^enat je vznemirjen radi vesti, k bomo poslali armado na Irsko ^hijski senator Taft je izjavil v senatu, da Zed. države že grade zrakoplovna oporišča na Irskem. - Senat je razdvojen glede okupacije Islandije z ameriško armado. I Washington, 10. jul. — Ohijski senator Taft je danes pove-v senatu, da je že pred tedni zvedel iz zanesljivih virov, da Zed. fžave gradijo zrakoplovna oporišča na Irskem, ki jih bo potem topila Angliji. Taft je tudi citiral izjavo Wendell Willkia, ki [[izjavil potem, ko je imel avdijenco pri Rooseveltu, da bi mora-imeti vojaška oporišča v Severni Irski in na škotskem. "Okupacija Irske z ameriški- mi četami bi oprostila najmanj pol milijona angleških vojakov, ki bi šli lahko kam drugam, mi bi pa poslali pol milijona ameriških fantov na angleško otočje," je rekel Taft. "Oporišče na Irskem bi bilo veliko bolj uspešno za varstvo ladjevja kot pa na Islandiji. In če imamo vzroke za okupacijo Islandije, se navede lahko iste vzroke za okupacijo angleškega otočja ali Portugalske." Taft je poudarjal, da je okupacija Islandije z ameriškim vojaštvom enaka napadalni vojni in da tega predsednik ne bi smel storiti brez dovoljenja kongresa. Takoj za njim je dobil besedo senator ConnallyizTexasa, kije izjavil, da je bil predsednik popolnoma upravičen ukazati okupacijo Islandije. "Upam, da se nam ne bo treba boriti, toda pokazati moramo gangsterjem m morilcem, da če se bomo morali boriti, se tudi bomo," je rekel Connally. "Sicer ima pa predsednik po ustavi pravico kot vrhovni poveljnik armade in mornarice poslati isto kamor hoče, če to zahteva varnost Zed. držav. Ako hoče predsednik poslati vso mornarico v Evropo že jutri, ima to moč." Nato je zopet Taft povzel besedo: "Ako je okupacija Islandije v obrambo Zed. držav, je vse v obrambo Zed. držav, kar hoče predsednik storiti. Ako je poslal vojaštvo iz tega vzroka na Islandijo, ga lahko pošlje na Irsko, na škotsko ali Anglijo, ali magari na Portugalsko. Ti kraji niso nič dlje kot je Islandija." Senator Wheeler je pa pozval predsednika, naj vpraša kongres, da napove vojno Nemčiji. "To bi bilo boljše, kot pa peljati nas v boj skozi zadnja vrata," trdi Wheeler. Senator McCarran je pa izjavil, da bi bil vsak poskus dobiti od kongresa napoved vojne poražen s tako večino, da bi se nik. dar več kaj takega ne vprašalo od kongresa. Senator Hill iz Alabame je pa napadel Wheeler j a, rekoč: "Ako bo predsednik kdaj uvidel po-rebo, da gremo v vojno radi varstva Zed. držav, bo takrat tudi stopil pred kongres,in zahteval od njega napoved vojne." --o- Angleško letalstvo je zopet pričelo bombardirati italijanska mesta Rim, 10. jul. — Angleški bombniki so se sinoči zopet prikazali nad italijanskimi mesti po dolgem presledku. Bombardirali so mesto Syracuse na južnem obrežju Sicilije in Napel. Dočim bombe v Syracuse niso napravile dosti škode, so pa bombe v Naplu ubile 14 oseb in jih ranile 30. Angleži so bombardirali Napel zadnjič v januarju. Ne ve se še, če je to začetek stalnih zračnih napadov na Italijo od strani angleške zračne sile, kot to izvaja nad Nemčijo in okupirano Francijo. Angleži niso videli pri teh napadih nobenega italijanskega letala, ki bi hotelo braniti mesta. Evropski izseljenci bodo imeli sitnosti z vizami Washington. — Oni Evropejci, ki se bodo hoteli izseliti iz krajev, ki jih imata zasedene Nemčija in Italija, bodo imeli sitnosti radi potniške vize. Nemčija in Italija sta namreč ukazala zapreti vse ameriške konzulate in potniške vize ne sme izdajati nihče drugi za Ameriko kot konzularni urad. Kje bodo ti zdaj dobili vize, ni znano. Obrniti se bodo morali do najbli-žnjega ameriškega konzula .kjerkoli je že. Zadruga vabi na piknik V nedeljo se bo vršil na Mo-čilnikarjevi farmi ogromen piknik, ki ga priredi Slovenska zadružna zveza. Ta piknik bo nekaj posebnega letos, ker se bo vršil 'ravno na dan 28 letnice ustanovitve prve siovenske zadružne prodajalne. Direktorij, ženski odsek in uslužbenci se trudijo na vse načine, da bi kolikor najboljše postregli številnim prijateljem, ki bodo posetili ta piknik. Na razpolago bo, kakopak, fina pijača, velikanski sendviči po 5c in tudi lepa darila se bodo dobila. Na dopustu Na vojaškem dopustu se nahaja Joe šepetauc iz taborišča Shelby, Miss. Ustavil se je pri svoji teti Mrs. Andy Gregorc na Trafalger Ave. ter pri Mr. in Mrs. John Lupšina na Prince Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Poškodba Mrs. Rose Fudurič, 5810 Bonna Ave. je padla po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila roko. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Morda se bo sedaj srce shladilo Anthony NiJcowicz, star 23 let, doma iz Columbusa, O. je sponzal,da je naše jezero Erie precej hladno in nič kaj pripravno za samomor. Pripeljal se je namreč včeraj zjutraj v Cleveland in zapeljal avto v vznožju 9. ceste naravnost v jezerc\. Kmalu zatem se je pokazal na policijski postaji moker ko mis in povedal začudenim možem postaveda je hotel storiti samomor radi nesrečne ljubezni. Pravi, da niti sam ne ve, kako je prišel iz vode. Avto so pa dobili v 8 čevljev globoki vodi blizu obrežja. ---o- POROKE V cerkvi sv. Vida se bosta poročila v soboto ob devetih Miss Louise Kostelnik, hčerka Mr. in Mrs. John Kostelnik in Mr. Anthony Cukanja, sin Mr. in Mrs. Joe Cukanja iz 7511 Cornelia Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Josephine Rutar iz, 1171 Norwood Rd. in Mr. Frank Urban-čič iz 163. ceste. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni k poročni maši. Mladi par se bo podal na poročno potovanje v Washington, D. C. V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. August Salmich, sin Mr. in Mrs. Frank Salmich iz 793 E. 156. St. in gdč. Dorothy Pintar. Sorodniki, prijatelji in znanci se prijazno vabijo k poročni niaši. Vsem tem parom želimo vso srečo v novem stanu. Anglija bo šla najbrže v Perzijo, da se strne z rusko armado London, 10. jul. — Vojaški strokovnjaki sodijo, da bo Anglija takoj, ko bodo prenehali boji v Siriji, prosila Perzijo za dovoljenje, da sme peljati čete v Rusijo, kjer se bodo pridružile ruski armadi pri Kaspiškem jezeru in v Kavkazu. Razdalja bi bila samo kakih 150 milj. Govori se tudi, da bo Anglija kmalu pričela ofenzivo v Libiji, da požene nemške in italijanske mehanizirane čete nazaj proti Bengazi. Ameriške in druge ladje, ki vozijo letala, tanke in druge vojaške potrebščine dnevno prihajajo v Egipt. Angleška zračna sila se pripravlja napasti Berlin London, 10. jul. — Vedno večje število bombnikov, ki prihajajo iz Amerike, bo omogočilo Angliji, da bo kmalu udarila z vso silo na Berlin in vrnila Nemcem vse, kar so storili škode v Londonu. Tako je izjavil novi angleški minister za produkcijo letal, podpolkovnik Brabazon. "Tisti znameniti sredini in sobotni večeri, ko so Nemci obsipali London z bombami, bodo prava igrača v primeri z našimi skorajšnjimi napadi na Berlin," je rekel minister. Pokojni Lawrence Martinčič Kot smo že poročali je umrl umrl Lawrence Martinčič, stanujoč na 15812 Corsica Ave. Tukaj zapušča starše, Benjamin in Mary Martinčič .rojena Ahlin, sestri Glorio in Mary Louise, prva stara šest, druga štiri leta. Pogreb bo v ponde-ljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti v cerkev sv. Jeronima. Naše sožalje preostalim. Dve bolničarki v duržini Zadnji mesec sta graduirali kot bolničarki z državnim izpitom kar dve hčeri družine Nick Gračanin, 634 Fordham Rd., Bay Village, Ohio. Ena je Dana Gračanin, druga pa Agnes Pire, starejša hčerka Mrs. Gračanin iz njenega prvega zakona, čestitamo vrlima dekletoma kot tudi staršem. Zadušnica V soboto ob sedmih se bo darovala v cerkvi Marije Vnebo-vzete sv. maša za pokojnega Charles Kralla v spomin 7. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Italijanska armada ima ogromne izgube Rim. — Uradno izkazilo izgub v italijanski armadi kaže, da je imela italijanska armada v 13 mesecih vojne 55,361 ubitih, ranjenih in pogrešanih vojakov. Ubitih je bilo 23,085, ranjenih 56,810, pogrešajo (torej ujetih) lih pa 175,466. --o- Prodajalci pokopališčnih lotov so obsojeni »Federalni sodnik Boyd iz Memphis, Tenn., ki je predsedoval obravnavi proti 17 agentom, ki so Clevelandčane pred par leti osleparili za več kot milijon dolarjev, jih je obsodil na skupno ječo 125 let. Največ je dobil Christian W. Beck, ki je bil glava organizacije, in ki je dobil 15 let ječe. Drugih 16 je bilo pa obsojenih na daljši ali krajši termin. Dr. Reichle pride nazaj Dr. Herbert Reichle, katerega je vodstvo mestne bolnišnice suspendiralo, ker si je vzel nedovoljene počitnice, je na potu v Cleveland iz Mehike. Tako poroča brzojavka, ki jo je poslal včeraj svoji tajnici. Če bo bolnišnica vztrajala pri suspenda-ciji, se še ne ve. K vojakom V sredo je odšel služit Strica Sama za eno leto William Gla-van iz 828 E. 140. St. Naj ga povsod spremlja sreča in zdravje. Rusi so razbili nemško divizijo Nemško vrhovno poveljstvo pa zatrjuje, da so ujeli dozdaj že 323,898 Rusov Rusko vrhovno poveljstvo zatrjuje, da so pri obrambni poti do Moskve in Leningrada uničili eno celo nemško oklepno divizijo, okrog 15,000 mož. Na centralni fronti, kjer se vrše glavni boji, so Rusi povzročili Nemcem silne izgube in ruska linija se tukaj ne premakne nikamor kij ub vsem silnim napadom nemške armade. Radio iz Berlina pa je poročal, da so nemške napadalne čete z naskokom zavzele pet utrdb v Stalinovi obrambeni liniji in uničili Rusom 110 bojnih letal. Obenem da so nemške čete uničile 123 oklepnih ruskih edinic, druge pa pognale v beg. Iz južne fronte poroča ma-djarsko vrhovno poveljstvo, da so nemške in madjarske čete zajele v Galiciji 25,000 Rusov. Toda vsi ujetniki, ki dokažejo, da so doma v Ukrajini, se smejo vrniti domov. To se strinja z načrtom Hitlerja, ki namerava ustvariti samostojno Ukrajino, pod nemško upravo seveda. Nemško vrhovno poveljstvo je že tretji dan izdalo samo kratko poročilo, "da se vrše boji na ruski fronti natančno po načrtu." Na baltiški fronti prodirajo Nemci v dveh kolonah. Ena gre proti Estoniji, druga pa proti Leningradu. Rusi poročajo, da so ustavili Nemce vzdolž vse fronte, od Baltika pa do črnega morja. K zrakoplovcem Danes odpotuje v Columbus, O. in od tam pa v Oxnard, Cal. Viktor E. Balant, sin poznane Louis Balantove družine iz 1808 E. 32. St., Lorain, O. Viktor bo v Kaliforniji šest tednov v pilotski šoli in potem bo prideljen k redni ameriški zrakoplovni službi. Samo štirje iz Ohio so bili izbrani za 5. letalski kor sedaj. Viktorju želimo srečo in zdravja. Zbornica noče dati Roosveltu oblasti aa bi prevzel tovarne Washington, 10. jul. — Po slanska zbornica je danes porazila predlog, da bi dobil predsednik oblast prevzeti tovarne, kjer radi stavke zastoji delo in da bi dal protekcijo delavcem, ki se hočejo vrniti na delo v času stavke. Predlog se je glasil, da bi imel predsednik polno moč prevzeti tovarne in ukazati nadaljevanje z delom, kjer bi se ne vpošteval vladni posredovalni odbor, ko je ta podal svojo razsodbo v sporu med delavstvom in kompanijo. Toda poslanska zbornica je pa sprejela predlog, da se ne pokliče v obvezno vojaško službo one moške, ki so 1. julija dosegli 28. leto starosti. Za ta predlog je bilo prav malo debate. Oni, ki so bili proti temu, da bi smel predsednik zapleniti tovarne in dati protekcijo delavcem ,ki bi hoteli kljub stavki delati, so debatirali, da bi tako postavo izrabila manjšina delavcev v tovarni in dosegla odprto delavnico. Taka postava bi izzvala'veliko nevoljo med organiziranim delavstvom, je govoril poslanec Welch. Farmarski festival v Lorainu Lorain, O. — Danes in v soboto bodo prihiteli v Lorain vsi okoliški farmarji in kakih 50,-000 gostov iz vseh krajev, ko se bo vršila razstava mlekarskih izdelkov in plemenske živine. Prireditev bo v obširnem Lake-view parku, kjer bodo postavili veliki šotore. Vršile se bodo razne tekme, tako med dekleti v .malžrii,.,.žQj£ppieti\e . igre. m .glavna atrakcija bo pa kronanje "kraljice mlekarskih izdelkov." -o- Karambol Sinoči, malo pred sedrrto, se je nek voznik potniškega avta zaletel v truk na 207. St. in St. Clair Ave. Truk se je trikrat obrnil. V truku je bil kontrak-tor George Minardo iz 961 Evangeline Rd. s svojimi petimi otroci. Dvojčka Joe in Angelo, stara po šest let, sta bila ubita, drugi so pa dobili večje ali manjše poškodbe. Voznik, ki je povzročil nesrečo, je skočil iz avta, kot pripovedujejo priče, in zbežal čez polje. Pozneje so prijeli nekega osumljenca iz Painesville, ki je imel več prask po glavi. Kot pripovedujejo prijče, je avto vozil vzhodno po St. Clair Ave., in je kar naenkrat zavil čez cesto na levo stran in v truk, ki je vozil od nasprotne strani. Tretja obletnica V nedeljo ob osmih se bo brala v cerkvi Marijinega Spočetja na 41. cesti in Superior Ave. sv. maša za pokojnim John Kraig v spomin tretje obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Seja bo prej Seja društva Srca Marije (staro) se bo pričela v nedeljo že ob eni in asesment se bo pričelo pobirati že ob 12:30 radi farnega piknika. Vsaka članica mora plačati v društveno blagajno 50 centov namesto veselice. žimnico iščejo Mrs. Daisy Schardt, 1860 E. 81. St. je naprosila policijo, naj ji pomaga najti starinarja, kateremu je prodala staro žimnico za 25 centov. Pozneje se je pa domislila, da je bila spravila vanjo $90, kar je dobila za najemnino. Rodeo V torek 15. julija bo ob desetih dopoldne zanimiv potovalni rodeo na igrišču East Madison šole. Starši so vabljeni, da pripeljejo svoje otroke. Nov grob V četrtek popoldne je po kratki in mučni bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici dobro poznani Andrew Gruden, star 58 let, stanujoč na 15107 Hale Ave. Tukaj zapušča sina Viktorja in štiri hčere: Angelo, omoženo Bohinc, Albino, Cece-lio, omoženo Spilar in Jennie, ter dve sestri: Josephine, omoženo Bajt v Meadowlands, Pa., in Terezijo, omoženo Krizo j v Washington, Pa., in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Šmihel, fara Hrenovica pri Postojni, kjer zapušča brata Janeza in Jerneja ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 38 let ter je bil član društva Združeni bratje, št. 26 SSPZ in sv. Janeza Krstnika, št. 71 ABZ. Pogreb se bo vršil v pondeljek dopoldne ob desetih iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152. St. na East Cleveland pokopališče. V Minnesota odpotuje Jutri odpotuje na Eveleth, Minn. Mrs. Albina Novak, ured niča Zarje in športna direktorica SžZ. V nedeljo bodo imele namreč minnesotske podružnice SžZ Zvezin dan v Evelethu, kjer bosta' nastopila prvič dva vež-balna krožka. Sodelovalo bo 19 podružnic, ki so povabile Mrs. Novak k programu. Smrt v Detroitu V torek večer je umrla v Detroitu, Mich. Mrs. Jack Kocevar iz 14539 Ilene Ave. Zapušča žalujočega soproga, tri brate in sestro v Minnesoti ter več sorodnikov v Clevelandu. Pogreb se bo vršil v soboto dopoldne ob desetih. V Kanado na pivo Lojze Rozman in družina pozdravljajo od Niagarskih slapov, odkoder se podajo v Kanado pokušat tisto slavno pivo. Ne verjamemo, da bi bilo kanadsko pivo boljše in da ne "bita" Po-tokarjevega ali Drenikovega. 20 obletnica V nedeljo ob 11:30 se eb brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Millavec v spomin 20. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Pogreb Nicka Klarich V soboto dopoldne ob 10:15 se bo vršil pogreb N>icka Klari-cha (Clark) iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, v cerkev sv. Pavla. ameriskaW domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^LtfJo SLOVENIAN MORNING : : W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER r ' _________. _____________- ■ ................ __________________—------------------ O. 160 CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, JULY 11, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. j Pridna teta štorklja * [Kot je videti dela teta štorklja ^ jrdnje čase overtime med Slo- 5 inci in donaša male kričače, da 3 kar veselje. Pri sledečih dru- j, jpah se nam poroča o veselem s feodku: z |Pri družini Mr. in Mrs. j! khwertner je pustila za spomin Zi "čka prvorojenčka. Dekliško d pe matere je bilo Mary Lokar. j, lko sta postala Mr. in Mrs. g 'h» Lokar iz 6001 Dibble Ave. jjvič stari oče in stara mama. p in dete se dobro počutita v «nville bolnišnici Družini Mr. in Mrs. William " Wdon, 1021 E. 72. St. je pa f teta ^orklja zalo hčer- S( Mati se je prej pisala Fran- [r ? *ortuna. Oba, mama in dete ' Prav dobro počutita. p Družini Mr. in Mrs. Joseph n |vich je prinesla pridna teta ^ 5rklja krepkega sinkota prvo- n Jenca. Materino dekliško ime 5 |bilo Štela Rozar. Vse zdra- q Družini Mr. in Mrs. Albert u srmek, 1135 Brentwood Rd., v eveland Heights, je prinesla g ?rklja pa zalo hčerko še 30. h ftua. To je prvi otrok v dru- ^ Materino dekliško ime je r lo Mary Petrinčič. Vse je ve- r •o in zdravo. Staršem in njih sorodnikom s fekarno naše čestitke, mladim j ,(tgajivčkom pa želimo zdravja , sreče 1 ,, ---O--g ™pna društva fare sv. [ Pa vabijo na piknik « |V nedeljo 13. julija se vrši na 1 Carjevih farmah velik pik- T l £ Pokroviteljstvom Skup- društev fare Sv. Vida. I 5 Velavci- ki bodo skrbeli za po- i režbo na pikniku, se bodo od- ' 'ljah ^Pred šole Sv. Vida ob 1 feti uri. Kdor nima lastnega I , .'tomobila, in tudi tisti, ki no-3-Jo sami VOziti> ge bodo lahko , ' |Vali »a piknik, samo pridejo < .' J Pred eno uro popoldne pred '{ • Kasneje bo .pa vozil truck 1 V cestne železnice v Nottnig- < ffF}u do Pintarja. Tako bo vsak (j,ž; priliko, da se piknika ude- |flslim°. da ni treba še pose-je dolžnost eh r^.- anov> da po svojih mo- ,ani HČ društev, ki so zasto- iejo dosti * društvih' žrtvu" enarja aT^ časa in tlldi o razmah f ;pomorej° stvari arani ne s P& tudi °stali rčni hmej° biti preveč ozko- 1 m tako pripo- ZZoiTV' da b0 lahko "r- v2e obveznosti, ki jih je ned n"0 -V°lji fara»°v- Zato nedeljo vsi na Pintarjeve far- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: £a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3-50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto (6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3o Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 160 Fri., July 11, 1941 lavce dobili, ko jih že danes primanjkuje v Nemčiji, a nta druge se ne bodo mogli zanesti. Računa se, da bodo morali Nemci v te kraje importi-rati najmanj 250,000 poljskih nadzornikov, knjigovodij, poslovodij in enako. In če se računa, da bodo Rusi pri umiku kolikor mogoče poškodovali vse, kar bo le mogoče, potem se lahko sodi, da bo preteklo precej časa, predno bo mogla Nemčija črpati kaj prida iz okupirane Rusije. BESEDA IZ NARODA , _—. . .——... . . .—•—.—•— -. • . ————>——- * • ■—» Kaj bo dobil Hitler v Rusiji Rusi poročajo, da so ustavili prodiranje nemške armade, toda iz Berlina prihajajo poročila, da so na potu nove rezerve, ki bodo vržene v par dneh v bojno linijo in takrat se bo šele pričel pohod na tri glavna ruska mesta: proti Leningradu, Moskvi in Kievu. Dasi se ruska armada dobro oteplje nacijev, vendar je pa dvomljivo, da bi mogla ustaviti okupacijo vsaj zahodnega dela Rusije, ki je obenem tudi najbogatejši kraj Sovjetije, bodisi v industrijskem ali agrarnem pomenu. Nemci imajo zdaj v rokah zahodni del Bele Rusije in nekaj Ukrajine. Na severu se zaganja nemška armada proti Leningradu iri slavnim ruskim ladjedelnicam na Baltiku. Kakor hitro bo prešla nemška armada dovolj daleč proti vzhodu na rusko ozemlje, bo zanjo takoj prišla armada inženirjev in delavcev, ki bodo začeli organizirati okupirano ozemlje. In to je pa tisto, od česar je odvisna usoda Nemčije v njenem boju z demokracijami. Hitler namreč ni šel v Rusijo samo z namenom, da stre rusko armado, ampak njegov glavni namen je, da si zasigura ogromno bogastvo Rusije. In za dosego tega bogastva, industrijskega in naravnega, mu ne bo treba iti daleč, ker leži prav blizu evropske meje. Najbogatejši pokrajini v ruski republiki sta namreč Ukrajina in Bela Rusija. Kakor hitro bo Hitler zasedel ti dve deželi, bo skoro gotovo v njiju glavnih mestih Kievu in Minsku postavil svojo vlado. Baje ima Hitler že pripravljene Beloruse in Ukrajince, ki bodo prevzeli ta posel. To so oni, ki so bili zbežali v Nemčijo pred boljševiki, zdaj se bodo pa vrnili in izkoriščali domačo deželo v korist Nemčije. Prvo, kar bo Hitler vzel v roke in začel izkoriščati v svoj dobrobit, bodo ladjedelnice na Baltiku in Črnem morju. Pri Leningradu so namreč ruske ladjedelnice, ki lahko grade bojne ladje, podmornice in drugo ladjevje. V jeklarnah Pitulov vlivajo topove za bojne ladje. Kronstadt je pa važno pristanišče v Baltiku, odkoder bo Hitler lahko obvladal ves Baltik in Skandinavijo. Na Črnem morju je pa najvažnejše pristanišče Sebasto-pol, kjer je v bližini tudi, več ladjedelnic. Z okupacijo teh krajev bo Hitler ojačil svojo pomorsko silo, si zgradil novo ladjevje, kateremu bo dodal še ruskega, katerega bo gotovo tudi nekaj dobil v roke, tako na Baltiku kot v Črnem morju, saj Rusi od tukaj ne morejo nikamor zbežati s svojimi ladjami. Tozadevno je Anglija veliko na boljšem, ker ima vsa svetovna morja odprta svojim ladjam. To bi bila ogromna pridobitev za Hitlerja, zlasti pa oblast v Črnem morju, ker bi od tukaj lahko dobil pomorsko zvezo z raznimi kraji v Sredozemskem morju, predvsem z Italijo in Grčijo, kamor bi vozil rusko žito in olje. Sovjetija ima tudi zelo dobro poslujoč kanalski sistem po rekah v notranjosti dežele in če ga dobi v roke Hitler, bo to zanj velike veljave. Iz ekonomskega vidika so za Nemčijo največje veljave Ukrajina, Kavkaz in Bela Rusija. Rusija izvaža iz Ukrajine devet desetin vsega svojega žita. Dežela prideluje sladkorno peso, koruzo, pšenico, je bogata na premogu, železni rudi in drugih važnih rudah. Čeprav je Rusija zadnja leta zgradila novo industrijo na vzhodnem pobočju Urala in zgradila tovarne tudi v osrednji Aziji, pa je mnogo tovaren in jeklaren tudi v Ukrajini, zlasti okrog iKieva, pri Karkovu, Odesi in Dnjeprope-trovsku. Bela Rusija je pa znana kot živinorejska dežela, pa tudi dobra žitnica in pa krompirja se največ pridela tukaj, ki je poleg zelja najvažnejša nemška jed. Kavkaz ni samo znan po svojem olju, katerega zdaj producirajo le neznaten del, večinoma pa še čaka v zemlji, da se ga navrta in spravi v sode, ampak je znan tudi po svojih bogatih bakrenih rudnikih, prostranih gozdovih in ko-žuhovini. Ti ruski kraji imajo ogromno bogastvo, ki ga bo lahko Nemčija še podvojila, ako bo poslala tje svoje inženirje in svoje stroje. In Nemci so znani, da to znajo. Rusiji je vedno primanjkovalo strojev in kemičnih produktov za razmah industrije, tega ima pa Nemčija dovolj. Ako se Nemčiji posreči dobiti v roke Kavkaz in naj tudi pred umikom Rusi uničijo vse oljne vrelce, ne bo vzelo več kot eno leto in nemški inženirji bodo zopet spravili vso stvar v red. Na prvi pogled je torej razvidno, da če se nemški armadi posreči poriniti rusko armado dovolj daleč proti vzhodu, bo dobila Nemčija v roke tako ogromno zalogo potrebščin, da bo postala Nemčija s tem ekonomsko nepremagljiva. Dobila bo v roko največje žitnice Evrope. Nemški bojni stroj bo dobil pa nove vire za vojno proti Angliji. To je, kot rečeno, na prvi pogled. Toda če se pogleda v stvar bolj natančno, pa ne bo šlo tako gladko. Tudi v zadnji svetovni vojni je Nemčija okupirala Ukrajino, toda izkazala se je kot breme prej kot dobiček. Produkcija v vseh panogah je bila z nemško okupacijo takoj padla, ker domačini so vodili pasivno rezistenco in niso hoteli delati za Nemce: Tako si tudi zdaj Nemci ne bodo dosti pomagali z domačimi delavci. Importirati bodo morali torej delavce od drugod, kar bo pa vzelo čas, pa je še vprašanje, kje bodo te de- Faranom pri sy. Vidu že