovo izjavo. Izgredov ni bilo.
Dnevne vesti.
Vprašanje na ministra prosvete. Dne
29. marca je stavil sodrug E. Kristan na g. ministra prosvete sledeče mjrasanje: Višji šolski svet v Ljubljani je pred nekaj meseci sklenil, da so nedeljske šolske maše za šolsko mladino neobvezne. Slišati ie pa. da se ni smatral kompetentnega za definitivno rešitev tega vprašanja, temveč ie predložil zadevo ministrstvu prosvete. 1. Ati je ministrstvo izdalo potrebna navodila glede na verske vaje in na verski pouk v šolah? 2. Kaj je ukremeno, da se v šolah v vprašanju verouka in verskih vaj postopa po ustavi? 3. Ali upliva ministrstvo ver na šolska vprašanja. 4. Ali je res rešeno, da so šolske maše obvezne, kar bi bilo v nasprotju z ustavo?
Okrajnemu glavarstvu Prevalje! Raznašajo se govorice, da se bo ob priliki redukcije uradništva penzioniral gosp. U., kateri ima toliko let službe (menda 28) pri politični oblasti, kav je jasno dokazilo, da je izvežban v svoji službi. Pomožna moč in neinvalid P. J. pa bo ostal po prestanem izpitu še nadalje v službi, ker je ljubljenec nekega gospoda in _ jako upliv-ne stranke iz opozicije. Omenjeni J. je izučen mizar in dobi lahko vsak dan posel, dočim U. ni izučen rokodelec in bo moral živeti z majhno pokojnino, nasprotno pa J. nitj pokojnine ne rabi. Kolikor nam ie znano, službuje P. J- kot pomožna moč šele od leta 1919. iti še pred kratkim ni bil zmožen slovenščine in se je baje avstrijska oblast v Velikovcu potegovala zanj in ga hotela po plebiscitu obdržati v služ-bj. Zaupamo popolnoma gospodu glavarju Kaklnu, da bo: prvič dementiral to vest: drugič, da bo predlagal, da prideta tako dolgoletni pisar kakor mizar do svojega posla. V nasprotnem slučaju bodo to poskrbeli naši poslanci.
Stavbena in gostilniška zadrnga Delavski dom na Jesenicah (Savi) sklicuje na dan 23. aprila 1922 ob 9. dopoldne v društvenih prostorih »pri Jelenu« na Savi občni zbor. Člani udeležite se zborovanja polnoštevilno, to je vaša dolžnost!
Nov časopis. V Belgradu izide nov dnevnik »Novi List«, ki ga bo izdajal Mirko Svetkov, nekdanji član jugoslovanske novinarske sekcije na mirovni konferenci v Parizu,
Visoka Savina voda le odnesla mnogo hlodov. Posestnik Vinko Ferenčak je v Vidmu ob Savi ujel 10 takih hlodov. Kdor jih je izgubil, nai sc oglasi pri njem.
Včeraj ob 4. popok je začel goreti Majdičev mbii v Jaršah orj Kamniku. Z Krožno naglico se je širil ogenj in v kratkem času upepelil velikansko posiop.ie. Zgorele so velike zalege moke in žita, uničeni]! ic tudi mnogo strojev. Požarnim hrambam iz Mengša, Ponižal in Kamnika se je posrečilo ogenj lokalizirati le v toliko, da so rešili komaj novo lokomobilo. Skoda je ogromna.
MubSiana.
Gnozathcio na koncert pianlstinje Se, Dsižje Golie-Kobledsve, ki se bo vršil danes (v pondeljek) ob 8. zvečer v dvo-tani Fjlharrconskc družbe. Na vzooredu 'V Ljubljani še ne proizvajane skladbe..
Podpisalo društvo poživlja vse upnike, da se zglasijo najkasneje do dne 15. F m. z računi pri društvenem tajuiku s. E. Mlinarju v Vodnikovi ulici št. 3, ker Do pretečenem roku zapadejo vsi računu Vnaprej prosimo vse, pri katerih bi se oddalo naročilo v irnenu podpisanega društva, da vnovčijo samo proti nakazilu (Dodpj.su) društvenega predsednika sodr. Bphjrja in tajnika s. Mlinarja. — Podružnica del. izobr. zveze »Svobode« v Celju.
