Poštnina plačana v gotovini rn i* Abb. postale I gruppo " v saj nastopajo tam sa-0 te stranke na volitvah, je za uspešno, učinkovito in hitrejše razreševanje manjšinskih problemov v Italiji nujna avtonomna manjšinska organizacija, ki dopolnjuje delo strank, pri katerih ne pridejo vedno dovolj do izraza pereči problemi manjšin spričo tolikih političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj in spričo političnih kombinacij, volilnih obzirov, prestižnih skrbi in podobnih ovir. Njeno uveljavljenje je lahko uspešno, ker ne nastopa kot politični konkurent, temveč u-sklajevalec in pomirjevalec z nalogo, da tudi strokovno poglobi proučevanje posameznih problemov. Hkrati je tudi nekaka vest in pristni nosilec narodnih, kulturnih in gospodarskih teženj velikega dela slovenskega življa. Opisane razmere pri nas niso neka posebnost, ampak splošna zakonitost, da se brez stalne in aktivne prisotnosti manjšine njeni problemi ne razrešujejo po nekem samogibnem avtomatizmu. Ta naj gre za njene izrazito politične, gospodarske ali kulturne probleme. Manjšinska organizacija z zgoraj opisanimi značilnostmi je naša Slovenska kulturno gospodarska zveza, kate- re vloge ni mogoče zreducirati na «pritisk», ampak mora prevzeti aktivno in reprezentativno vlogo navzven predvsem v odnosu do predstavnikov oblasti odnosno do večine. Ob upoštevanju, da obstajata na Tržaškem in na Goriškem slovenski politični formaciji, la lahko predstavljata slovensko prebivalstvo v sorazmerju s prejetimi glasovi, omogoča omenjena vloga SKGZ celovitejše predstavništvo, po katerem bo slovenski manjšini v Italiji mogoče nastopati kot subjekt. Prav v zvezi s tem je škoda, da je Dragu Legiši manjkalo prostora v njegovem listu in ni zato mogel odgovoriti na vsa vprašanja, ki se jih je dotaknil članek v Primorskem dnevniku. Zelo radi bi namreč slišali sodbo o stališču SKGZ, ki odreka Slovenski skupnosti pravico, da zastopa navzven vse Slovence na Tržaškem. Pričakujemo torej pojasnila, ker bi si v nasprotnem primeru morali razlagati molk kot potrdilo, da si Slovenska skupnost to vlogo pripisuje, posebno če v ta kontekst vključimo Legiševo zgraža- Bcris Race 4 > ' 1 ' -------------- Prizor z demonstracij proti ameriškemu podpredsedniku Humphreyu med njegovim obiskom v Rimu. Policista nosita nekega demonstranta s Trga Colonna (Nadaljevanje na 2. strani) x ___; . _____________ NADALJUJE SE PREISKAVA V ZADEVI BAZAN Aretacija znanega časnikarja Baldaccija je spravila marsikomu strah v kosti Končana preiskava v zadevi SIFAR - Podpredsednik ZDA Humphrey pri papežu - Protiame-riske demonstracije v Rimu in Florenci - Napovedana stavka uslužbencev krajevnih ustanov RIM, 1. — Danes je v Palermu preiskovalni sodnik dr. Mazzeo ob navzočnosti namestnika državnega pravdnika dr. Barbere nadaljeval zasliševanje oseb, ki so jih pozvali, naj se zglasijo v zvezi s sodelovanjem pri poneverbi javnega denarja z bivšim predsednikom kreditnega zavoda Banco di Sicilia dr. Carlom Bazanom. Sodnik je zaslišal tudi dr. Maria Bazana, sina bivšega predsednika sicilskega bančnega zavoda. Sodnik ga je baje izpraševal o kreditih Banco di Sicilia kliniki «Mosca-ti» v Rimu. Dr. Mazzeo je zaslišal tudi gospo Delio Zanatta, vdovo Lo Ver-de, ki je predsednica upravnega sveta dnevnika «L’ora» v Palermu, in dr. Giannija Carboneja, svetnika in upravnika istega lista. Spremljal ju je odv. Nino Sorgi. Gospa Lo Verde in dr. Carbone sta izročila sodniku spomenico in kakih 50 dokumentov, ki se nanašajo na odnose med banko in časopisom v zvezi z oglasi v letih 1962 in 1963. Te odnose smatra uprava lista za zakonite. Stvar s poneverbami javnega denarja pri zavodu Banco di Sicilia se vedno bolj zapleta. Vmes je namreč prišla aretacija Sicilijanca prof. Gaetana Baldaccija v Beirutu na zahtevo italijanskih oblasti. Kot je znano, je Baldac-ci vplivna osebnost, saj je bil svoj čas ravnatelj dnevnika «Gior-no,> in kasneje tednika «ABC». Obtožujejo ga, da je izsilil banki 52 milijonov s tem, da je grozil, da bo prijavil stvari, katere so prišle dve leti kasneje na dan z anonimnim pismom, katero je sprožilo preiskavo o zavodu Banco di Sicilia. Predsednik banke Bazan se je takrat baje ustrašil in se pogodil z novinarjem za ceno za njegov molk. Tako vsaj pravi preiskovalni sodnik. Sicer je znano, da je Imel Baldacci velik vpliv na vodstvo banke, saj je bil konec lanskega leta dolžan njeni milanski podružnici 140 mi lijonov lir za, razna posojila. Ce k temu dodamo še 52 milijonov kot nagrado za njegovo izsil Vranje, dosežemo skoraj 200 milijonov. Ce je njegov molk to»w H« liko stal, pomeni, da imajo Bazan in številni drugi funkcionarji in voditelji, med katere spadajo tudi razni politiki, mnogo masla na glavi in umazano vest. Zato pravijo, da je sedaj v Siciliji več kakor 50 osebnosti, ki imajo zelo nemirno spanje in ki čakajo dan na dan, da jih pridejo iskat karabinjerji. Kar se samega Baldaccija tiče, mu je banka tudi Javno izplačevala vsak mesec po dva milijona lir za neko revijo, ki ne bi bila politična, marveč izključno kulturna ter naj bi služila za obravnavanje gospodarskih, zgodovinskih, umetnostnih in splošno kulturnih vprašanj. V ta namen so ustanovili tudi posebno založbo, 'katera je bila pod pokrovitelj stvom ustanove «1. Mormino«, ki Je tudi spadala pod Banco d’ Sicilia. Tako je ta denar, ki ga je dajala ustanova Baldacciju, pravzaprav bil denar banke. Sedaj se številni ljudje boje, da oi Baldacci, ki mnogo ve, spregovoril in spravil marsikoga na hladno. V zvezi z neresnim poslovanjem banke omenjajo tudi naglo naia-ščajočl dolg Krščanske demokracije, ki je znašal še konec 1964. leta 233 milijonov lir in se Je zvišal sredi leta 1965 na 630 milijonov lir. To spravlja v čudno luč tudi razne voditelje te stranke i na Siciliji, saj je ravno takrat vsedržavno tajništvo KD skleni- lo. da bo imenovalo Salvina J.a-gumina, podpredsednika banke, za upravnega tajnika sicilijanske Krščanske demokracije. Tudi to imenovanje spravljajo v zvezo z naglim naraščanjem dolga stranke pri banki. Te dni se je v Palermu tudi sestal izvršni odbor zavoda Ban. co dl Sicilia. čeprav m bilo na uradnem dnevnem redu šivanka niti omenjeno vprašanje Ba-^na, #? »11, da so razpravljali pravzaprav samo o tem v riča-kovanju, da se sestane upravni svet. Zato so bili seveda o tem sestanku zelo zapeti. Pravijo, da je član izvršnega odbora dr. Giuseppe Reina iz Agrigenta zahteval, da se mora banka ravnat: bolj v skladu z gospodarskim: potrebami Sicilije in dajati spodbude za povečanje proizvodnje, pri čemer pa se ne sme vmešavati v dejavnost podjetij, kot so delali v preteklosti. Pri tem se tudi omenja, kako nalahko je dajala banka raznim podjetjem kredite, ki niso bili kriti s premoženjem teh podjetij. V zvezi z aretacijo Baldaccija v Beirutu je njegova žena Luisa dala agenciji «Ansa» izjavo, v kateri zanika razne časopisne vesti. Rekla je, da Je njen mož izrazil željo, da bi ga takoj premestili v Italijo ne glede na postopek o izročitvi, toda ona in otroci so ga prepričali, naj se ne odreče nobeni prednosti, ki mu Jih dajejo italijanski in mednarodni zakoni, kajti preventivni ItlllMIiimitlllllllllHllIlllllllMIIIIMIIIIIIIIiliiiiiiiiini «Torrey Canyon» PLYMOUTH, 1. •— Severnozahod-ni veter, je danes potisnil na odprto morje madež petroleja, ki Je izpuščal iz ladje «Torrey Canyon». S tem Je nastalo upanje, da se bodo izognili nadaljnjemu onesnaženju vode ob Cornvvallski obali. Vojna mornarica pa je- začela postavljati oviro iz plastične pene, široko poldrugo miljo od pristanišča Southampton do otoka Wight v upanju, da jim bo uspelo zadržati plavajoči petrolejski madež. Predstavnik britanske mornarice, je izjavil, da niso dali nobenih navodil za odstranitev kosov ladje, ki so obtičali na sipini. Dejal je, da bi bile zelo velike težave, če bi se tega lotili. zapor ne bi koristil stvari. Gospa Baldacci pa je odločno zavrnila vse namige o možnih obrambnih sredstvih, ki naj bi se jih po-služil njen mož, češ da so odnosi med Baldaccijem, zavodom Banco di Sicilia in ustanovo Mor-mino popolnoma zakoniti. V Rimu pa je preiskovalna komisija, ki jo je imenoval obrambni minister Tremelloni za to, da bi izvedla preiskavo o izginotju dokumentov iz sedeža SIFAR (sedaj SID), ki so se nanašali na nekatere italijanske politične o-sebnosti, končala svoje delo. Sedaj pripravlja komisija poročilo, ki ga bo predložila obrambnemu ministru, ko se bo vrnil iz Wa-shingtona, kjer se bo udeležil sestanka odbora NATO za jedrsko načrtovanje. Minister se bo vrnil iz glavnega mesta ZDA v soboto 8. aprila in menijo, da bo pregledal poročilo naslednji pone-ljek. Podpredsednik ZDA Humphrey je obiskal Vatikan, kjer ga je sprejel v avdienci papež. Njun razgovor Je trajal okrog pol ure. Kasneje ga je sprejel državni tajnik kardinal Cicognani, s katerim se je razgovarjal nad dvajset minut. Ob 11.35 je podpredsednik odšel iz apostolske palače v vatikanske muzeje in Sikstinsko kapelo. Okrog Trga sv. Petra in na samem trgu so osredotočili zelo veliko število policistov. Ko je bil podpredsednik v avdienci pri papežu, so namreč iz nekega avta, ki se je peljal po Ulici Porta Angelica, trosili letake z napsiom: «Dovolj je umazanega ameriškega napada na Vietnam!« Letaki so vsebovali tudi gesla proti ameriški navzočnosti v Vietnamu in proti ameriškim oporiščem v Italiji. Pod gesli je bil napis PSIUP. Po razgovoru s Humphreyem Je papež sprejel tudi njegovo ženo in spremstvo. Humphreyu samemu je daroval umetniško publikacijo vodstva vatikanskih muzejev o Rafaelovih «Stanzah». članom spremstva pa Je papež daroval razne kolajne. Kasneje se Je zvedelo, da *ta se papež in podpredsednik Hum-phrey razgovarjala o svetovnem položaju s posebnim poudarkom na Vietnam. Nadalje sta se dotaknila tudi vprašanja pomoči deželam v razvoju v luči m-s.i enciklike «Populorum progressio«. Po obisku v muzejih in Sikstin-ski kapeli je Humphrey odšel v vatikansko baziliko, ob 13.30 pa je zapustil Vatikan. Podpredsednik Humphrey je v družbi z ženo in s poslanikom ZDA v Rimu Reinhardtom danes popoldne obiskal Florenco, kamor se jp pripeljal s posebnim vlakom. Na postaji so ga pričakali predstavniki naj viši ih oblasti. Ko je prišel s svojim spremstvom pred posfajo. so mu nekateri manifestanti izrekli dobrodošlico, toda v tistem trenutku je neki mladenič zaklical nekaj besed v profest proti ameriški politiki. Seveda so ga policaji takoj zagrabili in odpeljali. Ko je šel podpredsednik peš čez Ponte Vecchlo je nekaj mladeničev kričalo gesla proti ameriški politiki. Zatem se Je na Trgu Signoria zbrala velika množica mladine, ki je manifestirala proti ameriškemu posegu v Vietnamu. Policija je prijela nekaj demonstrantov. Kasneje se je zvedelo, da je mladenič pred postajo vrgel proti avtomobilu podpredsednika tudi limono ter da so ga pridržali. Občinska uprava je priredila podpredsedniku sprejem v palači Signoria, ki so se ga udeležili številni predstavniki političnega in kulturnega življenja. Po sprejemu Je šel podpredsednik z ženo In spremstvom na večerjo v neko značilno restavracijo, kjer so mu postregli s toskanskimi specialitetami. Vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij krajevnih ustanov so proglasila za 20. april enodnevno stavko uslužbencev teh ustanov. Tej stavki bodo sledile druge stavke, ki bodo trajale več dni. Stavko so napovedali, ker ni dal včerajšnji sestane.* z notranjim ministrom nobenih sadov, saj niso upoštevali zahtev uslužbencev. R družabnemu večeru bivšega šentjakobskega mladinskega društva Prosveta Ko so se dne 9. oktobra 1965 sestali v dvorani p.d. S. Škamperle pri Sv. Ivanu nekdanji člani nasilno razpuščenih mladinskih društev, rekli bi na nekakem «vse-mladinskem družabnem večeru«, je bila ob tej priložnosti izražena misel in želja, naj bi se take prireditve ponavljale še v bodoče, pač pa še toliko časa, dokler bi nekdanja cmladinska misel« lahko še koga od nekdanjih mladincev ve zala na skupno življenje. Upoštevati moramo, da je od nekdanjega mladinskega društvenega gibanja preteklo že skoro 40 in več let in da zaradi že odmaknjene dobe mnogih «mladincev» že ni več med živimi. Pri Sv. Ivanu so se torej «mladinci» po tolikih letih spet en krat prešteli in pri tem ugotovili, da jih je bilo prisotnih še skoro štiristo, ki so prihiteli na redko in izjemno slavje od vsepovsod in tako tudi iz zelo oddaljenih krajev iz inozemstva. Nekoč se je računalo, da je bilo na Tržaškem organiziranih v (mladinsko gibanje« preko tri tisoč mladincev, in je tako računati, da je bila pri Sv. Ivanu prisotna komaj desetina nekdanje mladine. Vojna in čas sta pač napravila strahotne vrzeli v njenih vrstah. Najštevilnejši člani so bili člani nekdanjega mladinskega društva Prosveta od Sv. Jakoba. Zaradi tega se je vztrajalo pri omenjenem predlogu, naj prav to društvo v bodoče priredi kakšen družabni večer, na katerega naj bi povabili, kakor je bila občasna navada, tudi zastopnike vseh ostalih mladinskih društev. Pa ni samo razlog najštevilnejšega članstva igral važne vloge, da prav «prosvetaši» priredijo zamišljeni družabni večer, ampak tudi dejstvo, da je bila šentjakobska Pro.iveta prvo mladinsko društvo na Tržaškem ter sploh zametek vsega poznejšega tako krepko razvite mladinske narodnoobrambne dejavnosti. Če k vsemu temu dodamo še dejstvo, da poteče letos 40 let, odkar je leta 1927 takratni fašistični ustrahovalni režim nasilno razpustil Zvezo mladinskih društev (ZMD) in vsa v njej včlanjena mladinska društva, tedaj postane jasno, zakaj se je toliko časa in s tako vztrajnostjo ogrevala misel o izvedbi zamišljene prireditve. Kakor rečeno, je bila šentjakobska Prosveta prvo mladinsko društvo, ki je začelo postavljati na Tržaškem učinkovit jez proti nasilnemu fašističnemu raznarodovanju. Svoje zametke je to društvo imelo že v letu 1919, to je kmalu po italijanski zasedbi teh krajev. Takrat je namreč slovenska študirajoča mladina, med katero so zlasti prednjačili Svobodin čok, Roman Pahor, Alojzij Rapotec, dr. J. Kosovel, dr. J. Božič, Josip Fischer, vsi že pokojni, ter med še živečimi Franc Gombač-Fač, dr. V. Ferluga in drugi, ustanovila dijaški krožek «Prosveta» s sedežem kar v šolskih prostorih v tedanji Ulici Stadio — sedaj Ul. C. Battisti —, v katerih so se tedanji dijaki, potem ko je Italija takoj ob svojem prihodu ukinila vse slovenske srednje šole, privatno pripravljali za zrelostne izpite. Po končanem tečaju v juniju 1919 je mnogo dijakov odšlo v Jugoslavijo in nekateri tudi drugam nadaljevat visokošolske študije. Na pobudo nekaterih še vedno v Trstu ostalih dijakov pa se je nato ustanovil pri Sv. Jakobu mladinski krožek Prosveta, s sedežem na Stari policiji in v prostorih Gospo-darsko-konsumnega društva. Svoj namen je mladinski krožek Prosveta prevzel kar po prejšnjem dijaškem krožku, kateremu je bila naloga zbirati slovensko mladino ne glede na njeno politično prepričanje in jo ohraniti zvesto svojemu jeziku, svoji kulturi, šegam in navadam. Ta mladinski krožek se je začel zelo hitro razvijati in uveljavljati, zlasti še po požigu Narodnega doma dne 13. julija 1920, ker so začeli pristopati v njega tudi mestni mladinci, ki so s požigom njihovega sedeža ostali brez možnosti praktičnega udejstvovanja. Delovanje tega mladinskega krožka je začelo zajemati čedalj# večji obseg in že v kratki dobi je njegovo članstvo narastlo na preko 120 mladincev in mladink. Zato se je vodstvu zdelo potrebno preimenovati ga v mladinsko društvo, zlasti ker je njegova razgibanost prerasla običajno aktivnost krožkov. Zaradi tega je leta 1921 prišlo do društvene preosnove. Naj omenim pri tem, da so mladinski krožek od njegove ustanovitve v letu 1919 pa do preimenovanja v mladinsko društvo vodili naslednji člani: Vojko Ferluga — predsednik, pok. Roman Pahor — tajnik, pok. dr. Josip Božič — blagajnik, odborniki: pokojna brata dr. Josip in Rudolf Potrata, Rudolf Ivančič, Olga Cerkvenik, Mirko Pavlovič, Albina Blažina, pok. Viktor Kju-der, pok. Josip Fischer, Franc Gombač in pok. Just Blažina. Z ustanovitvijo tega prvega mladinskega društva se je začela nova doba v delovanju tržaške mladine. Če je do leta 1921 dotedanje gibanje imelo izključno krajevni značaj, t.j. za samo mesto, ki pa je bilo osredotočeno na delavsko mestno četrt Sv. Jakob, je od tedaj dalje šentjakobska mladina, ki je imela v svoji sredi predvsem dijake, od katerih so se mnogi v poletnih počitnicah vračali domov iz Jugoslavije, začela širiti gibanje tudi na druge predele tržaškega predmestja. Drugo mladinsko društvo, ki je sledilo ustanovitvi šentjakobske Prosvete, je bilo mladinsko društvo Prosveta na Opčinah. Tudi to društvo je štelo v svoji sredi številne dijake, ki so v počitniški dobi leta 1922 postavili v svojem kraju jez proti raznarodovanju. Mladinsko društvo Prosveta je od vsega početka postalo osrednja mladinska organizacija. Že v letih 1921-22 je izdajala društveno na roko pisano glasilo «Naši cilji«, ki so ga tedanji mladinci razmnoževali z opalografom. Od tega glasila se nam je ohranila le še prva stran prve številke, ki je v uvodni besedi objavila nekak društveni delovni program. V njem je rečeno, da «bodo 'Naši cilji’ skušali dati naši mladini vse potrebno, da ostane še nadalje kulturno visoka in narodno zavedna«. Nato nadaljuje: «Toda naša ideja ni ostala sama v mestu, ampak glas našega dela je prispel do zadnje vasice Julijske krajine.« Zvesto temu programu je mladinsko društvo Prosveta od vsega početka skušalo ustanavljati vsepovsod nova mladinska društva. Mladinec Gvidon Vesel je med drugim zanesel mladinsko idejo tudi med dijaštvo idrijske realke in je tudi tam skušal ustanoviti mladinsko društvo Prosveta, kar pa so mu tedanje oblasti preprečile. Prav tako izhaja iz šentjakobske Prosvete pobuda za ustanovitev Zveze mladinskih društev Šnortne-ga združenja, za oživljenje katerega sta se zlasti trudila pok. Just Blažina, ki so ga 23.IV. 1943 kot talca obesili v Ul. Ghega, ter Franc Gombač-Fač. Šentjakobsko mladinsko društvo Prosveta ima torej za seboj pomembno in razgibano zgodovino. Za ohranitev naše narodne bitnosti v burnih časih fašistične strahovlade je doseglo take uspehe, da so na področju narodne obrambe otipljivi še danes. Zato je prav, da so se nekateri člani spomnili svojega nekdanjega društva in da ho-čejo sedaj na kulturno družabnem večeru še okrepiti vezi med nekdanjo in sedanjo mladino. Milko Škrap Občni zbor mladinskega društva Prosveta pri Sv. Jakobu leta 1923 v dvorani Konsumnega društva NADALJNJA PRIZADEVANJA ZA MIR V VIETNAMU naj U Tant poziva ameriško vlado enostransko ustavi sovražnosti Predlaga tudi, naj bi se skupina držav združila in pozvala na ustavitev sovražnosti - Goldbergove izjave - Številni spopadi v Južnem Vietnamu - V Sajgonu razglasili novo ustavo NEW YORK, 1. — Glavni tajnik OZN U Tant je v pogovoru s časnikarji izrazil željo, naj bi se skupina držav združila, da izda poziv za premirje v Vietnamu. Te države bi morale določiti trenutek, ko naj bi premirje stopilo v veljavo. U Tant pa ni povedal, ali ima že v mislih, katere države naj bi to sto. rile. Rekel je, da bodo o tem razpravljali med njegovim potovanjem po raznih azijskih državah. Na koncu je izjavil, da ne verjame, da bi bili mirovni pogovori mogoči pred prekinitvijo bombardiranja Severnega Vietnama in pred ustavitvijo sovražnosti. U Tant je izročil tisku izjavo, v kateri poziva ZDA, naj enostransko uveljavijo ustavitev sovražnosti, ki Jo je on predlagal prejšnji mesec. Sklicujoč se na podoben predlog senatorja Clarka pravi U Tant: «ZDA, z močjo in bogastvom, s katerima razpolagajo, lahko sprej. mejo to pobudo.« «Moji predlogi, pravi U Tant, so bili seveda namenjeni obema stranema istočasno, da bi dosegli ustavitev sovražnosti. Vendar smo v •lepi ulioi. Toda zdi se mi vedno bolj očitno, da se iz te slepe ulice lahko rešimo in da lahko dosežemo konec te vojne, ki postaja vedno bolj tragična in uničujoča, samo če ena ali druga stran pokaže modrost, pogum in človečanstvo, da stori prvi korak, t. j. da enostransko ustavi sovražnosti in strelja, samo če je napadena.« Iskreno moram reči, da se strinjam s senatorjem Clarkom v mnenju da si HiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiimiiiumimi Poleg strank (Nadaljevanje s 1. strani) nje, da SKGZ kot kulturno gospodarska organizacija manjšinsko problematiko preveč politizira in posega na izrazito strankarsko-poli-tično področje, namesto da bi ostala na drugi, kulturni in gospodarski ravni, kajti politično raven manjšinske problematike naj bi po zgornji razlagi že krila Slovenska skupnost. Tisto o različnih ravneh in o tem, naj SKGZ ostane na gospodarski in kulturni ravni, smo slišali s strani Krščanske demokracije že pred časom. Drago Legiša to tezo ne samo sprejema, ampak jo tudi vztrajno zagovarja. Da je KD tega mnenja, ni nič čudnega ker bi si s samovoljnim omejevanjem slovenskega predstavništva rada lajšala delo; z očitnim favoriziranjem Slovenske skupnosti bi jo pa rada spravila v svojo odvisnost in tako ustvarjala pogoje, da jo prej ali slej absorbira. In prav v taki odvisnosti je nevarnost paternalizma večja od primera, ki ga Drago Legiša navaja, zato se mu čudimo, da prav on, ki na eni strani tako silovito zagovarja nujnost samostojnega političnega predstavništva, na drugi strani prav to samostojnost spravlja v tako nevarnost. Nič kaj skromni nasvet, o čem naj predsednik kultur-no-gospodarske organizacije govori, naj Drago Legiša raje naslovi na odgovorne ljudi organizacij, ki so mu v neposredni bližini. Upamo, da kot javni delavec in novinar sledi delu SKGZ, njenih članic in komisij, ki obširno in stalno obravnavajo kulturne in gospodarske probleme slovenske manjšine, ki konkretno povedo, kako naj se nekateri problemi razrešujejo, druge pa v vsakdanjem delu same razrešujejo. SKGZ, njen izvršni odbor, predsedstvo, predsednik in drugi se bodo bavili in govorili o tistih problemih, ki se jim bodo zdeli v določenem času za slovensko manjšino najbolj važni in bodo o le-teh še več govorili, če bodo ugotovili, da jim to kdo oporeka iz nagibov, ki nimajo nič skupnega z objektivnimi interesi manjšine. ZDA lahko dovolijo podoben korak, tudi če predstavlja za ZDA tveganje, ki pa je po mojem mnenju omejeno.« Ameriški delegat v OZN Goldberg je izjavil, da ZDA sprejemajo U Tantov načrt brez pogojev. Goldberg je dodal, da ameriška vlada v celoti sprejema tri faze načrta. V svojem odgovoru je ameriška vlada izrazila upanje, da se bodo «naglo začeli pogajati« o ustavitvi bojev. S tem v zvezi se je pojavil sum, da namerava Washing-ton podrediti premirje dolgotrajnim pogajanjem. Goldberg pa zanikuje to tolmačenje in pravi, da pogajanja, ki so bila omenjena v odgovoru, niso ((pripravljalni pogovori«, ki jih omenja U Tant, ki ostanejo za drugo fazo, temveč samo tisti nujni pogovori, ki so potrebni za določitev načina izvedbe premirja. ZDA niso mnenja, da je treba začeti mirovna pogajanja pred ustavitvijo sovražnosti, in hkrati so pripravljene udeležiti se vseh pogovorov tudi med nadaljevanjem sovražnosti. Na koncu pa je Goldberg posvaril pred pretiranim optimizmom glede rešitve. Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, s katero odločno obsoja tajske oblasti, ki so dovolile ameriškim imperialistom, da za svojo napadalno vojno v Vietnamu in v Aziji na splošno uporabljajo oporišča na tajskem ozemlju za letala «B-52». Izjava dodaja, da sevemovietnamska vlada in sevemovietnamsko ljudstvo pozivata miroljubne vlade in narode, naj sprejmejo odločne ukrepe, da preprečijo poskuse ameriških imperialistov, ki hočejo spremeniti Tajsko v napadalno in vojno oporišče proti indokitajskemu in azijskemu ljudstvu. Davi se je v okviru operacije «Junction City» na področju C začel močan spopad med ameriškimi in osvobodilnimi silami, ki je trajal tri ure. Osvobodilne sile so u-porabljale tudi 75-milimetrske topove in minomete ter obstreljevale ameriške položaje. Ameriškim četam so prišla na pomoč ojačenja. Po treh urah srditih bojev so se osvobodilne sile umaknile v džunglo, kamor so jih ameriške sile zasledovale. Bombniki «B-52» pa so nastopili v podporo ameriškim enotam, ki so od včeraj zapletene v boje z osvobodilnimi silami blizu kambo-ške meje. V Sajgonu so danes u-radno javili, da je ameriško letalstvo do 31. marca zgubilo v Vietnamu skupno 2039 letal in helikopterjev. Poročilo pravi, da je bilo od teh sestreljenih 499 letal in pet helikopterjev nad Severnim Vietnamom. V Sajgonu je predsednik južne-. švicarske oblasti pa so zagotovi-ga Vietnama general Tieu razgla-1 le, da ni nobene nevarnosti na ob-sil danes novo ustavo, ki določa | zorju, toda ukrep je potreben, zato '* ~ da se decentralizirajo zaloge živil, ki so sedaj koncentrirane v rokah sestavo civilne vlade v šestih mesecih. General Tieu je sporočil, da je vlada določila predsedniške volitve 1. septembra, poslanske volitve pa 1. oktobra. Pozval je zbornico, naj do konca aprila odobri volilni zakon. «Neodvisni vsak čas in vsako uro» ŽENEVA, 1. — Kakor v časih velikih mednarodnih kriz (Berlin, Suez, Kuba in ameriški napad v Vietnamu) bodo švicarske oblasti začele v ponedeljek veliko kampanjo, ki bo trajala dvanajst dni, in med katero bodo pozivale družine, naj si poskrbijo zaloge živil. grosistov in države. Poleg tega hočejo s tem ukrepom doseči, da bi lahko vsak trenutek premagali odvisnost Švice od tujine, kar se tiče živil. Kljub naporom v zadnjih letih Švica še vedno kupuje v tujini 50 odstotkov svojih živil in sto odstotkov, kar se tiče riža, trde pšenice, kave in kakaa. Vlada hoče pripraviti prebivalstvo na morebitne omejitvene ukrepe, ki bi jih eventualno odredila. Kampanjo za ustvaritev živilskih zalog so začeli pod geslom »Neodvisni vsak čas in vsako uro«. Švicarske gospodinje bodo pozvali, naj kupijo in hranijo vsaj dva kilograma sladkorja, kilogram testenin in riža, liter oljčnega olja in kilogram rastlinskih maščob na osebo. organizira skupaj s Odbor tedna rancarije 1967, Večer, Maribor, turističnimi in drugimi organizacijami veliko Dravsko karavano prijateljstva od Maribora do Donje Dubrave od 1. do vključno 4. julija letos. Potniki se bodo vozili na rancah (dolgih splavarskih čolnih) in na splavu, se udeležili vseh kulturnih in drugih manifestacij, ki jih bodo pripravili za njih rancarski ansambli in kraji vzdolž Drave v Sloveniji in Hrvatski. Odbor organizira hkrati tudi veliko Motorizirano karavano po kopnem 7 osebnimi in drugimi vozili, ki bo spremljala dravsko ekspedicijo in se skupaj z dravskimi potniki udeležila vseh prireditev. Udeleženci obeh karavan se bodo lahko prijavili tudi za posebne polete nad rancarijo, ki jih pripravlja Aero - klub Maribor. Potovanje po Dravi velja 60 novih dinarjev, po kopnem z avtomobili pa 20. Tuji potniki plačajo ustrezni znesek v tujih valutah. V to ceno so vračunani vsi prevozi (za potnike ekspedicije) in prenočevanja. Prijave za potovanje v dravskih karavanah prijateljstva sprejema Večer, Maribor, rancarski odbor, od 3. aprila do 1. junija 1967. Vsi potniki bodo najmanj mesec dni pred odhodom prejeli obvestila o tej, v letošnjem mednarodnem letu turizma eni največjih turističnih prireditev v Jugoslaviji. Vsa podrobnejša obvestila o tem bo razen tega redno objavljal tovalnih agencijah. ■ > - - - u- -/.cA.v-t" -- .V--j. -< ■ ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Španski Real Madrid premagal Simmenthal Praška Slavija tretja, ljubljanska Olimpija četrta WMiMEEEMM KMETIJSKI STROKOVNJAKI PRI TITU Za večji pridelek pšenice Kako se je pripravljala «Deklaracija» Pri sprejemanju «Deklaracije» so bili navzoči tudi M. Krleža, G. Krk le c, V. Kaleh in drugi - Obsodbi se je pridružil tudi izvršni komite CK IK Črne gore BEOGRAD, 1. — Predsednik republike je 30. marca sprejel v Beogradu voditelje velikih kmetijsko-industrijskih kombinatov in voditelje znanstvenih ustanov neposredno povezanih s kmetijstvom, ki so ga se- - podpih~je nezdravih mednacionalnih odnosov. znanili z dosežki kmetijstva, re-zultati znanstvenega dela in s problemi. Družbeni sektor kmetijstva je dosegel lani za 21 odstotkov večjo proizvodnjo kot leto prej. Kmetijski pridelki so lani sodelovali v celotnem izvozu Jugoslavije s 30 odst. Posebno velik uspeh je Jugoslavija dosegla v proizvodnji koruze, ki je dosegla Svetovno stopnjo. Jugoslavija se je s proizvodnjo 8 milijonov ton koruze uvrstila med največje proizvajalce na svetu. Med problemi, ki ovirajo večjo proizvodnjo kmetijskih podjetij so med drugim nezadostni sezonski krediti in obrtna sredstva in pogostoma nepotreben uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov, ki ovirajo prodajo domačih pridelkov. Tito se je zahvalil zastopnikom kmetijskih kombinatov, znanstvenih ustanov in proizvajalcev za dosežene uspehe in poudaril potrebo, da se zemlja še bolj intenzivno obdeluje, da se ustvarjajo še večja kmetijska posestva in da se spodbujajo zasebni kmetovalci na sodelovanje z zadrugami oziroma kombinati in na vedno večjo proizvodnjo. Tito je posebno poudaril potrebo povečanja pridelka pšenice, ki je po njegovih besedah, strateškega pomena. Izrazil je prepričanje, da bo Jugoslavija v doglednem času proizvajala toliko pšenice, da jo bo lahko tudi izvažala. Predsednik Tito je tudi tokrat, kot v mnogih drugih priložnostih izrazil svoje nezadovoljstvo z delom trgovine, ki po njegovem mnenju prelahko in preveč zasluži in ki jo sedanji Sistem ne vzpodbuja na to, da poveča promet in posluje sodobneje. Predsednik republike je pohvalil stremljenja po večjem povečanju družbenega zemljiškega sklada, pozval je na potrebo, da se pri arondacijah in ekspro-priacijah zasebne zemlje upoštevajo želje zasebnih kmetov in da se jim v zamenjavo za razlaščeno zemljo daje druga ustrezna zemlja in da se zasebnega kmetovalca stalno prepričuje o prednosti sodobne ob. delave zemlje. Obsodbi «Deklaracije» in o nazivu položaja hrvatskega književnega jezika in predloga resolucije skupine srbskih književnikov se je pridružil tudi izvršni komite CK ZK črne gore, ki je na včerajšnji seji oba akta ocenil kot nacionalistično in šovinistično provokacijo in napad na bratstvo in enotnost. Izvršni komite je še posebno obsodil poskus, da se črnogorski narod in Na odločno obsodbo je Deklaracija naletela tudi na skupščini republiške gospodarske zbornice Hr-vatske, katere člani sodijo med drugim, da ta in podobna Deklaracija lahko samo škoduje ozračju medsebojnega spoštovanja in zaupanja, ki je neobhodno potrebno za razvoj širšega poslovnega sodelovanja in proizvajalno-tehnične operacije med gospodarskimi podjetji v državi. Beograjski pisatelji - komunisti, zbrani na sinočnjem sestanku, so prav tako odločno obsodili šovinistično razpravo o jeziku in se niso zadovoljili s pojasnili večine podpisnikov predloga resolucije srbskih književnikov, češ da se njihovi resoluciji ne more pripisati nacionalizem in da so predlog podpisali samo v znak protesta proti vsebini ((Deklaracije« 18 hrvatskih kulturnih ustanov. Beograjski književniki se niso prav tako zadovoljili z izgovorom nekaterih da se ob podpisu niso zavedali posledic. Aktiv beograjskih pisateljev je izrazil polno soglasje s stališčem, ki sta ga zavzela do ((Deklaracije« in predloga resolucije izvršni komite CK Srbije in mestni izvršni komite. Na sestanku dveh osnovnih or ganizacij Zveze komunistov Zagreba so bili štirje podpisniki ((Deklaracije«, člani Društva književnikov Hrvatske kaznovani z zadnjim o-pominom pred izključitvijo, dva z ukorom, a devet z opomini. Na sestanku osnovne organizacije komunistov filozofske fakultete v Zadru pa je bil dr. Brozovič izključen iz organizacije, a prof. švelet kaznovan z zadnjim opominom pred izključitvijo. Tajništvo mestnega komiteja Zveze komunistov Zagreba je opozorilo danes osnovne organizacije na potrebo, da hitreje odkrivajo pobudnike ((Deklaracije« in da so v nekaterih ustanovah, kot na primer v Društvu književnikov Hrvatske in Matici hrvatski pri razpravi in sklepih oklevali s priznanjem politične odgovornosti in skušali vso zadevo prikazati, kot da gre za ((generalni spopad z inteligenco«. Resnica je prav nasprotna. Gre namreč, kot je tajništvo ugotovilo, za škodljivo delovanje malega števila ljudi. Pri pripravah ((Deklaracije« je sodelovalo samo 30 lingvistov in književnikov, medtem ko je ((Deklaracijo« sprejelo 140, kajti mnogi podpisniki so »Deklaracijo« podpisali v imenu več ustanov. Mestni komite je priporočil kandidacijskim komisi- ________ __ ___ j jam zveze, da preveri kandidaturo njegova kultura jemlje kot povod 1 oseb in da predloži volivcem, da se podpisniki ((Deklaracije« zbrišejo s kandidatnih list za prihodnje volitve. Zagrebški «Vjesnik» objavlja v jutrišnji številki nekatere podrobnosti o ozadju in pripravah «Dekla-racije«, iz katerih se vidi, da so pri sestavljanju in sprejemanju ((Deklaracije« prisostvovali le maloštevilni hrvatski kulturniki, čeprav so med njimi tudi nekateri najuglednejši hrvatski književniki kot Miroslav Krleža, Gustav Krklec, Ivo Frangeš, Vjekoslav Kaleb in drugi. Matica hrvatska je ((Deklaracijo« soglasno sprejela na sestanku 13. marca, katerega se je udeležilo samo 40 članov upravnega in nadzornega odbora in partijskega aktiva v Zagrebu. Matica hrvatska i-ma namreč 21 podružnic v raznih krajih Hrvatske. Teh podružnic pa Matica hrvatska sploh ni vprašala za mnenje. V Društvu književnikov Hrvatske, ki ima 200 članov, se je sestanka, na katerem je bila ((Deklaracija« sprejeta, udeležilo samo 80 članov. Na sestanke, na katerih so razpravljali o ((Deklaraciji«, sploh niso bili povabljeni novinarji. Sedaj je tudi jasno, kako je to Deklaracijo sprejelo toliko raznih ustanov. V mnogih ustanovah so namreč na vodilnih položajih ene in iste osebe, ki so ((Deklaracijo« podpisale v imenu teh ustanov. B. B. | Gromiko zaključil obisk v Kairu KAIRO, 1. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je odpotoval danes iz Kaira v Moskvo ob zaključku tridnevnega obiska. Na letališču je Gromiko izjavil časnikarjem, da so bili njegovi pogovori z egiptovskimi voditelji zelo koristni. Govorili so o mednarodnih vprašanjih in o odnosih med ZAR in Sovjetsko zvezo. Uradno sporočilo o pogovorih pravi, da sta ZAR in Sovjetska zveza poudarili zadovoljstvo nad trdnostjo njih prijateljskih odnosov in zaradi stalnega razvoja teh odnosov na raznih sektorjih na podlagi skupnih smotrov, ki so: borba proti imperializmu in neokolonializmu ter okrepitev mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Sporočilo poudarja, da so zatrdno sklenili, da se ne bodo oddaljili od te politike, ter da so pogovori o mednarodnih vprašanjih potrdili skupno voljo nadaljevati akcijo proti vsem oblikam imperialističnega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Obe strani izražata vleiko bojazen zaradi nadaljevanja napada proti vietnamskemu ljudstvu ter zahtevata ustavitev bombardiranja in umik tujih čet. Obe vladi v celoti podpirata pravico vietnamskega ljudstva, da samo odloča o svo ji usodi. Prav tako poudarjata obe vladi podporo narodnoosvobodilnim gibanjem ter zahtevata nadaljnje napore za splošno razorožitev ih za sklenitev pogodbe proti širjenju atomskega orožja. Mnenja sta, da je vprašanje evropske varnosti eno bistvenih vprašanj za mednarodno pomirjenje in za okrepitev svetovnega miru. Sporočilo dodaja, da je egiptovski zunanji minister Riad sprejel va-I bilo, naj obišče Moskvo. Prvoaprilske potegavščine Johnson v Ženevi, pristanek Američanov na Luni, Svetlana v Palermu, sestanek med kraljico Elizabeto in de Gaullom, umor belgijskega kralja itd. BOČEN, 1. — Na Južnem Tirolskem so tudi letos spoštovali tradicijo prvoaprilskih potegavščin. V Meranu se je veliko število ljudi mi prihitelo v omenjeni kraj. Morala je celo nastopiti prometna policija, da je urejevala izreden pro- a, w net. opremljenih s katastrskimi mapami in z drugimi načrti zbralo v občinskih uradih, da bi jih sprejel pokrajinski odbornik za urbanistiko. Listi so namreč poročali, da bo odbornik na razpolago občinstvu za informacije o regulacijskem načrtu mesta. Urbanistični načrt je namreč izzval v Meranu ostro diskusijo. Časopisi so priporočali prizadetim, naj prinesejo na občino «kolikor mogoče popolno dokumentacijo«. PALERMO, 1. — Skupina veselja-kov v pokrajini Messini si je izmislila novico, da je Svetlana Stalin v neki hiši ob pobočju prelaza Miraglia in da je prišla preteklo noč s helikopterjem. Zaradi te novice je na stotine radovednežev MADRID, 1. — Finale za letošnji evropski pokal košarkarskih prvakov med milanskim Simmenthalom in Real Madridom je bilo ena najbolj ogorčenih borb v zadnjem obdobju. Madridčani, ki so brez dvoma pokazali bolj živahno igro, pa so se morali v prvem polčasu vseeno zadovoljiti z enakopravnim položajem, saj so ta del tekme zaključili z nedločenim izidom 45:45. Italijani so jim namreč vedno odgovarjali in niso dovolili, da bi domačini prešU v prednost. V nadaljevanju je Simmenthal diktiral svojo igro, a to je trajalo le nekaj minut, ko so Milančani prešli, pa čeprav za razliko enega samega koša, tudi v vodstvo. Toda usoda Milančanov je bila zapečatena: najprej je moral zaradi petih osebnih napak oditi z igrišča Američan Robbins in takoj zatem Mašini. Milančani so se tako znašli v podrejenem položaju, pa čeprav sta Vianello hi Pieri napela vse sile, medtem ko je Jellini, ki je zamenjal Maslnija, pokazal izredno realizatorsko silo. V zadnjem delu igre pa je Real Madrid prevzel vajeti v svoje roke in je pet minut pred koncem vodil 78:74, dve minuti kasneje pa že 85:78 Madričani so tekmo zmagoslavno zaključili z 91.83. Od Italijanov se je najbolj izkazal Chubin bolj z osebnimi prodori in z realizacijo kot zaradi skupne iKre. Ob zaključku so pokal evropskih košarkarskih prvakov predah kapetanu madridskega moštva Sevilla-nu, ki je stopil na oder v spremstvu kapetana Simmenthala Pieri ja. Postavi REAL MADRID — Ramos (4), INNSBRUCK, 1. — Avstrijca Herbert Huber med moškimi in Traudl Hecker med ženskami sta zmagala v veleslalomu ((Spomladanskega kri-teriuma«, ki se bo zaključil v ponedeljek. Emiliano (29), Secillano (2), Aiken (23), Luky (17), Mc Intyre (14), Monsalve (2). SIMMENTHAL — Jellin (4), Vianello (12), Pieri (4), Mašini (15), Robbins (6), Rimniucci (5), Onga-ro (3), Chubin (32), Fantin (2). V tekmi za tretje mesto pa je praška Slavija premagala ljubljansko Olimpijo 88:83. .....................................................imiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii PRED DVOBOJEM LES DIABLERETS, 1. — Švicar Willy Favre in Francozinja Ingrid Lafforgue sta zmagala v veleslalomu tekmovanja v Les Dlableret-su. HOKEJ NA IEOU DUNAJ, 1. — Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je zaključilo pred dnevi na Dunaju, Je vzbudilo precejšnje zanimanje za to panogo. Kar 1000 mladincem med 10. in 16. letom se je odzvalo vabilu avstrijske zveze. Zbor je bil v Stadt Halle, kjer so pokazali strokovnjakov svoje sposobnosti. 250 prijavljenih je komisija zavrnila, 750 pa jih bo posečalo posebne treninge. BOKS 2 EMILOM GRIFFITHOM Nino Benvenuti se vestno pripravlja Dvoboj za svetovni naslov bo 17. t m. HAINES FALLS, 1. — Nino Benvenuti je danes še pospešil trening, da bi bil pred dvobojem za svetovni naslov srednje kategorije z Emilom Griffithom, ki bo 17. t. m. v Madison Square Gardenu, v čim boljši formi. Pravici na ljubo je treba povedati, da je Tržačan prijetno presenetil prav zaradi odlične telesne kondicije. Istituto di Credito Fondiario delle Venezie Z GLAVNIM SEDEŽEM V VERONI je konzorcij med hranilnicami: Cassa di Risparmio di Bolzano, — Gorizia, — dellTstria, — Padova in Rovigo, Trento in Rovereto, — Treviso, — Trieste, — Udine, — Venezia, — Verona, Vicenza in Belluno ter Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, s 180 milijardami posojil v amortizaciji in čez 11 milijardami premoženjskih skladov Evropski prvak se je najprej spoprijel s svojim že stalnim spar-ring - partnerjem Aldom Battistuto, nadaljeval pa je trening z dvema rundama proti Larryju Wrightu iz New Yorka. Benvenutiju je prišel na »pomoč« tudil sicer že priletni Ted Wright, ki bo treniral Tržačana do odločilnega srečanja. Tega žil številnih sparring-partnerjev, ki bi morali Benvenutija upoznati z načinom ameriškega boksanja. NOGOMET BERN, 1. — V prvi povratni tekmi kvalifikacije za nastop v finalnem delu juniorskega turnirja UE FA je Franclja premagala Švico so povabili predvsem, ker je njegov 2:1 (0:0). Ker so Francozi zmagali način boksanja zelo podoben Grif- tudi v prvi tekmi z 1:0, so se uvr-fithovemu. 1 stili v finalno fazo. Benvenuti je današnji trening začel s tekom na 6 milj. Kasneje je njegove priprave vodil trener Libe-ro Golinelli, ki je prišel v četrtek iz Italije. Ta bo vodil trening vse do dvoboja, pri čemer se bo poslu- PtAVANJE STOCKHOLM, 1. — V mednarodnem plavalcem dvoboju je švedska premagala Zahodno Nemčijo 103:102 ZAVOD OAJE POSOJILA: ir ZA GRADBENIŠTVO posameznikom, zadrugam, podjetnikom ter ustanovam ir ZA KMETIJSTVO za izboljšanje zemljiške posesti, za ustanovitev obdelovalnih posestev, za hribovska področja in za živinorejo ir ZA JAVNA DELA IN NAPRAVE JAVNE KORISTI ki jih izvršujejo krajevne ustanove, njihovi konzorciji, avtonomna podjetja kakor tudi zasebne družbe, ki imajo v zakupu javne storitve CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE sprejema prošnje za posojila in je na razpolago za zadevna pojasnila • vsaki finančni operaciji. ZEMLJIŠKE VREDNOTNICE IN OBVEZNICE 5% izdane v zvezi s podeljenimi posojili omogoči jo dejanski dohod« k 5,70n/« in se lahko kupijo pri hranilnicah in vsakem drugem kreditnem zavodu LECCO (Como), 1. — Skupina veseljakov je priredila prvoaprilsko potegavščino nekaterim prebivalcem v gorskem predelu piani Resi-nelU blizu Lecca. Pred dnevi so v tem kraju nalepili lepake, ki so sporočali, da bo neki ((inozemski odbor« ob sodelovanju z alpinskimi šolami danes zjutraj ob 11 pokazal praktično «pokritje streho Como del Nibbio s plastiko, da se omogoči plezanje po suhem tudi v dežju«. Ob določeni uri se 1® zbralo več ljudi ob vznožju stene. Ko so se nekateri končno spomni' li, da je 1. april, so se vsi razšli. Ves švicarski tisk se je danes zabaval z objavo lažnih informacij kot prvoaprilskih potegavščin. «Trt bune de Geneve« je objavil pod mastnim naslovom na šestih stolpcih: »Nenaden prihod predsednika Lyndona Johnsona na ženevsko letališče.« Novica, opremljena s fotomontažo, je povzročila vsaj eno »žrtev«, neki ameriški časnikar, ki je bral časopis na letalu, ki je pravkar t-melo odpotovati v Pariz, je naglo izstopil. Ko je ugotovil, da gre z* prvoaprilsko potegavščino, je letalo že odletelo. Drugo šalo je priredila letalska družba «Swissair», ki je poslala časopisom in tiskovnim agencijam brzojavke, s katerimi je javila, da bo Svetlana Stalin odpotovala nekaj pred poldne s ziiriškega letališča-Na letališče so prihiteli številni čas-nikarji in fotoreporterji, toda o Svetlani nobenega sledu. , Švicarski radio pa je eno uro oddajal poročilo, da sta ob 13. uri danes pristala na Luni dva ameriška vesoljca, med katerima je bil Wa*' ter Schirra. Časopisi in radijski u' radi vse Švice so morali neprestano odgovarjati na vprašanja po le"_ lefonu. Med drugimi je tudi amer*' ški generalni konzulat v Zurichu telefoniral, da hi dobil potrdilo o prlj Stanku. Švicarski radio vsekakor n štedil z napori, da bi bila oddaj* kolikor mogoče realistična. Spod1!' njala je na zgodovinsko potegavščino Orsona Wellesa ameriških P®” slušalcev, ko je napovedal, da s® marsovci prišli na Zemljo. STRASSBOURG, 1. - Anglešk* kraljica Elizabeta in general Gaulle sta se včeraj sestala na toku Guernesey, da se sporazumeta o skupnih ukrepih za rešitev [Kirno*' ske favne v Rokavskem prelivu, *o jo ogroža petrolej iz ladje «Torr*J Canyon». To aprilsko potegavščina s sliko so objavili časopisi v StrasS" bourgu. Nekateri časopisi so objavili vice za dolgolasce, češ da je f>e« frizer, ki potuje skozi StrassboufBj pripravljen drago plačati tisti njihovih las, ki se jim ne zdijo y strogo potrebni. Francoska radi<*t“ le vizi ja pa je javila, da bo v StrasS bourg prispel ogromen vlačilec n? atomski pogon. Tudi novice o Prl’ hodu letalonosilk in podmornic 1 držav, kakor na pr. Švice in N>' strije, so privabili v pristanišče be' poučene poslušalce. ,, CHARLEVILLE, 1. - PreneS« most s pomočjo dveh helikopterJeV je nenavadna in težavna operacija; Zaradi tega se je nad dva tis* ljudi zbralo blizu mosta v Char‘®_ villu, da bi prisostvovalo tej opera.. ciji. ki bi jo moral voditi povelj1'1* Ichthus, čigar biografijo je davi javil krajevni časopis poleg ogrof* nega helikopterja. Po enournem cr. kan ju so se ljudje razšli, ko so Jlj' sporočili, da je moral poveljnik ic" thus (ki v grščini pomeni riba) °P. racijo odložiti. Na vsak način P so navzoče povabili, naj prisost'’. jejo odprtju novega mosta 1. *P‘ la 1968. . LUBUMBAhl, 1. - Kongoški UJj «La Depeche« je danes objavi) Pl. velikim naslovom, dr je neki «h*>r ski ekstremist« umoril belgijs^L. kralja Baudouina. ko je bil naiPy njen skupno s kraljico FabiokJji Ostendo. Seveda je šlo za prvoaPIL sko potegavščino, čeprav ni b' mogoče iz novice tega razbrati. vilni belgijski trgovci so zaprli s\j je trgovine v znak žalovanja. pa so poslali sožalne brzojavke ” gijskemu konzulatu. , a Belgijski konzul v Lubumbaširu zahteval sprejem pri pokrajinsk*jj guvernerju, kateremu je »spo" ■gorčenje belgijske skupnosti* ^ 9 'r-tr-to ti.-7 ^■^‘rVtt^ ™ vt r SL.*> *i * *r to o PIERRE BOILEAU ♦♦444444444444440444 »4 v '44+444 ;4+ 444444« 4444+4+44+ 4444+444+ 44*444 Manjkalo je še pet minut do časa, ko so banko zaprli. Daniel Peshen je dvignil denar. Vse je potekalo po načrtu. Dva dni pred tem je v imenu svojega strica Stephana Peshna, ki je bil hkrati njegov skrbnik in šef, telefoniral ravnatelju banke in mu povedal, da bo njegov nečak dvignil zanj večjo vsoto denarja. Podpis na čeku je bil brezhiben falzifikat; ves mesec se je Daniel vadil... Zdaj — je bil milijon v njegovem žepu. To je bilo v petek. Dva dni banka ne bo poslovala, kar pomeni, da bodo poneverbo v najslabšem Primeru odkrili šele v ponedeljek. A v najboljšem? Daniel je mislil tudi na to. Zaprosil je «sta-rega» za deset dni dopusta. Stric se bo verjetno čudil, zakaj se mu Daniel ne javlja z dopusta, a pri-celo ga bo skrbeti šele takrat, ko se Daniel ne bo vrnil. Dotlej pa d° že daleč... Računal je še z drugo možnostjo: stric bo verjet-n° vso zadevo zamolčal pred dru-šuui, samo da bi rešil čast družine. Do večernega brzovlaka z odidem ob 19. uri je imel še dve dri časa. Dve uri? To ni bilo pre-Več za slovo od Pariza. Brez cilja je taval po ulicah. ?epi so mu bili nabasani z denar-in to ga je veselilo. Železniški voz za Le Havre je 311 prazen. Samo v enem oddelku 1® sedela mlada in elegantna da-J?8- Daniel je stopil prav v ta oddelek. Usedel se je na sedež nasproti lepi sopotnici in pomislil, d® nikoli ne bi bil zmogel toliko Poguma, če ne bi imel polnih že-P°v bankovcev. Daniel je poznal ^v°jo staro hibo: manjvrednostni ,°nipleks. A zdaj je ta kompleks •zginil, od časa do časa je celo vrgel drzen pogled na lepotico, ki *e obračala liste nekega romana. Iznenada se je zavedel, da si je Povsem podzavestno vtaknil ciga- | videl, ka. policajev eto med ustnice. To ga je spra-110 v slabo voljo, saj je vedel, • a Je bil to znak neugodnega po-utka. Da bi to prikril, si je hotel 'gareto hip nato prižgati. Pričel je po žepih iskati vžiga--ce; Toda vznemirilo ga je vpra-®nJe, ali naj vpraša sopotnico za /oljenje. Treba se je bilo neko- +Ar nagniti naPreJ in vprašati: AU vas moti cigaretni dim, ma-demoiselle?» Toda za to mu je zmanjkalo po-SUma. Kratko malo si ni upal Pričeti razgovora. Zato je vstal P odšel na hodnik. Dekle ga ni n>h pogledala. , Stal je na hodniku, ko je vlak /vel čez Seino. Nato mu je neboma stopil na čelo hladen znoj;. urda so bankovci ponarejeni? r ®rda je ravnatelj klical strica za-ij 1 kake dopolnilne malenkosti, s* .1 za prevaro in se dogovoril /ricem, da ga onemogoči...? +pa rihitel je v toaletni prostor. j,ni . se je prepričal, da so ban-,n C1 Pravi. Oddahnil si je. Ko je (jvT.. stopil iz toalete, je opazil Pri ?Ir°kopleča moža, ki sta stala oknu in zastavljala prehod. Ko dniif gnetel mimo njiju, je takoj p1, da sta policaja. jn ebodil je ves železniški voz paa..a drugem koncu hodnika za-G dva moža enake zunanjosti, del °^Can? je! Saj je Daniel ve- £"g«"+ ni sposoben zaigrati prave Še preden je začel, kohr. i PPepričan, da se bo slabo mig ala/n da bo igro izgubil. Sko-svrfi 11 z rameni in se vrnil v / oddelek. Vr®ti[5UC^e? ~ vprašal že pri od;„rK ~~ A jaz sem zaradi tega D> .hodnik- lo. .Jc spustila knjigo na kri-/" ril bilo potrebno, gospod . .. Daniel Peshen, — se je pred- • ~ Nisem vas hotel vpra-za ’ stavil sati v®dnoU dovol-ien-ie> ker je to na-Del i Ze*° Prozorcn izgovor, in _ .f se je nasmehnila odkrito čiitji *"pniiiiiiiiiiii«iiiiiiiaiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiifiiaiiiiiiMiiii>iRiiiiiitr«iiiii«iiiiBii«»«a«tiiiiaa«iBaiviiv>«it««iamAis««iiifiif>>ii*f«a«tiiaa»aai>ia««tMfliat FRAN LEVSTIK PRI PACETOVIH NA TURNU (Ob 110-letnici «Popotovanja od Litije do Čateža») Od graščine Turen pri Gabrovki, 20 km od Litije, ki je bila med vojno minirana (slika jo kaže močno poškodovano), ni sedaj ostalo nič; podrta je do tal «Najraje berem Levstika, ki bi moral biti dušna paša vsakega poštenega Slovenca.» Ivan Cankar Levstikov potopis ((Popotovanje od Litije do Čateža« Ima letos častito 110-letnico. Pisatelj France Levstik je postavil vse to dejanje na Martinovo pred 110 leti. Pisatelj je začel pisati Popotovanje v Jeseni leta 1857. Pobudo za zunanje ogrodje svojega spisa je dobil France Levstik (1831-1887) v pokrajini med Litijo in Čatežem na Dolenjskem. Avtor Popotovanja France Levstik je ves ta okoliš poznal do dobra, saj ga je večkrat prehodil, ko je v tistem času služboval na graščini Turn pri dolenjskem gra- ščaku Pacetu; tam je bil učitelj njegovih otrok. Razen dolenjske kulisarije ima Levstikov potopis tudi mnoge misli o vprašanjih našega slovstva, kar je v tem prikazu še vse bolj pomembno in upoštevanja vredno. Levstik se je poglobil v literarno razmišljanje in je dal sovrstnikom in tudi poznejšim pisateljem navodila, kam naj segajo po snov za svoje pisanje. — Vredno je omeniti, da so bili graščaki PACE po rodu iz Italije. V severni Italiji žive še danes grofje PACE, sorodniki nekdanjih turnskih graščakov. V Popotovanju je Levstik med drugim zapisal tudi tole: ((Seveda bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu... Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet, da imajo Gorenjci dovolj dovolj pravljic od vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in šu-mah. Vsa naša dežela pripoveduje še dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel.« ((Popotovanje« je močno vplivalo na pisatelja Jurčiča, ki je bil 13 let mlajši od Levstika. Josip Jurčič (1844-1881) je po Levstikovi vzpodbudi napisal več romanov: Desetega brata, Rokovnjače i. dr. Leto 1855 je bilo za mladega Frana Levstika (tedaj je bil star 24 let) silno usodno. Odpustili so ga iz semenišča v Olomucu na Moravskem, kjer so ga izključili zaradi intrig njegovega bivšega kateheta Antona Globočnika iz Ljubljane, ki je javil semeniške-mu ravnatelju, da je Levstik pesnik pohujšljivih pesmi. Iz Olomuca je odšel mladi Levstik na Dunaj, kjer je nekaj časa poslušal na vseučilišču predavanja slavista profesorja Miklošiča in se je seznanil s srbskim prosvetiteljem In zbiralcem na- rodnega blaga Vukom Karadži-čem. Levstik je bil tisti čas brez dohodkov, zato se je vrnil z Dunaja v domovino — peš. Nato je sprejel službo domačega učitelja pri Pacetovlh na Tumu na Dolenjskem. Na turnski graščini se je javil v službo oktobra leta 1855. Graščak PACE je imel takrat precejšnje posestvo okrog graščine TURN. Pacetovi pa so bili lastniki tudi nekaterih posestev v okolici in gozdov v dolini Reke. Tega ali onega bo zamikalo, da bi si danes ogledal ta predel naše Dolenjske, kjer je služboval pred 110 leti naš slavni Levstik. Dostop je možen kar z več strani. Prvi dovoz je z avto ceste Ljubljana - Novo mesto: iz Trebnjega, mimo mične graščine Mala Loka v Temeniški dolini in skozi Čatež pod Zaplazom. Čatež je lepa razgledna točka na višini 431 m. Zaplaz, nekdaj znana božja pot na razglednem hribu, stoji na višini 544 m. Izletnik bo dobil v Trebnjem (pri špringerici) in na Čatežu zadovoljivo domačo gostinsko oskrbo. Na Čatežu si lahko ogledaš atelje in umetniške ustvaritve slikarja naivca Viktorja Magyarja, šolskega upravitelja, v novi prekrasni šoli, zgrajeni po osvoboditvi. S Čateža je mimo Lazarjevega mlina (mlinar je Segav Lolenjec) do nekdanje Pacetove graščine samo en skok. Pelješ se mimo vasi Tlaka, ki je dobila svoje ime po nekdanjih turnskih tlačanih. Za Ljubljančane in Litijane je najbližji dostop skozi Šmartno in po tajinstveno odročni dolini Reka in čez previs Javorški Pil, na meji Zasavja in Dolenjske. Tam stoji lep partizanski spomenik. Od Litije do Tuma je 20 km. Štajerci iz Maribora in Celja bodo prišli po cesti skozi Zidani most in Radeče. Tu se začenja odcep po dolini Sopota na Dole in skozi Gabrovko. Dolenjci pa se bodo poslužili tudi lahko dovoza iz Mirne in po serpentinah nad Migoli-co skozi Tihaboj in čez previs Orešje, v bližini vinorodne Moravske gore nad Gabrovko, ki je od Turna oddaljena le kak dober kilometer. Tu opaziš mnoge pridobitve, ki so jih dobili kmetje po osvoboditvi: elektriko, velike plantažne nasade jagodičja in tovarno sadnih sokov PRESAD. Pri Turnu ima Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole nov velik moderen hlev za vzrejo pitanih govedi. Meso pošiljajo tudi v Trst in Italijo. Vaščani okrog Tuma in Gabrovke, zlasti pa v sosednji vasi Moravče, še danes radi citirajo Levstikove stihe, ki jih je napisal o njihovi nekdanji lepi sovaščan- ki Zidarjevi Toni, gostilničarjevi hčerki, ki je postala njegov ideal. «Na svetu lepšega ni, kakor so Tone Zidarjeve črne oči« ... Tako se ponaša starejši rod v Moravčah s svojo lepo domačinko, ki ji je pesnik France Levstik posvetil več svojih zaljubljenih pesmi, zbranih v ciklu Tonine pesmi. Nekdanja Zidarjeva gostilna še stoji sredi Moravske vasi. Oddaljena je pičle pol ure od Turnške graščine, kjer je Levstik stanoval in poučeval čez dan Pacetove o-troke. V popoldanskih urah je vodil svoje mlade varovance na sprehod po okolici in jih je navduševal za lepote slovenskega podeželja in jih je navajal k ljubezni do narave. Kadar pa je bil turnski domači učitelj Levstik dela prost, je rad krenil v okolico. Tisti čas si je Levstik nabavil tudi lovsko puško in je postal lovec. Tako se je še bolj vključil v okoliško življenje, ker je na lovskih pohodih obiskoval mnoge vasi in spoznal delo in navade dolenjskih ljudi. Vse to ga je zbližali z domačini, kar mu je koristilo pri njegovem literarnem delu. Okoličani so vabili prijaznega dolenjskega rojaka Levstika v svoje vinske hrame. Pri kmetih se je ustavljal tudi takrat, kadar je odšel s Tuma v Ljubljano. Kdaj pa kdaj se je peljal do litijske že- lezniške postaje s konji, večkrat pa je šel to pot tudi peš. Tako je spoznaval ljudi po sosednjih vaseh in prijazne in radodarne vinogradnike v svojih skromnih zidanicah. Prav ob spominu na pomenke v zidanicah pri Bojcu (danes pri Bajcu) in drugod je Levstik napisal svoje vtise: o Bojcu, Hostniku in drugih. V okolici je več Hostnikov, eden od njih živi še danes na gruntu, ki se mu pravi po domače pri Aparovcu v Moravčah. Hiša ima prijazen videz in je tik ceste Litija - Javorški Pil -Storovje ■ Moravče - Gabrovka. Mnogo se je spremenilo od Levstikovih časov. Ta predel je doživel v drugi svetovni vojni mnogo strahot. Zdaj po osvoboditvi pa je deležen tudi napredka. Gabrovka in ves okoliš ima dnevno redno avtobusno postajo z Litijo in Ljubljano. Včasih, ko je tu služboval grof Pace, se je vozil s Tuma v Litijo s četverno konjsko vprego. Le graščine Turn, ki je postala slavna zaradi Levstika, ni več. Med vojno so jo minirali Nemci, ker so imeli v njej partizani skladišče municije. Po osvoboditvi pa so jo nerazumni domačini povsem porušili, da so uporabili zidake in strešnike za svoje stavbe. Jože Župančič PnrnmTeT^nevIuk - 4 - 2. aprila 1967 Vreme včeraj: najvišja temperatura 13, najmižja 6.8, ob 19. uri 10, vlaga 55 odst., zračni tlak 1015.9 raste, brez vetra, nebo pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 10.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 2. aprila Franc Sonce . vzide ob 5.4 in zatone ob 18^3. Dolžina dneva je 12,49. Luna vzide ob 2.39 in zatone ob 10.40. Jutri, PONEDELJEK, 3. aprila Žarko V SMISLU RAZSODBE KASAČUSKEGA SODISCA V vozniškem dovoljenju in prometni knjižici mora biti naveden sedanji naslov lastnika Lastniki teh dveh dokumentov morajo poskrbeti za vpis sedanjega naslova bivališča v roku treh mesecev, najbolje pa je takoj . Kakšen je postopek pravljena. Bolje je, da se interesenti podvizajo in se tako izognejo dolgemu čakanju. Za vpis naslova v prometno knjižico pa je treba na uradu javnega avtomobilskega registra (PRA) v Ul. Coroneo 31 predložiti prometno knjižico, komplementarno listino (foglio complementare), potrdilo o bivališču s kolkom za 400 lir in izpolnjen ter podpisan formular «mo-dello 20 PRA», ki je v prodaji v uradih ACI za 80 lir. Poleg tega je treba plačati 650 lir za stroške PRA. Urad izda nadomestno potrdilo, (estratto sostitutivo carta cir-colazione), ki velja 3 dni. S tem potrdilom se lahko uporablja avtomobil, vendar samo na področju pokrajine, to je od Milj do Devina. Po treh dneh urad PRA vrne lastniku prometno knjižico z vpisanim novim naslovom. Tudi v tem primeru je priporočljivo, da interesenti čimprej opravijo te formalnosti, da se izognejo dolgemu čakanju in sitnostim v zvezi s hitrim izdajanjem izpolnjenih dokumentov. Kot običajno je tržaški avtomobilski klub na uslugo vsem avtomobilistom, ki nimajo časa, da bi sami opravljali te formalnosti. Lastniki vozniških dovoljenj izročijo v uradu ACI dokument in plačajo 1.020 lir (člani 820 lir). Za vse ostalo skrbi ACI, ki izda tudi nadomestno listino s tridnevno veljavnostjo, s katero je mogoče voziti na območju tržaške pokrajine. Isto velja tudi za lastnike prometnih knjižic. Dovolj je da v uradih ACI izročijo dokument, komplementarno listino ter plačajo 1.630 lir (člani 1.570 lir). Tudi v tem primeru dobijo nadomestno listino, ki jim dovoljuje uporabljati vozilo s tridnevno veljavnostjo. Avtomobilisti in motociklisti imajo tri mesece časa, da opravijo omenjene formalnosti. V teh treh mesecih bodo policijski organi popustljivi. Po preteku treh mesecev pa bodo kaznovali vse kršitelje nove norme z globami od 4.000 do 40.000 lir. Zato priporočamo vsem avtomobilistom, da sežejo v listnico in pogledajo, če je na vozniškem dovoljenju napisan točen naslov. Isto je treba preveriti tudi na prometni knjižici. Vprašanja županu Občinski svetovalec Giovanni Pa-gliari je tržaškemu županu poslal dve pismeni vprašanji. V prvem o-pozarja občinsko upravo, da se je zaklonišče v Rojanu med Ul. Bar-bariga in Ul. Sara Davis spremenilo v kraj za odlaganje smeti. Čeprav uslužbenci podjetja za mestno čistočo vsak dan odnašajo smeti, je zlasti v poletnih dnevih tam velik smrad. Zaradi tega omenjeni svetovalec sprašuje pristojnega odbornika, če bo ukrenil vse potrebno, da se ta nevšečnost odpravi. V drugem pismu pa Giovanni Pa-gliari navaja protest meščanov iz ulic Gatteri, Canova in Pieta zaradi slabega stanja, v katerem je pločnik na levi strani Ul. Canova. Pri tem želi vedeti, kdaj bo občinska u-prava poskrbela, da se pločnik popravi. Spremenjena frekvenca UKV oddajnika Trst IV Tržaški sedež RAI - Italijanske radiotelevizije sporoča, da bo relejni ultrakratkovalovni oddajnik Trst IV, ki prenaša krajevne slovenske sporede srednjevalovnega oddajnika Tret A, iz tehničnih razlogov oddajal od 5. aprila dalije s frekvenco 103,9 megahertza namesto z dosedanjo frekvenco 100,5 megahertza. Kasacijsko sodišče je pred dnevi z razsodbo pojasnilo sporno vprašanje v zvezi z vpisom sprememb bivališča v vozniškem dovoljenju (patente di guida) in prometni knjižici (libretto di corcolazione), ki ga predvidevata člena 59 in 80 cestnega zakonika. Doslej je veljala praksa, da je treba v vozniško dovoljenje in prometno knjižico vpisati samo spremembe bivališča v primeru, da se je lastnik dokumentov preselil iz območja ene občine na območje druge. Prav zaradi tega so pristojni uradi zavračali prosilce, ki so zahtevali vpis novega naslova v vozniško dovoljenje in prometno knjižico, rekoč, da je to potrebno samo pri preselitvi v drugo občino. Nedavna razsodba kasacije je raztolmačila juridično sporno vprašanje pojma «bivališče» (residenza; z razlago, da je treba ta pojem istovetiti s pojmom stanovanja (do-micilio), ker je stanovanje osnovni element bivališča, čeprav na območju iste občine. Najnovejšo razlago kasacije je v soglasju z notranjim ministrstvom prevzelo ministrstvo za prevoze in »dalo potrebna navodila, na podlagi katerih morajo vsi lastniki vozniških dovoljenj in -prometnih knjižic, ki so menjali stanovanje (bivališče) in nimajo v omenjenih dokumentih vpisane spremembe, v roku treh mesecev vložiti zadevno prošnjo in predložiti dokumente pristojnim uradom, da vpišejo novo bivališče. Razumljivo je, da bodo imeli avtomobilisti z izpolnitvijo te nove formalnosti izgubo časa in stroške. Opozarjamo pa vse, naj se čimprej potrudijo in opravijo tudi to formalnost, ker bodo sicer zamudniki plačali visoke globe, policijske oblasti pa jim bodo odvzele vozniško dovoljenje in same poskrbele za zadostitev novim predpisom. Za vpis novega naslova v vozniško dovoljenje si je treba na ana-grafskem uradu poskrbeti potrdilo o bivališču (certificato di residenza) za katerega je treba plačati 80 lir za anagrafske stroške in še 400 lir za kolek na omenjenem potrdilu. Upravičenost tega kolka je sporna, vendar ga je sedaj treba plačati. Potem je treba napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir in jo Skupaj z vozniškim dovoljenjem in potrdilom o bivanju predložiti na prefekturi — Urad za vozniška dovoljenja (vhod v Ulici San Carlo). Najkasneje v eni uri, če ni dosti ljudi, je formalnost o- V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Lani nad 12.000 zavarovancev bolniške blagajne obrtnikov Zanje je blagajna nudila nad 40.000 zdravniških sloritev in izdala 182 milijonov lir Pred nekaj dnevi je bilo v sejni | scita Agricola* in pokrajinska upra-dvorani tržaške trgovinske zbornice j Va. Na sestanku bodo razpravljali zborovanje delegatov Vzajemne bol. ’---5---- niške blagajne obrtnikov tržaškega ozemlja. Na dnevnem redu je glavno vprašanje zadevalo odobritev družbenega obračuna za leto 1966. Poročilo o enoletnem delovanju blagajne je podal predsednik Otta-vio Mazaroli. Govornik je v svojem govoru o-menil vse glavne dogodke, ki so v preteklem lptu posredno ali neposredno prizadeli obrtnike. Med drugimi je Mazaroli omenil zakon št. 29 z dne 9. februarja 1966, ki je ko- „ - renito spremenil ustanovni zakon I izlet v Budimpešto prosimo, blagajne, sindikalno borbo zdravni-1 uredijo veljavnost potnega lista kov finančne težave, ki tarejo vse Madžarsko. Raztegnitev veljavnosti hnlnifke ustanove odobritev za- potnega lista na Madžarsko mora San Cilino 32 ter jo podrt. ’ ■ biti urejena do konca meseca sreči se je Pečarjeva pobila po gla- vi, se ranila po levi obrvi, obrazu, desnem kolenu in si verjetno povzročila kostne poškodbe po desni nogi. Ponesrečenko, ki je zadobila tudi lažji pretres so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom. Nagrajeni slovenski otroci za risbe Kakor smo že poročali, je posebna ocenjevalna komisija že pregledala in ocenila risbe, ki so jih poslali otroci, ki obiskujejo otroške vrtce, osnovne šole in srednje šole, v okviru natečaja za 12. mednarodno razstavo cvetja, sadja in zelenjave. Skupno je prispelo nad 3000 otroških del iz raznih krajev naše dežele. Tudi tokrat so poslali svoja dela slovenski otroci in prejeli nagrade. Tako sta med nagrajenci za prvo nagrado otrokom iz otroških vrtcev Andrej Berdon (otroški vrtec pri Sv. Ivanu) in Marija Mijot (otroški vrtec pri Sv. Ivanu). Otroški vrtec pri Sv. Ivanu prejme častno diplomo. Med nagrajenci iz prvega razreda so Ciril Ostrovška (o-snovna šola Briščiki), Adrijana Čok (osnovna šola na Katinari), Darij Briščik (osnovna šola Briščiki), Mavricij Kocjančič (osnovna šola Dolina). Med nagrajenci iz II. razreda je Nadja Škabar (osnovna šola Briščiki). SINOČI V KULTURNEM DOMU * Prof. Carmela Metelli Di Lallo, ki poučuje pedagogiko na tržaški u-niverzi, bo v torek ob 18. uri v dvorani «L. Ferrero* Ul. Universita 7 imela predavanje o temi «Nove u-smeritve v sodobni didaktiki*. Koncert pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane Koncert je bil v počastitev 100-letnice rojstva Mateja Hubada in 75-letnice ustanovitve zbora tur iustus» in nato še Izaka Poša «Surge, propera amica mea». Sledile so Adamičeva «Ljubezen brez upa», Kolaričeva medZimurska Mati zemljan, Gregorčeva «Voznica» in V veliki dvorani Kulturnega doma. smo imeli sinoči v gosteh mešani zbor Glasbene matice iz Ljubljane, \ zbor z bogato pevsko tradicijo, saj je bil ustanovljen že pred dobrimi .. ——- --------------------------------- 75 leti in je v času svojega obsto- j Karla Pahorja «Oče naš». V dru-ja in delovanja bil vedno med elit-1 gem delu je zbor izvajal Srebotnja-nimi slovenskimi in jugoslovanski- \ kovo «Kraška jesen«, Ukmarjevo mi zbori. Bil je tudi prvi zbor, ki j Melanholija gladu«, Joževo «Klas», je ponesel slovensko zborovsko pe- \ španski Mittergradneggerjevo «La sem v tujino. Njegovi umetniški | nina blanca« in Ville-Lobosa «Estre- ___j:. i_2}2 ol r\*\/*+*oIri i Irt o lam aanasn\\ T-Jstfanrlnni //.Qrg>A Poliča do Cirila Cvetka in drugih. Sinočnji koncert je bil posvečen prav najodličnejšemu med njimi, Mateju Hubadu, v počastitev 100-letnice njegovega rojstva in obenem 75-letnice ustanovitve zbora. Program sinočnjega koncerta je obsegal skladbe od renesanse do modemih. Mnoge smo tokrat prvič slišali, nekatere pa so pogosto na Marko skače«, na željo občinstva pa je dodal se Pahorjevo «Pa se sliš«. Iz prvega dela sta nam najbolj ugajali Kolaričeva Mati zemlja* s solistom baritonistom Jožetom Hu-merjem in pa Gregorčeva ttVoznica» s solistko sopranistko Olgo Joževo, ki je bila glasovno in tehnično brez in naših domačih zborov. Gotovo je program hotel biti nekak prerez skozi slovensko zborovsko skladateljsko ustvarjalnost (z izjemo dveh španskih) in kot tak je bil za jubilejni koncert kar primeren, čeprav zboru ni nudil priložnosti, da bi v polni meri uveljavil vse svoje sposobnosti. Najprej smo slišali tri Gallusove i «0 homo, si scires«, «Nusquam, tu-I ta jides« in «Ecco, guomodo mori- iiiiiniiiniiMiiiiiiii!iiMiii]iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiintniiliiiMiiimmtnniHiiliiiiiniiMMiiiiiiiiniiMmMiMiinmilimiimiinH(Mmi||,||Mllii|1iimi|||,||,,M,,|1|tl| Izredni občni zbor novinarjev iz naše dežele Na sedežu novinarskega krožka v Trstu je bil včeraj popoldne izredni občni zbor Združenja novinarjev, na katerem so odobrili spremembe statuta. Občnega zbora so se udeležili tudi številni novinarji in publicisti s Tržaškega ter iz Furlanije in Goriške, ki so zdaj združeni v enotno sindikalno organizacijo v deželnem merilu. Občni zbor je vodil novinar in poslanec Corrado Belci, prisostvoval pa je tudi notar dr. Mario Mamolo. repertoarjih tudidrugih slovenskih hibna solistka tudi v Adamičevi ZA POSKUSNO DELOVANJE V Se v tem mesecu bo stekla prva nafta po naftovodu Svečana otvoritev in začetek rednega delovanja naftovoda pa bo že konec maja Strokovnjaki Italijanske družbe | spremljal očim Galliano Dolfini in o skupni razstavi tržaških cvetličarjev in vrtnarjev na prihodnji mednarodni razstavi cvetja, sadja in zelenjave, ki bo v Trstu od 21. aprila do 7. maja. Obvestilo izletnikom v Budimpešto Vse čitatelje, ki so se vpisali za **--■*------------i— da za za čezalpski naftovod računajo, da bodo lahko potisnili v cevovod prve poizkusne tone surovega petroleja še v tem mesecu, nekako med 20. in 25. aprilom. Konec maja pa naj bi bila svečana otvoritev velikega naftovoda, največjega objekta te vrste v Evropi, po katerem bodo po nekaj letih dobavljali po 50 milijonov ton surove nafte na leto v srednjo Evropo. Cevi so pod zemljo že na celotni dolžini 460 km, ki loči Trst od Ingolstadta, in le na nekaterih krajših odsekih v Avstriji in Zahodni Nemčiji jih pravkar polagajo v jarek. Na italijanskem državnem ozemlju je cevovod že zdavnaj speljan po vsej dolžini, pa tudi prvi preizkus z vodo so strokovnjaki že opravili, in sicer na odseku od Trsta do Paluzze v Kami ji. Predavanje v Podlonjerju V torek. 4. aprila ob 20. uri bo prof. Stelio Spadaro, asistent na tržaški univerzi v kulturnem krožku v Podlonjerju imel predavanje o temi «Boljša šola za naše otroke*. Predavanje je organizirala krajevna sekcija KPI. povedal, da se je malo prej Ma-riantonio vrnil domov v takem stanju. Mariantonio je povedal, da se je okrog 2. ponoči na griču Sv. i Justa odločil za usodni korak in I se hotel zastrupiti z uspavalnimi tabletami. Lambretist podrl žensko Sinoči so na nevrokirurški oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja od 8 do 30 dni sprejeli 68-let-no gospodinjo Ivano Pečar por. Dujmovič iz Ul. delle Cave 20, ki je malo prej na Trgu Gioberti postala žrtev prometne nesreče. Pečarjeva je na končnem postajališču izstopila iz tramvaja proge štev. 9, ki je privozil k Sv. Ivanu in se podala čez trg. Naredila je samo nekaj korakov, ko je nenadoma v smeri proti Drevoredu Raffaele Sanzio z lambreto TS 30334 privozil 24-letni Flavio Guerrini iz Ul. 32 ter jo podrl. Pri ne- kona za zaščito obrtnikov pred nesrečami na delu in na kraju katastrofalno povodenj, ki je strašno prizadela tisoče in tisoče obrtnikov v bližnjih pokrajinah. Nato je predsednik prikazal delovanje tržaške bolniške blagajne, ki bolj neposredno zadeva krajevne obrtnike. V letu 1966 Je število članov, katerim je blagajna dolžna nuditi zdravniško pomoč, naraslo na 12,199. Od teh jih je 316 upokojencev, ka-tenm nudi brezplačno bolniško pomoč. Lani je bilo 13 834 oseb deležnih specializirane bolniške pomoči. Skupno število zdravniških u-slug pa je bilo čez 40.000. V bolnišnicah se je zdravilo 1.481 oseb, ki so skupno prebile v raznih zdravniških ustanovah več kot 20.000 dni. Vse te usluge, ki so bile sorazmerno najvišje po številu v državnem razmerju, so veljale blagajno čez 182 milijonov lir. Velika večina bremena je padla na blagajno in le malenkost na državo. V nadaljevanju svojega govora je Mazaroli omenil tudi nedavne volitve novih vodilnih organov blagajne. Pri tem se je zahvalil prejšnjim upraviteljem za njihovo požrtvovalno delo ter je pozdravil člane nove uprave. Na kraju je predsednik govoril o bližnjih perspektivah Muli Je, da ljo normalizacija odnosov s skupnostjo zdravnikov povečala število storitev v korist obrtnikov, in s tem seveda tudi večje stroške, kar bo vedno bolj otežilo uravnoveše-nje proračunov. Spričo tega je bodočnost precej temačna. Obetajo se razmere, dogodki in pojavi, katerim obrtniki ne bodo sami kos. Nato je spregovoril še ravnatelj dr. Cachet, ki je pojasnil posamezne postavke proračuna. Sledila je nato diskusija in potem glasovanje. Predloženi proračun je bil sprejet z veliko večimo glasov. Sestani vrlnarjev in cvetličarjev V petek ob 18.30 bo na sedežu pokrajinske uprave sestanek vrtnar jev in cvetličarjev s Tržaškega, ki ga organizira ustanova »Ente Rina- aprila. Kdor sam ne utegne tega storiti, naj se obrne na potovalni urad «Aurora» v Ul. Ciceronc 4, in sicer od ponedeljka, 3. aprila dalje. še enkrat prosimo vse izletnike, naj ne čakajo zadnjega trenutka, temveč naj takoj poskrbijo, da bo njihov potni list v redu, saj bo tre. ba kasneje vse potne liste poslati sc v Rim. Prosimo tudi, da poravnate — kdor še ni — četrti obrok vpisnine. UREDNIŠTVO iiiiiitiiiii»Mii»iiuiiiiiiiiiMMiiiiiiii.»m»iiiiiMnimiiiimiiininiiiiiiiiiiuii»iininiHHiiiiiiiiiiiu.iMui.iHiiiiiii NA POBUDO MINISTRSTVA ZA PROSVETO Danes se prične tudi v Trstu deseti teden javnih muzejev Včeraj so odprli razstavo «Franz Kafka»- Urnik mestnih muzejev Včeraj zjutraj okrog 4.30 so na tretji medicinski oddelek bolnišnice sprejeli 37-letnega Bruna Ma-riantonija iz Ul. Dante 20, ki se bo moral zdraviti 7 dni zaradi zastrupitve s tabletami uspavalnega sredstva. Mariantonija je v bolhišnico Kakor po vsej Italiji tako se tudi v naši deželi prične 10. teden italijanskih muzejev, ki ga prireja ministrstvo za prosveto. Namen tedna je, da se državljani bolje seznanijo z zgodovinskim, arheološkim in umetniškim bogastvom muzejev. Od danes do 9. aprila bo vstop v muzeje, zavode in umetnostne galerije brezplačen za vse. Včeraj je kustov mestnega muzeja Revoltella pripravil dve pomembni kulturni manifestaciji. V dvorani palače Costanzi so ob 18 uri odprli razstavo «Franz Kafka«, ki jo je organiziral Nemški kulturni inštitut, ob 21. uri pa je bil v muzeju Revoltella sestanek profesorjev zgodovine umetnosti na klasičnih in znanstvenih licejih ter na učiteljiščih. Na sestanku so razpravljali o najbolj važnih strujah sodobnega slikarstva. Ob tednu muzejev bo veljal v mestnih muzejih zgodovine in u-metnostl ter preporoda naslednji umik: Mestni muzej zgodovine in umetnosti in lapidarij: vse dni od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure (popoldne samo v dvoranah prvega nadstropja). Mestni muzej gradu Sv. Justa: od 9. do 16. V dneh 7., 8. in 9. aprila pa od 9. do 13. in od 17. do 19.30 ure. Mestni muzej Sartorio: vse dni od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure, (popoldne samo dvorane, kjer Je razstavljena keramika). Mestni muzej krajevne zgodovine Morpurgo in zbirka Stavropulos: vse dni od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Mestni muzej preporoda (Risorgi-mento): vse dni od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. O slovenskem filmu v Slovenskem klubu Od 19. do 25. marca