parkrat sem vas opomnil in danes vam še enkrat polagam na srce, da nikar ne prezrite velikega piknika, ki ga prirede Skupna društva fare sv. Vida in katerega čisti preostanek gre v korist naše cerkve. Pričakoval sem, da se bo še kdo drugi izmed faranov kaj oglasil v ta namen, a do sedaj sem čakal zaman j, ker je pač navadno tako, da vse čaka na predsednika. Pa naj bo tako, saj rad delam, kjer vidim, da gre res v dober namen in našo lastno korist. Piknik se nam bliža s hitrimi koraki in bo že prihodnjo nedeljo, 13. julija, na prijazni Pin-tarjevi farmi, kakor sem vam že opisal in menda ga ni našega rojaka, da bi ne vedel kje je ta prostor. Vozite po St. Clairju do 260. ceste in tam zavijete na levo pa boste že od daleč zagledali prostor piknika. Prav prijazno ste vabljeni tudi rojaki iz drugih krajev, posebno iz bližnje okolice, ki ste bili svoj čas že fa_ rani te največje slovenske fare v Ameriki. V senci košatega drevja se boste lahko ohladili in pogovorili s svojimi prijatelji in obenem pa, če boste potrošili kakšen cent, boste s tem koristili svoji fari. Saj se zastopniki društev vedno trudijo le v korist naši cerkvi. Vsak naj žrtvuje malo in iz tega bo zrastlo veliko, kakor pravi pregovor; "Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — palača." Posameznik ne more veliko napraviti in tudi samo zastopniki društev in odborniki tudi ne, ampak če boste pokazali vsi fa-rani dobro voljo in vsak naj stori le malo, pa bo lep uspeh. V skupnem delovanju pa se nam bo le s časoma približal čas, ko se bomo tudi mi pri naši fari otresli težkega bremena, ki nas sedaj tlači in to je naš dolg. Vabim vas, dragi farani, kot bi bilo to v mojo lastno korist, ampak kot predsednik Skupnih društev fare sv. Vida, se zavedam, da je to moja dolžnost in kakor sem že prej omenil tudi z veseljem delam, samo da vidim uspeh. Lepega uspeha pa ne bom vesel samo jaz, ampak ga boste gotovo tudi vi vsi farani. Sedaj naj vam pa še malo pojasnim glede vožnje. Oblakov truk bo odpeljal delavce ob 10. uri dopoldne izpred šole sv. Vida. Potem bo pa prišel nazaj in bo odpeljal ob pol dveh tiste fa-rane, ki nimate svojih vozil. To bo edina vožnja za občinstvo izpred šole. Toda truk pa vas bo čakal tam, kjer zaobrne Nottingham kara in bo vozil na piknik, dokler bo kaj ljudi za prepeljat. Torej vidite, da lahko prav vsi pridete, če ne na en način pa na drugi, samo če hočete. Tudi godba za ples bo prvovrstna, ker bo igral poznani Louis Trebarjev orkester. Ali vas to nicy ne mika? Menda ja, saj vem, da boste prišli. Na pikniku pa bomo slišali tudi našo domačo farno godbo, pri kateri je krog štirideset naših slovenskih fantov. K sklepu vas še enkrat vabim in prosim, da naj nikar ne bo ta moj apel glas vpijočega v puščavi. Vabim vas na veselje in dobro stvar. Vseh telesnih dobrot bo na razpolago, da se bo vsak lahko okrepčal po mili volji. Odbor in delavci sploh se trudijo, da vam bodo dali čim boljšo postrežbo. Torej na svidenje v nedeljo popoldne na Pintarjevi farmi, Louis Erste, preds. Skupnih društev fare sv. Vida. -o- 28-letnica — razprodaja piknik Zadruge Nemčija, ki stremi za največji svetovni trg in nakupičenim kapitalom, je malone uničila — uničevalni process je stalno še v teku v podjarmljenih deželah — skoro vse Zadružno gibanje doma in kjer je stopila trda peta njenega vojaštva; Rusija je prevzela Zadruge v državno oblast in deli po svoje ta blagoslov potom komunističnih naukov; v Angliji je ostalo kot je in tako tudi na švedskem in Japonskem ter Kitajskem. V Ameriki ta zli duh ni še objel Zadružna podjetja, in veseli smo lahko, da mi kot Slovenci in Američani, da smo si v tujini zgradili lastno Zadružno podjetje in pomaknili ta delavski ekonomski evangelij naprej. Osem in dvajset let bo ravno v nedeljo na dan piknika, odkar se je začelo; osem in dvajset let solidnega delovanja za delavsko stvar! Prenesla je vse krize, prenesla je vse udarce, potrebne in nepotrebne, in danes stoji kot najboljše, najvzornejše delavsko podjetje med nami. Kar je pridobila je pridržala in zaupno gleda naprej na večji razvoj in razmah tekočih in drugih trgovin, ki bodo in morajo eventuel-no biti otvorjene! čas mine in prišla bo 30-letnica, kar bo za nas Slovence eden glavnih mejnikov in meril našega napredka. Direktorij bo v kratkem začel z vsemi pripravami za praznovanje te pomembne 30-letnice! Ob 28. letnici in pred piknikom se spodobi imeti lepo in veliko razprodajo — zato je sedaj v teku že od torka do sobote. Po-služite se prilike in založite se sedaj, kajti "price control" gor ali dol, vsi znaki kažejo, da za bodoče mesece bo še vse šlo gor in nobena stvar ne bo ostala pri sedanjih cenah, morda samo fašizem ali nacizem k večjemu ostane pri starih cenah, al' pa zastonj. Piknik bo kronal to delovanje celega tedna. Vse se pripravlja, vse govori, da, na Zadružni piknik pa moram iti, kajti tam smo res domači in če je sreča mila znam še kako darilce domov prinesti, saj jih bo tako preko 30 vseh skupaj. In kot poročajo prav lepa in vredna vsakega, šel bom na razprodajo in dobil listke ali jih pa dobil na pikniku v nedeljo 13. julija na Močilnikar-jevi frmi. Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- V poletnem času na Hubbard Rd. Precej časa je že minilo, odkar sem zadnjič poročal novice iz našega Hubbard Rd. Mnogi so me že vprašali, če mi je zmanjkalo papirja in črnila. A vzrok pa je v tem, ker sem delal neko ograjo in jo še pobarval in ?a tem pa je prišla na vrsto še hiša, katero je bilo tudi treba pobarvati. Rečem vam, da to niso bile nikake mačje solze. Lani sem barval mojo novo hišo s tako ihto, da sem si bil še bolezen nakopal in le malo je manjkalo, da nisem bil zapustil ta lepi svet. Ker se mi pa tukaj vseeno še zelo dopade, zato sem pa še malo počakal, ker je res luštno biti v tej človeški družbi. Vedel pa sem, da bo treba letos barvati hišo in drugo in ker mi gre to delo še nekam najbolj od rok, zato sem se letos pripravil k barvanju že takrat, ko je še zmrzovalo in sem celo k peči nosil barvo gret, da sem lahko barval. (Pa če verjamete ali pa ne . . .) Ker pa tega dela le ni_hotelo biti kraja ne konca, so me ljudje že hodili občudovat, kaj neki bo iz tega. Nekateri Amerikanci so me že pričeli nazivati "malar," ker sem tako polahko in lepo barval. Nakupil sem vseh vrst barve, da izgleda res lepo, kot bi se tu naselil kak cirkus. Če bi Klemenčičev France tam iz Addison ceste vedel za vse to, bi gotovo prišel pome. Veste on je izvrsten barvarski mojster in 'gotovo zaposljuje najboljše barvarje in prav gotovo bi ho-el imeti tudi mene med svojimi delavci. France, če te slučajno kdaj pot nanese v naš kraj na Hub-aard Rd.., me bo prav veselilo, če bi me obiskal in si ogledal moje krasno delo. Kakor vidite sem vedno zaposlen čez glavo, da nimam niti časa za pisanje ali kakšno drugo delo. Veliko sem jih že preslišal, ker imam v roki vedno le čopič, ali pa se sprehajam med lepimi cvetlicami ter jih okopavam'in vdihavam njih krasni vonj. O, kako lepo je to! in največje moje veselje. Saj sem vam že večkrat povedal, da s krompirjem ni nič. Včasih, ko smo ga sadili globoko, so ga miši pojedle in letos smo ga pa kar na vrh položili in samo malo z zemljo pokrili, pa zopet ne bo nič, ker je bila vedno tako huda vročina in suša, da če se letos ne bo otajalo, kar je zamrzlega (vsaj nekoliko) potem ni dosti upanja več. Moj sosed John pa se prav po-kontena s krompirjem. Menda je njemu sreča bolj naklonjena kakor meni. Sladke češnje so prav dobro obrodile in jih kar ni hotelo zmanjkati. Velika sreča zanje, da je bil Strnišetov Tone tam iz Coit Rd. v Clevelandu prišel na počitnice k nam, da se je ukvarjal z njimi. Veste Tone je pa že tako delaven in za vsako delo pripraven, da je le kaj. Oh, kako srečna je njegova žena, ki ima tako skrbnega in po-strežljivega moža. Veste pa siliti ali narekovati mu kaj naj dela, tega pa nisem hotel, ker sem se bal, da