Takoj po Velikonočnih praznikih prideta v Ljubljano dve najjačii umetniški korporaciji češkega naroda in priredita tu svoj koncert, in sicer v torek, dne 18. aprila koncertira v veliki dvorani hotela »Union« najboljši češki sinfonični orkester: Češka Filharmonija, pod vodstvom glavnega kapelnika g. Vaclava Talicha, ki je Ljubljančanom v najboljšem spominu izza časa njegovega delovanja pri slo-venski Filharmoniji in pri deželnem gledišču v LjubUani. Dan za tem pa koncertira .ravnotam z izbranim svetovnim sporedom drugi najboljši češki pevski zbor: Pevsko društvo Smetana iz _ Prage. — Vstopnice bodo v predprodaji v pisarni »Glasbene Matice« od danes dalje.
Udružente jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane k predavanju v sredo, 12. t. m. ob 20. v univerzini dvorani deželnega dvorca. Predava g. univerzitetni profesor dr- ing. Aleksander Mitinskij »O preizkušanju materiala, osobito železniškega materiala«.
Društva stanovanjskih najemnikov opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 12. aprila t. 1. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od IS. do 20. ure informacie Sv. Petra cesta št. 12. pritlično desno.
Zdravstveno statiie v Ljubljani za 'tedensko dobo od 26. marca do 1. aprila: Novorojenih 27, umrlih 25. Vzroki smrti: življenska slabost 8, jetika 2, druge nalezljive bolezni 1, možganska kap 2, srčna hiba 5. rak 2, Škrlatica 2, trebušni le-gar L
Celje*
Glede na notico »Zopet cejlska policija« 16. pr. m. nam pišejo s policijskega oddelka v Celju: Za Brunom Leskoškom, ki je pobegnil iz hiše svojega očeta Rudolfa Leskošek, čevljarja v Celju, Ljubljanska c. 8, so se uvedle obširne poizvedbe in sicer ne le od strani policijskega oddelka okrajnega glavarstva, marveč tudi od vseh orožniških postaj celjskega političnega okraja. Za poizvedovanje o njem smo naprosili tudi 17 okr. glavarstev v Sloveniji, polic, komisarijat v Mariboru, polic, oddelek okrajnega glavar-
stva v Ptuju in polic, 'direkciji v Ljubljani in Zagrebu; tudi uredništvo polic, glasnika u Beogradu se je naprosilo, da sprejme primerno notico v list. Ker ni bilo izključeno kaznjivo dejanje smo zadevo ovadili tudi tukajšnjemu državnemu pravdništvu. Na podlagi uradnega opisa dečka je orožniška postaja Zidani most ugotovila, da je truplo utopljenca, ki se je našlo 27. t. m. na levem bregu Savinje med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom in ki je ležalo že dalje časa v vodi, identično z Brunom Leskoškom. Tudi o tem se je obvestilo tukajšnje državno pravdništvo, da se potem raztelesenja dožene, če je deček umrl nasilne smrti. Od strani državne policije se jc tedaj ukrenilo vse, da sc pobegli deček izsledi.
—	Preiskava je dognala, da tudi očitek, da bi sc očetu, ki je slučaj prijavil policiji, ali pa komu drugemu odgovorilo; »Pa bi ga bili privezali« nima nikake podlage.
strok, glbcnja.
POZIV!
16. in 17. t. m. se bo vršil v Zagrebu
I. redni kongres Opčeg raduičkog saveza Jugoslavije.
Dnevni red: L Konstituiranje kongresa. 2. Poročilo upravnega in nadzorovalnega odbora: a.) poročila tajnika (Viljem Haramina); b) blagajnika (Franjo Krsnik); c) nadzorstva. 3. Sprememba pravil (referent Simon Kotur). 4. Tarifna politika (Viljem Bukšeg). 5. Socialno zakono-dajstvo (Nedeljko Divac). 6. Naš strokovni tisk (Josip Beker). 7. Volitev novega upravnega in nadzorovalnega odbora. 8. Razno.
Gospodarstvo.