letos je bil v Beogradu 14. festival jugoslovanskega kratkega filma. Jugoslovanska proizvodnja kratkega filma naglo raste. Pred letom je selekcijska komisija zbirala med 101 filmom, letos jth je morala pregledati 118, preden je določila 60 izbrancev za festivalsko konkurenco in lovom za zlate medalje Beograda. Slovenska kinematografija se je na festivalu poajvila v številčno srednji kategoriji in vse slovenske filme je predlagal festivalu en sam proizvodnik, tViba film*, medtem ko so drugi nastopili s podjetji, ustanovami in filmskimi skupinami. Od 10 predlaganih, je komisija izbrala sedem slovenskih filmov Med slovenskimi avtorji so bili zastopani Maks Sajko, Matjaž Klopčič, Vojko Duletič, Črt Skodlar, Jože Bevc vsak z enim filmom in Branko Ranitovič z dvema. O tem zanimivem festivalu in o slovenski filmski ustvarjalnosti bo predaval v Slovenskem klubu Milan Ljubič, filmski režiser iz Ljubljane. — Seja sveta krožka absolventov STA V četrtek, 30. marca se Je sestal svet, ki je bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru Krožka absolventov slovenske trgovske aka-1 demije. Člani sveta so sl porazde-j lili razne funkcije. Za predsednika Je bil izvoljen Danilo Pilat, podpredsednica Je Marija Oflcija, tajnica pa Jolanda Zudetič. Preostali člani sveta so se porazdelili v razne komisije, in med temi so komisija za delo in sindikalna vprašanja, komisija za družabnost, komisija za strokovno izpopolnjevanje In komisija za tisk in propagando. Člani sveta so poročali o poteku srečanja za proslavo 20-letnice ustanovitve trgovske akademije, ki je povsem uspelo, saj je bilo nad 300 prisotnih med absolventi, profesorji in dijaki 5. letnika. Razveseljivo je, da je prišlo mnogo absolventov iz oddaljenih krajev. Tako je bilo mogoče videti na srečanju ljudi, ki so prišli Iz Argentine, Kanade, Avstrije in Jugoslavije. Mnogo absolventov je bilo iz raznih mest Italije (Bočen, Bari, Milan, Imperla, Genova). Da so se odzvali ljudje, ki so si ustvarili nov dom v širnem svetu, Je dokaz, da je vendarle šola ln znanje, ki jim ga ta nudi, vez, ki druži in bo še v naprej družila absolvente STA. Svet Kluba absolventov STA vabi člane in prijatelje, ki bo 6. aprila v baru Kulturnega doma, da bi poročali in razpravljali o dosedanjem in o bodočem delovanju komisij. Pomenek bo važen, kajti iz njega bodo izšle smernice za nadaljnje delo. Ktip Tiskovna konferenca dr. Savone v Milanu Predsednik pokrajine dr. Alberto Savona bo v ponedeljek dopoldne skupno z direktorjem ustanove Ente Rinascita Agricola v novinarskem krožku v Milanu imel tiskovno konferenco, na kateri bo orisal značil nosti ter smotre letošnje mednarodne razstave cvetja, sadja in zelenjave v Trstu. V četrtek na OPČINAH PARTIZANSKO SREČANJE Pokrajinski odbor partizanskega združenja ANPI priredi v četrtek, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Ljudskega doma (Ul. Ricreatorio 1) na Opčinah izredno srečanje vseh bivših partizanov s Tržaškega. Na dnevnem redu: diskusija o mednarodni manifestaciji odporniškega gibanja, pojasnila glede kvalifikacije partizana, sporočila in razno. Vabimo vse bivše partizane, da se udeležijo srečanja. Odbor «Ljubezen brez upa«. Zlasti v Gre gorčevi so prišli do lepe veljave ženski glasovi, pa tudi zlitost celotnega zbora. Pahorjevo «Oče naš* je zbor izvajal zvočno dovolj polno in v nekoliko drugačni, manj prepričljivi interpretaciji kot smo je bili vajeni slišati doslej. V drugem delu je zbor zelo ubra- KO i" iyVnial 77’* ohg španski, medtem ko je bil intonana no manj precizen v prvih i, zu. d-gajali sla tudi obe Hubadovi, zlasti njegova priredba koroške narodne «Gor čez jezero», v kateri se je s svojim toplim in lepo oblikovanim baritonom zopet uveljavil Jože Hu-mer ter seveda Gregorčeva poskoč na Marko skače*, katero je zbor zapel z vso tisto dinamiko, ki smo jo sicer pogrešali v izvajanju skoraj vseh ostalih skladb, vključno s Pahorjevo dodatno «Pa se sliš«. Nad 40-članski zbor razpolaga zlasti z lepimi soprani in alti, pa tudi moški glasovi so dobri, čeprav niso tako sveži kot ženski, kar velja zlasti za base. Očitno pa je, da sestavljajo zbor glasovno zelo kultivirani pevci, ki se lahko z uspehom lotijo tudi najbolj zahtevnih skladb. Če tokrat njihovo petje ni prišlo povsem do izraza, potem gre to prav gotovo v znatni meri na ro vaš ne dovolj akustičnega ambien-ta, ki jim ni dovolil bolj sproščenega in dinamičnega izvajanja. (Tudi ob tej priložnosti se je pokazalo, kako nujno Bi bila za vokalne in simfonične koncerte potrebna na o-dru našega Kulturnega doma školjka.) Mladi dirigent Igor Lavrič je vodil zbor zadržano, s skopimi in u-mirjenimi kretnjami, a je na nekaterih mestih znal izvabiti iz njega lepo in čisto zvočnost. Ne dovolj številno občinstvo je pevce in mladega dirigenta nagradilo s toplim aplavzom. j. k. Obvestilo pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole obvešča začasne učitelje, da bo priredil pripravljalni tečaj za posebni natečaj, ki ga je razpisalo šolsko skrbništvo v Trstu. Predavanja bodo dvakrat na teden, in sicer vsak torek ln petek ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Prvo predavanje bo v torek, 4. aprila. Vpisovanje za ta tečaj bo pred začetkom prvega predavanja. Odbor ttimiiiimiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimniiiiiiiiiiiiiiiffinMtitfiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHMiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiit Včeraj-danes Jkdma ubedhiUm Prejeli smo: »Cenjeni Primorski dnevnik! čutim dolžnost, da se vam za- t hvalim ko vstopam v svoj novi dom Oberdanov spomenik: od 9. do i v Lakotišču. To mi je bilo mogoče tudi zaradi vaše energične podpore, ko je šlo vse za vse. Zahvalim se tudi vsem ostalim, posebno pa svojim pravnim branilcem, ki so me zagovarjali in podprli, ko so mi razlastili vse moje imetje in hišo, in ko so me hoteli vreči na cesto. Karlo Mahnič, Lakotišče 367.* 31. ni. 1967 Mahniču in njegovi družini želimo. 19. ure. V muzeju gradu Sv. Justa bodo 6. aprila zvečer odprli hodnik orožarne s prenovljeno razmestitvijo orožja iz 18. in 19. stoletja. Poleg tega bodo v raznih muzejih tudi naslednji vodeni obiski (z razlago strokovnjakov): Mestni muzej zgodovine in umetnosti: v nedeljo 9. aprila ob 11, uri. Mestni muzej Sartorio: v torek 4. aprila ob 18. uri. Mestni muzej preporoda: v petek 7. aprila ob 18. uri. HUJS I V A, SMRTI IN ROHOKE Dne 1. aprila 1967 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 75-letna Gabrlella Co-lombarl por. Candellarl, 73-letni Vit-torlo Bratos, 44-letni Giordano Perl« I, 71-1 etn i Giacomo Zor zet, 45-1« t-na Iris Frausi«, 53-letni Ferrucclo Peli«, 64-letnl Giovann, Marlncich, 60-letni Natale Požar, 68-letmi Nlco-16 Cesarl, 74-letna Anna Valdemarin vd. Germani, 59-letni Francesco Rebula, 87-letna Elisabetta V a resi vd. Amantini, 79-letni Giovanni Stocchi, 1 dan stara Michela Zar, 51-letni Franco Blasioli, 92-letna Raffaela Pa-pandrea vd. S te fini, 75-letni Italico Altlnler. OKLICI: točaj Claudio Baloch In trg. pomočnica Rosalba Trolan, me-manik Bruno Verzegnassi in delavka Rita Seppl. električar Paolo Kriz. mancic in šivilja Marta Danieli, trg. pomočnik Franco Varln in trg. pomočnica Nadla Bartoli, uradnik Luciano Penzo In trg. pomočnica Lucla Clrotto, uradnik Ardulno Bocuzzi ln točajka Glanna Pagin, mehanik Corrado Cancian in gospodinja Silvana Moro, karoserlst Vivlano Martinuz-zi ln frizerka Corinna Re, mehanik Giovanni Bottino-Formica in trg. pomočnica Ltvia Sambo, delavec Lu. ciano Barnaba ln šivilja Maria De-ste, Flavio Carbonl ln gospodinja Mt-rdla Ti kul in, trgovec Bruno Tede-schi ln gospodinja Ondlna Ledo, šofer Giorgio Rlgottt ln frizerka Rita Ive, bolničar Michele Dlmauro in bolničarka Nell-da CiolH, delavec Luciano Vattovani In delavka Llilana Toscano. uradnik Glauco Malaroda >n gospodinja Liliana Mallardl, uradnik Nicole de Baseggio in bolničarka Lucla Dolejsl, mehanik Llvlo Vlller in delavka Angela Lukač, trg. pomoč, nlk Bruno’ Martinuz in bolničarka Mariangela Sandre, delavec Marino Glavina In hišna pomočnica Mana Jugovac, delavec Cesare Schlulaz m trg, pomočnica Silvana Gerlizza, mestni stražar Claudio Sedmak in Šivilja Dušanka Tretjak, podčastnik karabinjerjev Benito Gerebizza in tl-skarka Nevia Prtbac, uradnik Ennlo Flore in uradnica Adriani Soave, delavec Mario Grison in delavka Ma- da bi se v svojem domu lepo počutil in ne bi imel nikoli več sitnosti rla D’Amato, delavec Silvestre Fur-ter opravkov zaradi razlaščevanja.1 lan In trg, pomočnica Carla Carpl. telil, doktor ekonomije Ugo Fabbris ln študentka Federica Valerio, uradnik Mau-ro de Goracuchi in gospodinja Nelda Giammetta, bančni sel Silvio Bologna in uradnica Lori Va-scotto, pomorščak Serglo Deponte ,n barlstka Grazlella Deluca, trgovec Franco Cigni In frizerka Rosita Po-ropat, cevar Mario Simoni In bolničarka Maria Genzo, uradnik Luciano Sedmak in uradnica Maria Mahnič, mehanik Iglnio Zanlni in trg. pomoč, niča Gabrlella Perlnl. uradnik Libe-ro Pastrovlcchlo in uradnica Maria Grazia Guni, uradnik Claudio Zar-chlgna in farmacevtka Viviana Far-netti, Inženir Slgfrldo Toso In uradnica Luciana Sanzin, Andrea De Mu-ro In Maria Mtcciche, tehnik Hans Schumacher In frizerka Nella Ruz-zal, uradnik Aldo Straln in trg, po. m očnica Mirlam Sodomaco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Di. Gmelner, Ul. Giulla 14; Piz-zul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendl-ni. Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo. Trg Cavana l. NOČNA SLUŽBA IEKAHN (Od 11.31 do 131) Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammelto, Drevored XX. Settembre 4: Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 1 SLUŽBA OBČINSKEGA ZOItAV NIKA. Za poklic » prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče nalil rtrn gega zdravnika, je treba teletom rati na štev 90-235 Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LUIGI PIRANDELLO SAJ NI ZARES (Ma non e una cosa seria) komedija v treh dejanjih Danes, 2. aprila ob 16. url Gostovanje BRANKE VERDO- NIK RASBERGERJEVE, članice reške Drame in bivše članice mariborske Drame IVAN CANKAR GOSPA JUDIT (umetniška beseda) V vlogi gospoda nastopa JOŽKO LUKEŠ Režiser Edo Verdonik V četrtek, 6. aprila ob 21. uri (premierski abonma Al in A3) V petek, 7. aprila ob 20. uri (študentovski abonma) V soboto, 8. aprila ob 21. uri (abonma prva ponovitev BI in sindikalni abonma Gl) V nedeljo, 9. aprila ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski Dl) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265. Gledališča VERDI »Labodje jezero« Danes ob 16. uri zadnja predstava baleta »Labodje jezero« v izvedbi «London’s Festival Balleta« za dnevni red v vseh prostorih. Simfonični koncert V četrtek ob 12. uri se bo v gledališču Verdi začela spomladanska simfonična sezona 1967. Orkester gle. dališča Verdi bo dirigiral Franco Caracciolo, ki je našemu občinstvu dobro znan že z njegovih prejšnjih gostovanj v Trstu. Kot solistka se bo po mnogih letih vrnila na oder Verdija pianistka Lya de Barberis. Program bo v celoti obsegal dela italijanskih avtorjev: Scarlatti-Tom masini ___ «Le donne di buon cuo- re» — suita petih sonat (novo za Trst); Martucci — Koncert za klavir in orkester; Bocchermi — Simfonija op. 37; Casella — «La giara« — suita iz baleta (novo za Trst). V tej skladbi bo solist tenorist Giuseppe Botta. Pri blagajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic. TEATRO STAB1LE Camus: »Pravičniki« Z gostovanja v gledališču San Ba-bila v Milanu se je vrnila igralska skupina Teatra Stablle, ki bo v ponedeljek nadaljevala z uprizarjanjem izven abonmaja Camusove drame «Pravičniki» v režiji Giuseppa Maffiolija -in z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah (Ma-riangela Melato, Germana Paolieri, Cip Barcellini, Giampiero Becherelll, Egisto Marcucci, Roberto Paoletti, Antonio Pavan, Bruno Slaviero in Giorgio Valletta), Rezervacija ln prodaja vstopnic v galeriji Prot«, tel. 36-372, Šolske vesti Redni dijaki tn prlvatisti, ki želijo delati znanstveni ali klasični zrelost ni izpit na Državnem znanstvenem liceju v Trstu, naj vložijo prošnjo do 8. aprila 1967. Razna obvestila, V soboto, I. aprila ob 20. url bo v društvenih prostorih redni cbčnl zbor društvene gostilne na Proseku. Na dnevnem redu: poročilo upravne, ga odbora, poročilo nadzornega od bora, odobritev bilance za leto 1966 in razno « * * Tečaji angleščine Jutri, 3. aprila, se bo začel tretji ciklus tečajev angleščine, ki jih organizira Italljansko-ame riško združe. nje v Trstu. Tečaji na raznih ravneh od osnovnošolske do nadaljevalnih, bodo v večernih urah Vpisovanja sprejema tajništvo združenja do ponedeljka do 12,30 v Ul Galatti Ul. Ljudska prosveta LOTERIJA Bari 54 4 18 72 8 Cafliari 70 < 19 79 55 Firence 50 1 20 5 82 Genova 18 15 32 63 « Milan 37 14 47 1 63 Neapelj 77 56 70 9 58 Palermo 4 70 32 39 75 Rim 90 44 25 35 48 Turin 46 11 54 18 20 Benetke 22 61 47 ENALOTTO 48 90 X 2 X 1 X 2 1 2 X 1 X X Kvote: 12 točk 7,210.000 Ur, U točk — 136.000 lir, 10 točk SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča cenjeno občinstvo, da bo v sredo, 12. aprila ob 17. uri gostovalo v Kulturnem domu v Trstu Pionirsko gledališče z Reke z baletom SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV Vstopnina: 500 Ur odrasli, 300 Ur otroci. Vstopnice bodo v predprodaji v Tržaški knjigarni od sobote, 8. aprila dalje. V torek, 4. aprila ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu MILAN LJUBIC, filmski režiser iz Ljubljane o temi «Slovenski film v luči 14. festivala jugoslovanskih filmov v Beogradu« Na zanimivo predavanje, ki nam bo pomagalo spoznati razvoj slovenskega filma, vljudno vabimo vse, ki se za filmsko ustvarjalnost zanimajo. Nazlonale 15.00 «Grand Prix» Metro-color. James Garner, Eva Marie Saint, Yves Montand, Francoise Hardy, Antonio Sabato, Toshiro Mifune. Excelsior 14.30 »La bisbetica doma-ta» Technieolor. Richard Burton Elizabeth Taylor. Fenice 14.30 «Tobruk» Technieolor. Rock Hudson, George Peppard, Ni-gel Green. Eden 14,30 «Io, 1’aimore« Technico-lor. Brlgitte Bardot. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15,30 »La Bibbia« Techni-color. Michael Parks, Ulla Bergryd, John Huston, Stephen Boyd. Ritz (Ulica San Francesco ioi 14,30 «1 lunghi giorni della ven-detta« Technieolor. Luciano Gem-ma. Alabarda 15,00 «La contessa di Hong Kong« Technicolo . Zadnji Chaplinov film. Sophia Loren. Marlon Brando. Filodrammatico 14,30 »Entrate senza bussare« Technieolor. Elke Som mer, Richard Todd. Moderno 14.00 «La bcttaglia dei giganti« Todd A-O 70 mm. Technico-lor. Henry Fonda, Pierangeli. Robert Ryan. Cristallo 15.00 «Non per soldi., ma per denaro« jack Lemmon. Garibaldi 15.00 «1 4 figli di Katye Elder« Technieolor. John Wayne. Aurora 15.00 «Tre uominl in fuga«. Capitol 14,30 «Un fiume di dollari* Technieolor. Tab Hunter. Impero 15.00 «L’estafe» Prepovedano mladini pod 18. letom Vittorio Veneto 14,30 «Scusi le: i favorevoie o contrario« Alberto Sor-di, Anita Ekberg, Bibi Anderson, Giulietta Mašina. Ideale 14.00 «L’armata Brancaleone« Technieolor. Vittorio Gassman, Astoria (Ulica Zuruttl. ritubus št 1> 14.00 «1 9 di Dryforck Oity» Ann Margret, Van Heflin. Astra 15.00 «La caccia« Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 14.00 «Beau Geste« Techni-color. Guy Stocvvell. Mali oglasi ORIGINALNI nadomestni deli za gospodinjske stroje. Via Mantegna >!• 3 — tel 734221, skladišče. • C1THUEN* — Samaritani In MIC«* — Servis v Ulici Klttmayer *-a K»* stava Iti prodata avto potrebščin v Ulici Gnili« 41 TRGOVINA pohištva Puzzi, Ul. P* scoli 5 ima na izbiro spalnice, kuhinje, dnevne sobe, omare, shramOO' sprejemnice Itd. Dobri pogoji Obiščite nasl PHODAM zemljišče 2200 kv. m v bU žini Rižarne. Naslov na upravi us,J Ul S. Francesco 20. KUPIM zemljišče 500-700 m2 na Opčinah ali na Proseku. Telefonirati i>* št. 66924. 13.000 Ur. VABILO BIVŠIM ČLANOM MLADINSKEGA DRUŠTVA PROSVETA — SV. JAKOB Člani bivšega mladinskega društva Prosveta pri Sv. Jakobu v Trstu priredijo v soboto, 8. aprila družabn večer v prostorih prosvetnega društva Ivan Cankar v Ul. Montecch) 6. Bivši člani društva, ki iz Kakršnih koli razlogov niso prejeli vaolla, so vabljeni, da se udeležijo družabne, ga večera, ki se bo zače ob 20.30. Pri reditelj l-«Prosvetaš » • * • Združeni baletni šoli PD Barkov-ije in Dijaškega doma s sodelova njem učencev Glasbene matice v Tr «tu priredita v nedeljo 9. aprila t.l ob 17. uri v prostorih Marijinega do ma v Rojanu javni nastop, ki bo obsegal 7 baietnlh in 7 glasbenih točk. Vabimo k udeležbi! • * • Prosvetno društvo Ivau Cankar ob vešča, da bo v ponedeljek. 3 tjn. ob 20.30 odborova seja. Priporočamo odbornikom polnoštevilno in točno udeležbo. • * * Igralci, ki nastopajo v igri «Korke v kocki« v Gorici, bodo odpotovali danes ob 14. uri iz Ul. Montecchi 6. • • • Krožek absolventov STA vabi člane In prijatelje na pomenek, ki bo 6. aprila ob 20,30 v baru Kulturnega doma, o bodočem delovanju. SPD Trst organizira spomladanski izlet na devinski Kras. Odhod v nedeljo 9.t.m. ob 10. uri iz glavnega vhoda železniške postaje z vlakom v Vlžovlje, nato peš na Devinske skale, v Kohlšče, na domačijo devinskega sholarja. na Grmado, v Cerovlje in nato nazaj v Vlžovlje, kjer bo družabni večer s »Fanti izpod Grma de«, VELEPODJETJE išče samostojno od 30 do 40 let staro poslovodkinjo (vodja persona-la) in več marljivih prodajalk in vajenk. Pogoji dobri Naslov na upravi lista Ul. S. Francesco 20, tel 37338 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Leopol^-j Škabarja daruje družina Škabar, C®1 št. 39, 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev obletnice smrti 3. zPr ' la, pok. očeta Antona Brlščka in sppj mina pok. mame, daruje hčerka na BriSCek-Brecelj 2.000 lir za D1' Jaško matico. ZAHVALA Zahavljujemo se vsem, ki s° spremili k zadnjemu počitku nas«' ga nepozabnega Domeitika Uršiča Enaka zahvala darovalcem cvetj*’ znancem In prijateljem ter vsenj: k! so na kateri koli način počasti11 njegov spomin. Družina Uršič Trst, 2. aprila 1967 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so !! nami sočustvovali in spremili * zadnjemu počitku dragega moža i" očeta Leopolda Škabarja Posebna zahvala g zdravnik^ Marlnuzziju, g. duhovniku, darov*1; cem cvetja ln vsem, ki so na kat* ri koli način počastili njegov sp^ min. Žalujoča družin* in drugo so rod«tv« Veliki Repen, 2. IV. 1967. ''^COOO- COOOOOOOO >^000000co<>o<<>oo<>c<>c>ooococoooooo<>coc c OOOOO Skupno posvetovanje prosvetnih društev V ponedeljek, 13. marca je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu skupno posvetovanje zastopnikov prosvetnih društev, ki so včlanjena v Slovenski prosvetni zvezi in v Slovensko - hrvatski ljudski prosveti. Posvetovanje je vodil predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty, ki je v uvodu izrekel dobrodošlico vsem prisotnim, poudaril, da zna biti posvetovanje važno ter povabil naj vsakdo pove, kar misli in pripomnil, da sedimo skupaj po devetnajstih letih vsi pri isti mizi. Izrazil je upanje, da bo posvet rodil dobre sadove. Tajnik SPZ Edvin Švab je prikazal potek dosedanjih prizadevanj za enotni nastop vseh društev. Po krajšem uvodu je poročal naslednje: Rad bi podčrtal še drug razveseljiv pojav, še ni dolgo tega, ko se pripadniki slovenske narodnosti ' zaradi naših različnih svetovnih nazorov skoro niso, hoteli med seboj poznati. V sedanjem času pa se vedno bolj množijo pojavi strpnosti, upoštevanja in tudi sodelovanja. Nedavno je bilo nekje rečeno, «da je fašizem hotel zbrisati s sveta slovenski narod ne glede na politično orientacijo njegovih pripadnikov«. Nikoli ne bi smeli tega pozabiti in se ravnati skladno s to ugotovitvijo! Prosvetna zveza pozdravlja vse napore za razumevajoče delovanje vseh Slovencev ne glede na politično usmerjetnost. Posebej izreka še priznanje slovenski mladini, ki je zgovorno dokazala, da stremi preko in mimo starih zamer v svetlejšo in bolj človečansko bodočnost«. (Občni zbor SPZ 20. junija 1965 v Nabrežini — iz predsednikovega poročila). «Naša zveza je navezala že pred desetimi leti stike s Slovensko-hrvatsko ljudsko prosveto. Zastopnik SHLP se je udeleževal naših občnih zborov. V tej prosvetni organizaciji so vključena društva, katerih člani so v glavnem pristaši KPI. Razvoj na ljudsko prosvetnem področju pa je šel danes že tako naprej, da ni več važno, če so člani prosvetnega društva vpisani v KPI, PSI ah če volijo za Skupno slovensko listo: važno je, da društvo kot celota deluje v naprednem duhu, da deluje kot narodno obrambna celica, ki druži, izobražuje in zabava slovenskega človeka v njegovem materinem jeziku ter v skladu z našimi narodnimi in kulturnimi izročili. Ne bo torej odveč, če si tudi mi zastavimo vprašanje: čemu dve prosvetni organizaciji? Hkrati, ko si zastavljamo to vprašanje, pa ugotavljamo tudi drugo važno resnico, da ni dopustno izrabljati prosvetnih društev in prosvetnega delovanja sploh v kakršne koli strankarske namene. Vse naše delo sloni na junaški borbeni zgodovini, ki ima v Trubarju, Prešernu, Levstiku in Cankarju štiri oblikovalce podobe slovenskega naroda; sloni nadalje na načelih osvobodilne borbe, ki nas je, majhen narod kot smo, postavila v vrsto enakopravnih narodov na svetu; sloni končno na borbi za priznanje naših narodnih pravic, zajamčenih v ustavi in deželnem statutu. Naši kulturni in prosvetni koncepti morajo ostati široki in sprejemljivi za vsakega Slovenca, ki se opira na poprej omenjene ideale, neglede na stranko, ki ji pripada. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da volimo Slovenci v Italiji za različne stranke in da si bomo kot volivci nasprotovali med seboj zaradi različnih političnih stališč; takšna je naša vsakodnevna stvarnost in mi je ne bomo spremenili. Res pa je tudi. da smo si Slovenci lahko enotni, ko pojemo «Zdravico», da lahko smo in da moramo vsi biti obiskovalci Slovenskega gledališča, da kultura v vsej svoji razsežnosti nima skupnem posvetovanju bila uspela odvrniti naša skupna stremljenja po enotnosti, dokazal tudi to, da je bila naša skupna izbira pravilna. Dovoljujem si celo trditi, da bo čas sam obrat i-nal s tistim, ki bi se morda se uprl zdravemu valu, ki nas danes žene naprej. Kaj naj torej naredimo danes? Svetoval in predlagal bi to, da se najprej pogovorimo o vsem, kar je potrebno, da vsakdo pove odkrito svojo misel, ne morda zaradi formalnosti, temveč zato, da s svojo konstruktivno besedo pomaga izluščiti pravo jedro. Ne gre zato, da se ustavljamo pri enotnosti na bazi, kjer enotnost dejansko že obstaja, a ne gre niti za to, da se enotnost formira na vrhu, saj do te enotnosti bo prej ah slej prišlo. Ne gre niti za to, da bi drug drugega obmetaval z očitki, saj se nismo zato tukaj zbrali in smo si že davno segli iskreno v roko. Gre za to, da na najbolj demokratičen način ugla-dimo pot, kjer še ni uglajena, da premostimo še poslednje težave tako na eni kot na drugi strani. Skupni veliki ideal naj nas druži! Konkretno predlagam, da bi se zedinili o tem, da se že na tem srečanju ustanovi skupni koordinacijski odbor, ki naj pripravi vse potrebno za bodoči občni zbor, ki naj bi bil občni zbor popolne enotnosti, na katerem naj bi se rodila ena sama Slovenska prosvetna zveza. Sledila je razprava, v katero so posegli vsi predstavniki društev ter ugotovili, da je zanimanje za združitev tako društev kot zvez občutena, potrebna in možna. U-gotovljeno je bilo, da obstajajo ponekod dvomi v pravilnost enotnosti in združevanja, vendar je bilo poudarjeno, da je potrebno omenjene dvome postopoma odpravljati s prepričevanjem in ob-jasnjevanjem stvarnosti. Končno je bil sprejet naslednji sklep: Iz tržaškega dela odbora SPZ in tajništva SHLP se ustanovi koordinacijski odbor, ki naj prouči še odprta vprašanja ter pripravi gradivo za občni zbor, iz Katerega naj bi izšla enotno Slovenska prosvetna zveza. V nadaljnjih točkah dnevnega reda je bilo govora o občnem zboru zveze, ki je predviden za nedeljo, 11. junija v Kulturnem domu v Trstu; o vlogah prošnje na deželo za denarno pomoč ter pri raznem še o srečanju s koroškimi Slovenci, o množičnem izletu v Kostanjevico, o obiskovanju ia skrbi za Beneško Slovenijo, o Kraškem muzeju, ki ga ureja Slovenski klub. meja in je zaradi svoje univerzalne govorice pristopna ne le za ljudi različnih političnih gledišč, ampak tudi za ljudi različnih narodnosti in ras. Po vsem svetu moramo zaslediti visoko stopnjo strpnosti v kulturnih izmenjavah: Vzhod in Zahod si pojeta, igrata in plešeta pa čeprav v senci vodikovih bomb«. (Občni zbor SPZ-tajniško poročilo). Vprašanje enotnosti je zelo važno ne toliko zaradi čvrstitve organizacije kot take, kolikor zaradi delovanja, predvsem v krajih, ki so narodnostno silno izpostavljeni. Že na prejšnjih občnih zborih in sestankih se je govorilo poudarjalo, da nas čas prehiteva ter da baza sama spontano in neorganizirano pristopa k združevanju. In dejstvo, da je slovenski človek, ki ljubi slovensko pesem, čeravno bi nazorsko pripadal ali pripada smeri SHLP vstopil v pevski zbor, ki je včlanjen v SPZ, da po drugi strani SPŽ nudi pevovodji, ki je včlanjen v SHLP pomoč pri dobavljanju potrebnega materiala sta dokaz, da se dejanska enotnost ustvarja na bazi sami brez koordinacije in tudi brez konkretnega, aktivnega sodelovanja osrednjih zvez. Ce so lahko kdaj v preteklosti veljali določeni pomisleki glede združevanja ah spajanja društev in zvez, potem moramo priznata, da taki pomisleki danes prav v nobenem pogledu ne morejo več veljati. Ne bom trdil, da do enotnosti ni prišlo po krivdi ene ah druge organizacije, poudarjam pa da bi posamezniki v tem pogledu sploh ne smeli biti odločujoč čini tel j. Toda dejstvo je, da niti v zadnjih letih ni bil storjen korak v smeri združevanja, da besedam, ki so bile z aplavzom odobrene na občnih zborih SPZ in sklepom, sprejetih na zasedanjih glavnega sveta naše zveze, niso sledila konkretna dejanje. Ne bom sicer trdil, da bi z združitvijo rešili vsa odprta vprašanja, da bi same po zaslugi združitve nadoknadili, kar smo zamudili, toda prepričan sem, da bi vseeno z združenimi močmi marsikaj lažje dosegli. Ne vem, če smo lahko Predstavniki SPZ in SHLP ter vanju včlanjenih zborov na zadovoljni z uspehi, ko vidimo, da cela področja naše dežele povsem neobdelana. V devinsko - na-brežinski občni, ki je najbolj izpostavljena, mislim na Tržaškem, valu asimilacije, deluje samo eno društvo. V sosednih občinah je društvena aktivnost skoraj nevidna in je lahko imenujemo životarjenje. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je v tajniškem poročilu zelo točna ugotovitev, da ni važno to, kateri stranki pripada član prosvetnega društva. In tudi mi še enkrat ponavljamo vprašanje: čemu dve prosvetni organizaciji? Naš človek želi enotnosti, se po svoje zavzema zanjo. Mi, ki predstavljamo prosvetna društva, ki smo njih sestavni del, ne smemo mimo mimo, ne da bi to željo upoštevali. (Mirko Kapeli (SHLP) — Občni zbor SPZ 1965). Uresničiti enotno prosvetno organizacijo Predlog: občni zbor SPZ obvezuje odbor SPZ, da stori vse, da izvede v najkrajšem času formalno in strukturno združitev SPZ in SHLP, da naveže stike s SP v smislu bodočega sodelovanja. Nato je Edvin Švab poročal o posvetovanju tržaških društev, včlanjenih v SPZ, ki so dne 29.IX.1965 razpravljala o napotkih občnega zbora SPZ. Na omenjenem posvetovanju so nekatera prisotna društva izrazila zaskrbljenost glede oblike in načina združitve SPZ in SHLP. «Ob izjavah posameznih društev se je razvila razprava za in proti in spet poudarek, da moramo upoštevati končni cilj: ohraniti se kot narod, kar lahko storimo samo z živim kulturnim življenjem.« Sprejet je bil sklep, da se o izraženih pomislekih razpravlja z zastopniki SHLP. Prvo srečanje je bilo 18.1.1967, na katerem so v glavnem izmenjali misli in poglede na umestnost združevanja. V svojem poročilu je Švab seznanil prisotne, da zastopniki p.d. «Igo Gruden« niso prisotni zaradi pridržanosti in imajo glede združitve med SPZ in SHLP svoje pridržke. Sledil je nagovor, ki ga je v imenu SHLP podal njen tajnik Mirko Kapelj: «Po dolgoletnih pričakovanjih in prizadevanjih je končno le prišlo do nocojšnjega skupnega sestanka prosvetnih društev, do prvega konkretnega dejanja v znamenju enotnosti prosvetnih delavcev, do dejanja, ki je lahko dejanski začetek novega poglavja v življenju prosvete in ki lahko rodi nadvse pozitivne sadove v splošno korist slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Lahko smo veseli tega dogodka. Naj bi nas vse, ki smo tukaj zbrani, tiste, ki jih na tem mestu zastopamo, pa tudi tiste, ki jih še ni med nami, od tega trenutka dalje družila ne le ista stremljenja, ne le ista pisana ali govorjena beseda, ne le ista pesem, temveč tudi nerazdružljiva enotnost in vsestransko skupna dejavnost! Dolgo časa je že poteklo od tedaj, ko je bila naglašena beseda sloge, enotnosti, strnjenosti. Prvi besedi so sledile druge. Od besed se ni dalo priti takoj k dejanjem. Razumljivo. Bili so pomisleki. Tudi čas mogoče ni bil še dozorel. Toda kljub temu se je v letih pričakovanja enotnost kovala tako rekoč sama od sebe, se ustvarjala na bazi, v društvih, na vaseh. Danes ni dejansko več nobene meje med enimi in drugimi društvi in v društvih samih. Enotnost se je dejansko ustvarjala spontano, postopno, morda celo boječe, neorganizirano in ne-dirigirano. In v tem se j* še en- krat izkazala zrelost naših ljudi, močna narodna zavest ter želja po kulturnem izživljanju. Zahvaljujoč se vsemu temu so mnoga društva ostala pri življenju, se tu in tam kljub neizmernim težavam krepila ter razvijala svojo dejavnost v mejah svojih zmožnosti. Menim, da nismo tukaj zbrani zato, da bi delali primerjave, proučevali analize, da bi ugotavljali ne vem kaj vse. Menim, da smo se zbrali zato, da proučimo obstoječo stvarnost, in to s pogledom uprtim v prihodnost, da še enkrat izpričamo tudi pred širšo javnostjo svoje hotenje po narodnem življenju, po svoji samobitni dejavnosti, po svojem nadaljnjem kulturnem razvoju, naslanjajoč se na davna izročila naših prednikov, na antifašistično enotnost, ki je vse primorske Slovence družila v najtemnejši dobi novejše zgodovine, na izročila junaškega osvobodilnega boja. Današnji časi so bistveno drugačni od preteklosti. Ni več fašizma, ki bi s silo poskušal izbrisati Slovence ter nas zapisati narodni, kulturni in tudi fizični smrti, je pa kljub vsemu druga nevarnost, zaradi katere moramo biti zelo čuječi, in to je nevarnost tako imenovane asimilacije. Brez krepkega prosvetnega življenja bi prišli v doglednem času v tak položaj, kakšen je, žal, pri naših bratih v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini, kjer žanjejo svoje seveda tudi gospodarska kriza in druge neprilike, med katerimi ni najzadnja pogubna emigracija. Nimamo razloga, da bi bili črnogledi, ni povoda, da bi obupali, toda kljub temu je potrebno, da svojo življenjskost krepimo in okrepili jo bomo predvsem ako bomo tesno strnjeni, ako bo med nami vsemi vladala kar največja enotnosto. Ce bo prišlo do tega, za kar smo se tudi danes tukaj zbrali, do dejanske in popolne e-notnosti, se bo naše prosvetno delovanje še bolj poživilo ter bo dobilo nov zalet, novo sprostitev, novo še večjo vitalnost. Marsikje bo lahko odpravljeno mrtvilo. Ce bomo stopili na pot, ki se postavlja pred nas vse, če bomo začeli dejansko uresničevati cilje, ki smo si jih postavili in zaradi katerih smo danes tukaj zbrani, lahko še vedno pričakujemo kakšen spodrsljaj; lahko bomo še naleteli na kakšno težavo, na morebitno nerazumevanje. Upal bi si trditi, da je to skoraj neizbežno, toda vse to nas ne sme plašiti, nas ne sme odvračati od plemenitega cilja, ki si ga prostovoljno, svobodno postavljamo. Dovoljujem si trditi, da bo čas tako kot je pokazal, da je ni sile, ki bi Primorstl"(Tneviuk ___________________11__________ 2. aprila m7 «SNEGLUČICA IN 7 PALČKOV* V TRSTU Prizor iz baleta »Sneguljčica in sedem palčkov* v izvedbi reškega pionirskega gledališča Bratsko srečanje koroških in primorskih pevskih zborov Nekaj misli o pomenu otroških in mladinskih pevskih zborov Nedvomno so otroška leta odločilna za nadaljnji razvoj mladega človeka. Izkustva kažejo, da je otroku le v korist, če se poleg vsakdanjega šolskega učenja v prostem času udejstvuje tudi na prosvetnem področju. Razumljivo je, da imajo pri tem starši odločilno besedo. Prav gotovo je ena naj lepših in koristnih skupinskih udejstvovanj otrokovo petje v zboru. Za vsakega otroka, ki ima količkaj posluha, je pametno, da se priključi pevskemu zboru, dobi s tem nekaj osnovne glasbene izobrazbe, razen tega pa so ravno otroški in mladinski zbori trdni temelji našega nadaljnjega zborovskega življenja! V preteklosti je bilo premalo storjenega na tem področju. tako da danes občutimo neljube posledice. Večina naše mladine, na žalost, premalo pozna slovensko pesem, pa naj si bo narodno ali umetno. Vse preveč se navdušujejo nad popevkami, katere stalno oddajajo vse radijske in televizijske postaje, narodno pesem ter folkloro pa lahko slišimo samo ob izrednih priložnostih! Z veseljem pa lahko ugotovimo, da kljub neugodnim razmeram današnjega časa obstajajo r.a Tržaškem, posebno v okoliških vaoeh, mladinski, pravzaprav, otroški zbori, saj v njih poje mladina od 6. do približno 13. leta starosti. Seveda dva ali trije zbori še ne rešujejo problema, moralo bi jih biti na desetine! Predvsem pa bi morala skrbeti za mladinsko petje redna, zlasti osnovna šola. Enkratni nastop — navadno pri Prešernovi proslavi ali ob zaključku šolskega leta — še r.i dovolj za obstoj zbora. Logično, da krivda ni pri vzgojiteljih, ampak mislimo na učnem načrtu, ki bi moral vključevati zborovsko petje kot obvezen predmet. Po statistikah «UNESCO» je Italija v glasbeni vzgoji med zadnjimi deželami na svetu. Pomanjkljive na tem področju so tudi prosvetne organizacije. Kolikor nam je znano, če izvzamemo p.d. Prosek-Kontovel, katerega otroški zbor pa letos še ni začel z vajami, nima nobena od teh organizacij otroških zborov v svojem okrilju. Edina, ki vodi skrb za to, je Glasbena matica s svojimi zbori v Trstu in podružnicah, in sicer: v Gorici — v Dijaškem domu (vodi prof. Silvan Križmančič), v Devinu (vodi prof. Sergej Radovič), v Nabrežini (vodi prof. Erminij Ambrozet), na Opčinah in v Trstu (vodi Nada Žerjal). Kolikor nam je znano. vodi še na lastno pobudo zbor pri Sv. Ivanu Nada Žerjal, v Zavodu šolskih sester pri Sv. Ivanu prof. Marica Zupančič ter v Skednju č.g. Dušan Jakomin. Iz tega kratkega pregleda vidimo, da na tem področju prosvetarji niso izkoristili vseh možnosti, upamo pa, da se bo v bodoče kai spremenilo! Zdaj pa kratek pregled delovanja teh zborov. «Kraški slavček», sestavljata zbora iz Nabrežine in Devina, skupaj nad 50 otrok. Pevci so res dobri, toda enourna tedenska vaja ne zadošča za viden in kvaliteten napredek. Obremenjenost glasbenih pedagogov ne dopušča, da bi število tedenskih vaj ustrezalo zahtevam zbora. Mislimo pa. da bi s številnimi vajami lahko dosegel zavid- ljivo kvalitetno stopnjo. V otroškem zboru na Opčinah poje približno 30 otrok, kateri se z veseljem in marljivostjo udeležujejo pevskih vaj. Večina članov tega zbora ne presega devetega leta starosti. Isto lahko rečemo o zboru iz Trsta, kjer prihajajo otroci na vaje iz mesta in bližnje okolice. Na Opčinah, kakor tudi v mestu, so enourne tedenske vaje. Ti štirje zbori običajno nastopajo v Kulturnem domu, pri šolskih prireditvah Glasbene matice, med letom pa vsak zbor zase v svojem kraju na različnih prireditvah. Otroški zbor od Sv. Ivana pri Trstu smo že večkrat slišali po radiu. Tudi tu se otroci redno zbirajo enkrat na teden k vajam. Nuhovo število ni tako bogato, kakor pri drugih zborih, vendar je rezultat kar zadovoljiv. Podobno lahko povemo še o zboru iz Zavoda šolskih sester, katerega sestavljajo samo notranje gojenke in o otroškem zboru iz Skednja. Zbor gojenk iz Zavoda šolskih sester je lansko leto nastopil tudi na reviji cerkvenih pevskih zborov. V skrčeni obliki smo pregledali delovanje teh mladih pevskih skupin. Pripomniti moramo še, da je treba vsak zbor stalno obnavljati in sprejemati v pevski krog nove moči. Brez tega se vsak zbor kaj kmalu razkropi in neha obstajati. Z njim vred pa neha odmevati tudi naša prelepa pesem. Zato je dolžnost vseh zavednih staršev in vzgojiteljev, da redno in v čim večjem številu pošiljajo svo- otroke k pevskim vajam. Želeli bi, da bi se naša pesem globoko zakoreninila v vsa slovenska otroška srca, posebno v tista, kjer je še nepoznana ter da bi v bodočnosti še predstavljala to, kar nam je vedno bila — biser našega naroda! 12. aprila ob 17. uri v Kulturnem domu in 13. aprila ob 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, bomo imeli v gosteh «Pionirsko kaza-lište» z Reke, ki bo nastopilo z baletom «Sneguljčica in sedem palčkov*. Reško pionirsko gledališče je zelo aktivno, kar velja še posebej za njegov baletni oddelek, ki je z uspehom nastopal tudi že v ljubljanski televiziji, na festivalu v Šibeniku in po raznih mestih Jugoslavije. Za balet »Sneguljčica in sedem palčkov* je oskrbel koreografijo Joža Komlje-novič, vlogo Sneguljčice pleše Ma-ca Mrakovčič vlogo Kraljice Vesna Mardešič, v vlogi princa pa nastopa kot gost član narodnega gledališča «Ivan Zajc« (vedno z Reke) Branko Uglješa. V izvedbi reškega pionirskega ansambla zaživi ta nesmrtna Andersonova pravljica v vsej svoji mikavnosti, kar poudarjajo vse kritike o tej izvedbi. Z gostovanjem reškega pionirskega gledališča, ki sledi gostovanju reške Opere, se še naprej utrjujejo stiki bratskega sodelovanja na kultumo-prosvetnem področju med nami in Rečani in prepričani smo, da bo vsa naša javnost znala sprejeti gostujoče reške mladince z vso bratsko ljubeznijo. Pred dvema letoma so 2. maja prvič gostovali koroški pevski zbori v našem Kulturnem domu. Ob tem srečanju so se zastopniki naše Slovenske prosvetne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca pogovarjali o možnosti red-nejših srečanj. Tako je bilo lanskega 15. maja organizirano »Bratsko srečanje« ob Zablatniškem jezeru na Koroškem. Z naše strani se je «srečanja» udeležilo 250 pevcev, ki so v dveh dneh lahko spoznali življenje in okolje, v katerem živijo, delajo in pojejo naši koroški rojaki. Skoda le, da je bil skupen nastop drugi dan popoldan, tako da so morali naši pevci po nastopu na avtobus in nazaj proti domu. Že takrat smo povabili Korošce, naj pridejo letos k nam in tako povrnejo obisk. Naše letošnje osrednje Prešernove proslave so se udeležili tudi koroški pevovodje, od katerih je Folti Hartman vodil skupno pesem «čej so tiste stezice«. Po proslavi je bil sprejet sklep, da bo letošnje srečanje v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 30. aprila ob 17. uri. Da bo lahko prišlo do tesnejšega stika med nami in Korošci, bo po skupnem koncertu v zgornjih prostorih Kulturnega do- ma družabna prireditev s plesom. Spored koncerta bo naslednji: po nagovoru in pozdravih predsednikov obeh Prosvetnih zvez nastopijo najprej združeni koroški moški zbori, nato združeni koroški mešani zbori. V drugem delu pa zapojejo naši združeni moški zbori in za zaključek še naši in koroški združeni moški zbori. Predvidevamo, da bo zadnje štiri pesmi pelo nad tristo pevcev. Za občinstvo bodo na razpolago vstopnice (po 500 lir) samo za parter, ker bo ves balkon rezerviran samo za pevce, katerih bo s koroškimi vred približno petsto. Želimo, da bi z naše strani storili vse, da se bodo naši koroški gostje počutili zares med brati. e.š. V ORGANIZACIJI ZSKP Zaključen tečaj za goriške pevovodje Na pobudo in v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici je bil od 13. februarja do 12. marca v prostorih Katoliškega doma v Gorici tečaj za. goriške pevovodje. Tečaja se je udeležilo veliko število slušateljev, lahko pa bi jih bilo še več,, če upoštevamo, da deluje v okviru te zveze 12 zborov. Organizacijsko je tečaj vodil dr. Zorko Harej, ki je bil tudi sam predavatelj za interpretacijo pesmi (ritmika, dinamika, agogika itd.) ter za fraziranje. Ostali predavatelji so bili: prof. Kos za tehniko dihanja in tvorce ter proizvajanje glasu, prof. Mamolo za ritmiko, prof. Ubald Vrabec za tehniko dirigiranja ter sistematiko (ali taktiko) in vodenje zborov ter prof. Peterlin za pravo-rečje. Tečajniki so se shajali vsak ponedeljek in vsi so z veliko pozornostjo in navdušenjem spremljali posamezna predavanja, iz katerih so izvedli mnogo koristnega za svoje delo v zborih, kar bo prav gotovo imelo tudi koristne posledice za nadaljnji kvalitetni razvoj slovenskega zborovskega petja na Goriškem. Osmega aprila t.l. se bodo v prostorih p. d. «Ivan Cankar« v Ul. Montecchi 6 zbrali na družabnem večeru člani nekdanjega šentjakobskega mladinskega društva »Prosveta«. S tem srečanjem se hočejo bivši člani «Prosvete» spomniti 40-letnice, od kar je bilo društvo skupno z ostalimi slovenskimi mladinskimi društvi nasilno razpuščeno. Prof. Sergej Radovič Nada Žerjal Gledališki seminar za amaterske igralce Približno pred enim mesecem smo doživeli krstno uprizoritev Verčeve drame v dveh dejanjih «Kocke v kocki«, ki je žela obilen uspeh pri domačem občinstvu in kritiki. Kot smo že poročali, sta se premiere tega prvenca udeležila tudi člana žirije za republiško dramsko srečanje Združenja kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije, režiser Marjan Belina in ravnatelj Mestnega gledališča v Ljubljani ter dramatik Miloš Mikeln. Ob tej priložnosti je bila izražena želja, da bi prišlo v bližnji bodočnosti do igralskega seminarja za gledališke amaterje v Trstu. Podoben seminar je bil lani v Kopru v organizaciji Združenja kulturno - prosvetnih organizacij in se je izkazal za zelo uspešnega. Namen tržaškega seminarja naj bi bil strokovna poglobitev v razne panoge gledališke umetnosti. Igralski seminar, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza, bo 15. in 16. aprila v Trstu v dvorani p.d. «Ivan Cankar«. Seminar bo torej dvodneven in bo razdeljen na teoretični in praktični del. Predavala bosta režiser Marjan Belina in član ljubljanske Drame ter ljub-Ijanskega Eksperimentalnega gledališča Polde Bibič. Začetek seminarja bo ob 20.30 in bo obsegaj štiri ure, ki bodo posvečene teoriji dramske igre. Prva ura bo obsegala analizo vloge, in sicer emotivno razčlembo, osnovno nalogo vloge, funkcijo in jedro vloge. V teku druge ure se bomo seznanili s psihologijo dramske osebnosti: razčlembo značaja, glavno, stransko in nasprotno karakteristiko, temperamentom, odnosom med osebami in kritično točko odnosov. Tretja ura prvega dela seminarja bo posvečena ustvarjanju vloge, in sicer fantaziji, koncentraciji, scenski pozornosti in delitvi vloge na manjše enote. Četrta ura pa bo posvečena interpretaciji vloge: kompoziciji, stilu, ritmu, tempu, dinamiki in premorom. Drugi del seminarja se bo nadaljeval v nedeljo dopoldne in bo obsegal praktičen del. Za praktičen del seminarja smo izbrali znano Linhartovo dvodejanko ((županova Micka«, u-poštevajoč seveda dejstvo, da ga ni skoraj amaterja, ki bi ne poznal tega našega klasičnega dramskega dela. In prav zaradi tega bo delo slušateljev v praktičnem delu seminarja mnogo lažje. Prva ura bo posvečena razčlembi vlog v »županovi Micki«, takoj nato pa bomo prešli na interpretacijo posameznih vlog iz ((Županove Micke« odnosno logični melodiji stavka, tonu, menjavanju tonov, ritmu, tempu in seveda dinamiki. Interpretacija posameznih vlog iz Linhartove veseloigre bo obsegala še upravičenost in izraznost odrskega gibanja. Naslednje tri ure praktičnega seminarja pa bodo posvečene sprostitvenim, fantazijskim in govornim vajam. Za konec se bomo seznanili še z osnovami umetniške besede: s poezijo, prozo, razčlembo dela in načinom interpretacije. Torej dovolj izčrpen in zanimiv program, saj bo nudil našim gledališkim amaterjem kar precej gradiva, da bodo lahko izpopolnili svoj odrsko - estetski čut in dosedanje pridobitve na tem torišču. Do sedaj sta prijavili svojo udeležbo na seminar dramski skupini p.d. Ivan Cankar ter p.d. Prosek - Kontovel. Upajmo pa, da se bodo prijavile še druge skupine in posamezniki, ki se na ta ali oni način ukvarjajo z odrsko dejavnostjo. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza v uradnih urah. s.v. ( t Debatna večera SAK Jadran o šolstvu in o Pirandellu ; Akademski klub Jadran si je z novim odborom zadal med drugimi tudi nalogo, da prireja razna predavanja in debatne večere, ki naj bi odprli akademikom in srednješolcem poglede na razna aktualna vprašanja iz kulturnega, političnega in gospodarskega življenja slovenske manjšine v Italiji. O tem okviru je pred dvema tednoma priredil prvi debatni večer o vprašanju šolstva, saj postaja prav to vprašanje zaradi mnogih pomanjkljivosti v našem šolstvu vedno bolj pereče, študentje, ki so premostili prvo večjo oviro v svojem študiju — maturo, ugotavljajo, da jim ta sama po sebi še ne odpira nobene poti v dejavno življenje in da jim tudi ni v zadostno pomoč pri nadaljevanju študij. Namen tega de. batnega večera ni bil toliko kritizirati napake in pomanjkljivosti šolstva, kakor s skupnim sodelovanjem iskati poti, ki bi lahko vsaj delno vodile k popravljanju sedanjega stanja. Zato je to srečanje bilo tudi le prvi korak na p>oti, po kateri namerava SAK Jadran nadaljevati svoja prizadevanja. Med glavnimi zaključki tega večera lahko omenimo željo, da bi se predstavniki akademikov in srednješolcev srečali s profesorskim zborom in ga seznanili s svojimi pogledi. Zelo pereče je tudi vprašanje organiziranja srednješolcev. Očitno je v zadnjih letih dejavnost študentov na srednjih šolah zamrla, kar lahko privede do tega, da se ob koncu srednješolskih študij znajdejo študentje povsem nepripravljene za vstop v družbo. Zaradi tega bo SAK Jadran pripravil nekaj večerov, ki bodo posvečeni predvsem srednješolcem. Prejšnjo sredo pa je klub naših akademikov priredil dabatni večer o Pirandellu in o uprizoritvi njegove komedije «Saj ni zares« v Kulturnem domu. Debate, ki je sledila študentovski predstavi, so se udeležili tudi vsi člani gledališkega ansambla in umetniški vodja SG prof. Josip Tavčar, že veliko število prisotnih (manjkali pa so žal srednješolci) je u-stvarilo prisrčno vzdušje, ki je pripomoglo k sproščeni in zanimivi diskusiji, med katero so prof. Tavčar in člani SG odgovarjali na razna vprašanja, kritike in pomisleke prisotnih. Kulturni referent SAK Jadran, Tatjana Coloni, ki je začela večer s kratkim orisom Pirandella kot umetnika in priklicala v spomin nekatera njegova najvažnejša dela. Pri tem je izrekla svoj pomislek glede umestnosti izbire prav tega dela za uprizoritev v našem SG, češ da to delo ne spada med bolj zahtevna in bolj cenjena iz njegovega bogatega repertorja. Na njene besede je prof. Tavčar pojasnjeval, kaj sf sploh moremo in moramo pričakovati od gledališke umetnosti in kateri so njeni cilji. Nekateri se z njegovimi pojasnili niso strinjali in povedali svoje mišljenje, kar je povzročilo zelo živahno in brez dvoma vzgojno in koristno izmenjavo mnenj. Član SG Jožko Lukeš, kreator zelo uspelega lika gospoda Barran-ce v komediji, je nato opisal težave, ob katere zadene igralec med pripravljanjem in izvajanjem kakor tudi nevarnosti, ki se pojavljajo pri kreiranju posameznih vlog pa še nevarnosti, ko lahko ena sama drugače postavljena o-sebnost v neki igri ah en sam neskladen nastop protagonista poruši ravnotežje celotnega dela. V debato so posegli še Lidija Kozlovičeva, Stane Starešinič in Edvard Martinuzzi, ki so govorili o svojih vlogah v Pirandellovi komediji in obrazložili svoje osebno tolmačenje teh likov in celotnega dela. Ob koncu sta predsednik SAK Jadran Aljoša Volčič in prof. Tavčar izrazila željo, da bi taki večeri prišli v navado, ker je tako izmenjavanje misli in pogledov na delo naše osrednje kulturne ustanove, kakršno je SG, koristno vsem. Se enkrat pa je treba poudariti, da bi bilo zelo koristno, če bi se takih večerov udeleževali v polnem številu tudi srednješolci iz zadnjih letnikov. Uroš Koren | Društvena beležnica J oooocococoooocoooooocoooooc>cxxx>o Pevski zbor prosvetnega društva PROSEK-KO.VTOVEL pripravlja za petek 14. aprila slavnostni samostojni koncert. Na koncertu bo tudi g. Nastja Mirkova, ki bo podelila zboru ime po svojem očetu, tržaškem skladatelju, Vaših ju Mirku. Pred začetkom koncerta bo o življenju in delu Mirka spregovoril dr. Gojmir Demšar. 