bi me potem vprašal za kakšno plačo, kajti pri nas ni denarja in bi mu ne mogel dati več kot sam zaslužim, to je, 60 minut na uro, dela pa se lahko magari 16 ur na dan. Pijačo ima prosto pri vodnjaku. Ker ni kač, smo poleti lahko brez čevljev. Vidite, tako se nam godi v teh krajih. Moja želja je pa vseeno, da bi Tone prišel zopet prihodnje leto k nam na počitnice. Tudi mojo novo hišo si je vzel v najem za poletne dneve, ker se kot banka ni prav nič obnesla. Eni so denar prinesli notri, za kar jim gre prav lepa hvala za njih poštenost, a dosti pa jih je, ki sedaj nočejo izpolniti obljube, čeprav so se prej gvišali, da bodo gotovo prinesli. V novi hiši smo imeli na počitnicah tudi prijazna Viranto-va dekleta iz Norwood Rd. v Clevelandu. To so vam prijazna dekleta in reči moram, da so mi resnično delala kratek čas, reči pa ne morem, če sem ga tudi jaz njim. Obiskal nas je bil tudi Campatov Jože, ki je Virantov zet, s seboj je bil pripeljal tudi Mrs. Virant, da smo res prav fletno imeli. Podali smo se bili maline obirat, a z Jožetom sva vso družbo kmalu zapustila, češ da nama to delo ne gre preveč od rok in sva jo OB 15 LETNICI OBSTANKA SUka predstavlja, odlični cerkveni pevski zbor ce so se slikali ob priliki 15 letnice obstoja zbora. 'Ilirija" pri fari Marije Vnebovzete v Collinmoodu. člani in člani- raje potegnila tja doli k ru v park. Pa ne da bi i la sprehajala po parku,* sva zavila tja, kjer bog ven moli. (Sem si že kari* da bo kaj takega . . . FrJi Zavila sva k našemu Pt nemu rojaku Strojinoveny netu, kjer vedno dobite o\ in mrzlo pivo. Tako, da $ vek kar pomladi, ko ga f, par kozarcev. Seveda pa t tako gladko, ko sva se p^-o la nazaj, ne njemu in ne skem radio programu h mad v počast njenim s^v ob priliki 20 obletnice | skega življenja, sem jo la šal, če bi šla z mano ples% ko j je rekla — da. Pa zavrtela prav lepo po <>1 in prav zadovoljno. Re':i časi so bili. Saj pravim, Cleveland'/ pa res prijazni ljudje, P'i pa clevelandska dekleta, i še kaj tako prijaznih, pridejo k nam na naš P'i Hubbard Rd., pa boste r da je to res lep kraj, lašč ustvarjen za počiti^] rej le pridite, da bo M lja. Pozdrav in na svidel Frank LesK'J 1 -o-- :: Zgodba o "zlatem ^ j V osrednjem Idahu v 'k nih državah sta pred pol stoletja dva iskalca Peck in Kelogg, mnogo zaman stikala v gorovju^ čo. Našla nista niti zrn<£) Na zadnje sta se ločila, neta domov. "Prepusti"m ga osla," je dejal Kellogg mov greš ti lahko peš, k* nekoliko dni potovanja ^ Jaz pa moram potovati' tednov. Čim poj de min1' hiše kakšen transport do « kraja, ti osla pošljem Peck je kot dober tov^' volil in njiju skupni, spremljevalec na dolgih je zamenjal vodjo ter od' s Kelloggom. Kmalu P°? i Kellogg srečal dva nova' i zlata. Ta dva se po nje | črnoglednem poročilu, d* teh gorah nip najti, nis'1 prestrašiti in sta nad«' svojo pot. Tedaj se je nji1* kij učil tudi Kellogg z osl°! slil si je, če ne bo nič po"1 vsaj škodilo ne bo nič. Nekoliko ur pozneje j" osel nenadno trmast, ne ! do ne z batino ga ni bilo J1 spraviti z mesta. Ko so s' kraj podrobneje ogledali zagledali — zlato, praV" Tako so odkrili slovite z" ljane okrog današnjega-kila in Sullivana. KelloČ1 svoji sreči zinil nobene ' temveč se je zadovoljil s ^ je svojemu staremu pri j a*1 priliki osla poslal nazaj' ležišča zlata v vrednosti 11 milijonov niso stvar, ki mogel dolgo zakrivati in K Kellogg nekega dne razen svojima novima prijatelj' spri, sta ta dva izblebeta'' čilno vlogo, ki jo je imel0 najdbi zlata. Tedaj je Pe' logga tožil in je tožbo tU bil. Sodniki so dejali, da ' osla tistega zlata sploh >lC zato pa pripade sivcu polovica vsega dobička. » je dal milijone izplačati ' svojim "zlatim oslom" ^ tlej v sijaju in veselju-ju ni pobrala tista, ki ntfe pusti. Ruski zrakoplov "SSSf s pilotom čerevičnim je ' na Wranglov otok v 10 1 poletu nad Arktičnim oc& Jezno se je okrenil stari poglavar k nam. "Zakaj ste nas obdali z oboroženimi ljudmi —? Ali mislite prekršiti pogodbo, ki smo jo sklenili, in nas izdajalski pobiti —?" Pa se je oglasil Winnetou. "Nismo izdajalci," je povedal. "Tile bojevniki, ki vas obdajajo, vas naj samo opozorijo, da morate še počakati in poslušati, k^j vam bomo odgovorili na vaše besede. Moj brat Old Shatterhand naj pove, kaj vam imamo povedati ! Winnetou, poglavar Apa-čev, ljubi dejanja, ne pa besede." Vstal sem in se obrnil k Yu-mam. "Velika usta nam je povedal besede, ki kar bohotijo neprevidnosti in zmot. Nepreviden je bil poglavar Yumov, ker je prezrl, da smo velikodušno prizanesli njemu in njegovim Yu-mam. Podarili smo mu življenje in svobodo, pa nam je v obraz povedal, da nam bo z živega telesa odiral kožo. Lepo, prijazno, miroljubno sem prej-le govoril z njim in ga opominjal, naj hodi boljša pota, da bo vesel nastopil potovanje v večna lovišča Manitouova, pa da bodo ponosno in veselo zrli njegovi bojevniki na svoja dejanja. Čujem pa, da moji opomini niso prav nič zalegli. Kajti on, ki je premagan, on grozi zmagovalcem, da vse življenje ne bo pozabil, kar se je zgodilo, da bo poteptal tiste, ki so danes zmagali —. Te njegove besede, pravim, so zelo neprevidne. Ali ne vidi, da je še vedno v naših rokah —? On in njegovi starejšine, ki ,so pritrdili njegovim grožnjam —. Kdo nam bo branil, če raztrgamo pogodbo, ki smo jo sklenili, kdo pravim, ko je tudi Vete ja pokazal, da pogodbe ne misli resno in se noče držati sklenjenega miru —? Na vsa usta se je hvalil, pa kako se mu bodo za njegove besede zahvalili njegovi starejšine in njegovi bojevniki, ko je s svojimi neprevidnimi besedami spravil v nevarnost sebe in nje —?" "Držati se morate pogodbe!" me je prekinil. Ne! Ni treba! Old Shatterhand in Winnetou se vobče k ničemer ne dasta prisiliti in besede moraš ne poznata! Zapomni si to! Tvoja grožnja nam daje pravico, da vas smemo takoj ustreliti, tebe, tvoje starejšine in vse tvoje ljudi! Mir ste sklenili, pa grozite s sovraštvom! "Ampak tega ne bomo storili. Smejemo se vam! Tvoje besede so kakor kvakanje žabe v posušeni mlaki! Postaral si se, oslabel si in tvoja ostare-lost ti narekuje besede, ki se jim možat človek smeje in ki jih le zato ne kaznuje, ker so otročje in brez moči. Ne bojimo se tvojih groženj, le pojdi, kamor hočeš! Ne jezimo se nad tvojimi besedami, kvečjemu pomilujemo te! "In tvoje besede, sem dejal, tudi kar bohotijo zmot. Dejal si, Winetou in jaz da sva tujca tod in da se nimava pravice vmešavati' v vaše zadeve. Ali ne veš, da je Winnetou slavni poglavar vseh rodov plemena Apačev, ki živijo od Arizone pa vse gori do velike puščave Ma-pimi, do Rio Pecosa, do Chi-huahue in sem do Sonore—? Ali niso tudi Mibrenji, ki jih vidiš tule kot zmagovalce, ali niso tudi ti del plemena Apačev—? Pa praviš, da je tujec tod—! Povem ti, večjo pravico ko ti ima, da pride v to deželo in se vmešava v vaše zadeve! In da se pridruži Mimbrenjem zoper vas, ki smrtno sovražite Mimbrenje—. Kako moreš zahtevati, da bi ga bilo treba pognati črez mejo—? (Dalje prihodnjič) Jago Seveda smo imeli tudi psa, pravega psa čuvaja, kakršen mora biti pri vsaki pošteni kmečki hiši. Bil je bernardinec najčistejše pasme. Spadal je k družini, saj je z nami, otroki, vred odraščal in je prejemal od našega očeta prav tako kot mi udarce s palico, če je kaj zakrivil. Prav dobro se spominjam tistega sivega novembrskega dne, ko je mati stala pri štedilniku in je kuhala močnik. Da dobimo novega psa, je pripovedovala ,velikega in močnega bernardinca. Otroci smo stali pri njej ,držali smo se obodnega drtoga pri štedilnikju in smo se ko navadno pozibavali s telesom nazaj in naprej. "Ali ima velik gobec?" sem vprašal, ker se mi je — ne vem, zakaj — dozdevalo, da je to silno važno. "Seveda ga ima," je rekla mati, "pa ostri zobje so v njem." Da s temi strahotno ugrizne, je dejala, in da bo treba pri igrah z njim jako paziti. Vsi trije smo se zagledali v mater, še mnogo nam je govorila o psu, tudi to, kako je