ALI BI NE SILO BOLJE, DA PRIDE LESNA TRGOVINA V DRŽAVNO REŽIJO?
(Dopis iz gozdarskih krogov)
Na protestnem shodu trgovcev 3. t. m, v Ljubljani smo videli tudi lesne trgovce, ki so pomagali ogorčeno protestirati proti davčnemu vijaku. To so pač tisti reveži, ki so si radi povojne konjunkture nagromadili v Jugoslaviji milijonska imetja. Na Gorenjskem dobijo lesni trgovci les večinoma iz obširnih državnih gozdov. Iz teh gozdov kupljeni les jim prinaša bore malo — komaj 150—200% dobička! Sicer bi pa že nekako izhajali, če jim ne bi ta presneti davčni vijak nekaj malega odstotkov odščipnil. Vidite: tudi oni vpijejo proti davčnemu vijaku, ko ga oni potiskajo v ubogo delavsko paro. Z delavskim žulji so si nagromadili svoje imetje. Gotovo je marsikateri po vijaku občutno prizadet in upravičeno protestira, toda najmanj so upravičeni protestirati lesni trgovci, ki dobivajo les iz državnih gozdov.
Da ne bodo ti reveži nadalje trpeli toliko krivico, predlagamo državni gozd-, ni upravi, da sama podela in sežaga ves les v lastni režiji in ga proda brez posredovalcev naravnost konzumentu.
Ker so sedaj državne žage oddane v najem, bi bilo dosti bolje, da ostane obrat v lastni režiji. V tej bi se dal lahko ceneje podelati ves lesni material in to zato. ker ima gozdna uprava zadostno število gozdnih inženirjev in njim dodeljenih gozdarjev, ki imajo vsaj toliko trgovske naobrazbe kakor marsikateri lesni trgovec. S tem. da bi državna uprava v lastni režiji podelavala les, bi tudi
'lažje in hojic plačevala delavstvo, ko jih’ sedanji najemniki prav slabo plačujejo.
Kolikor nam je znano, ima les pri enem gozdnem oskrbništvu 10—15 lesnih trgovcev. Vsak tak trgovec ima lastno pisarno in potrebno o sobic. Iz navedenega jc lahko -razvide ti. kakšen aparat imajo lesni trgovci skupaj in vseeno delajo ogromne dobičke, ko bi v državni režiji to delo bilo lahko osredotočeno v eni pisarni in ves čisti dobiček, ki znaša letno lepe milijone, bi šel v državno blagajno. Seve v trgovini bi bilo treba, postopati po praktičnem sistemu ne pa birokraško, kakor jc pri teh upravah običaj.
*
=■ Cene surovih kož za usuje. Pri
nas sc plačuje kilogram surove kože od 42 do 48 kron, v Nemški Avstriji kg. goveje kože 950—1000 Ka. (naših 38—40 kron), cela konjska koža 12.000—13000 Ka (naših 480—520 K), v Nemčiji funt goveje kože 25—36 mark (naših 2S—40.32 kron), funt telečje kože 50—60 mark (naših 55—67.20 K).
— žitni trg, (Zagreb, 7. aprila.) Pšenica iz Bačke 4.30—4.35 Din., pšenica iz Srijerrui 4.12—4.15 Din., pšenica iz Srbije 4.05—4.15 Din.; hrvaška koruza 3,30 do 3.35 Din., koruza iz Bačke 3.10—8.12 Din., ječmen 3—3.10 Din., moka (štev. 0) 6.25 do 6.30 Din.
—■ Žitne cene v Čehoslovuški. (Pra ga, 4. aprila.) Kg pšenice 3.10—3.35 Kč* (t. j. 4.73—5.11 Din.), koruza kg 2.35 do 2.45 Kč. (t. j. 3.58—3.74 Din.), iečmen kg 2.30—2.50 Kč. (t. j. 3.51—3.82 Din.), rž kg 2.70—2.90 Kč. (t. j. 4.12—4.42 Din.).
■— Poljski državni proračun, za leto 1922. V državnem proračunu Poljske znašajo redni i:i izredni dohodki 458,620,314.594 poljskih mark. izdatki pa za isto leto 591,633.909.594 poljskih mark.