24. aprila pa bo zbor gostoval s celovečernim koncertom na Reki. Pevski zbor Jacobus Gallus bo v okviru javnih snemanj tržaške radijske postaje imel javni koncert v petek 14. aprila v vehkem avditoriju radia. Brezplačne vstopnice so nekaj dni pred koncertom na razpolago pri vratarju RAI. Godbe na pihala iz Trebč, s Proseka in iz Nabrežine pripravljajo skupen spored, ki ga bodo izvajale vse tri godbe združeno. Prvi skupni nastop bo verjetno na obmejnem srečanju maja v Sovodnjah na Goriškem. Nadalje je združena godba prijavila svoj nastop na Republiški reviji prihalnih orkestrov, ki bo 17 in 18. ter 24. in 25. junija v Kopru. Po vesteh iz Ljubljane je doslej prijavljenih za revijo 36 godb. Združeni baletni šoli p. d. Barkov|je in Dijaškega doma bosta s sodelovanjem gojencev šole Glasbene matice nastopih v nedeljo 9. aprila v prostorih Marijinega doma v Rojanu. Spored bo obsegal 7 baletnih in prav toliko glasbenih točk. Prosvetno društvo v Barkovljah se pripravlja na počastitev spomina svojega nekdanjega in nedavno umrlega pevovodje Milana Per-tota. Komemoracija s sodelovanjem zbora Prosek-Kontovel in Glasbene matice, bo 20. aprila ob 21. uri. Prosvetno društvo Igo Gruden v Nabrežini bo imelo svoj redni občni zbor v društvenih prostorih v soboto, 8. aprila zvečer. Narod naš dokaze hrani... Letos poteka štirideset let od tistih časov, ko je fašistična vladavina v nekaj mesecih uničila in razgnala razvito kulturno prosvetno in športno izživljanje slovenske in hrvaške manjšine v tedanjih mejah Italije. Do teh dogodkov pa ni prišlo nepričakovano, saj je bilo vseskozi očitno, da so se italijanski vladni krogi odločili že davno prej, da iztrebijo slovanski živelj. Posamezna društva so bila razpuščena že prej, kot na primer Slovensko planinsko društvo, srednješolsko društvo «Zora» in druga. Toda tudi društvom, ki so še obstajala, je bilo delovanje vedno bolj otežkočeno z različnimi skvadrističnimi šikana-mi, pa tudi s šikanami z uradne strani. Posebno so policijske oblasti ovirale javne prireditve. Mnogokrat niso prireditelji do zadnjega trenutka pred začetkom prireditve prejeli potrebnega dovoljenja. Dogodilo se je, da se je občinstvo zbiralo in čakalo, da odkod pridirja društveni funkcionar z dovoljenjem v žepu. Vedno pa ni bilo tako: včasih se je moralo občinstvo razočarano raziti, ker se je funkcionar vrnil s po- S Prešernove proslave v društvu »Slavko Škamperle« licijskega urada praznih rok. Razlogov za prepoved prireditve niso ravno izbirali. «Kriv si ker si živ.'» Saj je iz faksimila objavljenega dokumenta razvidno, da je predsednik bazovske «Zarje» tudi v očeh brigadirja D’Oronzo «di buona condotta morale» ... toda ... «ma in linia politica di sentimenti Slavo»... To je bil kar zadosten razlog za mnenje, ki ga je imenovani brigadir napisal na prošnjo predsednika Antona Grgiča, ki je zaprosil za dovoljenje za prireditev, ki naj bi bila 14. februarja 1926. Torej ... odi sentimenti Slavo, percib questo Co-mando esprime parere contrario per la concessione del richiesto permesso«. In kakšen je bil spored napovedane prireditve? Recitaciji dveh pesmi Pavla Golije («Tatjana» in «Hči noči») ter enodejanki «Medved snubača in «Trije tički«. Iz ohranjene prošnje je še razvidno, da je bila prireditev mišljena samo za povabljene in da je bila na sporedu poleg naštetih prosvetnih točk še šaljiva pošta. Gotovo ni dokument, ki ga danes objavljamo edina priča našega prosvetnega delovanja in njegovih tegob v dvajsetih letih. Marsikak dokument hranijo še naši takratni prosvetarji. Zgodovino pišemo na osnovi obstoječih dokumentov m pričevanj. Prav bi bilo, da se ob štiridesetletnici razpusta naših društev zberejo še vsi ohranjeni dokumenti in pričevanja. Drago Pahor Otvoritev «Finžgarjevega doma» na Opčinah Folklorna skupina na otvoritvi Fin.garjevega doma V soboto, 4. marca, so na Opčinah svečano odprli «Finžgarjev dom«, ki so ga zgradili poleg ma-rijanišča. Za otvoritev so se v dvorani, ki je v pritličju zgradbe, zbrali povabljeni gostje, med katerimi tudi številni predstavniki oblasti: predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, deželni odbornik za javna dela dr. Masutto, občinski odbornik za javne stike Ceschia, ki je zastopal tržaškega župana, deželni svetovalec SS dr. škerk, pokrajinnski odbornik SS Saša Rudolf, šolski nadzornik Bole in drugi ter cerkveni predstavniki s škofom Santinom na čelu. Uvodni nagovor je imel predsednik upravnega škofijskega marijanišča župnik živec, nakar Je spregovoril (v slovenščini) tudi škof. Formalni otvoritvi je sledil kulturno-prosvetni program. Najprej je pod vodstvom Nade žerjalove nastopil mladinski zbor Glasbene matice in zapel več pesmi. Sledil je nastop instrumentalnega kvarteta, ki ga sestavljajo Igor Simonič, Peter Suhadolc, Joži Peterlin in Robi Hrovatin. Za godci se je predstavil z nekaj pesmimi domači cerkveni zbor pod vodstvom Stanka Maliča, nato folklorna skupina Slovenskega kulturnega kluba, pa openski skavti z veselimi točkami in za zaključek še moški zbor pod vodstvom prof. Hareja. Vmes je nekaj besed spregovoril še predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini. V nedeljo je bil kulturni program ponovljen v celoti in še s sodelovanjem tria mlajših deklic Stavbo je zgradilo podjetje Lozej po načrtih inž. Milana Sosiča, opremil pa jo je projektant At-tilio Kralj. «Finžgarjev dom» je lepa pridobitev za Opčine. Kulturno -prosvetni pregled za marec j. SG uprizori v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke*. 1. Primorski dnevnik priredi v Ul. Geppa predavanje in razpravo prof. Mezzene In prof. Poldinija o naravnih rezervatih na Krasu. 1. V klubu «Simon Gregorčič* v Gorici predavanje Branka Marušiča o temi »Dr. Karel Lavrič in njegov čas*. 2. SG uprizori v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke*. 2 P.d. «Slavko Škamperle* priredi -/Prešernovo proslavo* s Prot. dr. ivo Irangeš, kj je v Slov. klubu predaval o poeziji Vladimira Nazorja slikarsko razstavo domačih slikarjev in čitanjem del domačih avtorjev. 2. Orkester Glasbene matice in solisti gostujejo na Reki kot gostje tamkajšnje sred. glasbene šole 2. V Galeriji Rossoni otvoritev slikarske razstave Roberta Faganela. 3. Pevski zbor »Prosek Kanto-vel* ima javni koncert na radiu Trst A. 3. Dramska skupina P.d. «Ivan Cankar* ponovi v društveni dvorani Verčevo dramo »Kocke v kocki*. 3. SPDT predvaja v Ul. Geppa film o tekmovanjih sezone in vrsto diapozitivov o temi »Zima - pomlad* v gorah 3. SAK »Jadran* ima občni zbor z izvolitvijo novega odbora. 3. SG gostuje v Piranu z enodejankama «Strip-tease» in »čarobna noč*. 3 Občni zbor PD «Jezero* iz Doberdoba. 4. Glasbena matica priredi v Kulturnem domu koncert Slovenskega oketa iz Ljubljane. 4. SG gostuje v Izoli z enodejankama »Strip-tease* in »čarobna noč*. 4. Na Opčinah svečana otvoritev »Finžgarjevega doma* z nastopom domačega cerkvenega zbora, mladinskega zbora GM, godalnega kvarteta, slovenskih skavtov, s folklornimi plesi in nastopom moškega zbora. 5. SG uprizori v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke*. 5. SPZ priredi v Prosvetni dvorani v Gorici »Prešernovo proslavo* s soedlovanjem zborov: »Srečko Kosovel* - Ronke, »Jezero* - Doberdob, «Kras» -Dol-Poljane, «Oton župančič*-Standrež, «Briški grič* - šte-verjan, Velipi Repen, »Vesna* - Križ. 5. V Katoliškem domu v Gorici proslava 5. obletnice otvoritve doma z nastopom zborov «M. Filej* in «L. Bratuž* in z uprizoritvijo Finžgarjeve ljudske igre »Naša kri* v izvedbi SK PD - števerjan. 6 SG gostuje v Kopru z enodejankama «Strip-tease» in »čarobna noč*. 6. V mali dvorani Kulturnega doma začetek seminarja aa slovenske šolnike. 6. V župni dvorani v Doberdobu »Gregorčičeva proslava* s predavanjem, petjem in deklamacijami. 6. V Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti predavanje urednika «Ognjišča» iz Kopra Bojana Ravberja o da- našnjem Kopru 7. V Slovenskem klubu predvajanje filmov Aljoše Žerjala s spremno besedo in komentarjem Jožeta Korena. 8. P.d. «Prosek-Kontovel» priredi na Proseku proslavo 8. marca z uprizoritvijo ljudske igre »županova Micka*. 8. V Prosvetnem domu na Opčinah proslava 8. marca s sodelovanjem otroškega pevskega zbora GM. 8. Proslava 8. marca v Ljudskem domu v Trebčah s kulturnim programom. 8. Proslava 8. marca v Lonjerju z glasbenimi točkami. 8. Proslava 8. marca pri Banih z otvoritvijo dvoranice za potrebe domačega kulturnega življenja. 9. P.d. «Skamperle» priredi predavanje prof. Habeja o temi: «Od tirolskih Dolomitov do Vezuva in na Etno*. 9. V Slovenskem klubu v Ulici Geppa srečanje s slikarjem Venom Pilonom, ki je pokazal in razlagal diapozitive svojih del. 9. V SKPD - števerjan predvajanje slovenskih filmov »Gorenjska ohcet* in drugih. 10. Gostovanje reške Opere z Gotovčevo opero «Ero z onega sveta* v Kulturnem domu. 10. V SKPD »Jože Abram* v Pev-mi predvajanje slovenskih filmov «Gorenjska ohcet* in dru- z gih. 11. Gostovanje reške Opere z Gotovčevo opero «Ero z onega sveta* v Kulturnem domu. 11. P.d. «Briški grič* v števerja-nu priredi proslavo 8. marca. 12. Zaključno gostovanje reške O-pere z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta* v Kult. domu. 12. P.d. «Jezero» - Doberdob priredi Prešernovo proslavo s sodelovanjem zborov iz štandre-ža in Doberdoba ter recitatorja Staneta Raztresena od SG. 12. V Prosvetnem domu v Gorici proslava 8. marca s sodelovanjem dijakov osemletke iz Šempetra z glasbenim programom. 12. SKPD - štandrež priredi v župnijski dvorani »Gregorčičev večer* z deklamacijami, petjem, predavanjem in skiop-tičnimi slikami. 12. Zaključek tečaja za goriške pevovodje v organizaciji ZS KP, ki je trajal od 13. febr. in vključeval devet predavanj predavateljev Hareja, Kosa, Mamola, Vrabca in Peterlina. 12. V »Finžgarjevem domu* na Opčinah uprizoritev Candoni-jeve drame «Edip iz Hiroši-me». 13. Na slovenski srednji šoli »Simon Gregorčič* v Dolini vzgojno predavanje za starše. 14. Pevski zbor »Jacobus Gallus* nastopi v Slovenskem klubu v Ul. Geppa. 14. Na slovenski srednji šoli »Simon Gregorčič* v Dolini vzgoj-' no predavanje za fante. 15. Dramska skupina P.d. »Ivan Cankar* uprizori v društveni dvorani Verčevo dramo »Kocke v kocki*. 15. SAK - Jadran priredi v baru Kulturnega doma debatni večer o temi «Problem šolstva*. 15. V klubu «Simon Gregorčič* v Gorici govori Filibert Bene-detič o svoji drami «Ne vedno kakor lastovke*. 15. Občni zbor P.d. »Kras* - Dol-Poljane z izvolitvijo novega odbora. 16. V Kulturnem domu srečanje absolventov, profesorjev in dijakov 5. letnika slovenske trgovske akademije ob 20-letnici. 16. Na slovenski srednji šoli v Dolini vzgojno predavanje za dekleta. 16. V goriški «Pro loco* otvoritev razstave slikarja Andreja Kosiča. 17. SPDT priredi v »Gregorčičevi dvorani* v Ul. Geppa predvajanje barvnih diapozitivov »S planinskim društvom na Mont Blanc* z uvodno besedo smučarskega učitelja Andreja Ma-žgona. 17. Občni zbor P.d. »Briški grič* - števerjan s predvajanjem filma o delovanju društva v zadnjih štirih letih. 18. Slovenski klub priredi izlet z narodnimi nošami na »Kmečko ohcet* v Ljubljano. 18. SG uprizori v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke*. 18. Dramska skupina P.d. »Ivan Cankar* uprizori na Opčinah Verčevo dramo «Kocke v kocki*. 19. SG uprizori v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke*. 19. V Gorici občni zbor Slovenskega planinskega društva. 19. V Marijinem domu v Rojanu priredijo igro Silvina Sarden- Na prehodu med zimsko in poletno sezono so nekatera goriška prosvetna društva imela občne zbore, da bi potegnila črto pod dosedanje delo, pregledala, kakšen je njihov položaj ter se pripravila za novo poslovno dobo. Pobuda, da bi društva pripravila občne zbore, je bila sprožena na posvetovanju predstavnikov prosvetnih društev, ki je bilo pred nekaj meseci v prostorih prosvet. nega društva Oton «2upančič» v štandrežu. Takrat so predstavniki Slovenske prosvetne zveze prisotnim sporočili, da bo letos meseca junija občni zbor SPZ, na katerega je prav, da se društva primerno pripravljajo, ker se bodo morala občnega zbora udeležiti s svojimi predstavniki. V času, ki je sledilo posvetovanju, so imela v marcu svoje občne zbore kar tri prosvetna društva, ki spadajo med najbolj aktivna: prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba, p. d. »Kras* iz Dola in s Poljan ter p. d. »Briški grič* iz števerjana. Zdi se nam potrebno pripomniti, da bi bilo zelo umestno, če bi na občne zbore pomislili tudi v drugih društvih, zlasti v So- ka «Mater Dolorosa*. 21. V Slovenskem klubu predavanje prof. Frangeša o poeziji Vladimira Nazorja. 23. SG uprizori v Kulturnem domu premiero Pirandellove komedije «Saj ni zares*. 23. V foyerju balkona Kulturnega doma otvoritev Černigojeve razstave. 25. SG uprizori v Kulturnem domu Pirandellovo komedijo «Saj ni zares*. 26. SG uprizori v Kulturnem domu Pirandellovo komedijo »Saj ni zares*. 27. SG uprizori v Kulturnem domu Pirandellovo komedijo »Saj ni zares*. 29. V občinski umetnostni gale- vodnjah in v štandrežu, kjer imajo aktivno skupino in bi bilo prav, da bi se sestali ter se pogovorili o težavah in uspehih, če že ne bi kazalo izvoliti odborov, ki v povečini društev delujejo dve leti, V prav istem obdobju, se pravi v mesecu marcu, je bila prosvetna dejavnost na Goriškem zelo pestra. Bogato prosvetno žetev so začeli z večeri, na katerih so po skorajda vseh prosvetnih društvih in vaseh predvajali zanimivi in lepi slovenski film o kmečki ohceti in naravnih lepotah Slovenije, film, ki ga je SPZ pozneje na prošnjo posodila tudi Slovenski katoliški prosvetni zvezi, da ga je zavrtela po svojih sedežih. .. Sledili sta dve nadvse uspeli Prešernovi proslavi v Gorici in v Doberdobu ter proslavi osmega marca v Gorici in v štever-janu. Vse te prireditve so na moč razgibale prosvetno življenje. Nastopilo je več pevskih zborov, pripravilo se je gostovanje mladih glasbenikov iz Šempetra, skratka se je občinstvu nudil bogat program, ki ga je v velikem številu in z veseljem sprejelo. riji otvoritev slikarske razstave Lojzeta Spacala. 29. SG uprizori v Kulturnem domu Pirandellovo komedijo «Saj ni zares*. 29. V organizaciji SAK Jadran vS mali dvorani Kulturnega doma diskusija o Pirandellu in uprizoritev njegove komedije «Saj ni zares* z udeležbo u-j metniškega vodje SG prof. Tavčarja in člani SG. 30. SG uprizori v Kulturnem domu Pirandellovo komedijo «Saj ni zares*. 31. SKGZ priredi v mali dvorani' Kulturnega doma predavanje-prof. Milojka Vidmarja iz Ljubljane o temi «Otrok v domačem okolju*. Vse te prireditve (in pa mednarodni koncerti ob priliki Andrejevega sejma in srečanju SKGZ in Italijanske unije) so precej enostranske ter zajemajo skorajda izključno samo vokalno stran ljudskoprosvetnega delovanja. Zelo slabo je bila v Prosvetni dvorani v Gorici zastopana gledališka umetnost. Slovensko gledališče v sezoni, ki se nagiba h kraju, v Prosvetni dvorani ni gostovalo niti enkrat (menda trikrat je nastopilo v Katoliškem domu. Radi verjamemo, da imajo težave s scenami, ki so zasnovane za veliki oder Kulturnega doma, pa jih na mali oder Prosvetne dvorane v Gorici ne morejo postaviti. Vendar to ne bi smel biti razlog, da del gledališke publike, ki si jo je tržaška slovenska gledališka hiša že ustvarila v Prosvetni dvorani, teh iger ni videl. Za odpravo vrzeli v tej dvorani je poskrbelo Goriško gledališče iz Nove Gorice, ki je doslej nastopilo dvakrat in bo pred koncem sezone še enkrat, reško gledališče pa pričakujemo za prvo polovico prihodnjega meseca z otroško baletno igro. Ena izmed zelo zaskrbljujočih ugotovitev, do katere smo prišli ob pregledu občnih zborov prosvetnih društev, je skorajda popolna odsotnost izobraženejših ljudi. Na Goriškem jih resda nimamo kdo ve koliko; če izvzamemo šolnike, nam skorajda ne preostane več nihče. Resnica, ki jo je pred 50 in več leti zapisal Cankar o nosilcu slovenstva, velja tudi dandanes v celoti za naše razmere: skoraj vsi voditelji prosvetnih društev so delavci in kmetje, zavedni sinovi našega naroda, z dušo in srcem predani slovenski stvari, našemu narodnemu obstanku in našemu razvoju, ki pa se pogostoma znajdejo v težavah, kadar je potrebno popestriti prosvetno delovanje. Ob tej pomanjkljivosti se velja resneje razmisliti. V marsikaterem prosvetnem društvu so nanjo že pokazali, ko so nam dejali: mi smo pripravljeni marsikaj narediti, če bi nas kdo usposobil za to, ki zna več kot mi. Od sedanjih razmer pa do spremenjenega položaja pa je, na žalost, dolga in težavna pot, zakaj nihče ne more nekoga prisiliti, da bi se zavzel za prosvetno dejavnost, če te potrebe ne čuti ali če zanjo nima nagnjenja. Čudno je le to, da je tako malo ljudi, ali pa jih sploh ni, ki bi sploh kazali zanimanje za kakšno dejavnost, na primer športno, za koristne «hobbyje» itd. Odsotnosti ne opažamo le pri nas, ampak se tudi v katoliških vrstah pritožujejo, da izobraženci ne zahajajo v njihovo dvorano in da jih ni zraven na njihovih prireditvah. Po tej bežni analizi prihajamo toliko bolj do prepričanja, kako pomembni so ljudje, ki sodelujejo v naših organizacijah, še prav posebno pa v naših prosvetnih društvih, ki predstavljajo, ali bi vsaj morala predstavljati, osnovo za izpričevanje notranjih nagnjenj naših ljudi v domačem jeziku, v skladu z našimi tradicijami. Gorazd Vesel IZ SLOVENSKEGA KLUBA Hlavatyjevo posvetilo pevskemu zboru «Jacobus Gallus* LJUDSKO PROSVETNA KRONIKA IZ GORIŠKE Z občnimi zbori se prosvetna društva! pripravljajo na junijski občni zbor SPZ Zelo razgiban marec - Pogrešamo predstave SG - Cankarjeva ugotovitev, ki še velja h' ! SEJA DEŽELNEGA POSVETOVALNEGA ODBORA ZA TURIZEM V treh letih tri milijarde lir deželnih prispevkov za turizem Poleg tega je dežela dala občinam in pokrajinam prispevke za izboljšanje turističnih cest Kot smo že na kratko poročali, se je te dni pod predsedstvom odbornika za prevozništvo in turizem Giacomettija, ki je tudi podpredsednik deželnega odbora, sestal deželni odbor za turizem, ki je soglasno izrekel ugodno mnenje o prednostnih kriterijih pri pripravi navrta za porazdelitev prispevkov iz Sklada, določenega po zakonu št. 16 iz leta 1965. Ta zakon določa namreč, prispevke v prid gostinstvu, turizmu, planinstvu in jamarstvu v Furlaniji - Julijski kra-JWi. Načrt porazdelitve sredstev, o katerem se je izrekel omenjeni odbor. bo dokončno odobril deželni Odbor na svoji prihodnji seji. V tem finančnem letu bodo po- rabili za razne prispevke in podpore kar 1.410.000.000 lir. Predlanskim in lani so že dali na podlagi omenjenega zakona skupno 1.590 milijonov lir podpor, tako da bo skupni prispevek z letošnjim znašal že kar tri milijarde lir. S tem denarjem bodo gostinski in turistični dejavniki lahko mnogo storili za razvoj gostinstva in s tem tudi turizma. K temu je treba dodati še dva zakonska ukrepa, to je deželni zakon št. 32 iz leta 1965 o prispevkih občinam in pokrajinam za ureditev turističnih cest ter deželni zakon št. 24 iz lanskega leta o prispevkih za kritje obresti od posojil, ki jih lastniki hotelov najemajo za izboljšanje in povečanje svo- tiimsiimmm predvaja danes, 2. t. m. ob 15. uri Technicolor Panavision — dramatičen film: COMBAITENTI OELLA HDTTE (BORCI NOČI) Igrajo: KIRK DOUGLAS, YUL BRYNNER, SENTA BERGER in drugi V ponedeljek, 3. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: COMBATTENTI DELLA NOTTE (BORCI NOČI) A / A O /VČO.S A A A O A TO V A/. predvaja danes, 2. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: STELLAIIFIICI (OGNJENA ZVEZDA) Glavni igralec: ELVIS PREŠLEY M IIIO «IICI*>» PROSEK predvaja danes, 2. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: To"y, . Jack Curtis Lemmoit Natalie „ r u» l.lmt). BLAKE TvOOU EDVVARDS La grande corsa technicolor panavision70,,» (VELIKA TEKMA) Najboljši zabavni film vseh časov *8rajo: TONY CURTIS, JACK LEMMON in NATALIE WOOD AVTORICAMI.—, G0RIZIA-G0RICA - Trg Municipio št. 4, tel. 2601 velika izbira prevlek «nuvolan» - preprog ter pribora za avtomobile fiat — alfa romeo — nsu — FORD — SKODA — V OLKSW AGEN — RENAULT PREVLEKE «NUV0LAN» so modeme in kvalitetno zajamčene Dl DARIO BIRSA AUDIOVISION TRST - UL. TAR ABOCCHIA 10 - TEL. 95-830 pralni stroji — hladilniki — stroji za pranje P°80DE — štedilniki — radio tv po zelo ugodnih cENAH — OBROČNO ODPLAČEVANJE DO 24 MESECEV jih obratov. Prvi zakon že učinkuje ter so že razdelili občinam določene vsote, drugi pa bo postal v kratkem učinkovit, ker mora dežela še skleniti potrebne dogovore s kreditnimi zavodi Letos je na razpolago torej 1.410 milijonov lir, odborništvo pa je prejelo prošnje, katerih sprejetje bi pomenilo, da bi lahko opravili na njihovi podlagi za 20 milijard lir del. To dokazuje po eni strani, kako ugodno so sprejeli gostinci ta ukrep, po drugi pa, da bodo morali pri sprejemanju prošenj upoštevati točne prednostne kriterije Pri tem upoštevajo razne elemente, izvirajoče iz vrste pobud, iz krajev, kjer se gostinci udejstvujejo in iz dopustnih izdatkov. Predvsem so razdelili deželno ozemlje na 14 področij, pri čemer so upoštevali točno opredeljene potrebe, obseg področij-, ki mora biti najbolj prikladen, ter njihovo homogenost. Ta področja so: pordenonska ravnina. Piancavallo - Venezia delle nevi, Karnijske Predalpe, Karnija, železni kanal in Kanalska dolina. Hu min. San Daniele, Tarčent, Rezijanske Predalpe, Čedad in Nadiške doline, videmska ravnina, Goriška, Tržič z okolico, furlanska obala in Trst. Na seji je dr. Giacometti na kratko obrazložil tehniško poročilo, ki so ga bili razdelili že prej. Dejal je, da je število mest v hotelih in restavracijah zadovoljivo, v orimer-javi z drugimi deželami, če' se pri tem ne upošteva kakovost. Zato so doslej namenili glavne prispevke za modernizacijo in razširitev obratov. S prispevki vseh teh treh let se bo zvišalo število hotelskih sob za 8,33 odstotka, postelj za 8,72 odst., kopalnic za 15,17 odst. Ti podatki so vsekakor spodbudni, je dejal odbornik. Giacometti je tudi poudaril, da je dežela pri tem vodila politiko na daljši rok in n: upoštevala bežnih potreb. Pri tem je tudi upoštevala v kakšni smer se bo. razvijal turizem. Na koncu je še napovedal, da bodo predložili nov zakonski osnutke, s katerim se bo nekoliko spremenil in dopolnil zakon št. 16, tako da bodo lahko dajali prispevke tudi drugim panogam. V PETEK ZVEČER NA POBUDO KOMISIJE SKGZ Zanimivo pedagoško predavanje temi «Otrok v domačem okolju» 0 vzgoji otrok je na preprost, toda zelo zanimiv in poučen način predava! profesor pedagogike iz Ljubljane Milojko Vidmar Akcija za zgraditev partizanskega spomenika na Opčinah Openski partizani nadaljujejo z akcijo za postavitev spomenika padlim borcem na Opčinah. Potrebna denarna sredstva prihajajo predvsem iz izkupička raznih prireditev, ki jih pripravljalni odbor prireja v ta namen, ali pa iz prostovoljnih prispevkov predvsem do. mačinov v obliki daril namesto cvetja na grobove pokojnim na Opčinah in ob priliki obletnic. Pripravljalni odbor se vsem darovalcem toplo zahvaljuje in vnaprej se zahvaljujejo tudi vsem tistim, ki bodo na en ali drug način še podprli to plemenito pobudo, s katero se hočejo narodno zavedni Openci oddolžiti spominu svojih najboljših sinov, ki so padli za našo svobodo. V ta namen pripravlja odbor tudi svoj II. partizanski tabor, ki bo 2. julija v prostorih Prosvetnega doma. Seveda bo celotni izkupiček prireditve namenjen akciji za postavitev spomenika. Poiskrblje-no je tudi že za izdelavo primernega načrta, ki bo upošteval že izbrani kraj. Ovir gotovo ne bo manjkalo v okviru teh prizadevanj, toda s požrtvovalnostjo in predanostjo vseh ter ob podpori domače in vse naše javnosti na Tržaškem, bo u-speh prizadevanja zanesljiv, tako da bomo tudi na Opčinah, kot v skoraj vseh drugih naših krajih, postavili lep in dostojen spomenik padlim partizanom, ki bo pričal o naši veliki in zavestni narodnoosvobodilni borbi, v kateri smo Openci dali tako velik krvni davek. Zato še enkrat: vsak prispevek nam bo pomagal, da bomo lahko čimprej uresničili nalogo, ki smo ---------------------------------------------------- si jo zadali. Pogled v malo dvorano Kulturnega doma med predavanjem. Zgoraj (levo) predavatelj prof. M. Vidmar lllllllllllllllll|l|||||||||ll|||||||||||||||U|||||||llII|II|1,l„„|„l|,l|l,„l||||||||,l,|||||||||||||||||||||||||||t|||1||||||1||| OPČINE Bivši partizani z Opčin pripravljajo izlet na Rab K spomeniku v znanem taborišču grozot bodo položili venec Jazbeca so povozili Naša mladina zdrkne z vozilom v prostih dneh sem in tja, najčešče prek meje na vse strani Slovenije. Povsod je že doma in pozna vse mogoče kraje ter njih posebnosti. Tako se je skupina mladih radovednežev za te praznike ponoči vozila proti domu. Med Rakitnikom in Postojno se je naenkrat znašel med kolesi ponočni potnik — samotar jazbec. Fante je ta primer iznenadil, saj se pri nas pripeti kaj takega mački, psu in tu in tam kakemu dolgoušcu, ker ga luč zmede. Pripeljali so jazbeca čez mejo in ga zastonj ali proti plačilu nekomu odstopili. Nekateri mesojedci trdijo, da je jazbečevo meso zelo dobro in skoro tako kot meso divjega prašiča, ki ga pravilno pripravljenega, lahko štejemo k specialiteti. Komur pa ne gre v slast njegovo meso, pa mogoče ceni njegovo mast kot učinkovito žavbo proti hodcem, udarcem in še marsičemu. Bivši partizani z Opčin so bili v prejšnjem in tudi že v tekočem letu pobudniki marsikatere akcije, ki je naletela na ugoden odmev med ljudmi. Ne samo pobudniki, marsikdaj — ali bolje rečeno skoraj večino — sami zavihajo rokave in pokažejo, da so še danes gonilna sila na vseh področjih udejstvovanja. nabrežinska godba na pihala, ki