treba z njim ravnati in še toliko drugega. V slojih vrbčih glavicah smo si naslikali velikanskega psa, ki venomer kaže zobe, je neznansko kosmat in dolge kremplje ima. Vsi smo ga v silni radovednosti pričakovali. Takle pes, podoben levu, nam bo brez dvoma predrugačil življenje. Ko je kmalu nato obstal voz pred hišo in se je nam radovednim fantičem, mahaje z repom, približal prekrasen bernardinec z dolgo dlako in neverjetno dobrohotnega izraza in najzvestej-ših pasjih oči, smo koj vedeli, da je prispel v hišo četrti tovariš za naše igre. Koj smo stekli k njemu in začeli božati po mehki dlaki. To je mirno prenašal in dozdevalo se je, da mu je dobro delo. Brez dvoma je b»il iatpga mnenja kot mi, zakaj, mahoma mu je prišlo v glavo,'da je mojega brata nad vse ljubeznivo oblizal po licih. To je bilo tako mehko in toplo kakor poljub. Nato ga nismo več pustili od sebe. Prav natančno smo ga preiskali. Privihni- li smo mu zobrno kvišku in smo dognali, da ima prekrasno belo zobovje. Poskušali smo mu za-tisniti oči, pogledali smo mu v ušesa in smo vanje zatulili. Tedaj je stresel z glavo, da sta uhlja kar zaklopotala krog njegove mogočne glave. Resnično, nam se je dozdeval kakor človek: imel je oči, ušesa, zobe in ni mogel prenesti, prav kot moj bratec ne, če smo mu zatrobili v ušesa. Brez besede smo sklenili, da sprejmemo Jaga, novega psa, v svojo tovarišijo. In tako se je tudi zgodilo. Jago je bil zmeraj tam, kjer smo bili mi trije. In kadar so psa poklicali, naj pride jest, smo drug za drugim tekli v hišo. Jago je hodli z nami tudi na pašo. Jago je pazil na krave ,da se niso razbežale, in je pazil na nas, kakor da bi bila to njegova edina, najvažnejša dolžnost. Ležal je pred našo stajo na pašniku in je zarenčal, čim je kak človek šel mimo, čeprav sto metrov proč. Jago je hlastal za muhami, in jih podil proč od nas in kopal nam je najgloblje jame v zemljo in pri tem razbrskal vse krtine, da je prst kar tako frčala naokoli. Resnično, Jago je bil pameten. Nam se je dozdevalo, da to ni bil pes; vsaj jaz tega kar nisem mogel verjeti. Brez dvoma je tičal v njem kak začarani princ. Saj sem lahko kar govoril z njim! Razumel je sleherno besedo. Natančno je vedel, če nas je oče kaznoval. Nekoč sem prišel s slabim spričevalom domov. Imel sem slabo vest. Jago mi je prišel naproti, kakor zmeraj. Pa sem mu potožil svojo revo. Vse sem mu povedal. Jago je molčal in je capal poleg mene. Zdaj pa zdaj je povohal kako travo, da jo je/nato le s težavo pogoltnil. Pri tem se mu je večkrat zateknilo in je travo spet izkašljal. Ko nekoč trava le ni hotela ven, sem kakor izurjen zdravnik segel z roko v žrelo in sem ga osvobodili Vendar ni slušal mojega nauka, da naj nikar zmeraj ne žre trave, češ da to vendar psu ne pristoji. Saj, kaj pa takle človek ve o pasjem življenju! In na ta način sva prišla sicer malo kasneje, a vendarle domov. Moj oče me je že čakal. In ko je pregledal moje spričevalo, je že segel po šibi. Jago je stal poleg mene. Neverjetno pametno je opazoval mojega očeta. V pravem trenutku je planil k očetu, zgrabil s svojim velikanskim gobcem šibo in brž stekel ven. Oče je pustil mene in pohitel za psom. Jago pa, le kako je bil zvit! On, ki je bil tako poslušen, kar ni in ni slišal, ko je oče srdito klical za njim. Z enim očesom je le pomežikaval in je ostal v pripravni razdalji ,držeč šibo med zobmi. Nič ni pomagalo, Jago je bil pač bolj uren kot oče. Jaz pa? Meni se je zdelo najbolje ,da sem izginil. Slišal sem le še, kako je mati klicala očeta, da naj gre v hlev, češ da tele še-pa, in oče je odhitel v hlev. Kasneje pa je nemara pozabil name in Jaga, saj je imel drugih skrbi preveč. Takrat je bila vojna in prav nič ni bilo lahko nasititi toliko kljunov. čez nekaj časa, ko sem zaslišal, da je odšel oče proti hlevu, sem se splazil iz svojega skrivališča, iz stiskalnice za mošt, in sem požvižgal svojemu Jagu. Zaslišal sem cviljenje in kakor strela je šinil k meni, držeč šibo še zmeraj v gobcu. Da, to je bil moj rešitelj. Objel sem ga krog vratu in si v njegovem kožuhu osušil solze. Razkoračeno je stal in molčal. Le njegove oči so se zvesto svetile in po pasje zvesto so se lesketale. Mahoma sem vstal. Domislil sem se zgodbe o začaranem princu. Moral sem Jaga rešiti; to si je zaslužil. Prijel sem njegovo kuštravo glavo z obema rokama in sem ga poljubil na mrzli smrček. Potem sem počakal. Pa se ni nič zgodilo, prav nič ne. Razočaran sem bil; saj sem hotel vendar pokazati svojo hvaležnost. V svojem obupu sem vzel šibo in sem jo na drobne kosce razlomil. In sleherni košček sem vrgel'Jagu kot 'aportl.' Po večkrat je moral steči sem in tja in slednjič sva bila srečna oba — jaz in moj Jago. (S. E.) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Ti so potopih nemško bojno ladjo Bismarck. — Končni strel, ki je zadal mogočni bojni ladji Bismarck smrtni udarec, je bil izstreljen iz angleške križarke Dorsetshire. Slika nam Jcaže zadovoljno moštvo omenjene angleške križarke, ki je po opravljeyiem delu dospelo v neimenovano angleško luko. Slika nam kaže reševalno moštvo ameriške Mornarice, ki si brezupno prizadeva reški vsaj moštvo iz potopljene podmornice O.p v Portsmouth, N. H., katera se je pogrezni-\a v globino iOO čevljev. Pmica. nam kaže m esto, kjer se je potopil prvi potapljač z rešilne ladje Falcon. IZ DOMOVINE —Metla povzročila nesrečno smrt. Dne 2. septemba lanskega leta se je pripetila na cesti v Vičancih žalostna smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega dekleta. Na kolesu se je peljala iz Moškajncev proti domu mlada Kos Veronika. Pred seboj je držala metlo. Ko je privozila na most pri Vičancih, se je metla zapletla v mostno ograjo ter je postala kolesarka negotova in je švigala s kolesom sem in tja po cesti, da bi obdržala ravnotežje. Nesreča je hotela, da je prav tedaj pridrvel v smeri iz Rucmancev pri Moškajncifr s hlodi težko natovorjen tovorni avtomobil, katerega je šofiral 27 letni Iv. Čurič iz Žižkov. Avto je povozil deklico ter so ji šla kolesa čez trebuh, tako da je obležala pri priči mrtva. Čurič je prišel zaradi neprevidne vožnje pred okrožno sodišče v Mariboru, kjer je bil obsojen na 5 mese+ cev nepogojnega zapora. MAU OGLASI Hiša naprodaj Proda se moderna hiša za eno družino; 6 sob in zajtrko-valni prizidek; garaža. Jako ugodna cena. Vprašajte na 1246 E. 172. St. (161) Naprodaj Proda se krasna hiša za 2 družini 10 sob, kopališča iz plošč, garaža za 2 avta; renta $85 na mesec. Hiša izgleda kot nova. Lastnik je pripravljen žrtvovati hišo za manj kot je tržna cena. Ne potrebuje se nobenega refinanciranja. Nekaj malega je treba v gotovini takoj. Dalje je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, velik lot in v prijazni collinwoodski naselbini. Za podrobnosti pokličite Jer-ney Hribar, 954 E. 144. St., GLenville 2500. . (161) SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb............. .38V2c Fresh Selected Eggs, doz............ .BOVžc Super Suds lc Deal (in the Blue Box) 3 Large Boxes......40c Palmolive Soap, lc. Deal 4 Reg. Bars........19c 4 Big Bars ........26c New White Potatoes, 151bs......... ... 35c Golden Ripe Bananas, 4 lbs..............25c Free Stone Peaches, lb.. 5c Tuna Fish, 2 Cans... .29c 6% Beer At a Low Price SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Popravljamo furneze vsake vrste, čistimo za $4, rese-tamo za $12. Air conditioning, tinning, roofing, mala mesečna odplačila. Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487. (162) Delo bi rad Fant, ki je star 16 let, bi rad dobil kako primerno delo za čez poletje. Vprašajte na 1053 61. St., tel. HE 1619. (160) Sobe se išče Išče se 4 ali 5 sob z gorkoto. Pokličite med 7 in 8 zvečer ENdicott 3068. (162) Nottingham Coal & Supply Co! 18320 Lan ken Ave. zraven Nottingham Rd. JOSEPH F. GABRIEL WILLIAM A. TEKAVEC Announcement We announce the opening o£ Bea's Beauty Shoppe, 6120 St. Clair Ave. Individual Hair Styling. Permanent« $2.50 and up. EN 5669. Bernice Hočevar, proprietor. (161) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili vame Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in,umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem o žiru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija In optomctrisUčue potrebščine 7102 St. Clair Ave. MOLLY'S TAVERN 7508 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo Nekaj posebnosti Očiščeni piščanci .........31c Govedina za juho ........13c Govedina za peči ........2lc Gold Medal moka ........99c Sladkor, 10 funtov .......55c Gold Cross mleko, 3......22c Rinso, Oxidol, 2 ......... .37c Se priporočam Louis Oswald 17205 G rove wood Ave. GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto. Najboljša pijača. (Fri. -x) Ignac Slapnik, st CVETI IČ AR 6103 ST. CLAIK AVE. HBnderson 1138 >* * Z.AKRAJSEK FUNERAL HOME. Inc. riOlfi St. Clah Ave. Telefoni ENdicott 3113 Na ribjo pečenko Victor in Josephine Kosic vljudno vabita vse znance in prijatelje danes na ribjo pečenko, jutri pa na veselo zabavo. Oba večera bo igrala izvrstna godba. Good Time Cafe 5705 St. Clair Ave. BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 PcScl nesti za ta teden Sveža rebra, ft ...........20c Domače kislo zelje........ 6c Domač suh pork chops . . . .25c Teletina za pohat ........30c Sliced bacon .............29c i Perk chops s konca.......25c Domača mast, 2 funta.....27c Najboljše Hildebrandt vinarce ................28c Se vljudnq priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. ciimnimriTTTTn TTTTTTI TREBUŠNE PASOVE IN C P ELASTIČNE NOGAVICE H H imamo v polni zalogi. Pošiljamo P tudi po pošti. S MANDEL DRUG CO. H 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. K Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. __ IIEndcmn 2978 Pouk v glasbi Naučite se popularne glasbe 20 lahkih poukih. Prvi pouk zastonj. The Millikin School of Music 5826 Superior Ave. (X- Mo.., Wed., Fri.) SATAN IN IŠKARI0T Po nemškem izvirniku K. Mays i odšel tiho in brez slo-I®1 je pred odhodom k g Izpeljal tudi svoje staji seboj. r | prihajal, smo se po- t< :> kod bi bolje usmerili s! tovanje v Chihuahuo. ti pg nas so bile zbrane ttejše osebnosti Mim-jYumov in izseljencev, d ;em uganil, kaj ga je d ■°> brž sem naročil, naj d sinova Močnega bivola š; IMimbrenji neopaženo n > prostor. Pripraviti .nameraval odgovor, ki n u in Yumam še dolgo d 0 ušesih. č< stopil v naš krog, sem d |1, naj prisede. Prezir-nahnil z roko, se posta- rr F Politični govornik in ?nešejiim glasom: bi a sreča je ženska, da- v: |eje, jutri bo jokala in j< smejala pojutrišnjem, p Pka, ta vojna sreča, se zi |m ustam, vrhovnemu n 'j u^vseh rodov Yumov, n redno smejala, naklo- r; |u je bila, dokler je g avka s sovražniki, ki so P |še zemlje, ki jih po- lc 1 je o njih vedel, kako n Pajo, kako se bodo bra- b kako mora pripraviti v Padalne načrte. Zašlo- d kot velik bojevnik, mo- n I je rastla od dne do ji Ji sovražniki so se me n moji prijatelji so bili ti z: a prišla v naše kraje n pista naša. Nista ime- 1< ;e> da bi se vmešavala v d jpv.e> pa sta se le vmeša- b IPjav ju nihče ni klical, v I dva sta Old Shatter- d J Winnetou. Vsilila sta n k nemudoma bi ju bilo t: ali pa vsaj pregna- E pejo. Orožje imata, ki n Rašim orožjem nismo k fo premore kaj zoper p puško Apača ali zoper r Ll'ico Old Shatterhan- n razen tega ima beloko- j< Shatterhand še čarob- z ki z njo lahko brez g a strelja, pa mu ni tre- j l&ti. Kaj so zoper ta- v e naše puščice, naše ko- v 'i noži in slabotne pu- fh imamo —! Povrh se n l.dva tujca na način, ki fismo vajeni. Zvijačna Y Nkanjena in vsikdar ju r [Prav tam, kjer ju nih- t ričakuje. In končno sta I s hudobni duhovi, ki so r tki rdečih ljudi, ker so r ■1(1Je pošteni in dobri. In s iPropadli Vsi moji načr- 1 ir sta ta dva človeka v £ r11' Premagala sta me, ™Jn vzeti pod noge ter i F konia in brez orožja, 1 >mov__ Winnetou in Old Shat- i L ne bodeta ostala pri 51a bodeta in sreča se bo , c nam. in tiste, ki so darovalci, tiste bomo pre-: tulili bodo pod našimi i o.psi, ki čutijo, da bo- la"l! Kajti jaz, Velika pgiavar vseh Yumov, jaz K°le povem! Vse življe-Pozabirn, kar se je te dni ^ Poteptal bom tiste, ki . veselijo zmage in mo-r&7*} In tistikrat ne j. Jenja in ne milosti ftist/k danes odPadli od ^not;rvi poginili [^tterhand in Winne- h'XSSS^i- iih , vfell! Kajti pri- m ta^S*«-;bi Je in tulim bl n,lhovo Ks rega ^ -i I da se strinjajo z ^ Govoril semv v Nh-howgh H7gh! :0 vzklikni- i h0Wgh obrnil starejšine. Imh 80 se ter mislili [ideli So- da so obkoljeni. dostojanstvu." "Ali si se ti tudi poganjal?" "Tudi. Pa kdor prej pride, prej melje. Gospod Bojanec jako obžaluje, da je že oddal ©skrbništvo. Razumljivo. Izu-čen ekonom iz Ogrskega Starega grada! Baron, strmim nad tvojo smelostjo. Saj ne razumeš o poljedelstvu nič, švicarske krave ne razločiš od muri-codolske, jorkširske svinje ne od berkširske." "Molči, Edvard! Ti si ustrelil na lovu Bendeževo kozo, ker si mislil, da je srna." "Takrat je bila megla, da nisem videl. A ti ne razločiš pšenice od. ječmena. Toda nič se ne boj, baron! Vsa moja veda ti je na razpolaganje. Kadar česa ne boš vedel, mene vprašaj ! Mene poslušaj in gospodaril boš, da bo kaj. Glej, konjski hlev tam ima okna premajhna in prenizko postavljena; goveji hlev ravno narobe. Tu imaš takoj priliko k izboljševanju. Popoldne ti prinesem izpisek strojev, katere bo treba omisliti, in ti naznanim solidno francosko tvrdko, ki je preskrbovala nas v Ogrskem Starem gradu. Doba napredka je napočila v Podkraju. A kako misliš pričeti svoje epohal-no delovanje?" "Najprej bo treba kupiti konja za ježo." "Izborno!" "Potem moramo dobiti nekaj lova v najem." "Dalje!" "Šefu bom skusil vcepiti nekaj gosposkih šeg in mu zbuditi čut za dostojanstvo." vi." "Gospod Bojanec," se je opravičeval zatoženec, "ta dva gospoda poznam po obrazu in po imenu, sicer smo si tuji, in zakaj bi ju jaz pozdravljal, ne vem. K vam namenjen, sem šel mirno mimo njiju; a ta gospod me je napal brez vsakega povoda." — V srcu je stal Lovro na Planinčevi strani; a ozir na Ir-mo ga je motil, dušil poštena čustva in mu kazal ugodno priliko, da se prikupi bratu lepe sestre. (Dalje prihodnjič.) Najnovejši stili, bele in kombinacijske barve "Candy stripes" in "solids7 prednjačijo v tej skupini, tudi vzorci, barve in materijali so v tako veliki izberi, da bi nam bilo nemogoče tu navesti imena vseh! V skupini imamo mere od 4 do 8, toda jih nimamo v vsakem stilu. The May Co. Basement Pol letna RAZPRODAJA! Eegixlarao $4*45 May's "Style Arch" To ,1e le en način, da, enkrat poskusite ŽGANJE ZA VSE NAMENE Ravno pravo za Old Fashioneds, Whiskey Sours, M a nih ait t an s, highballs ali Čisto. Zakaj ne bi poskusili za dva tedna? Posebnost, ki jo nudimo dvakrat na leto, v kateri prodamo izključno našega izdelka "Style-Arch," čevlje po tej posebni ceni! Najnovejši stili in vzorci v beli in kombi-nacijski barvi, kot tudi črne in rjave barve. Mere 4 do 9, širine AA do E imamo v tej skupini, toda nimamo jih v vseh stilih za žene in dekleta. The May Co. COOL Basement TROJ K A DR. FRANC DETELA III £ Vklon materin, gospodične oko 2 ponujata v zakon mu njeno r roko. Prešeren ^ 1 Lovro je sedel v prostorni so- ] bi svojega gradu pri odprtem < oknu in premišljeval dogodke } prošlega dne. Svetilka, ki jo je ] obletavalo nekoliko nočnih me- , tuljev, je medlo obsevala osta- , relo pohišje. Izpod okna se je ] slišalo cvrčanje murnov in čričkov, iz sobe enakomerni zvok < nihala, sicer vse tiho. Temna je i bila noč, le v daljavi se je vi- 1 dela lučka. "Na Mlaki še ne spe," je de- • jal Lovro. "Gotovo govore o , meni. Kako le?" Sprejeli so ga bili Majerjevi < res lepo. Pripeljali so se mu j bili naproti, ga pogostili, pred podkrajski grad mu postavili slavolok z napisom in ga spre- ; mili do doma. Njegovi ljudje se pa niso bili nič kaj izkazali. , Pričakal ga ni nihče, ne starši ne sestra. Ko je bil vprašal oskrbnico Zefo, če ni Bojanče-vih nikogar, mu je pravila, da so ga pač čakali, a ker ga dolgo ni bilo, so odšli, češ da se nocoj : ne vrne. Tako je ostal Lovro sam s svojo domišljijo, ki ga je ' spominjala Radivojevega naročila in narodne dolžnosti. Potreba, da pride gospodinja k hiši, se mu je zazdela nujna. Kako je bilo po gradu vse pusto in prazno, zakajeno in zaprašeno, brez ^seh ugodnosti, do kakršnih ima premožen človek pravico! Cašica čaja bi se mu prilegla; a kdo bi ga zvaril! Pogrešil je spalne suknje in copat. To bi bilo potem vse pri rokah. Tudi bi se mu ne bilo treba toliko ukvarjati s posli in mirneje bi prebiral knjige in novine. A propos, novine; dva dni že ni imel nobenih v rokah; Bog ve, kaj se je bilo že vse dogodilo med tem časom! Oh, po dunajskih kavarnah se mu bo 'pač tožilo v Podkraju! Toda narodna dolžnost! V mislih nanjo je zaspal. Zbudil se je pozno, s težko glavo," tako da ga ni razveselil jasni dan, nikar da bi ga bil mikal lepi razgled iz gradu ali ga vabila krasna narava v svoje naročje. Začel je stikati po omarah, da bi dobil kakih no-vin. Zaman. Teta se ni brigala za politiko. Zefa, ki je hodi-'; la že dolgo vsakih pet minut! poslušat pred njegovo spalni-1 co, če je že pokonci, mu je prinesla zajtrk, povpraševala skrbno, kako je spal, če ostane doma, ali bi šel gledat z Janezom po hlevih ali po polju ali z njo mlade račke in goske, ki so tako kratkočasne. "Eno za drugim, Zefa, eno za drugim," se je branil Lovro ne-potrpežljivo in se strahoma domislil, da bo ta ženska morda vedno toliko govorila. Ce bi bila gospodinja pri hiši, bi se odvedla ta nadloga nanjo. Ali mora gospodinja k hiši ali pa oskrbnik, tako je sklenil; zakaj to bi bilo res prijetno premoženje, ko bi nalagalo človeku le večji trud in večjo sitnost. Komaj je sedel k zajtrku, ga vznemiri ropot in krik in pasje lajanje. Nejevoljen skoči k oknu in zagleda na dvorišču baronovega Faksa v boju z Ed-vardovim Fiksom. Gospodarja sta stala razkoračena vsak za svojim psom; baron je vlekel svojega za ovratnik, Edvard svojega za rep, z bičem pa sta udrihala po togotnih živalih, kamor je padlo. A psa, ki sta »slutila nekako tekmovanje in nasprotstvo med svojima go- spodarjema, sta se bila tako zagrizla drug v drugega, da se nista zmenila za bič. Vidno zadovoljen je izpod vrat gledal valpet Janez, z rokami vprtimi v bok, to vojsko. Ko pa se je naveličal, je dejal: "Gospod baron, ali razženem mrhi?" Ne da bi čakal odgovora, je prinesel škaf vode iz hleva in ga zviškoma zvrnil na sr-diteža, da sta renče odskočila narazen. Kmalu je slišal Lovro pred sobo baronov glas, ki je ukazoval Foksu, kam mora leči; potrkal in vstopil je baron. Opravičil se je, da prihaja tako zgodaj ,in se mu je brez ovinkov ponudil za oskrbnika. Podprl je ponudbo z dejstvom, da je preživel mlada leta v tem gradu in da pozna vse posestvo. "Po teh sobah," je dejal, "sem se poj al. Skozi to okno sem vrgel psička, ljubljenca naše guvernante, da me je oče strašno pretepel. Pri onih skalah sem padel prvič s konja." Kakor nalašč! si je mislil Lovro. Oskrbnika ne bo treba iskati! Razveselila ga je tudi prilika, da izkaže potomcu pod-krajskih graščakov majhno dobroto iz usmiljenja; saj je iskal revež kruha tam, kjer ga je njegov oče delil. Bal se je le, da bo preveč plače zahteval imenitni oskrbnik. A baron ga je iznenadil z opazko> da je zadovoljen s hrano in stanovanjem in zaradi lepšega z nekoliko goldinarji na mesec. Zadovoljna sta si segla v roke. Komaj pa je odšel baron, je samozavestno potrkal Edvard. "Počakaj me spodaj!" je za-klical baronu, ko sta se srečala rrfa hodniku. Baron se je oziral po torišču svojega bodočega delovanja, obšel hleve, gospodarske shrambe, vrt, gledal čez potok proti Pristavi, ob cesti na Mlako in-milo se mu je storilo, ko se je domislil, da je bil ves ta svet še last njegovega očeta, in on, edini sin. nima ne pedi svoje zemlje. "Dva kmeta in en slepar so si razdelili plen, on pa hodi od hiše do hiše za bornim kruhom." Loteval se ga je srd in srce mu je polnilo sovraštvo do Stojana, do Bojanca in zlasti do Majerja, ki seda za mizo, ki je bila zanj pogrnjena. 1 Nadejal se je bil vsaj, da dobo Irmo; a Bojančev prihod je | omajal tudi to nado in ga pripravil v strah, da je izgubljeno zanj vse, vse na svetu. "He, baron, si me prehitel?" ga je udaril Edvard po rami. "Kako misliš?" "Čestitam ti k oskrbniškemu What's Cookin', Men? Sfssfl j c ^ zlll $1.00 t/btimmk FULL PINT |®||||M| Code No. $1.95 Full Quart Code No- liS^JS 163-A F \||lfil|lP JAS. BARCLAY t CO., ITD. ^KSB^ Detroit, Mich.; Peorli, III. ZELO UGODEN NAKUP! FRIGIDAIRE, ves porcelan, 7 kub. čevljev ....................89.50 FRIGIDAIRE CWP-639, porcelan ..................159.00 WESTINGHOUSE LEDENICA, 6 kub. čevljev............39.00 GENERAL ELECTRIC LEDENICA ..............................59-00 COLDSPOT LEDENICA, kot nova .................' 59-00 GENERAL ELECTRIC PEC, avtomatična ....................89-50 WESTINGHOUSE ELEKTRIČNA PEC, avtomatična 25-00 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 819 East 185th St. KEnmore 5700 AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI IjJLjEESSjk Gorak zrak, para, vroča voda, plin, ulje, air conditioning. — Poprav- (J^ V HpB^Sp* liamo vse vrste furnezc in boiler je. Cj* -J^B lill^SrSw NOBENE GOTOVINE TAKOJ. I I ^ I ^ ^Wrllfc PLAČATE V TREH LETIH [ Ipj§|| | j llpgf jjM Urad in razstava vseh predmetov jia 1 • tBSMfI i I 715 E. 103rd St. GLenvile 9218 ^ Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA I % "All the fun In the world" i« yours at Cedar Point, the I ^ largest vacation resort on the Great Lake*. Seven miles of I 0»°*n<) 1*1 sandy beach extends out Into the blue waters of Lake Brie. I TfVy®' ^ Every popular outdoor and Indoor »port and amusement await you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special j attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. End-lesa fun for all the family, for a day or the entire summer. , m^irBRwm Hotel Breakers' with 1>000 comfortable, outside rooms, offers ra^HjflNER^^niV you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. ^MM^fiMr Maty H rtstb, vU U. S. Rtult 6, Obh* mUw0j bHw**n OmUnd «md Ttledt. Rail *r but te Sandusky. StMMtri from Cl*vtl**d *»d Ditroit. ^^^^^ Ask for folder. CEDAR POJNT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, 0. THB MATflttumm or THF. rn"T fAffflft * JfHB frf lHWifl Wi Čevlji 0.45 Prihranite si $1 J» _ __ pri vsakemu paru pur THE MAY GO. BASEMENT POLETNI Čevlji Po nizki H ^JjnB ceni H samo — JL P*" "Ali se hočeš pregnati," je dejal Edvard polglasno in se ozrl okrog sebe. "Kdo pa prihaja? Planinec je, učitelj iz Gorenje vasi. Ta domišljavec me jezi, ker noče pozdravljati. Radoveden sem, če bo snel klobuk." Proti gradu je prišel črno oblečen mladenič z rokavicami. Zamišljen je koračil mimo. "He, prijatelj, ali imate ptiče pod klobukom?" ga je ustavil Edvard. Planinec se je ozrl, ostrmel in kri mu je zalila obraz. "To je nesramna predrznost!" je zavrnil izzivača. Oni pa je začel vpiti nad njim, da ne ve, kaj se spodobi, da uči in lika mladino, sam brez olike in pouka pdtreben. Planinec se pa ni dal ugnati in vpitje je privabilo naposled Lovra. Lovro se je bil ravno pripravil za odhod, ker se mu je mudilo k staršem. Prepir pred gradom mu je bil prav odveč. "Premislite, gospod Bojanec," je vikal Edvard, "ta človek gre mimo gospoda barona in mene in naju niti ne pozdra- I I ^^ M ft S7 ^ rt -r ,-t c & ti IV -z: ~ cm^čsorfcss^sj.* v ^ s -S, ZL < £ v- -^J-v« VA trvcv. Cveta.v ce avj. vtn od &o\e sv. —k ^ * ~ - * - " OT\V\Y)\\\\\ ia\t oN • liuft Vida. Potem se bo pa vrnil in odpeljal občinstvo točno ob eni B^^LM " * naravnost na prostor piknika. Potem bo • ^ H B^AB I HP^k 11* 1A • im IVi • C ^ ^ ■■AbBbAh v ^'l0 julija na nntarjevi tarmi