P© svetn.
D^ago telefoniranje. Nujni telefonski pogovor med Dunajem iu Genovo velja 16.875 nemško-avstrijskih kron.
Žrtev karHstov. V Budimpešti jc bil neki 68letni uradnik tako vnet pristaš Habsburžanov, da ga je zadela kap. ko je izvedel za smrt bivšega cesarja Karla.
Denisi.
Griže pri Celju. Na predzadnji se.il občinskega sveta je gosp. župnik poučeval občinske odbornike, da imamo v občini dvojno gospodarstvo, namreč občinsko in cerkveno. Socialisti gosp. župniku priznamo in ugotavljamo, da se je gospodarilo le v prid cerkve, da je bila občina le cerkvena dekla: če pregledamo cerkveno gospodarstvo, ugotovimo precej, da je cerkveno gospodarstvo dobro uspevalo: — iz stare farne cerkve se je napravila nova velika cerkev. Na Lordu so postavili cerkev poleg nje moderno mež-narijo, kupila se je kaplanija poleg farne cerkve. Napravila se je hiša za farovh ške kuharice. Sezidali so se vili podobni svinjaki. Kupila se je velika njiva s pretvezo, da se rabi za pokopališče. Kupila se je še lepa Škaberjeva hiša itd. Ce pa pogledamo občinsko gospodarstvo vidimo, da občina nima ene luknje, kjer bi imela svojo pisarno in je še danes prisiljena pustiti se od cerkve izžemati s tem, da mora plačevati visoko najemnino za pisarno. Nadalje ima občinsko gospodarstvo do skrajnosti razdrapano ljudsko šolo, katere I. razred je s štirimi stebri podprt in je celo nevarno, da se lepega dne podere stroj? na otroke in učitelja. Občina nima ene same sobe. kamor bi
nastanila za eno noč ali dve one ubožce,
ki so se v kaki drugi občini iztirali in so bili radi pristojnosti in domovinske pravice poslani sem; ravnotako ni za ubožce, ki so bili celo življenje v tej občini nobenega prostora. Zakaj pa sc je tako gospodarilo? Zato, ker je^imela cerkev učenega zastopnika, v občinskem odboru, Občinarji pa so imeli le nezavedne ki-movce, vsega tega pa je največ kriv krivični volilni red. Danes si štejejo klerikalci v dolžnost, da današnji socialistični občini po vseh koncih in krajih kljubujejo in skrbijo za to, da bi občina imela čim manj dohodkov; n. pr. pri lovu, češ, občina se mora zadolžiti, potem bomo imeli klerikalci dobro agitacijsko sredstvo pri drugih volitvah. Toda, gospodje, motite se, če mislite, da se vam še kdaj posreči, napraviti si občino za cerkveno deklo. Socialisti sicer dobro vemo, da klerikalizem lahko na državne stroške agitira za svojo stranko, ko moramo mi na svoje stroške. Ko jc župan sodr. Kajtna na zadnji seji dne 24. marca hotel razložiti svoje mnenje glede občinskega in cerkvenega gospodarstva, je g. župnik s svojimi ovčicami in kimovci vstal cer odšel. Rekel pa je še preje, da to ne spada k obč. seji. Seveda, takrat ko se je njemu potrebno zdelo, je to spadalo na to mesto, toda gosp. župnik kar smo tam hoteli povedati na zadnji seji, vam povemo na prihodnji. Na svidenje!
POSLANO.
Podpisani izjavljam tem potom na neutemeljeno obrekovanje pod naslovom »Strašno izkoriščanje mlade delavske sile« v »Napreju« z dne 29. marca t. 1. sledeče:
Ni res. da kot pekovski mol sfer izkoriščam svoje vajence v druge, ne v mojo stroko spadajoče svrhe, jih pretepam p ravnam z njimi po živinski. Res je pa, da prično moji vajenci z rednim delom šele ob 2. uri po polnoči in ne že ob 9. uri zvečer, katero delo traja enega vajenca do 8. ure, dragega pa do 9. ure zjutraj. Vštet je pri tem seveda tudi že ča$ za razpečavo kniha po mestu, katerega ne raznosita, ampak razvozita vsak s .svojim v to prirejenim vozem, kar je pač precejšen razloček. — Delovna doba torej traja največ 7 v najskrajnejših slučajih 8 ur. Ako se pa vajeru>c med tem. ko bi se moral že davno vrniti z vozom in biti prost, zabava na napačnih potih, kar sem ugotovil pri dotičnem 17!etnem mladeniču, ko sem ga ob pol 12. uri iskal po mestu in našel pijanega — na ta način seveda lahko traja delovna doba 16 ur in še preko. Tudi ni dotični vajenec, ki ga ooienia člankar, zapustil svoje službe pri meni samovoljno, ampak sem ga odslovil sam, in sicar naizadnje že tretjo pot. Prvo in drugikrat radi nerednega dohajanja v delo. nosebno ob pondeljkih, kar se je ponovno dogajalo. Na ustmene in pismene prošnje niegovih sorodnikov sem ga,^ z ozirom na zagotovilo, da se poboliša, obakrat sprejel iz usmiljenja zopet nazaj. Kljub temu ie še vedno izostajal in ugotovil sem poleg tega, da je nepošten pri denarju, kakor tudi pri oddajaniu kruha, kar bo imelo svoje uosledice še pri policiji (sodišču). Pod temi razlogi ga seveda na lastno škodo nisem mogel več obdržati v službi.
Pripominjam konečno še, da imajo pri meni vajenci plače 30 K dnevno is pol
kilograma kruha, ne vštevši onega, 18 W imajo med delom na razpolago.
Kje je torej izkoriščanje in živinsko ravnanje z mladimi delavskimi močmi'.
Na opazko, kje je obrtno nadzorni-štvo pripominjam, da sem pripravljen vsak čas zagovarjati se o svojem poslovanju.
Josip Meznarčič. pekovski mojster.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
na Mi«! m srn e
= HESlSiSOVSfiS ZSDSBGS 2 OMEJENO H»EZB. = ?!SK©y8NE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URffiSS. NADM8DER. eSEJSE PLAKATE IN VABILA Zfl SHG3E VESELKE
LETNE ZAKLJUČKE
NA5*iSO©«StNEJSA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
STEREOTBPMA. LITGGflSAFUA.
„TR!BUNft“
tovarna dvokoles In otroških vozičkov, i Najcenejša dvokolesa in otroški vozički I raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvo-I kolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje.
i Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
GE3E
3E
,   JE53
^iannuunio z dvema 3obama in pri-uldllUluilju iiklinami v okolici Ljubljane (največ 1 uro oddaljeno od Ljubljane) 'tA takoj ali za prvi maj ssiščo. Ponudbe na .Mirna stranka' poštno ležeče Domžale.
^71
SE
3E
VAJENCA
za m i z a r s k o o b r t uobrih in poštenih staršev sprejmem. Merfcel Anton, mizarski mojster v Šoštanju, Štajersko.
Dva vafencajRaziio perilo
za ključavničarsko obrt se sprejmeta pri lastni hrani in stanovanju. Franc Ravbar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
za dame gosoode in deco priporoča tvrdka
H &E Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 19.
Vabilo
na
izredni občni zbor
Občnega konzum, društva v Zagorju ob Savi
dne 17. aprila 1922 ob 2. uri popoldan v poslopju društva v Zagorju.
Dnevni red: Preosnova pravil.
Ker ni bil prvi izredni občni zbor dne 9. aprila sklepčen, se vrši torej drugi občni zbor, ki bo pri vsaki udeležbi sklepčen.
Vstop dovoljen samo članom.
Za nadzorstvo:
Medvešek Josip.
Circus Renlour
dospe te d«! v Ljubljano. Otvoritvena predstava bo na volikonofno sofo©!!© v nekdanji Jahalnici na 3!eiweisovl cesža. —,	—■—
Ravnateljstvo.
Najfinejši riž
italijanske znamke „Vercelli AAA Glace Sublime" oddaja vsako množino nad 100 kg kakor tudi cele vagone najceneje in pod najugodnejšimi pogoji tvrdka
PATERNOST & REMIC,
Ljubljana, Slomškova ulica št. 11. Telef. 589
J!»Pošljite naročnino!"