se vsako leto spomni svojega nekdanjega odličnega godbenika Doljaka, ki je živel za to zvrst glasbe in mu ni bila zanjo nobena žrtev prevelika Zaigrala mu je več skiadb, ki so razveselili njega in nas, saj nam prav ta muzika privabi dobro voljo. To lepo gesto nabrežinske godbe, ki vsebuje znak priznanja nje- --J 1 - -----".I ^ 1C1U4HJU Zadnja pobuda, ki so jo spreje- nemu nekdanjemu, zaradi bolezni na Sfiii nrlhnra nampravnn Ir na rinm nrilrlpnipnomu tsvuavi&i Zopet nesreča s kopalnim strojem Motorni kopalni stroji so zelo nevarni. Pred nekaj dnevi smo poročali o smrtni nesreči v Mačkov-ljah, včeraj popoldne pa se je s podobnim strojem hudo poškodoval tudi 62-letni kmet Aloiz Petaros iz Ul. Brigata Casale 101 (Katinara). Ko je s strojem kopal na vrtu, se je pri delu spotaknil in padel vznak, stroj je medtem odskočil in noži freze so mu prijeli desno no go ter mu jo skoraj odrezali nad gležnjem. Poleg tega so mu poškodovali piščal. Hudo ranjenega kmeta so z zasebnim avtom hitro odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek. Če ne bodo nastopile komplikacije, se zdra- li na seji odbora, je nameravan izlet na otok Rab. V ponedeljek, 24. aprila ob 13, uri, se bodo z avtobusi odpeljeli z Opčin na Reko, od tu po obalni cesti mimo Bakar-skega zaliva, Crikvenice in Senja do Jablanca, tu pa se bodo vkrcali na ladjo, ki jih bo pripeljala na Rab. V rabskem hotelu «Istra» jih bo čakala večerja, potem pa bodo skupaj prebili prijeten družabni večer. Naslednji dan je praznik in prav zaradi tega so si izbrali ta datum za izlet. Po zajtrku v hotelu se bodo odpeljali z avtobusom v znano taborišče, kjer je končalo življenje toliko naših ljudi. Tu bodo tudi položili venec na spomenik žrtvam in se poklonili njihovem spominu. Potem se bodo vrnili v mesto in kot smo slišali, nekateri nameravajo izkoristiti priložnost, da bi najeli čolne z motorji, ter si ogledali zanimivosti Raba tudi z morske strani. Po kosilu, in sicer ob 15. uri, se bodo spet vkrcali na ladjo, ki jih bo odpeljala do Jablanca, z avtobusom pa bodo potem nadaljevali pot proti domu. Ta izlet pa ne bo namenjen samo članom, temveč so nanj vabljeni tudi družinski člani, prijatelji in znanci, tudi iz sosednih vasi. Za izlet vpisujejo v pekami pri Draščkovih in pri Renerju na Pro-seški cesti (trgovina s pohištvom). Cena za vožnjo, prevoz z ladjo, hrano in stanovanje je 4.800 lir. Vpisovanje se bo zaključilo nepreklicno 10. aprila ali pa še prej, če se bo prijavilo zadostno število ljudi. Kot torej vidimo, je izlet na Rab izredno zanimiv, pa tudi zelo poceni, tako da se bo vpisalo prav gotovo veliko Opencev. PRAPROT le na dom priklenjenemu, tovarišu, vsi vaščani visoko cenimo, tembolj danes, ko je čas taka čustva pretežno že zabrisal. Druga vaba, ki je oba praznika privlekla k nam sosede in druge, je osmica vinogradnika Kanteta, po domače «Pri Sesljanknih», menda letos druga v naši občini. Iz te kleti je vedno priteklo dobro in okusno vino. To in ker so osmice letos bele vrane, so ljubitelji zavohali brez vsake reklame. Hotel je prelisičiti policiste Te dni so agenti letečega oddelka prijavili sodišču 29-letnega električarja Bruna Kriscjaka iz Ul. Rossetti 17 in njegovega 27-letnega brata Giordana po poklicu mehanika, ki stanuje v Ul. Verga 30. Bruno se bo moral zagovarjati zaradi lažnih izjav o svoji indenti-teti in vožnje avta brez vozniškega dovoljenja, Giordano pa zaradi podpiranja. Prejšnji ponedeljek so agenti letečega oddelka v Ul. Nazionale u-stavili avtomobil fiat 500 TS 74461, ki ga je Bruno Kriscjak vozil proti Opčinam. Policisti so zahtevali dokumente in Bruno je izjavil, da je vozniško dovoljenje in osebno izkaznico pozabil na delu. Ob tisti priliki je povedal, da se imenuje Giordano Kriscjak in da stanuje v Ul. Verga 30. Bruno je nato plačal globo, toda policisti so kasneje poizvedovali in ugotovili, da se je Bruno lagal. Zgodilo se je namreč, da je prefektura Brunu Kriscjaku odvzela vozniško dovoljenje, ker je povzročil nesrečo. Kljub temu je Bruno vozil avto in se izdajal za brata. Giordano Kriscjak je v januarju letos celo plačal globo za prekršek, ki ga je naredil Bruno in s tem prikril brata. Razumljivo je, da so policisti oba brata prijavili sodišču, pustili pa so ju na za- Na pobudo komisije za dorašča-jočo mladino pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi je v petek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma predaval profesor pedagogike Milojko Vidmar iz Ljubljane o temi . Za dobro vzgojo otroka in njegov nadaljnji razvoj je zelo važno, da zanj skrbi mati. Otrok občuti, da dokler ima materino ljubezen ne bo sam. Nato vpliva na otroka družba, v kateri živi. Prva družba, v kateri se razvija, je družina. Zaradi tega na otroka močno vplivajo odnosi med starši, brati m sestrami. Ko otrok začne doraščati, najprej misli, da je on središče vsega in ne more razumeti, da se mora marsičemu odpovedati. Polagoma ga moramo usposabljati, da obvlada izbruhe jeze. Ne ravnajo pa prav starši, ki hočejo na vsak način ukrotiti vsako težnjo otroka po samostojnosti. Ustrahovanja so zelo škodljiva. Nasilni, brutalni odnosi vzbujajo v otroku strah. Otrok skuša tudi on biti nasilen fer se s tem k« l Na veliko noč je bilo pri nas ze- ... raora' nesrečni Petaros zdra-i lo živo, zlasti predpoldne. Najprej viti dva meseca. I je pospešila praznično razpoloženje časni svobodi. . ..m.umni,umi,um hhiihihhhhiiiiiiii ihhhiihh.i hiiihiihhii Mladinsko naravno zdravilišče RKS na prelepem Debelem rtiču bori proti svojemu strahu. Prva šola je šola ljubezni. V krogu ljubezni morajo starši usposobiti otroka, da bo postal samostojen. Zaradi tega grešijo starši, ki čustveno vežejo otroke samo nase. Pri tem je predavatelj poudaril, da se na temeljih do 6.-7. leta gradi vsa nadaljnja stavba otrokove osebnosti. V tej dobi morajo starši skrbeti, da otrok ne doživlja močnih pretresov. Važno je, da otroka do starosti 3.-4. leta starši ne zapuščajo za daljši čas. če otrok v tej dobi ne uživa ljubezni in skrbi staršev, ko dorase čuti hude motnje, se zapre sam vase in nima veselja do nobene stvari. To je nekaj glavnih načel in napotil, ni pa receptov, ki bi veljali za vsakega otroka. Vsekakor pa drži, da je od načina življenja v družini odvisno, kako bo otrok zrasel. Nato je predavatelj navedel nekatere glavne napake, ki jih delajo starši pri vzgoji svojih otrok. Predvsem zelo škoduje neenotnost vzgoje, nepotrpežljivosi, pretirano prisiljevanje, kaznovanje in ustrahovanje, dvojna mera Ud. Ob koncu je predavatelj še opozoril starše in vzgojitelje na zelo koristne izdaje knjižic v okviru Male knjižnice za staršev. Do sedaj so v Ljubljani izšle naslednje knjižice, ki jih lahko naročite v Tržaški knjigarni, in sicer «Otrok pred izbiro poklicam, «Vzgoja otroka v čistoči v prvih letih», «Kako pomagam otroku pri učenjum, apriia. Pri nadaljevanju preiskave so izvedeli tudi za omenjene druge primere izsiljevanja in zamenjave osebe, kjer je Battaglia prav tako sku- DANES, 2. APRILA BO V PROSTORIH PROSVETNEGA DRUŠTVA »JEZERO« V Doberdobu NASTOPILA DRAMSKA SKUPINA PD PROSEK - KONTO-VEL Z LINHARTOVO DVO-DEJANKO ŽUPANOVA MICKA Začetek ob 16. uri šal izvleči kaj denarja v svojstvu davčnega revizorja. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga je obsodilo na 18 mesecev zapora, plačilo globe 160 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov. Drž. tož. dr. Baiti; preds. sodišča dr. Arcu-leo; sodnika Morra in Mazzarella; zap. Petti. Obtoženca je uradno zagovarjal odv. Pascoli. la ob isti uri in na istem mestu. Kdor se sam ne more udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Bilanca je članom na vpogled na sedežu posojilnice. Na občnem zboru bodo med drugim podali poročilo in obračun o lanskoletnem delovanju te ustanove. Sklepali bodo tudi o najvišjem znesku za dodelitev posojil posameznikom ter o vplačilih novih čla. nov. Pri slučajnostih bo govora tudi o drugih zadevah, ki se tičejo posojilnice. Avtomatično pranje avtomobilov Danes bo pričela delovati na dvorišču avtomobilskega kluba v Ul. Roma avtomatična avtomobilska pralnica. Cas za čiščenje vozila je približno deset minut, cena ista kot drugje, le člani ACI bodo imeli 50-odstotni popust. Pobiranje davkov v Sovodnjah Občinska uprava iz Sovodenj spo. roča, da bodo aprilski obrok davkov pobirali v Sovodnjah v ponedeljek 10. aprila na županstvu in sicer od 8. do 12. ure. Iz tržiške bolnišnice V tržiško bolnišnico so sprejeli na zdravljenje za 10 dni 6-letno Vipicio Marchi iz Tržiča, ki se je opekla po desni roki, ko se je polila z vrelo juho. Z lestve pa je padel 43-letni delavec Alfiero Fabbro iz Ronk, ko je delal v mehanični delavnici Fe-drigo v Vermeglianu. Pri tem se je ranil nad desnim očesom ter si zlomil čeljust. Pridržali so ga v bolnišnici za 10 dni na zdravljenju. Kamionist se je ranil Včeraj nekaj pred 17. uro so nudili prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici 33-letnemu Lojzu Kumarju iz Gorice, Ul. Madonnina 20-A. Ko je malo prej skušal montirati gumo na svojem tovornjaku, se je ranil na desni roki ob ostrem robu gume. Okreval bo v 5 dneh. Včeraj-danes Vzreja lovsKih psov „ X X''1 Ljudje se oklepajo vseh vrst poklicev in dejavnosti, da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Giuseppe Rug-giero iz Rupe si je umislil vzrejo lovskih psov. Ob državni cesti, nekoliko izven vasi, v smeri proti mirenskemu mejnemu prehodu, je ogradil manjšo parcelo ter vanjo spustil svoje čistokrvne psq lovskih pasem. Psi se sicer več ne zmenijo za avtomobile, ki drvijo mimo, pri-sluhnejo pa človeku, ki se jim približa. Pozdravljajo ga z glasnim la. ježem, ki gre skozi ušesa. Da se razumemo, gre za prijazen pozdrav, zakaj psi, ki so po cele dneve sami, ljubijo človeško družbo. V njih ni nobene hudobije, prijazno, skorajda preveč, skačejo v mrežo ter mahajo z repi. Bolj umirjen je nemški ovčar, ki pa ga prijaznost vrstnikov kljub temu «omehča», vendar ostane v mejah dostojnost: njegova naloga je čuvati malo farmo. Radi verjamemo, da svoj posel dobro opravlja. Lastnik prodaja čistokrvne mladiče, za katere Vodi rodovnik; njihova cena je raz. lična, prav gotovo pa ne manjša od 25.000 Ur. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 26. marca do 1. aprila se je v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 18 oseb, bila je ena poroka in 5 okUcev. ROJSTVA: Marzia Bergamo, O-rietta Skok, Andrea De Santis, Ste-fano Codromaz, Elena Humar, Marco Bellina, Ivana Brusa, Pasquale Aresta, Silvia Bradaschia, Paola Bo-naldo, David Budicin, Tatjana Er-zetti, Fabiana Rea, Gabriele Petraz, Tommaso Izzo, Mario Leghissa, Car-U Gianotti, Flavia Callegari, Mauro Falzari, Paolo Cossi, Maura Gia-drossi, Barbara Donda, Barbara Medeot, Costantino Tosoratti, Car-lotta Tosoratti, Renata Andretti, Claudio Pettarin. SMRTI: 87-letna Čarobna Brezigar, vd. Bresciani, 87-letna Clemen-tina Turus, vd. Blasig, upokojenec 84-letni Giovanni Rotteri, 81-letna Mercedes Gottardis, 60-letna Cristi-na Medeot, vd. Decolle, železničar 57-letni Ettore Turco, 61-letni Luigi Purgar, 87-letna Giuseppina Borghi, vd. Novelli, 7 dni star Mario Leghissa, 81-letna Adele Beretta, vd. Tribusch, upokojenec 78-letni Fran-cesco Candussi, 9 dni star Franco BelUna, zobotehnik 61-letni Euge-nio Crasnich, gospodinja 57-letna A-dele Pillon, por. Pinavsic, 63-letni Giuseppe Gravner, upokojenka 76-letna Rosa Scherbaum, vd. Venier, 86-letna Maria Lakovič, mesar 59-letnl Antonio Simonit. POROKE: kovač Romano Coceani in tekstilna delavka Elena Bersic. OKLICI: sobosUkar Antonio Verone in uradnica Maria Claboniat podoficir ital. vojske Francesco Pi sino in Farraella DelTAglio, hidrav Uk Amaldo Lenisa m Mirella Grat ton, tekstilni delavec Bernardino Sangalli in Mariagrazia Collavin, tesar Aldo Cucci in Andreina Feresin. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna «SORANZO», Verdijev korzo 57, tel. 28-79. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «S. Nicolo« dr. G. OU-vetti — Ul. I Maggio 94 — tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «All’Angelo» dr. Sergio Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 2. aprila bo v Gorici odpr- cvetUčarna J02EF Travniku, tel. 54-22. BANDELJ, Na Lokvah 15 cm snega Včeraj je sneg znova pobelil pobočje Čavna in Kuclja, segel je v nižino, do kakšnih 600 metrov. Na Lokvah ga je 15 cm, vlečnica obratuje; cesta je splužena. Razstave Nicola Sponza v rastavišču Pro Loco V razstavišču Pro Loco razstavlja tržaški sUkar Nicola Sponza svoja olja, ki prikazujejo tihožitja, cvetUce in pejsaže. Razstava bo odprta do 15. aprila. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: družini Zotter in Santi 3000 Ur; Maria Devetag 3000; skupina šolnikov slovenskih šol za časopis «11 Donatore« 23.500 lir; zdravniško in lekarniško osebje civilne bolnih niče v Gorici v spomin pokojnega prof. dr. D’Osvalda 24.000; ob prvi obletnici smrti Artemia Ria družina 20.000 lir. Gorica VERDI. 17.00: «Io, amore«, B. Bar. dot L. Tercieff. Francoski ki* nemaskope v barvah. CORSO. 14.30, 18, 21.30: «Dr. 2i- vago«, Omar Sharif, Julie Cristie, v kinemaskopu in barvah, ameriški film. MODERNISSIMO. 15—22.30: «A ciascuno il suo«, G. M. Volonte in Irene Papa. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Requiescant». L. Castel in M. Diamon. Kinema-skopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 15.00: «La strega » amore«, R. Schiaffino in R. Johnson. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 14—22: «A ciascuno il suo«, G. Volonte in I. Papas-Barvni film. EXCELSIOR. 14—22: «Funerale * Berlino«, M. Caine. Barvni film- PRINCIPE. 14—22: «Texas oltre il fiume», D. Martin in A. Delon ter R. Dexter. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 13.30—22: «Le avven-ture di Peter Pan«. Walt Disney* jeva barvna risanka. MARCELLIANA. 14—21.30: «Goli* alla conquista di Bagdad«, P. B-Stevens, M. Petri in M. Poleni- V barvah. tl on ko RIO. 15—21.30: »Combattenti deli* notte«, F. Sinatra in J. Wayne-Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 15—22: «Quien Sabe«. G. M. Volonte in J. Fernande*- V barvah. DRAMSKA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA «IVAN CANKAR» bo kot gost Slovenske prosvetne zveze gostovala danes, 2. aprila ob 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 z dramo v dveh dejanjih Sergeja VERČA KOCKE V KOCKI CENE: Sedeži po 300 lir; za dijake po 150. Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1. — Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave pri blagajni dvorane. Mladini pod 18. letom prepovedan vstop. PRIZNANO MEDNARODNO££ AVTOPREVOZNISKO PODJETJE -1 L A GORIZIANA GORICA — UL Duca d*Aosta 180 — Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA .-cmm jSmi: ..TODA AR£SOVI SLUŽABNIK.! NE POČIVAJO NIKOLI ! _ NA OTOKU SO TIHO PRISTALI PARI HLRAKE3 sim Stolna niso zorali in Avstriji, 13. grško-rimski stari vek, 14. drag kamen rume-n°-zelene barve, 15. kazalni za-jniek, 16. že umrli pariški modni Kreator, 17. ameriški filmski ko-ki je nastopal skupaj z Oli-er°m Hardyjem (Stan), 19. vozlava potrebščina, 20. pritok °*8e, 21. predmestje Pariza, 22. ganski del telesa (množ.), 23. rmica najvažnejšega organa "N. 24. kopališče na francoski fI.v*eri, kjer prirejajo vsako leto bhski festival, 25. zaključek, 26. rr.en od največjih madžarskih ‘hadateljev (Bela). 27. nasprotje 'belosti, 28. kemična prvina j-znak Ho), 29. angleška filmska Bralka alžirskega porekla («Iz-cenec z otokov»), 30. sredina neva, 31. veliko industrijsko me-0{® v severni Italiji, 33. slovesna bredna oprava, 34. osnova, ba-?* 35. glasbena nota, 36. latin-0 ime za janež, 37. hribovje . bd Divačo in Ilirsko Bistrico, ■ .vpitje, kričanje, 39. skrajšano moško ime (Nikolaj), 40. strjena Ti1 na rani, 41. rebrasta tkanina, - avtomobilski znak Trsta, 43. bilko listnato drevo s trdim le-,b\ 44. francoski pisatelj reali-enih romanov (Alphonse, «Tar-J5fln iz Tarascone«), 46. glavno jnesto ameriške zvezne države ^eorgij6, 47. glavno mesto Eri- NAVPICNO: 1. mesto v severni buji, 2. poldrag kamen z beli-na m črnimi progami, 3. Zenono-a filozofska šola, 3. železniška bjbga, 5. kratica mednarodne humanitarne organizacije, 6. ime m^ega slovenskega pesnika Vod- 7. sovjetski šahovski vele-rbjster (Paul), 8. grški bog div-4f8a vojskovanja, 9. največja afri-,|a reka, 10. kemični znak za 11. nalepka, listek z napi-laHl 12. majhna roka, 14. orien-^ s*d kolač z mesom ali sirom, 0l', najvišji izvršni organ ljudske ^‘asti med NOB, 19. tržaški škof, 2; Pomagal Primožu Trubarju, da ^Pndnik starodavnega naro-ba r <“rnem morju, 22. letovišče j,..- Gorenjskem, 24. pokrajina v ^ameriški državi Kolumbiji, Čbiu c^e med Japonsko in Kam-pori ?• . 26. nezdrav človek, 27. Oknica, 28. igralec na rog, 29. smiTi vojak, četnik, 30. pravi 32 , šale, 31. besedilo, berilo, na 5|a®J*eni interval, 34. zakoliče- lezni^ga z« ®fadnj° uce8te ali «*>. otok v vzhodnem delu lil nad kV'*' . Kobaridom, 41. močna mor- narska pijača, 43. medmet, 45. igralna karta. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. mapa, 5. laterna, 12. Ogenj, 14. peristil, 15. testament, 17. tiča, 18. on, 19. karo, 20. Enos, 21. romb, 24. Ros-so, 27. alk, 28. Reade, 30. tabu, 32. oa, 33. tren, 34. bori, 36. DS, 38. alga, 40. oralo, 42. Als, 44. oolit, 46. lord, 48. nota, 50. eben, 52. TR, 53. svak, 54. Američani, 57. kartonar, 59. laten, 60. antimon, 61. raka. Sren06’ 3®; °iok v vzhodnem delu r°dniWtrns^eRa moria' 37. ožji so-■ K' 38. ženskr) ime, 40. gora umetniki jeli ukvarjati s svetopisemsko zgodbo o zmešnjavi jezikov in s tem tudi o babilonskem stolpu. Holandski slikar Bruegel je naslikal «babilonski stolp«, kot ga je videl v svoji domišljiji. Ta znamenita slika bo še poznim rodovom pričala, kako so si to svetopisemsko zgodbo predstavljali naši predniki, saj je ohranjena v muzeju v Rotterdamu. Toda to temo so obdelovali še drugi umetniki iz različnih dežel in je zaradi tega vsak od njih napravil svojo «verzi-jo». Nekatere slike babilonskega stolpa kažejo to zgradbo kot poševen stolp, druge zopet kot masiven steber, ki je spodaj širok in se proti vrhu oži. Le malo pa jih je, ki bi upodobili ta stolp po opisih, ki jih nahajamo v raznih izročilih. Eden teh opisov izhaja iz poskusa Aleksandra Velikega, da bi babilonski stolp nanovo sezidal, potem, ko so njegovi arheologi našli ostanke začetega stolpa. Nad deset tisoč delavcev je začelo odstranjevati razvaline s temelja porušene stavbe. Vendar pa se je vse delo ustavilo potem ko je leta 322 pred našim štetjem Aleksander umrl. Še prej, namreč leta 460 pred n. št. je potoval v Babilon grški zgodovinopisec Herodot in je potem opisal babilonski stolp takole: «Na sredi templja je bil masiven stolp dolg en stadion (600 čevljev) in prav toliko širok. Na tem stolpu je bil še en ožji, na tem še ožji in tako naprej. Vsega je bilo tako osem stolpov. Na vseh osem stolpov so vodile kamnite stopnice. V gornjem stolpu je svetišče in v njem bogato okrašena postelja, a poleg nje zlata miza. V tem svetišču je bivala le božanstvu posvečena žena.« ....................... Po tem Herodotovem opisu bi mogli soditi, da je stolp takrat še obstajal, vendar pa o tem vsi znameniti zgodovinarji zelo dvomijo, kajti takrat ni bilo o Babilonu že več kot dvajset stoletij nič drugega kot zgolj ime, nedoločna legenda. Zato so vsi ti znanstveniki prepričani, da je o-menjeno Herodotovo poročilo zgolj plod njegove bujne domišljije. Šele leta 1854 so začeli Britanci raziskovati o tem pravljičnem stolpu. Britanskega konzula v Basri Mr. J. E. Tay-lorja je muzej v Londonu naprosil, da bi si šel ogledat razvaline v južni Mezopotamiji. Z nekaterimi sodelavci je začel kopati, na nekem večjem nasipu, in kmalu se je pokazal vrh opečnega zidu, ki ga je po vsem sodeč napravila človeška roka. Našel je tudi glinasti cilinder, na katerem je bila v klinopisu opisana zgodba o zgradbi. Ta najdba je dala pobudo za nadaljnje raziskovanje. Pred 50 leti je šla v tiste kraje nova odprava pod vodstvom Sira Leonarda Wooleya iz Britanskega muzeja. Wooley je našel rojstni kraj Abrahama in dovolj dokazov, da legenda o starem Babilonu ni bila le legenda, temveč prava zgodovina. A ta zgodovina se začenja nekako v četrtem tisočletju pred našim štetjem, ko so se nesemit-ski Sumerci preselili s perzijskih gorskih področij na rodovitno ravnino med Tigrisom in Evfratom v Mezopotamijo. Sumerci so gradili mesta, uvedli so klinopis in morda tudi kolo. Zgradili so obsežen namakalni sistem, izsušili velika jezera in nato regulirali poplave. Brez dvoma je bil takrat Babilon za sosedne narode na moč privlačen. Bil je metropola s širokimi ulicami, številnimi templji in nepremagljivim obzidjem. Skozi mogočna vrata Ištar so se dan za dnevom valili tisoči kmetov, trgovcev, vojščakov, navadnih in vojaških voz. Zunaj obzidja so bila obširna žitna polja, lepo urejeni sadovnjaki, zelenjad-ni vrtovi. A nad vsem tem se je vzdigoval komaj 90 metrov visok stolp, ki so ga Judje nazivali ((babilonski stolp«. Izkopavanja so pokazala, da so v vseh mezopotanskih mestih tedanjega časa tudi imeli podobne stolpe, ki so se razlikovali podobno kot pri nas cerkve. Imeli so morda le nekaj skupnega: štirioglat temelj, zgornja nadstropja vedr.o ožja ter Spiralne kamnite stopnice, ki so vodile do vrha. 'Zidali'' so' 'jih' iž "glihiKte "opl£.'' ke. Arheologi so se spraševali, zakaj so zidali tako o-gromna svetišča, in zakaj so imela tako obliko. Razlagali so si to takole: Sumerci so bili hribovci in njih božanstva so morala imeti svetišča na hribih. Kjer pa ni bilo naravne vzpetine', so jo pač napravili. Zato so sezidali visoke stolpe. In tako vzeto dobi ((babilonski stolp« nekoliko drugačen pomen. Niso ga sezidali — kot so trdili stari Hebrejci — da bi z njim boga izzivali, temveč, da bi ga od tam častili. Sumercem so bili ti stolpi svetišča, ki so imeli vlogo člena, ki je povezoval zemljo z nebesi. Tudi glede ((zmešnjave« jezikov je moč najti le eno razlago, ki pa nima z «božjo kaz- nijo« nič opraviti. Skozi Mezopotamijo je šlo brez števila ljudstev, a v samem Babilonu je živelo mnogo prebivalcev, različnih ras in slojev: sužnji in domačini, priseljeni delavci, trgovci, obrtniki in tudi diplomati sosednih držav. Kako bi mogli govoriti enoten jezik! Ko pa so se v mestu naselili nomadizirani Judje, se jim je ta pojav zdel zelo čuden. Niso si mogli pojasniti od kod ta razlika v govorici Babiloncev. In kar brž so poiskali razlage v veri. Razložili so to jezikovno zmedo z božjo kaznijo, «ker Babilonci ne verujejo v enega samega in pravega boga« in da so zato sezidali «stolpe, segajoče do nebes«. Tako so takrat zapisali in od takrat imamo ((babilonski stolp« za svarilo proti človeškemu napuhu in prevzetnosti. S. A. 20-letna Stefania Careddu iz bogate meščanske družine v Bergamu je s svojo bujnostjo nova kandidatka za film. V začetku je sprejela ponudbo za šalo, nato pa je šlo zares ■IMMMMMMMMMIMIMMIIMMIMMIMIM.MMMM.BIlllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllMMllIlllIMMIMMI.. RAZISKOVANJE ČLOVEŠKIH MOŽGANOV Slaboumno - genialna dvojčka odpirata vrsto vprašanj Ne znata niti poštevanke, a znata na primer povedati, kakšen bo datum četrtega ponedeljka v 1. 1993 - Razlage in ugibanja znanstvenikov ne morejo priti stvari do dna V New Yorku v neki posvetovalnici Medical Centra Columbijske univerze sta navzoča psihiater prof. Honvitz in inozemski obiskovalec, strokovnjak za psihološka vpraša-nja. Pred njima sedita glavni osebi tega razgovora, bolje rečeno intervjuja: moška tfvdjčka ‘ŠtTtfa 26'let,“kr se'posvoji zunanjosti zdita kot petnajstletnika kodrastih las, zelo kratkovidnih modrih oči z brezizraznima obrazoma. Imenujeta se George in Charles, njun priimek bomo zamolčali. Inozemec in profesor postavljata Georgesu in Charlesu vprašanja. Dvojčka odgovarjata hitro, skoraj mehanično. Razvidno je, da se ne trudita, odgovarjata, ne da bi za eno samo sekundo pomislila. Kakšen dan bo 15. februarja 2002. leta?« «Petek.» ((Kakšen dan je bil 18. avgusta 1591?» «Sreda.» ((Kakšen bo datum četrtega ponedeljka v letu 1993?» Vprašanja si sledijo z bliskovito naglico, tako tudi odgovori. George, ki je prej kot njegov brat pokazal to čudno in nerazložljivo nadarjenost in se s tem tudi bolj postavlja kot Charles, zna preračunati vse datume in dneve vnaprej do leta 4361. Inozemski obiskovalec in spraševalec je dobesedno presenečen. Mnenja je, da je to iztfedeii Tfi edinstveh pojav ma-tematske genialnosti. Toda presenečenje je še večje, ko ga psihiater kmalu pouči o nasprotnem. V resnici sta dvojčka slaboumna, genialno slaboumna, če hočemo tako reči. Charles in George znata či-tati, toda zelo, zelo počasi in z največjim trudom. Njune računske zmožnosti so — razen osupljivih koledarskih kalkulacij — enake ničli. Na vprašanje, koliko je trikrat dve, dobiš presenetljiv odgovor, o-semnajst. Bilo ju je nemogoče naučiti imena vseh ameriških predsednikov iz zelo kratkega seznama. Nasprotno, dvojčka ne samo da danes vesta, kakšen dan v tednu je bil 4. januar 1958, temveč tudi to, da je bila njuna varuhinja tistega dne prehlajena. Na vprašanje, od kod vesta vse to, dobiš stereotipni odgovor. «Tega ne moreva povedati. Je v naju!« Georgea in Charlesa so preiskali mnogi psihiatri, njune človeku nerazumljive koledarske kalkulacije so prekontro-lirali tudi znameniti matematiki in ugotovili, da dvojčka pri svojih napovedovanjih o-čitno ne delata nobenih računskih operacij za vnaprej ali nazaj. Strokovnjaki so povedali, da obstajajo zelo komplicirane formule za izračunavanje koledarskih podatkov, vendar so tudi trdili, da je nemogoče, da take kalkulacije izvajata dvojčka v taki naglici, kot mehanični «computer-ji». Dvojčka torej očitno razpolagata z neko nedoumljivo možnostjo računanja, ki bo vsem matematikom ostala nerazumljiva. Dvojčka Charles in George sta se rodila kot sinova premožnega očeta, ki pa je alkoholik. Prišla sta na svet kot trojčki, družbo jima je delala deklica. Toda sestrica je umrla kmalu po porodu, pri življenju sta ostala samo onadva. Pred njima se je v družini rodil še en deček, toda u-mrl je v starosti 13 mesecev. Imata pa še dve sestri, ki pa sta popolnoma normalni, kot sta bila tudi George in Charles do starosti tridesetih mesecev. šele potem so se pojavile prve težave. Oba sta pre-oej trpela. Tja do mladeniške dobe sta imela hude napade besnosti, ki jo je spremljala izredna uničevalna strast. Koncentracija na eno samo delovno in znanstveno možgansko področje je totalna. Ali je morda v tem rešitev uganke? Resnica je, da nihče tega ne ve. Ta skrivnost slaboumno-genialnih dvojčkov je povsem nepregledna in zavita v najbolj popolno temo, ki jo ne more nihče razvozlati, pa čeprav se z njunim primerom ukvarja strokovna in znanstvena literatura širom ZDA in v inozemstvu. Mnogi si skušajo raztolmačiti ta izredni pojav dvoj fr kov Charlesa in Georgea, nihče pa še ni uspel. Seveda obstajajo številne razlage tega razburljivega, bolje vznemirljivega pojava. Določena skupina znanstvenikov govori o nenavadni nadarjenosti, da si dvojčka predočene stvari v podobah zapomnita, druga skupina pa je mnenja, da se je potencialna umska energija, ki jo dvojčka ne moreta izkoristiti v drugih območjih, osredotočila in jo Charles in George uporabljata za čisto izredno spominsko vsebino. Praktično pa vse te razlage ne povedo mnogo. Prof. Horn-vitz, ki je po zaslugi teh izrednih dvojčkov postal slaven, je moral tudi sam priznati, da je v tem primeru znanost popolnoma brez moči. «Sposobnostni faktorji Georgea in Charlesa« je napisal v znanstveni razpravi o tem primeru, «so izven območja našega trenutnega znanja. Njun primer nas navaja k premišljevanju, kako slabo poznamo človekove možganske funkcije, čeprav si domišljamo, da smo v tej vedi zelo napredovali.« el-ja 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(1111,1,inmiiiii KRATKE ZANIMIVOSTI Ruska igralka Larisa Lujina je nastopila v filmu, ki sta ga izdelali v koprodukciji ZSSR in Vzhodna Nemčija, kar v dveh vlogah: matere in hčere. Toda težava ni bila v tem, ker je res umetnica, marveč v jeziku. Vtepla si je namreč v glavo, da bo govorila po rusko in tudi po nemško za nemško izdajo filma. Cel mesec se je učila na pamet besedilo z magnetofona. Vse je bilo v redu, le izgovarjava je bila strašna. Zato so morali napraviti še eno nemško verzijo filma. • » * Jean Paul Belmončto, znani francoski filmski igralec, že več mesecev zavrača vse ponudbe za nastop v raznih novih filmih. Zad- nja ponudba se je nanašala na film režiserja Louisa Malla *Tat». Belmondo pravi, da se mora malce odpočiti. Najbrž ga je tako zdelala Urška Andress... • # » Znani dramaturg Ionesco, ki je sedaj nekam v zatonu, ker so ga prehiteli bolj sodobni dramaturgi, je na koncu predstave v znanem Theatre National Popu-laire, kjer so gledalci iz protesta žvižgali, dejal: «Kar je v gledališču važno, je to, da so sploh še gledalci, ki so pripravljeni žvižgati. Doslej je bila v Parizu samo ena gledališka dvorana, kjer so vedno le ploskali, to je v tem gledališču (TNP). Sedaj imamo lahko tudi to gledališče za resničen Talijin hram.* HORO SKOP Veljaven od 2. do 8. aprila OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezni se bodo hladni trenutki izmenjavali z veliko nežnostjo. Pazite se pred osebami, rojenimi pod znamenjem dvojčkov. Na delu se boste srečali z zanimivimi osebami, ki vam bodo pomagale k napredovanju. Zdravje bo zadovoljivo. Skrbite za svoje interese. BIK (od 21. 4. do /*>i 20. 5.) V čustvenih j i^^\ zadevah vas čaka prijetno preseneče-J nje. Sledite trenut-nemu navdihu in predvsem bodite iskreni. Na delu vam bo nekaj spodletelo, toda položaj se bo kmalu popravil. Bodite zelo energični. Vzemite zdravila za srce in obisti. Skrivajte svoje misli. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ce hočete imeti v ljubezenskih zadevah mir, odstranite osebe, ki ga kalijo. Ne odlagajte važnega sestanka. Na delu se bo po dolgem pričakovanju vse zelo dobro končalo. Ce hočete ostati zdravi, ne bodite vedno slabe volje. Ravnajte z večjo previdnostjo. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V čustvenih ' \ zadevah bodite opti- J misti in jemljite stvari z več filozofije, Kasneje pojde vse kot po maslu in boste zopet dobili veselje do življenja. Imate neki načrt, vendar ga bo skušala neka oseba onemogočiti. Boste zelo zdravi. Odločajte se vedno sami. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V čustvenih r \ zadevah bo naš zna- J čaj ta teden bolj napadalen. Oseba, ki vas zanima, se ne bo mogla upirati vaši vljudnosti. Na delu vas bodo premestili. Predvsem bodo izkoristili vaše sposobnosti in sTeča se vam smehlja. Bolel vas bo trebuh. Bodite redkobesedni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čustvene odločitve ne bodo lahke, ker ste zelo nezaupljivi. Zadovoljite se s sedanjostjo. Na delu boste našli le kompromisno rešitev, ki ne bo zadovoljila vaših pričakovanj. Zdravje bo redno in povečale se vam bodo energije. Ne bodite tako sebični. TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) V čustvenih zadevah si boste pridobili spoštovanje in ljubezen več oseb. Na delu pojde vse dobro, ker vam bodo predstojniki posvečali še posebno pozornost. Kar se zdravja tiče, boste imeli neke manjše motnje. Zato skušajte več spati in se držati diete. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) V ljubezenskih zadevah boste prejeli važne novice. Čutili boste resnično veselje do življenja. Na delu je ugoden vpliv za tiste, ki se ukvarjajo z umetnostjo in književnostjo. Dosegli boste nekaj z velikim naporom, kar vas bo še bolj razveselilo. Boste zelo zdravi STRELEC (od 22.11 do 22. 12.) V čustvenih zadevah boste otožni zaradi odsotnosti drage osebe Srečali se boste neko staro ljubeznijo in zaži veli nekaj ur navidezne sreče Na delu boste imeli ugodne priložnosti in nenadne spremembe vam bodo odprle novo pot in vzbudile v vas novo upanje. KOZOROG (od 23. 12. do 20. 1.) V čustvenih zadevah boste dosegli simpatije, spoštovanje in ljubezen, ko boste priznali svojo krivdo. Na delu ne bo lahek teden. Nastale bodo nenadne ovire in delo po postalo zapleteno. Položaj se bo izboljšal konec tedna. Trpeli boste zaradi slabega obtoka. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezni bodo nastale napake, ki jih boste lahko popravili. Ljubljeni osebi boste dokazali, da ste imeli dobre namene. Na delu se izognite oviram in ne polemizirajte preveč. Napor bo poplačan. Pazite, da se ne urežete z nožem. lotite se vsega odkrito. -----. RIBI (od 20. 2. do p£\ 20. 3.) V ljubezen-3.1 skih zadevah boste \J J v zadnjem trenutku prejeli obljubo. Imeli boste lepe sanje, ki se bodo delno uresničile. Na delu je ta teden ugoden za načrte, ki se bodo hitro uresničili. Ne smete preveč razmišljati, sicer se bo vse zataknilo. Zdravje bo izvrstno. '_ TE (Jk)h DOMAČI ŠPORT ODBOJKA Danes, 2. apma ženska B liga Ob 11. uri na stadionu «Prvl maj» BOB — BREG * * * Žensko promocijsko prvenstvo Ob 9. url na stadionu «Prvi maj» BREG — CORRIDONI V * * Ob 16. url na stadionu «Prvi maj» ZARJA — FARI * * * Ob 11. url v Vidmu PORZIO — SOKOL • • • Moška C liga Ob 10.30 v Zgoniku KRAS — OLIMPIJA KOŠARKA Danes, 2. aprila Promocijsko prvenstvo Ob 11. uri v telovadnici goriške šole Istltuto scientifico LIBERTAS — BOR NOGOMET Danes, 2. aprila III. kategorija Ob 10.30 v Ul. Plavia DON BOSCO — BREG * * * Ob 10.30 v S. Sergiu ESPERIA — UNION * * * Ob 15.30 v Boljuncu ROSANDRA Z. — CAMPANELLE * * * Juniorsko prvenstvo Ob 12.15 v Drevoredu Sanzio BREG — S. GIOVANNI DANES POPOLDNE Kar sedem borovcev na turnirju v Capri vi Danes popoldne bo ob 15. uri v Caprivi namiznoteniški turnir, katerega se lahko udeležijo vsi Igralci naše dežele. Tekmovalo se bo v I. kategoriji, III. kategoriji in v dvojicah I. kategorije. Prisotni bodo vsi najboljši igralci Furlani-je-Julijske krajine razen borovca Borisa Košute, ki bo moral odpotovati v Rim. Nastopili bodo tudi znani predstavniki tržaškega društva «La Soffitta« Simeone Crechi-ci in Sergio Durazzano. Bor bo številčno zastopan na tem turnirju, ker ima dobre možnosti za uspeh kot društvo, kjer lahko zasede 1. mesto. Odpotovali bodo Edi Košuta, Karel Tomšič, Adrijan Tavčar, Edi Bole, Nevo Hrvat, Sergij Tavčar in Emil Bole. Naj več je možnosti imajo borovci v 3. kategoriji, kjer je glavni favorit Edi Bole (letošnji deželni prvak), takoj za njim pa Adrijan Tavčar in Karel Tomšič ter Lena predstavnik društva «La Soffitta«. V dvojicah bosta zmagala Crechici in Durazzano, dobre možnosti pa bo imela tudi naša dvojica Edi Košuta — Edi Bole, ki bo prvič nastopila. T-ar. ODBOJKA HAALERM, 1. — V kvalifikacijskem turnirju z nastopom na evropskem prvenstvu je italijanska odbojkarska reprezentanca premagala šesterko holandske armade s 3:0 <16:14, 15:3, 16:14). Ostale športne vesti objavljamo na 2. strani. nogomkt dam:s (9. povratno kolo; BRESCIA—ATALANTA Bemardis CAGLIARI—MANTOVA De Marchi FIORENTINA—BOLOGNA Angonese FOGGIA—SPAL Lo Bello INTER—MILAN Pieroni JUVENTUS—NAPOLI Francescon LR VICENZA—TORINO Varazzani LAZIO—VENEZIA Di Tonno LECCO—ROMA Bigi A SKUPINA C »O F (10. povratno kolo) COMO—TREVIGLIESE Treggiari CREMONESE—BIELLESE Bova MARZOTTO—LEGNANO Cappeluti PRO PATRIA—ENTELLA Cattivello RAPALLO—TRIESTINA Cardelli SOLBIATESE—MONZA Fuschi TREVISO—MESTRINA D’Amico UDINESE—CRDA Boccia VERBANIA—PIACENZA Trtlli KOŠARKA DANES V GORICI Libertas n drugo Bor za tretje mesto Danes bodo Borovi košarkarji odigrali svojo zadnjo prvenstveno tekmo proti Libertasu iz Gorice, če bi hoteli plavi dokončno osvojiti drugo mesto bi morali premagati goriške košarkarje z 32 točkami razlike, kar pa je skoro nemogoče. V vsakem primeru pa bodo morali slovenski košarkarji zmagati, če bodo hoteli osvojiti vsaj tretje mesto. Za današnje srečanje je Borov trener Savo Spacal pozval naslednje igralce: Ambrožiča, Rudeža, Čermelja, Gergoleta, Carlija, Za-vadlala, Fabjana, Lakoviča. Tekma Libertas (Gorica) — Bor bo danes ob 11. uri v šolski telovadnici ((Istltuto Scientifico«. NEW YORK, 1. — Svetovni prvak welter kategorije Curtis Cokes Je moral včeraj zapustiti premagan ring. Presenetljiv in povsem nepričakovan poraz po točkah v 10 rundah mu je zadal 22-letni Gypsy Joe Harris, ki je trenutno skoraj nepoznan. Cokes je bil popolnoma v rokah mladega Harrisa, ki jfe šele 2 leti profesionalec in je v tem obdobju zmagal v vseh dvobojih, ki jih je bilo 17. Zanimivo Je, da je Harris v 8 srečanjih premagal svoje tekmece s k. o. TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTIMI0 TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi v inozemstvo AUSTIN. 1. — Med atletskim mitingom je ekipa, ki so jo sestavljali Gary Ard, Ben Oiison, Dwight Pečk in Jim Ryun zabeležila najboljši čas na svetu v štafeti na 1 miljo (1,610 km), štafeta je progo pretekla v 3T5"2. Prejšnji rekord je pripadal štafeti Sante Clare (Kalifornija) s 3’15”5. Poljski pesnik Rožewicz v slovenščini (Nadaljevanje s 3. strani) vneto posreduje slovenskim ljudem tudi dela poljske lirike. Tadeusz Rožewicz (rojen leta 1921) je danes najvidnejši predstavnik pesniškega rodu, ki je nastopil po drugi svetovni vojni. Prve pesmi je izdal septembra 1945, pesnikova prva knjiga Nemir pa nosi letnico 1947. Od tedaj dalje je Rožewicz izdal štirinajst pesniških zbirk, brez izborov, dve knjigi proze in pet del za oder, sodeloval pa je tudi pri petih filmskih scenarijih. Rože wicz izhaja iz uradniške družine iz bližine Czestochove. Zaradi slabih gmotnih razmer prpd vojno ni mogel maturirati. Med vojno je bil nekaj časa zaposlen, nekaj časa v partizanih in je po osvoboditvi končal gimnazijo in univerzo. Njegova lirika je tesno povezana z vojno m njegove prve pesmi pomenijo obtožbo strahot vojne, ki jo je mladi pesnik doživel v vsej njeni brutalnosti. In tudi še danes se Rože-wicz še vedno vrača k tem temam, čeprav se je grozotam vojne uprl drugače kot drugi poeti. Rožewicz se je kasneje docela otresel bremena vojne in njegove najnovejše pesmi so podoba sveta, ki je sinteza tega, kar je v pesniku zraslo v novem času iz novih doživetij in novih spoznanj. Njegove pesmi so sedaj konfrontacija sodobnosti in preteklosti. Med pesniki, ki so se strogo držali pesniških form preteklosti in tradicije ter med pesniki eksperimentatorji, ki razbijajo zakone jezika, je Rožewicz samosvoja o-sebnost in s svojo enostavnostjo, komunikativnostjo in občutkom za odgovornost pesnik zase. Slovenski izbor Rožewiczewe poezije, ki ga uvaja kratek uvod, nam z nekaj nad štiridesetimi pesmi predstavlja torej gotovo eno največjih imen sodobne poljske lirike. Sl. Ru. železniške postajo JSu*' c,. n 1 — 1 STOP — trgovina moške in ženske konfekcije. Ul. Carducci 39 C.E.G. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sani-tami aparati, Ul. Genova 14 PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34 FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49 LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje) S. ROSSONI — glasbila in elek-tro gospodinjski stroji — Ulica Carducci 15 DELOVNI CAS TRGOVIN od 8,30 do 12.30 ter od 15,30 do 19. ure. Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte. Banke so ob sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnice. MENJAVA BANKOVCEV Dolar ZDA 621 Kanadski dolar 566 Švicarski frank 143,5 Francoski frank 125 Belgijski frank 11,90 Nemška marka 156 Angleški šterling 1738 Avstrijski šiling 23,90 Dinar 43 URRRNE Ln^LRTPRNE rDCI Viale XX Settembre Ib tel »B01S NABREŽINA (center) SESUAN (center) /LA II //V SRLHRM Oh R A SM RREUMETl H i§g Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, td ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa. Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti. Dobite ga po konkurenčnih cenah v TRGOVINI MEBIO KIDRIČEVA v NOVI GORICI Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo. CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini iMEBLOi v NOVI GORICI PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji - radio TV tvrdk, KNEZ VALTER Nabrežina Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust naj novejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini it z IIH rubini najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvu «LA ('LESSIDR A» 1'rsl • Piazza S. Anloniu N novo N. 4-1 nadstropje linport Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije (TV) ŠVICARSKA SUPERMARKA (A T mh ___ ah■ Turisti, izletniki • največjo S MARKET Miro blagota,ti* UhU imajo P ■ MARKETI e 9 KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI • PREHRAMBENO BLAGO • BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE • SPOMINKI • TRAVEL PAKETI • BIFE • MENJALNICA • 10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO • ODPRTO NEPRIKc -:NO OD 7. DO 20. URE OB..NKDKUAH PA- OD 7. DO IX. URE REHRANA SPLOSIMA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi utvornu potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse Informacije se obrnite oa upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Zu pančičeva ul 24 In na naše agente po vsem svetu. Telesi: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 d« 73-477 HOTKI. S 1.0IV ImKJDMANA TITOVA UL 10 IKL 206II 43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI • BORIS VIŠNOVEC 4. iz srnin mn — NI več praznih sob v Oslu. Ta teden je tu neka tehnična razstava in kongres, je dejala uradnica na uradu, ki v postajnem poslopju posreduje sobe in te od tu napoti v hotele, kateri še imajo prazne sobe. Polnoč. Pred okencem je stal mlajši Amerikanec, ki je imel v rokah knjigo: Evropa za pet dolarjev na dan. Dva Italijanska delavca sta kmalu dobila skupno sobo. Bled mož srednjih let s slovanskimi potezami na obrazu je dejal, da je brez nacionalnosti, imel je menda nemški potni list. Povaljan pijanec je vlačil po rokah kupe denarja In ko se je opotekal pred uradom so mu bankovci leteli iz rok. Tlačili smo mu denar nazaj v žepe in mu dopovedovali, da ni praznih sob v Oslu. Končno mi je uradnica povedala, da lahko prenočim v okolici mesta, v majhnem kraju Lillestromu, ki je oddaljen od mesta dvajset kilometrov. Ujel sem zadnji nočni vlak, v katerem so se vozili največ parčki, ki so preživeli v prestolnici prijetne ure. — Kaj je zanimivega v Lillestromu, sem naslednje dopoldne vprašal uslužbenca v informacijski pisarni — Prav ničesar, je odvrnil, mi dal nekaj prospektov in mi napisal podatke o odhodih vlakov. Sobota. Gospodinje. Delavci. Solarji Trgovine polne kupcev. Po cesti so neprestano brzeli avtomobili in se ustavljali nasproti hotela pri bencinski črpalki Na majhnem trgu so prodajali sadje in pa veliko vrst cvetja Kraj leži v kotlini tn s položnih pobočij na katerih so postavljena stanovanjska poslopja se iz zelenja komaj opazi središče naselja. Vse dopoldne Je kraj preletavalo majhno športno letalo in se končno spustilo na letalsko stezo poleg velike tovarne. Poleg športnega igrišča stoji še nekaj velikih tovarn, nato pa si v smeri proti Oslu slede ob avtomobilski cesti ogromne njive ovsa in pšenice. Veliko jezero je skoro 10 km oddaljeno, zato se raje odločim za sprehod po tihih asfaltnih poteh sredi lesenih eno-stanovanjskih hiš, ki so večinoma belo obarvane in so obdane z ličnimi ograjami. Na tratah, posajenih s fino angleško travo so postavljene mizice, stolčki in kipi obdani s cvetjem. Velika okna so založena z zimzelenimi rastlinami. Na cestah se igrajo otroci. Gruče fantov kolesarijo po stezah. V park, kjer je pod borovci otroško igrišče in pokrita ploščad za glasbene koncerte, je desetletna deklica pripeljala v vozičku bratca. K njima so pritekle druge deklice in ko so si ogledale otroke so znova posedle po klopeh na ploščadi. Pred neko hišo sta se dva moža ubadala z razdrtim motorjem. Na križišču so sloneli na bleščečih motorjih, ki so se svetili od kroma, fantje v škornjih in usnjenih jopičih. V Snack baru so otroci kupovali sladoled in slaščice, dekle v jahalni obleki pa je prišlo po pečene hrenovke. Pričel je pršiti dež. Popoldne je korakala po ulicah godba na pihala. Godbenike v pisanih uniformah so spremljali otročaji na kolesih. Nato so do večera brzeli po cestah le osamljeni avtomobili. Zrak se je v nekaj urah močno ohladil. Zvečer so odmevali po pločniku pred hotelom koraki. V Volkethuset je kot vsako soboto ples. Sobotni večer v malem mestecu. Nedelja. Dežuje. Megla se je spustila prav do streh. Skozi okno vidim le nekaj hiš in samotnih brezovih dreves. Hotel sem napraviti posnetek. Najprimernejši se mi je zdel izrez, ki Je zajel del ceste po diagonali z hišo na nasprotni strani, v kateri je bila mesarija, konfekcija in galanterija. Čakal sem da se na pločniku pojavi skupina ljudi ali pa osamljeni pešec, da ne bi bil posnetek tako brezupno prazen. Nazadnje sem obupal. Končno se je k bencinski črpalki pripeljal nekdo z motorjem in trije možje so se sklonili nad motor, da bi skupaj poiskali okvaro. Iz cerkve, obdane z velikimi brezami, se je s tankim glasom oglasil zvonček. Ob modemi šoli je postaran mož vodil na sprehod psička. Po stranski poti je prišla deklica, ki ni pogledala nikogar. Kaplje pa so vse dopoldne padale na rob granitnega spomenika žrtvam iz zadnje vojne. Na reliefu so bili upodobljeni — mornar, ribič, gozdni delavec, vojak in mož s knjigo v roki. Divja trta, ki Je ovijala spomenik pa je tiho rdela v krvavi Jesenski barvi. Rdeča barva spomina in Jeseni, zelena barva vrtov, bela barva brez in hiš, šum vode v vodnjaku pred cerkvijo. Znova sem občutil prijetno atmosfero Skandinavije, ki me je zvabila na dolgo pot. Atmosfero tišine; domačnosti, ki pa vam ne nalaga nikake odgovornosti in Jo sprejemate povsem neprisiljeno skoro nezavedno. Nezavedno, dokler ne razmišljate o njej. 3. Preko mnogo zelenih dolin Vse manj Je naselij in tovarn ob železniški progi. Le še osamljene kmetije sredi gozdov. Kilometri. Desetine kilometrov. Kako naj človek zadrži te trenutke tišine in miru, ko nas sredi mehke blazine gozdov skuša uspavati enolična pokrajina. Vse bežne vtise lahko človek sproti pregnete, ne more pa zadržati toka misli, saj dregajo v nas vedno nova vprašanja. Vsako vzdušje je enkratno že zaradi tega, ker mi nismo vselej isti. Vsak trenutek je po svoje dragocen in ga ne more odtehtati prav ničesar. Njegov pomen pa se spremeni, ako najdemo zvezo z nekim preteklim dogodkom ali pa z neko našo željo, ki pa mora biti tako močna, da nam narekuje odločitve in vodi naša dejanja. Tedaj pridemo, kamor smo želeli in tedaj skušamo nadoknaditi, kar smo nekoč zamudili ali pa obstanemo zadovoljni s samim seboj. 11 " ■ ;?-.r < .... at . sl Včasih pa nam povratek omogoči, da presojamo vse do god** z nekega novega zornega kota. Bii sem prepričan, da poznam Norveško. Pred eno uf® smo zapustili Oslo. Oblaki Dež. In tišina v vagonu, b0*1 betonskega mostu nad sotesko. Gozd. Kraj ob jezeru, ki P noče biti konec. Po njem vozijo tovorne, potniške in ribi**6 ladje. Jadrnice in Jahte so prislonjene k pomolom. Mosto* se prepletajo visoko nad nami. Otoki drevesnih debel, K* Jih vlečejo vlačilci. Eidsvoll. V vas zazveni ena sama besed* — Lepo. Sem moram še enkrat priti. Ako ste preleteli ** mnogo krajev in držav, spoznali mnogo ljudi in si domišlja11, da za vas ni ničesar novega. Tedaj nenadoma butne v va*. — Je to sploh mogoče. Tak približno Je Eidsvoll, kraj Jezeru, ki ga ni konec uro vožnje. Valovi pluskajo ob peŠČed0 obalo, zgoraj na pobočju žitna polja. Hamar. Lillehamm®r Tu se poslovimo od Jezera, a njegovi pogledi še dolgo P1U' skajo v nas. Ne morete povsem razumeti brezbrižnosti vaši® sopotnikov. Eidsvoll. Nato izveste, da Je to ime zapisano ’ srcu vsakega Norvežana že ob rojstvu, ujamete košček tla1* ga, kar se skriva za njihovimi pogledi. Brez poznavanj* zgodovine ne moremo razumeti nobenega naroda. Eidsvoll. Ko Je v napoleonskih vojnah admiral Nel*d® premagal dansko ladjevje, se je moral danski kralj, ki j* bil tudi vladar Norveške, s katero so Norvežani štiri stoleu* delili vladarja, odpovedati norveški kroni in Norveška B pripadla Švedski. To je na Norveškem povzročilo nezadovolJ' stvo. Tedaj so najpomembnejši možje Norveške sklenili, ^ se morajo v deželi izvršiti volitve in da mora narod izbr8*" predstavnike za parlament. Pred enim in pol stoletja jj bil pravi podvig sklicati zbor odposlancev, čeprav odposlan*® iz najbolj severnih pokrajin niso bili navzoči. Izvoljeni C181!' so prišit v Eidsvoll s konji, ladjami in peš. Med stodvan*-1' stlml predstavniki so bili navzoči duhovniki, vojaki, izobf*' ženci, uradniki, pravniki, nekaj zemljiških lastnikov, boga**® trgovcev in plemičev. (Nadaljevanje sledi) 1 HKDNISIVO: TRST - UL MONTECCHI 6, II , TELEFON 93 808 ln 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/L Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 30 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vneP^j' četrtletna 2 250 lir, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poitnl tekoči račun: Založntitvo tržaškega tiska Trat 115374 - S' v AD T DŽS. Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoč) račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - (MILAMI: Ona oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali ogls«( 40 lir beseda - Oglasi eržašk* |r goriške pokrajne se nai /čajo pri upravi. — vseh drugih • < krajin Italije pri «Socletk Pubblicltk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst