Q^/o^h
TJ/ano
^yuducff
Ameriška Domovina
Si ■	--••	'►	■	■“•' I . • . .v
AM€R1CAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAŠC ONLY
NO. 4
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 7, 1965
SLOV€NIAN
MORNING N€W$PAP€B
ŠTEV. LXIII
VOL. LXIII
Vladna kriza v deželi "tisoč in ene noči"
Kuvajt, mala državica ob Perzijskem zalivu v Arabiji, ne pozna dohodnin skega davka, šolanje in zdravljenje je brezplačno, brezplačna Celo raba tele fona.
KUVAJT, Kuvajt. — Emirat Kuvajt na arabski strani Perzijskega zaliva obsega 6,000 kv. milj peščene pokrajine, na kateri živi skupno okoli 350,000 ljudi. Pod površino puščavskega peska Kuvajta se skrivajo ležišča petroleja na svetu. Njihovo izkoriščanje prinaša Kuvajtu, oziroma njegwemu vladarju, okoli pol bilijona dolarjev na leto. Če to razdelimo, pride na vsakega prebivalca preko $2.000 na leto, le nekaj manj kot je povprečni letni dohodek na človeka v Združenih državah.
Novi grobovi
Charles Poviac
Včeraj je umrl 76 let stari Charles Poviac s 1307 E. 14 St., rojen v Malem Bukovcu v Jugoslaviji, od koder je prišel v A-meriko 1. 1905. Zapustil je ženo Mary, roj. Sabo, 11 otrok, 14 vnukov in vnukinj ter enega pravnuka. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v soboto ob 9.30 dopoldne na Kalvarijo.
Anthony J. Buttersmith
Včeraj so našli mrtvega v njegovi sobi na 909 Addison Rd. An-thonyja J. Buttersmitha. Tu nima nobenega sorodnika, pač pa ima brata in druge sorodnike v Pittsburghu. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida. Cas in kraj še nista določena.
Sfikkerju razmere v NATO niso nič ml
IM. a. iffej veliko stani
Kuvajtski vladar Abdulah ne gleda sam© na sebe, ampak uporablja svoje velikanske dohodke v splošno korist. Kuvajt ima bolj izpopolnjeno socialno skrbstvo kot katerakoli država svo1 bodnega sveta. Tam ni zastonj samo vse šolanje, vsa zdravstvena oskrba, ampak celo telefoniranje. šolarji dobe zastonj obleko,, hrano, pa še nekaj denarja za osebne potrebe. Stanovanja v novih zgradbah so za delavce skrajno poceni. Pristanišče Kuvajta, ki je bilo še pred par leti z zidom iz blata obdana mala naselbina, je danes moderno mesto, z novimi šolami, vladnimi poslopji in bolnišnicami. Vse stavbe imajo seveda klimatske naprave. Kjer je bil nekdaj samo pesek, so sedaj parki, v katerih pa stane vzdrževanje vsakega drevesa na leto — $140.
Kuvajt seveda ne pozna dohodninskega davka. Država ima Zakonito ustavno vlado in parlament, ki pa oba skupaj poleg e-mira Abdulaha ne pomenita veliko. Pretekli teden je prišlo v Kuvajtu do vladne krize, nemara zaradi spora v vladarski rodbini. Emir jo je naglo rešil brez °zira na parlament, ko je sesta-vo nove vlade poveril znova Prestolonasledniku.
NEW YORK, N.Y. — Po poročilu Združenih narodov je prejela Kuba od leta 1959, ko je tam prevzel vlado Fidel Castro, iz Sovjetske zveze in njenih satelitov. pa do leta 1963, skupno 700 milijonov dolarjev gospodarske pomoči. To znese $23 na leto za vsakega Kubanca.
Po podatkih Zveze za napredek dobi največ podpore v tem okviru iz Združenih držav Čile, $17 na leto na prebivalca.
Pri sovjetski pomoči Kubi pri tem ni vračunana vojaška pomoč, ki gre brez dvoma tudi v stotine milijonov. Ameriški poznavalci razmer • trdijo, da stane. Sovjetsko zvezo in njene satelite Kuba vsak dan okoli milijon dolarjev, pa vendar njeno gospodarstvo nikamor ne more.
Zagovarja enoten glavni stan in večjo pristojnost vrhovnega poveljnika.
HARTFORD, Conn. — Dr. Stikker, nizozemski diplomat, je bil dolga leta glavni tajnik NATO. Sedaj je že v pokoju in lahko govori odkrito, kaj misli o NATO. Njegova sodba o tej organizaciji ni ravno dobra, kar je -odkrito priznal v svojem predavanju v Hartfcrdu. Po njegovem ima NATO sledeče hibe:
Kongres je prvi dan kar lepo posloval
WASHINGTON, D.C. — Ne toliko senat kot predstavniški dom. Izglasoval je namreč take spremembe v zakonodajnem postopku, da se bo letos delo hitrejše odvijalo, ker ga ne bodo mogli ovirati posamezni kongresniki ali kongresni odbori. Kongresniku Smithu je prikrajšana pravica, da bi lahko po mili volji “pokopaval” že izglasovane zakone. Noben kongresnik
KITAJSKA PROTESTIRA V INDIJI ZARADI ‘NAPADOV1
Rdeča Kitajska je poslala vladi Indije protestno noto zaradi vrste “grobih vdorov indijskih cet1’’ preko kitajske meje in graditve utrjenih vojaških postojank na kitajskih tleh.
Na inavguracijski dan bodo katoliki in protestantje skupaj molili
WASHINGTON, D.C. — Na Pobudo washingtonskega prote-stantovskega dekana Sayreja so Se člani cerikvenega sveta sporazumeli s katoliško nadškofi-1°, da opravijo na dan inavgura-clJe v episkopalni cerkvi sv. Ja-r'oza ob 9.30 dopoldne skupne fiaolitve. Pri tem bodo so del o va-i zastopniki katoliške nadškofijo in zastopniki in nekateri pro-j-ostantovski pastorji. Nastopili
odo tudi združeni cerkveni zbori.
_Na to slovesnost bo razposlanih nad 1,000 vabil. Povabljeni °sta tudi Johnsonova in Hum-hhreyjeva družina. Takega ^kupnega nastopa Washington Se ni doživel.
CUOUOY
Vremenski
prerok
pravi:
. DeIn° oblačno in toplo. Najviš-Ja temperatura 48.
Posebno tajništvo za šolstvo
WASHINGTON.. D.C. — Sen. A. Ribicoff, nekdanji zvezni tajnik za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo, je predložil včeraj v Senatu ustanovitev posebnega zveznega tajništva za šolstvo. Načelnik odbora za šolstvo
Napačno je, da ima NATO dve glavi: vojaško v Washing-tonu, kjer je sedež glavnega vojaškega štaba in Stalnega odbora, civilno-vpjaško pa v Parizu. Med obema so stalna trenja za pristojnosti, zmaga seveda praviloma zmeraj Washington. Stikker misli, da bi bilo NATO samo v korist, ako bi organe NATO v Washingtonu likvidirali in vse skupaj prenesli v Pariz, Po njegovem bi moral glavni poveljnik NATO čet imeti več pristojnosti in samostojnosti in delati v sporazumu z glavnim tajništvom. Stik-kerju tudi ne ugaja premoč A-merike, Anglije in Francije na vodilnih mestih.
TOKIO, Jap. — Poročevalska služba rdeče Kitajske v Peipingu je objavila protest, ki ga je vlada Ljudske republike Kitajske poslala vladi Indije zaradi kršitve nedotaklji-ne bo dalje mogel zavlačevati vosti kitajskega ozemlja od strani indijskih čet. Kitajci prehode izglasovanih zakonov trdijo, da so indijske čete ponovno prešle kitajsko mejo in pred skupno kongresno komisijo ki odloča o končnem zakonskem
Iz Clevelanda
in okolice
zgradile na kitajskih tleh celo 27 utrjenih postojank. Nota seveda svari Indijo pred težkimi posledicami, če ne bo pre- Ladnje slovo—
Raznašalca iščemo—
Uprava AD išče raznašalca za list v okolici Miller Ave., Lindbergh Ave., Coller Ave. in Trebeč Ave. Za informacije kličite KE 1-0628.
Seja —
| Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri, v petek, ob 7.30 zve-I čer sejo v SND na St. Clair Ave.
besedilu. Noben kongresnik ne j nehala s takimi dejanji. Indija je že brez tega protesta žabo končno mogel zavlačevati de-j skrbljena zaradi možnosti novega napada od strani rdeče bate v plenumu, predstavniške- Kitajske. Njen predstavnik je v Združenih narodih pri ga doma. V vseh treh slučajih splošni debati odkrito govoril o tej nevarnosti in zatrjeval, se je nova hberalna večina vjda imajo Kitajci na indijski meji zbranih več divizij voja-predstavniškem domu kar dobro; Štva.	---------------- --------^=r.
uveljavila, rri vsem tem so paj Kitajska protestna nota trdi, !ftdfl$fci S3Sfrl IB I sungresniki se nash čas, da vlo-; da so indijske čete prešle na ki- |	,
Kjo nad 1.000 zakonskih predlo-S tajsko stran meje na področju š	TtQlllSillS
gov, med njimi tuai tistega o, državice Sikim v Himalaji, ki! NEW DELHI, Ind. — Pred-
| uživa indijsko zaščito. Indijska
v Predstavniškem domu kong.
A. Powell je izjavil, da predlog tem pa ne nosile podpira.	[lastno varnost.
Stiker je odločno proti francoski želji, da bi šest držav ECS imelo svoj “klub” v okviru NATO. Če bi prišlo do takega kluba, bi s tern ostalih devet, članic NATO zgubilo veselje se-|skega predloga, deti v tej organizaciji. Dostavlja, da za francosko željo tiči DeGaullova politika, ki bi rada spravila NATO v odvisnost od Francije. Sicer pa misli, da Francija ni več prava, ampak samo “pridružena članica” NATO. To stanje gotovo ni idealno, toda treba ga je trpeti in čakati na boljše čase. Stikker pa vidi nevarnost v tem, da bi lahko tudi druge članice NATO želele, da postanejo samo “pridružene”. Uživale bi vse dobrote ameriške vojaške sile, pri stroškov za
bolniškem zavarovanju.
Senat se s takimi uspehi nejvojaška patrai0 naj bi prodrla more pohvaliti. Demokratje so j daleč na kitajsko ozemlje in zase-sicer izbrali Longa za podpred- gia tam 59 jakoVj vrste tibetan. sodnika svojega kluba, toda do-.,*	d ki naj bi bm last
gnatz bodo se morah, ali so na-| Lrjev s kitajskega 02emlia. pravih dobro potezo. Long jim S
je obljubil, da bo podpiral John-:	Kitajska in Indija se prepirata
sonovo politiko. Takoj po izvo-!zaradi meJe v Himalaji, kjer je litvi je pa potegnil s 17 konser-j ljrišl° leta 1962 do večjih voja-vativnimi južnimi demokraski-T>kib operacij na področju La-
daka v Kašmirju, in na severovzhodu Indije, kjer je Kitajcem jeseni 1962 uspelo popolnoma streti indijsko obrambo, nakar sc njihove čete prodrle globoko na indijska tla. Po tem porazu so Indijci začeli krepiti svoje oborožene šile s pomočjo Amerike ih Anglije in postopno utrjevati tudi obmejno področje, ki so ga jeseni 1962 Kitajci tako naglo osvojili.
sednik indijske vlade Lal Ba-dahur Šastri je dejal zastopniku Associated Press, da naj bi ZDA iskale politično rešitev državljanske vojne, oziroma od komunistov organizirane in podpira-
mi senatorji in se odločil, da bo pomagal obstruirati predlog o o-mejitvi pravice dc obstrukcije. Je torej za obstrukcijo v korist obstrukcije. Senatorji pa prvi dan niso vložili nobenega zakon-
Nova povodenj v severni Kaliforniji
SAN FRANCISCO, Cal. — Vojaški helikopterji so morali rešiti preko 200 oseb v noči od torka na sredo s poplavljenega področja ob rekah Eel in Mad. Hudo deževje je povzročilo novo povodenj na področju, ki je bilo po njej prizadeto že v dneh pred Božičem.
Skupno je bilo pri teh povodnjih mrtvih 23 oseb, škodo v severni Kaliforniji od povodnji zadnjih tednov pa cenijo na o-koli pol bilijona.
osvobodilne vojne” v Južnem Vietnamu, namesto da sku- min, zapis. Albin Gribbons, nad-
Kiub Ljubljana vabi svoje članstvo v petek ob osmih zvečer v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St., da izkaže poslednjo čast pok Josephu Godcu St. Novi odbori—
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima za leto 1965 isti odbor kot lani s predsednico Molly Legat in s tajnico Sylvio Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554.
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima za 1. 1965 sledeči odbor: predsed. Johanna Mervar, pod-predsed. Christine Živoder, taj. Florence Straub, 171 E. 264 St., tel. RE 2-8583, blag. Dorothy Ko-
sajo iskati odločitev v vojaškem nastopu proti komunistom.
zor. Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons, vodit, mladine
Šastri je prepričan, da vojaška Donald Straub, zastop. za SND
Kanadski L. Pearson bo obiskal L. R. Johnsona
WASHINGTON, D.C. — Predsednik kanadske vlade L. Pearson je na počitnicah v Floridi. Na poti z njih domov se bo 15. januarja ustavil v Beli hiši pri predsedniku ZDA L. B. Johnsonu.
WASHINGTON, D.C. — Zadnji Congressional Quarterly daje zanimive podatke o senatorjih in kongresnikih kot navadnih ljudeh. Podatki se ne nanašajo na politične momente, pa so vendarle zanimivi, kajti kolikor toliko vsaj nekateri med njimi vplivajo tudi na politiko.
Na splošno je novi Kongres mlajši od prejšnjega. Povprečna starost članov obeh domov je sedaj 51.9 let, preje je bila 52.7 let. Senatorji so povprečno starejši od kongresnikov in so se v novem Kongresu še postarali. Lani je bila njihova povprečna starost 56.8 let, letos je 57.7 let. Zato so pa kongresniki postali v povprečju mlajši; njihova povprečna starost je padla od 51.7 na 50,6 let. Razliko je treba pripisati do neke meje zakonu, ki predvideva za predstavniški dom starostno mejo; 25 let, dočim velja za senat 30 let.
Naj mlajši senator je demokrat Edward Kennedy z 32 leti, najstarejši je pa tudi demokrat: senator Hayden s 87 leti. Demokratje imajo v predstavniškem domu tudi najmlajšega kongresnika v osebi Johnsona iz Oklahome, ki je tik pred novim letom postal 25 let star. Na drugi strani je pa najstarejši
Kaj so kongresniki, kadar niso politiki ?
kongresnik O’Hara dosegel 82. leto. Kot se vidi iz teh podatkov, se udeležujejo politike v Kongresu kar trije rodovi, srednji rod je naravno najmočnejši
Starost pa dobi drugo po-vprečje v 39 stalnih kongresnih odborih. Povprečna starost predsednikov odborov je v senatu 66 let, v predstavniškem domu pa 65 let. Povprečje v odborih je torej dosti višje kot splošno povprečje. Za razliko je seveda odgovorno načelo o senijoriteti, ki potiska starejše senatorje in kongresnike na predsedniška mesta. Starost je naravno tudi vsaj deloma odgovorna za konservativnost vseh teh predsednikov.
Pomnožilo se je število katoličanov, sedaj jih je v Kongresu že 107, torej 15 več kot v prejšnjem. So tako prišli na prvo mesto, dočim so metodisti, ki so imeli preje prvo mesto in 102 člana Kongresa, padli sedaj na 88 članov. Njim sledijo pres-biterijanci, episkopalci in baptisti. V Kongresu je tudi 17 Judov. Seveda ne igra verska pripadnost nobene vloge v kapitol-ski politiki. Pripadniki vseh ver se nahajajo med konservativnimi demokrati in republikanci,
že kot tudi med liberalnimi demokrati in republikanci, ne manjka jih naravno tudi v vrstah zmernih politikov.
V Kongres se je zrinilo največ advokatov, jih je kar 305, gospodarskim krogom pa pripada 147 senatorjev in kongresnikov. Dobrih 80 jih pa pripada vsem mogočim stanovom. Tako imamo v Kongresu 4 zdravnike, 2 pastorja, par linijskih uradnikov in celo enega strojnika in enega filmskega igralca.. Sedaj so vsi postali že poklicni politiki.
Med 535 člani Kongresa pa je kar 370 veteranov, kar je izredno visoko število, ako pomislimo, da sedijo v Kongresu tudi zastopnice ženskega spola, med njimi dve znani senatorici Mrs. Neuberger in Mrs. Smith. Na Havajih so pa nanovo izvolili v predstavniški dom Mrs. Mink. Vse pripadajo beli rasi. Na Kapitelu je tudi šest črnih kongresnikov, toda nobenega čnnea ni med senatorji.
V	našem Kongresu sedi torej zelo mešana družba,- od katerekoli strani jo gledamo. Mislimo, da spada tudi to med stebre naše svobodne demokracije.
V	Kongresu je sedaj 99 novih obrazov: v senatu 6 demokratov
in 2 republikanca, v predstavniškem domu pa 71 demokratov in 20 republikancev, število novih obrazov je letos večje od navadnega. To je treba pripisati porazu republikanskih kandidatov za kongresnike. Na mesta poraženih republikancev so prišli novi demokratje.
Te spremembe so dale znanemu kongresniku Cellerju novo čast, ki pa ne pomeni veliko, postal je dekan predstavniškega doma in kot tak je tudi zaprisegel predsednika doma Mc-Cormacka.
Ker so novi prišleki večino-
rešitev ne more biti najboljša, treba je pa po njegovem paziti, da poskus privesti do nje, ne bo sprožil večje vojne. Indija ni daleč od Vietnama, zaveda se nevarnosti, ki bi jo prinesla vsaka večja vojna v jugovzhodrti Aziji tudi za njo. Z negotovostjo se vedno ozira proti Himalajskim goram, kjer so zbrane divizije rdeče Kitajske in lahko po mili volji začno nov pohod v Indijo, pa naj bo že to preko Ladaka v Kašmirju, preko Butana ali pa preko neodvisnega Nepala.
Kutaski begiind ne prihajajo veš ¥ poštev?
WASHINGTON, D.C. — Po vesteh iz uradnih krogov so Združene države začele na tihem opuščati svoje zveze s kubanskimi protikastrovskimi begunci in njihovimi organizacijami. Tudi podpiranje teh organizacij je vedno skromnejše. Odločujoči krogi so baje prišli do prepričanja, da na uspeh begunskih podjetij in načrtov ni več mogoče računati.
Isti krogi priznavajo med tem, da se položaj Castra in njegovega režima stalno slabša in da ni izključen prevrat, ki pa ga more izvesti le njegova ožja okolica, ki pozna vso resnico in je že delno začela trezno soditi Castra in komunizem. Z zanesljivimi ljudmi iz te okolice išče sedaj Washington zveze, da bi bil pripravljen za morebitno spremembo.
in za Klub društev Joseph Ponikvar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Avenue.
Še vedno nobene sledi za morilcem—
Kljub vsem naporom oblasti še vedno ni nobene trdne sledi za morilcem 16 let stare Beverly Jarosz z Garfield Heights. Policije vseh občin Cuyahoga o-kraja so ponudile polno sodelovanje in pomoč pri naporih za razrešitev umora.
Pogreb preložen—
Pogreb pok. Josepha Godca St. je preložen od jutri na soboto ob desetih dopoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St.
ma liberalno usmerjeni, so mnogo pripomogli k prvim zmagam Nemci postajajo vitkejši liberalnega krila vsaj v pred- BONN, Zah. Nem. — Uradne stavniškem domu.	: statistike trdijo, da je povpre-
Manjka pa v Kongresu nekaj čen Nemec v Zahodni Nemčiji obrazov, ki so v Kongresu veli- leta 1963 pojedel 46 funtov ko pomenili. Ni tam več sena- manj kruha in 79 funtov manj torja Humphreyja, ki je dejan-j krompirja kot leta 1954. Zato je sko vodil klub demokratskih se-[pojedel toliko več mesa. jajc, natorjev. Manjka tam seveda'sadja in mlečnih izdelkov, tudi Goldwaterja in rajnkegaI Nov način prehranjevanja naj Kefauverja. V predstavniškem; bi se že kazal na bolj vitki'liniji domu pa manjka prejšnjega[zahodnonemškega prebivalstva, dekana Vinsona, ki je vedril in,ki je bilo doslej znano po svoji oblačil v narodni obrambi, da-1 zavaljenosti.
Ije Cannona, ki je klesal fede-
Predlag za mm admaro davkov fta aepremečitlns
COLUMBUS, O. — Štirje državni senatorji iz okraja Cuyahoga, med njimi naš slovenski rojak Anton Novak, bodo predložili državni zakonodaji nov načrt ureditve davka na nepremičnine v okraju Cuyahoga. Načrt hoče odpraviti težavo, v katero so prišle občine okraja zaradi odločitve prizivnega sodišča, da morajo biti davki odmerjeni na isti osnovi za domove lastnikov, za stanovanjske hiše, za trgovska in industrijska poslopja. Na temelju te odločitve so morali znižati davke na stanovanjska poslopja in industrij-sko-trgovske zgradbe za 15 odstotkov.
Omenjeni štirje senatorji predlagajo dopolnilo k državni ustavi, po katerem bo dovoljena najvišja obdavčitev lastniških domov le do 40L dejanske vrednosti, stanovanjskih blokov do 50 G, industrij sko-trgov, zgradb pa do največ 60%.
Predlog mora najprej odobriti državna zakonodaja, nato pa še volivci, predno bo mogel stopiti v veljavo. Vsekakor to ne more biti pred letom 1966.
ralni proračun. Liberalni republikanci pa najbolj pogrešajo bivšega njujorškega senatorja Kea-tinga.
V trgovini
Trgovec prodajalki, ki je bila
■-----—n--------I neprijazna z neko kupovalko:
Veliko vrst potrebnih j “Zapomnite si, kupec ima ved-DETROIT, Midi. — V po-[no prav!”
vprečnem ameriškem avtomobilu je 45 različnih vrst jekla.
Prodajalka: “Prav lepo; jala je, da smo sleparji.”
3317 St. Clair Ave. — HZnderson 1-0828 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
eblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec
NASOCNINA:
»te Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesene £4» Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
( nited States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 4 Thurs., January 7, 1965
Rusko zunanji politiki Združenih držav
Dean Rusk je prevzel mesto državnega tajnika v Ken-nedyjevi vladi in ga obdržal tudi po njegovi smrti v Johnsonovi vladi. Trdijo, da pod novim predsednikom vodi zunanjo politiko naše dežele veliko bolj neodvisno, kot jo je v času predsednika Kennedyja; njegovo stališče je postalo v tem pogledu skoraj tako merodajno kot stališče F. Dulle-sa v času predsednikovanja Eisenhowerja. Preteklo nedeljo je Dean Rusk razlagal osnove in cilje ameriške zunanje politike v razgovoru s sodelavcema ABS televizijske poročevalske mreže. Zdi se nam, da bo za naše čitatelje koristno, če se z njimi seznanijo.
Državni tajnik je opozoril na umik Združenih držav iz mednarodne politike ob koncu prve svetovne vojne, ko je Kongres zavrnil vstop v Društo narodov, za kar se je s tako odločnostjo zavzemal predsednik W. Wilson. Amerika se je v naslednjih desetletjih zanimala samo za svoja domača vprašanja in kvečjemu še za vprašanja zahodne po-lute in dela Tihomorskega področja.
Deset let potem, ko je Japonska zasedla Mandžurijo, je Amerika doživela Pearl Harbor, je dejal Rusk. Ker se japonskemu osvajanju v Mandžuriji ni nihče uprl, so japonski vodniki prišli do prepričanja, da lahko s svojimi osvajanji nadaljujejo.
Japonski vzgled je opogumil Hitlerja, da je zasedel Porenje in se začel pripravljati na osvajanja, dal korajžo italijanskemu diktatorju za nastop proti Abesiniji. Društvo narodov je sicer sklenilo proti Italiji zaradi napada na Abesinijo sankcije, toda še te so izvajale le nekatere države. Svobodni svet je popuščal in budil diktaturam vedno večji tek po novih osvajanjih. Fašistična Italija in nacistična Nemčija sta odkrito posegli v špansko državljansko vojno. Hitler je priključil Avstrijo, nato še Češko, Mussolini je priključil Imperiju Albanijo, Japonska je zasedala vedno nova področja Kitajske. Šele pri napadu na Poljsko sta se Anglija in Francija končno odločili nastopiti proti Hitlerju in Mussoliniju z vojaško silo. Amerika je stopila v vojno šele potem, ko jo je Japonska dejansko napadla.
Prav napad na Pearl Harbor je ameriški narod zmo-dril, da se je po Ruskovem mnenju odločil posvečati mednarodni politiki večjo pozornost. Ko je šla druga svetovna vojna h kraju, je po ameriškem prizadevanju prišlo do ustanovitve Združenih narodov, ki naj bi prevzeli odgovornost za ohranjanje miru in reda na svetu. Združene države so se vse od njihove ustanovitve trudile, da bi napravile iz njih učinkovito orodje za ohranjanje mednarodne zakonitosti. Sovjetska zveza in njeni komunistični pomočniki pa so si prav tako vztrajno prizadevali, da bi ameriške napore izjalovili.
Ko so Združene države razpustile svoje oborožene sile po predaji Nemčije in Japonske, Sovjetska zveza pod Stalinom ni sledila njihovemu vzgledu, ampak je grozila s svojim vojaštvom preplaviti še svobodno Srednjo in Zahodno Evropo. Združene države so v smislu spoznanj iz razdobja po prvi svetovni vojni ustvarile Severno-atlantsko obrambno zvezo (NATO), poslale v njenem okviru v Evropo svoje čete in Sovjetski zvezi pokazale jasno, da na njen poskus pohoda proti zahodu ne bodo ostale mirne. Stalin je poskusil stisniti Zahodni Berlin, pa je popustil, ko je spoznal ameriško odločnost. Položaj v Evropi se je ustalil. Hruščev je poskusil znova s pritiskom na Zahodni Berlin in nato poslal svoje rakete na Kubo.
Pod Kenendyjem so Združene države oktobra 1982 nastopile odločno in prepričale vodnike Sovjetske zveze, da so pripravljene tvegati tudi atomsko vojno, ko gre za ohranitev njihove svobode in svobode njihovih zaveznikov. Hruščev je popustil in začel iskati pomirjenja z Združenimi državami, da ne bi svet znova spravil na prag atomskega uničenja. Položaj v Evropi je ustaljen, vojna nevarnost med svobodnim svetom in Sovjetsko zvezo ter njenimi sateliti plahni vedno bolj. V tem delu sveta je politika Združenih držav uspela, dosegla je vsaj relativno stalnost in mir, treba je doseči nekaj podobnega tudi na mejah komunistične Kitajske, ki še vedno zagovarja vojno in revolucije kot sredstvo svoje mednarodne politike in svoje poti do “končne zmage socializma”. Osvajalni pohod rdeče Kitajske je bil ustavljen v Koreji, zadržan pred otočjema Kvi-rnojem in Matsujem, treba ga je zadržati tudi v Indokini, kjer naj bi bij to dosegel dogovor v Ženevi leta 1954.
Kitajci se tega dogovora niso nikdar držali. Komaj so rdeči vzpostavili red in si utrdili oblast v Severnem Vietnamu, že šo s podporo rdeče Kitajske začeli siliti v Laos in v Južni Vietnam. Združene države so čutile, da je potrebno kitajsko osvajanje ustaviti tudi tam, da je tudi v tem delu sveta potrebno doseči ustalitev in zavarovati neodvisnost in svobodo držav. Rusk je povdaril, da Združenim državam ni do tega, da bi te države postale njihove zaveznice, gre jim le zato. da imajo te priložnost, da svobodno in brez strahu odločajo same o svoji poti v mednarodni politiki.
Državni tajnik je priznal, da je položaj v jugovzhodni Aziji težaven, pa zatrjeval, da Združenim državam ne preostane nič drugega kot, da tam z vztrajnostjo in potrpežljivostjo skušajo doseči to, kar so dosegle na ostalih mejah komunističnega sveta. Če dovolijo, da bodo Kitajci obrambni obroč okoli njih prebili in razširili svojo oblast nad Južni Vietnam in Laos, je veliko vprašanje, če bo mogoče pred njimi rešiti ostalo jugovzhodno Azijo.
Ruskova politika je v bistvu politika ohranitve obstoječega stanja, varovanja še svobodnega sveta pred komunistično osvajalnostjo. To politiko je utemeljil še v času predsednika Trumana G. Kennan, tedanji vodnik načrtne ga oddelka v državnem tajništvu. Rusk jo je delno že tedaj pomagal tudi izvajati. Ko je prevzel pred štirimi leti državno tajništvo, je hodil v glavnem po uhojeni poti, le da bolj previdno in manj odločno kot nekdaj Trumanov državni tajnik.

•-L ~
M ilivauški zapiski
Ernest Majhenich — petdesetletnik
Milwaukee, Wis. — So mejniki v življenju vsakega človeka, mimo katerih ne moremo iti. Res, da ni naša krivda, da se staramo, a smo po božji Previdnosti postavljeni v sredino življenja, v katerem moramo izvršiti svojo nalogo. V tem je
šega brata Romana so pa Nem ci mobilizirali za poljska dela v Brežicah na kmetijah, katerih lastnike so Nemci pregnali ali pa poslali v koncentracijska taborišča. Ker je Ernest med tem še vedno orglal pri sv. mašah v domači župni cerkvi v veliko nejevoljo Nemcev in njihovih prijateljev, so ga ti ovadili zlo-
naš pomen. Naš življenjski vpliv glasni nemški policiji Gestapu,
na okolje je občuten, če mi hočemo ali nočemo. Z vsakim svojim korakom dajemo zgled, ki je velikega pomena.
Življenjska pot Ernesta Maj-henicha je še bolj vidna in vplivna kakor veliko drugih ljudi. Njegov življenjski poklic, kateremu se je posvetil in se še posveča z vso dušo, je vir dobrih zgledov in blagodejnih vplivov na vse, ki prihajajo z njim v dotik. Ernest Majhenich je namreč organist pri slovenski cerkvi sv. Janeza. S to besedo pa nočemo reči, da je mehanik, ki se je izučil gotove 0-brti in jo vestno izvršuje. S tem nočemo reči, da je umetnik, ki uporablja talente, ki mu jih je Bog dal v dosego dobrega s pomočjo petja in orglanja. Kar nas najbolj preseneča, je to, da je njegova gorečnost za poklic, kateremu se je posvetil, prav ista, kot je bila takrat, ko je to življenjsko pot nastopil.
Ernest Majhenich je bil rojen 8. januarja 1915 pri Sv. Trojici v Slov. Goricah. Očetu je bilo ime Franc, materi pa Neža. Že v ranih otroških letih je kazal zanimanje za glasbo in petje. Zato so ga starši po končani o-snovni šoli poslali v orglarsko šolo v Celje, kar je bilo v tistih časih zelo težko. Ali starši so kljub žrtvam razumeli otrokov poklic in so mu ga pomagali doseči. Po teh letih, ko je dokončal orglarsko šolo, je postal organist v domači farni cerkvi sv. Trojice. Mladi duh pa se ni zadovoljil samo s preprostim or-glanjem. V želji, da se izpopolni v glasbi, je odšel v Ljubljano na konservatorij ali višjo glasbeno šolo, kjer je po štirih letih pridnega učenja diplomiral z odličnim uspehom, še med študijem je prevzel znani frančiškanski zbor, ki so mu rekli Sattnerjev zbor, ker ga je veliko let vodil znani slovenski skladatelj in pevovodja p. Hugolin Sattner, OEM. Bila je to velika čast, prevzeti tak zbor. Zbor je vodil pet let.
Njegov učitelj orgel na konservatoriju je bil znani stolni ravnatelj kora msgr. Stanko Premrl. Bil je zelo strog, zahteven in natančen. Treba je bilo res dobre volje in velikega napora, da je človek vztrajal. Naš Ernest se je na spodbudo svojega brata duhovnika frančiškana p. Pelagija Majheniča, ki se sedaj nahaja v Lemontu, 111., zbral vse sile, vzdržal in se pridno učil. To mu je dalo solidno podlago, na kateri gradi še danes.
Leta 1939 je moral k vojakom.
S tem korakom pa je začel vijugasto življenjsko pot. Kot vojaka ga je zadela druga svetovna vojna. Po razpaduz Jugoslavije se je vrnil domov. Tu se pa prične njegova trnjeva pot. Nje-* gdv starejši brat p. Pelagij je1 " z
ki ga je 17. novembra 1942 zaprla.
Najprej je bil nekaj časa zaprt v Ptuju, nato so ga premestili v mariborske zapore in končno so ga držali kot talca v “Starem piskru” v Celju. Tam so ga z ostalimi jetniki silno mučili, tako, da je moral iskati po vrnitvi domov zdravniško pomoč. Zdravnik je prihajal na dom skrivaj skozi gozd, ker je Ernest moral podpisati izjavo Gestapovcem, da so z njim “dobro postopali”, da bi se ne izvedele njihove grozovitosti. Da se umakne domačim janičarjem, je Ernest leta 1943 sprejel službo pri železnici v Kremsu v Avstriji. Tu se je 23. junija 1943 tudi poročil.
Dne 19. marca, ali na Jožefovo, so ga Nemci nasilno mobilizirali in poslali na Češko, kjer je prišel v angleško vojno ujet ništvo. Po izpustitvi iz vojnega ujetništva je po srečnem naključju našel svojo družino. Skušal se je vrniti domov, a ni več mogel. Našel je končno zatočišče v begunskem taborišču v Avstriji. Tam je ostal le nekaj časa. Kot dober organist je kmalu dobil mesto organista pri fari sv. Lenarta v Ziljski dolini. Tam je ustanovil krasen pevski zbor. Še sedaj po mnogih letih se ga dobro spominjajo in mu pošiljajo pozdrave.
Dobri ljudje so sponzorirali njegov prihod v Ameriko, kjer je po različnih službah, ki jih je vršil, končno našel svoj miren pristan v Milwaukeeju. Že od leta 1952 vrši službo organista in pevovodje pri cerkvi sv. Janeza. Zbor sv. Janeza je pod njegovo1 veščo roko dosegel že zelo lepe uspehe in priznanja ne samo doma, ampak tudi drugod. Pevci in fara so ponosni nanj!
Ob petdesetletnici Ti farani sv. Janeza, Tvoji pevci, kakor tudi prijatelji in znanci želijo še veliko srečnih let med nami. Pozabi na križevo preteklost in misli na sedanjost, ki je naša, in na bodočnost, ki nas še čaka. Naj Ti dobri Bog in Marija podelita vsega dobrega in te varujeta na Tvoji življenjski poti, da boš še dolgo lahko delal v njihovo čast in v dobrobit ljudstva, kateremu se posvečaš!
ziv, da se javi na sodišču. Med posvečenjem, ki so ga izvršili predstavniki sv. sinoda iz Jugoslavije, so nezadovoljneži v znak protesta patrulirali sem in tja pred cerkvijo.
Advokat Gerald Snyder, ki je predstavljal škofijo pred sodiščem, je izjavil, da pomeni odločitev okrajnega sodnika Filipa Jagra večjo zmago slobodnih pravoslavnih cerkva v svetu v njihovi borbi izogniti se komunističnemu nadzorstvu.
Advokat Snyder je tudi po-vdarjal, da je proces odkril poskus treh škofov, vključno škofa Fermilijana, ki jih je imenoval maršal Tito, da se skušajo polastiti imovine, ki je vredna deset milijonov dolarjev. Imb-vina pripada 130 cerkvam, od katerih jih je 72 v Združenih državah in Kanadi, 17 v Avstraliji, 34 v Evropi, 5 v Južni Ameriki in 2 v Afriki. Po mnenju sodnika Jagra, zagotovilo verske svobode nima nobenega opravka z lastnino. V nobenem slučaju ne daje pravice krasti cerkve.
razno ničvredno lepotičje za dragoceno kožuhovino.
Leta 1835 je kraj postal stalna naselbina in 22 let pozneje mesto. Današnji Fond du Lack je za ameriške pojme še danes dokaj malo mesto, saj šteje komaj okoli 30,000 duš. Je pa važno železniško križišče, sedež mnogih malih industrij in nekak letoviški center za ta predel Wisconsina. V mestu se nahaja katoliška akademija St. Mary’s Spring in državna/ženska pobcljševalnica, nekaj milj stran pa stoji kapucinski samostan z visoko šolo, ustanovljen leta 1870.
Spomladi se bomo podali prav gotovo tja, če že ne zaradi mesta samega, pa zaradi veličastnega jezera Winnebago. Pozdravljeni!
janci orožje, smodnik, žganje in iz granita krasen spomenik, ki
kaže Lopeza v mašniški obleki, ko z razprostrtimi rokami in z glavo dvignjeno proti nebu slovesno poje Te Deum.
Kako imenitna ideja bi to bila, ko bi se skupina Slovencev odločila za romanje v Florido k Sv. Avguštinu! To bi bilo Slovencem v veliko čast.
Ernest Terpin --------o-------
Društvo ffajsv, Imena pri Dariji Vueliovieii
Okrajni sodnik v Waukeganu, Illinois, je izdal stalno prepoved, ki brani trem škofom, ki jih je imenovala Jugoslavija, da bi mogli vzeti v posest imovino vzhodnosrbske- pravoslavne škofije v Združenih državah. Posvetitev enega izmed škofov v Milwaukeeju leta 1963 je povzročila velik spor in razdelila farane cerkve sv. Save v dva dela. En del teh faranov je ustanovil novo župnijo sv. Nikolaja v predmestju Cudahy.
Oddelek za otroke milwau-ških javnih šol naznanja, da bo predvpis otrok, sposobnih za o-troški vrtec, dne 6. 7. in 8. januarja v vseh mihvauških javnih osnovnih šolah. Otrok za vpis mora biti pet let star pred 1. ali pa na sam 1. april 1965. Starši, ki naj imajo potrdilo rojstva s seboj, naj pripeljejo s seboj tudi otroka. Nadaljne informacije dobite pri javni osnovni šoli vašega okraja.
*
Miss Loraine M. Radtke, predsednica glavnega šolskega odbora za mesto Milwaukee, je ponovno potrdila Teodorja J. Kuemerlein-a za zastopnika pri komisiji za socijalni razvoj mesta Milwaukee. Njegova doba traja tri leta, začenši z januarjem 1965. Kuemerlein je izvršilni ravnatelj pri oddelku za otroške zadeve mihvauškiih javnih šol. Njegov naslov je 4776 No. Sheffield Ave.
Direktor pošte v Milwaukee Frederick C. T. John je objavil, da se bedo vršili izpiti za nižje uradnike in dostavljalce pošte. Osnovna plača je $2.48 na uro. Če kdo želi v poštno službo, ima sedaj priliko, da se prijavi. Najnižja starost je 18 let. Navzgor pa ni nobene omejitve. Izpiti se bodo vršili na glavni pošti. Lahko se prijavi za ta izpit vsakdo, ki živi v mestu in o-kolici, brez razlike. Nobenega o-zira ni ne na raso, ne na vero in ne na barvo in nacijonalnost. Prošnje sprejema glavni poštni urad, 517 E. Wisconsin Ave., pri okencu št. 1, kakor tudi vsi ostali poštni uradi v mestu in o-kolici. Prošnje sprejemajo od 4. januarja dalje do 1. februarja 1965.
*
“March of Dimes” je zopet tu. Zelo potreben način zbiranja pomoči za otroke, ki so se ro dili z okvarami. Dobrota ljudi, d darujejo in organizacija, ki si prizadeva zbrati potrebne vsote, delajo čudeže, ki jih občuduje ves svet. Ko prostovoljci, ki se žtrvujejo v ta namen, potrkajo na vsa vrata: Odpri roke, odpri srce, in otiraj bratovske solze. Morda boš tudi ti ali kateri član tvoje družine potreboval pomoči.
NAš WISCONSIN Milwaukee: Fond du Lac Ave.
Poroča ing. Dušan Svetlič.
Iz našega mesta vodi na deželo poleg drugih važnih izhodnih cest morda ena najvažnejših: Fond du Lac Avenue. Poteka v smer proti severozapadu. Po čem je dobila svoje ime?
Fond du Lac je mesto in sedež istoimenskega okraja in leži okoli 60 milj severno od Mil-waukeeja. Veliko jezero Winnebago mu daje svoj čar. Ime pove, da je mesto francoskega /izvora in je tudi v resnici kraj stare francoske zamenjevalne takoimenovanega trad-
Na predvečer posvečenja je postaje, bil z drugimi duhovniki zaprt j škof Fermilijan Ocokoljich av- ing posta, kjer so francoski pre-in nato izgnan, njegovega mlaj- gusta meseca 1. 1963 prejel po- kupčevalci zamenjavali z Indi-
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 10. januarja, bo imelo Društvo Najsv. Imena skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši; sestanemo se ob 7.45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, odkoder odidemo skupno v cerkev. To bo naše prvo skupno sv. obhajilo v letu 1965. Po sv. maši bo zajtrk ter kratka, zanimiva seja v šolski dvorani, kjer bo nastopil odličen govornik, Brother Stanley G. Mathews, principal of St. Joseph High School.
Ker je mesec januar posvečen Sv. Družini, se bo na pobudo Fathra Hobarta serviralo članom ter njihovim družinam zajtrk. Društvo vabi vse dru-štvenike, može in fante, naj pripeljejo s seboj po sv. maši tudi sveje družine v dvorano. Vsi so dobrodošli!
Pri zadnjih nedeljskih pridigah je Father Godina govoril o mostovih in mostičih, ki spajajo velike ter male celine; eden naj večjih mostov na svetu je oni, ki veže Mackinac jezersko ožino z mestom St. Ignace v Michiganu. Čez ta most so se vozili v lanskem poletju tudi romarji po Baragovi deželi; dolg je pet milj ter je bil dograjen za ceno sto milijonov dolarjev. Visoka cena dokazuje njegovo važnost. Najmanjši mostič se pa nahaja pri Tisoč otokih na reki sv. Lovrenca. Če se tak most podre, potem ni več zveze med dvema celinama; enako duhovno razmerje vlada tudi pri družinah; oče in mati tvorita veliki most in njihovi otroci so mostiči med brati in sestricami; oče in mati sta edgovor-na, da se skupnost v družini o-hrani. Angleški pregovor “Kjer se skupno moli, tam tudi skupnost ostane” je zelo hvalevreden; nekdo je k temu celo dodal, kjer se starši skupno igrajo z otroci, tam se družinski most ne podre in ne pride do ločitve zakona, ki tepe današnjo Ameriko. — Naj večjo duhovno vez vzdržuje sv. oče, ki se imenuje tudi Pontifex Maximus — naj večji graditelj mostov ter naj večji posredovalec med nebom in zemljo, največji most, po katerem žari ljubezen božja do vseh narodov na svetu.
Father Godina je tudi govoril o znameniti 400-iletnici, ki se je pričela s 1. januarjem 1965 in bo trajala do 8. septembra; to je 400-letni jubilej, odkar se je brala prva sv. maša v Združenih državah in ki je v neposredni zvezi s praznikom Najsv. Imena, ker jo je duhovnik Francisco Lopez daroval pri Sv. Avguštinu v Imenu Jezusovem. Pred 400 leti so španski konkvistadorji stopili na kopno zemljo, ki so jo radi bujne rasti imenovali Florido, deželo cvetja in rož. S seboj so imeli duhovnika Francisco Lopez de doza Graj ales, španski vojaki so pripravili iz hlodov in vej začasni oltar, na katerem je Lopez maševal ter zapel ob koncu slovesni Te Deum v Imenu Jezusovem.
Naš slavni umetnik Meštro-
Slovei^sli klub gipubjsif-m islitses mM sia sejo
CLEVELAND, O. — Slovenski Muh upokojencev, ki zboruje v Slov. domu na Holmes Avenue, vabi 13. januarja ob dveh popoldne na sejo v Slov. dom. Pridite vsi, če le morete, ker se moramo pogovoriti o naši prihodnji prireditvi 24. januarja.
To bo letna večerja s plesom. Začela se bo ob štirih. Vstopnice so po $1.50 in jih je že 500 v prometu. Kdor se hoče večerje udeželiti, naj si vstopnico hitro preskrbi pri članih ali pa v Slov. domu. Dobrodošli so tudi novi člani.
Za vsa pojasnila se obračajte na tajnika.
John Trček tel. 486-6090
IZ NAŠIH VRST
Ontario, Calif. — Cenjeno u-redništvo! V prilogi mojega pisma Vam pošiljam denarno nakaznico za naročnino Ameriške Domovine za prihodnje leto 1965. S časopisom sem zadovoljen še posebno, ker ste pričeli objavljati romane in povesti iz naše slovenske preteklosti. Tujih romanov imamo itak dovolj v angleških in ostalih časopisih. V slovenskem časopisu pa vsakdo išče le nekaj slovenskega. Tako nam je sedaj tudi ugodeno.
Celotnemu uredništvu želim srečno novo leto 1965.
John Jasbinsek
❖
Sheboygan, Wis. — Preblaga gospa Debevec! Na Sveti večer smo se v sv. molitvi spominjale vseh naših dobrotnikov. Vključeni v naše sv. molitve ste tudi Vi, blaga gospa, ki nam brezplačno pošiljate Ameriško Domovino. Ljubi Bog naj Vam to dobroto stotero povrne.
Obenem Vam želimo sreče in veselja polno novo leto 1965.
V molitvi se Vas spominjajoč, Vaše hvaležne
Sestre iz Sheboygana
*
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Pošiljam Vam denarno nakaznico za enoletno naročnino Ameriške Domovine, katero redno prejemam in sem na splošno/ zadovoljen z njo. Najbolj mi ugajajo romani, razne novice in razni dopisi starejših slovenskih grč, ki znajo tako prijetno, tako po domače pokramljati e raznih doživljajih iz preteklosti.
Želim vsem skupaj srečno, blagoslova polno leto 1965 ter mnogo novih naročnikov.
Frank Jerina
*
Sv. Jakob v Rožu, Avstrija,— Vam, velecenjena gospa Debevec, in vsemu osobju pri Vašem listu želim zdravo in blagoslovljeno novo leto! Posebej želim g. Vinku Lipovcu vse dobro za leto 1965. Lepo pozdravljam in ostajam Vam vdani
Rev. dr. Jakob Kolarič
Premalo kisika na Marsu
BERKELEY, Calif. — Na planetu Mars, proti kateremu so ZDA poslale nedavno vesoljsko Men- ladjo Mariner 4, je po sodbi zvezdoslovcev premalo kisika, da bi mogla tam obstojati razvitejša živa bitja.
BoHa reka
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Izvir reke sv. Frančiška v Bra-
vič je temu duhovniku izklesal,ziliji je 1,700 milj od morja.
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
Andrej ko je zmignil z roko, kakor bi hotel reči: da, tako je, kaj si moremo pomagati.
“Seveda, ljudje potrebujejo drug drugega. Kam se naj obrnejo. Revščina je,” je rekel potem.
“Revščina je, revščina. Pa vsi nad me! Ob vse bom.”
‘‘Saj plačajo... Vi storite dobro delo.”
“Predober sem,” začne Po-berin in pogleda na Andrejka, da bi mu pritrdil. A Andrejko je gledal skoz okno na konja.
Videl je, da mu nihče ne prinese povesnega sena.
“Dolgo te že nisem videl,” začne Poberin.
“Dolgo že ne.”
“Na semnju sem te videl.
Z očetom smo bili znanci.”
“Da.”
Nastal je molk.
“Kako se imaš,” je začel Poberin, ki se mu je vendar čudno zdelo, kaj hoče Andrejko pri njem. “S starim, saj pravim, smo bili znanci, dober gospodar je bil; včasi sva barantala. Pa je umrl, starost stara, menda je bil nekaj starejši od mene. E, starost, starost. . . Praviš, da se imaš dobro,” je nadaljeval Poberin, ne da bi mu bil Andrejko kaj odgovoril.
“He, he,” se je smejal, ‘‘saj sem vedel. Kakor stari. Prav se znaš obrniti.”
“Dobro, dobro,” je pritrdil Andrejko s smehom. “A vi, kaj počnete, kako?”
“E, slabo, slabo, saj vidiš,” je tožil starec. “Delamo, delamo . . . Skoro smo dodelali.
Omlatil bom ajdo prihodnji teden, pol kozolca je imam.”
“Dosti je to. Je li bila lepa?”
“Prav lepa. Imam še stare, da ne vem kam z njo. Saj vidiš: sama beračija.”
“Jaz je nimam. Skoro bi jo kupil.”
Poberinu je padlo v glavo, da je prišel Andrejko kupovat ajdo. Pomislil je takoj, kako visoko jo bo cenil, in zraven gledal na Andrejka ter si mislil: Nisi očetov; zapravljivec si; še žita si ne pridelaš. Potem pa je takoj začel tožiti:
‘‘Slaba je letos. Ljudje tožijo. Žito se bo drago prodalo; skoro ne bomo imeli kaj jesti; ne vem, kaj bo, če ne bo boljše.”
In zopet je bil molk.
“Ajdo bi ti prodal, seveda,”
Začne Poberin.
Andrejko ni hotel nič slišati o ajdi in je izkušal začeti Pogovor.
“Vi ste še trdni. Koliko let štejete?”
“Ah, trden! Leta, leta! Šesti križ leze na pleča. Hudo je. Po čern bi plačal? Pravijo, da so v Ljubljani visoke cene.”
“Ne vem,” je začel Andrejko. “Kdo pa je bil ta dolžnik?”
Poberin se je ustrašil, da je hiorda Andrejko prišel po denar na posodo, ali pa da bi kupil ajdo na upanje; zato je z°pet začel tožiti:
“Vedno so nad menoj. Vse *ni vzemo.”
“Saj vam vrnejo; a koliko jib je, ki nič ne vrnejo, kar Vzemo,” je začel Andrejko, da ki napeljal vodo na svoj mlin.
“Saj to je hudo. Ljudje so ^pošteni, lopovi so. Kaj pra-viš, da mi ne bodo . . .”
‘Ne, tega ne pravim. A dru-£i> menim, odneso in ne vrne-J0 — grajščaki in gospoda.”
Poberin, ki je bil prej v strahu, da zve o kakem nepoštenem dolžniku, je odprl oči! kmetov, in čudno pogledal Andrejka,
da si upa govoriti tako o gosposki.
“Gospoda, res, ima svoje pravice,” je rekel boječe.
‘‘Ima pravice, ali pa ne. Tudi mi imamo pravice, pa jih nočemo poznati.”
“Jih imamo?...” je ponovil Poberin.
“In proti vsem pravicam nam jemljo, zato so slabi časi.”
“Da, vse mi odneso v njive.”
“Ali mislite, da se ne da pomoči?”
Andrejko je povzdignil glas in nepremično gledal na starca, ki so mu oči tudi obstale na resnem Andrejkovem obrazu. Pomislil je, kaj misli Andrejko s tem.
Pomoči, pomoči,” je ponavljal in ni mogel pogledati v stran. “Včasi so si izkušali pomagati, pa, pa . . .”
Pa si niso pomogli. . .” je pripomnil Andrejko.
Poberin je prikimal.
“In jaz sem si tudi onomo-gel . ..”
‘ Ti si si . . .” je vzkliknil Poberin, kakor da se je nečesa spomnil, in njegove ostre oči so bile uprte v Andrejka, ki ni izpremenil obraza.
“Saj sem slišal, da si . . .” je rekel zopet starec in umolknil. Postalo ga je strah pred upornikom. Kaj, če bi zvedeli, da je bil pri njem. Ljudje so hudobni; žele mu škodovati, si je mislil.
“Da, da . . . Imamo svoje pravice in svoje moči. Vsi smo eden, kar nas je in kar nas še pride,” je govoril ponosno Andrejko.
Poberin je molčal.
“Jaz nisem obupa! in vem, da ste vi tudi upornik . . .” Kaaaj?” je zakričal starec in vstal.
Upornik ste v mislih, čeprav molčite. In prav imate. Slab je, kdor se boji.”
Poberin se je sesedel. “Vrag je ta človek,” je pomislil in ga gledal obupno.
Kaj se bojite?” je začel Andrejko z istim obrazom, s prezirljivim smehom; “mi se zbiramo in kadar se zberemo, vstanemo iz svojih skrivališč. Takrat bomo pokazali svojo moč. Kmalu bo vsa Dolenjska na nogah, a vi se upirate in ne dosežete ničesar.”
‘‘Kaj govoriš!” je planil starec na noge in se tresel od strahu.
Andrejko je sedel mirno; uvidel je, da s strogim nastopom tudi kaj opravi . . .
“Nič. Kaj pa ne sedite? Vidite, vsi ste z nami; zakaj pa z nami tudi ne delate? Sad našega truda boste vsi radi uživali. Kar bo kdo pridelal, bo njegovo; cesarju da, kar je cesarjevega, in nihče vam ne bo povrh jemal še desetega snopa v razstavki. In kmalu bodo tu boljši časi.”
“Kam se pa voziš?” je vprašal Poberin nekoliko pomirjen, da bi spravil gosta iz hiše.
“Nikamor. Prišel sem vas vabit na veselje. Zberite se s sosedi in spomladi pokažemo gradom roge; desetine pa ne damo po vseh svetih nič več.”
“Obesili te bodo, vrag; saj sem slišal,” je rekel Poberin, kakor da se je še le zdaj zavedel, da je v svoji lastni hiši in da lahko izpodi Andrejka kakor ljudi, ki so prišli prosit na posodo.
“Jaz ne vem, kaj se potem bbjite, če se jaz ne; kar daste gradu, daste po krivici, ker nimajo več pravic jemati od
Rojsfni kraj brazilske kave
“Svetovna proizvodnja kave, ki jo prideluje 20 dežel, znaša približno 40 milijonov vreč,” je dejal mladi agronom Cicero C. Brilho s kmetijskega inštituta v Campinasu, industrij slkem in poslovnem mestu kakih 100 km od Sao Paola. “V Braziliji, ki prispeva k svetovni proizvodnji okoli 18 milijonov vreč, pridela največ kave država Sao Paolo, v njej pa je območje Campinasa na prvem mestu. Nič čudnega torej, če je pri nas tudi osrednji kmetijski inštitut te brazilske države.”
Kmetijski inštitut, katerega stari, leta 1887 zgrajeni stavbi se je lani pridružia nova, prava palača, ima skupno 35 oddelkov (od splošnega in agrotehničnega do biološkega in eksperimentalnega), tisti za kavo je le eden izmed njih.
Onstran ploščadi za sušenje in prebiranje kave pri upravnem poslopju eksperimentalnega posestva se začne prava goščava kavnih grmičev raznih sort. Nekatere sadike so se razrasle kot grmovje, druge so dosegle višino srednjega drevja.
To so visoke arabske sorte, je razlagal agronom. Nekatere so zelo dovzetne za plesen, druge so sicer donosne, vendar imajo plodovi nevtralen okus, se pravi, da jim je treba dodajati bolj vonjave sorte. “Excelsa” iz A-frike bogato rodi, zato pa je slabe kvalitete. Zraven burbonskih kavovcev rastejo liberijski grmiči, katerih plodovi so zelo dobri, samo malo jih je. “V Liberiji še gojijo to sorto, pri nas se ne izplača,” je rekel brazilski inženir.
Šele med ogledom poskusnih kavnih nasadov v Campinasu sem se pravzaprav zavedel, da je vsa znamenita brazilska kavo v bistvu afriška, saj “vse sorte prihajajo iz Afrike oziroma z Madagaskarja”. Kako to, da se je kava uveljavila prav v Braziliji? “Rastlina se tu na' splošno dobro počuti, ker so naše zemljepisne razmere podobne afriškim,” je razlagal “razen tega pa delamo pri nas še bolj smotrno, agrotehnično na višji ravni.”
Zaradi bolj smotrne, malone industrijske gojitve, je donos kave v Braziliji veliko višji kot v Afriki. “Nekaterih sicer dobrih sort, na primer ‘Mocca’, pri nas sploh ne uvajamo, ker so slabo rodne. V Arabiji raste ta sorta bolj po vrtovih, tam obirajo plodove posamič in ročno. Pri nas gledamo, da izberemo sorto, ki dobro rodi in ima kvalitetne plodove, hkrati pa mora biti takšna, da je tudi z obiranjem čim manj težav. Tako na primer na gojimo več tistih sort, katerih grmičevje se razraste nad dva metra visoko,” mi je spotoma pojasnjeval agronom Brilho.
Zahajajoče sonce se je kot rdeča plošča bližalo rdečkasti zemlji, vidni le tu in tam, kajti daleč naokrog so jo prekrivale zelene preproge kavnih nasadov. Togo geometričnost leg je blažila nakodrana površina kopastih grmičev, bujnih tako na
ravnem kot na lahnih vzpetinah. “Kakih 20 kg kave mora dati vsak grm,” je rekel inženir in stegnil roko po vejici s šopom dolgih, svetlečih se mesnatih listov suličaste oblike in s po-krnelimi ostanki starih plodov.
“V Afriki sadijo kavovce ločeno, vsak grm zase in v glavnem pod senco drugih dreves, pri nas pa prideta vsaj dve sadiki skupaj, tako da si delata senco, hkrati pa sami vsrkata vso vlago deževne dobe v hladnem letnem času,” mi je pojas-
Spopadli so se med seboj vlad-j o zastarelosti teh bomb, ki jih ni pristaši in opozicija, ampak bodo nadomestile manjše. Te so ne toliko radi izida volitev kot še vedno dovolj učinkovite, po-iz starega sovraštva, ki vlada leg tega pa je cilje z njimi ve-med obema skupinama že deset-; liko lažje doseči, let j a. Tisti pakistanski'muslima-j	------o______
ni, ki so pribežali iz Indije ob času delitve angleške kolonije na dve samostojni republiki in ki jih je na milijone, so večino-na pristaši opozicije, dočim do mačini držijo z Ayubom.
Domačini ne marajo novih prišlekov iz istih razlogov kot povsod drugod na svetu. V Pakistanu jim je treba še dodati boj za zaposlenost, za stanovanja, tekmo v šolah, itd. Zato je
njeval. “Vidite, tu raste kava do spopadov med domačini in
iste sorte. Sadike so v vrstah z različno medsebojno razdaljo. To sodi v okvir poskusov prav tako kakor naravna in umetna gnojila.”
“Mundo novo” se imenuje najbolj raširjena sorta v Braziliji. Z gojenjem in z raznimi a-grotehničnimi ukrepi skušajo v Campinasu doseči takšno podobo in velikost kavovca, da obiralci čim lažje posmukajo plodove ter izločijo stare, plesnive in špikave, zdravi pa škrebljaj e padajo na plahte pod grmiči.
Nekoč so plodove sušili in jih šele potem luščili, zdaj pa delajo drugače: plodove namočijo v vodi in jih izluščijo, potemtakem sušijo samo zrna. “Cafe
prišleki iz Indije prišlo že velikokrat. Značilno je sedaj le to, da so sedanji nemiri ostrejši od [prejšnjih. To bi pomenilo, da sovraštvo med obema skupinama še narašča in da postaja glavna politična nevarnost za deželo.
laša dežela k doliawlfa Bemiiniji te l&mm
WASHINGTON, D. C. — Romunska vlada je kupila pri nas opremo za dve tovarni: za proizvodnjo umetnega kavčuka in za destilacijo nafte. Skupna vrednost opreme znaša nad $50,000,000. Bukarešta bo pla-
čala račune v petih letih, jam-oro, zelena kavna zrnca obdaja-[stvo za kredit je pa prevzela na-ta dve luščini,” je rekel in izlu-jša Izvozno-uvozna banka. Naša ščil zrno, kakršna potujejo iz Administracija se v pogajanja ni Luke Santos po vsem svetu kot vmešavala. To je prvi slučaj, da
“cafe do Brasil”.
Inštitut v Campinasu, kjer je
je naša zasebna industrija kar naravnost prodala svoje izdel-
zaposlenih okoli 150 kmetijskih ke komunistični državi. Dosedaj strokovnjakov — vsaik peti med so bili vsi taki posli zaključeni njimi se tako ali drugače ukvar- med vladami.
ja s kavo — ima v državi Sao
Romunska vlada je sklenila z
Paolo 18 preizkusnih postaj pod našim državnim tajništvom tudi vodstvom agronomov, poveza-'^ nih z osrednjo ustanovo. Pet postaj se posveča gojenju kave.
Pridelovalcem pomagajo s strokovnimi nasveti, pri prodaji se-
sporazum za kulturno izmenjavo. Sporazum bo v kratkem podpisan.
Vse te uspehe je pa naša dežela dosegla brez vsakega podmen novih sort pa skrbno pazi-Jpiranja romunskega komunistič-jo, da semenska kava ni cenej- ngea režima. Človek se sprašu-od tiste za potrošnjo, ker bi'je, le počemu smo podprli Tita se takoj našli špekulanti, ki bi' z nekaj bilijoni dolarjev, ako sejo prodajali na trgu.	daj njegova kreditna sposobnost
Nasploh morajo gledati, da ni več vredna niti počenega gro-ing. Brilho, gojitveni postopek ni preveč za-'ša. Saj titovci že sedaj priznajo, pleten, kajti v nasprotju z raz-1 da ne bodo mogli tekom prihod-vpitim brazilskim zaslužkom je'njih treh let plačati niti zapad-
Angleški konservativci se pripravljajo na volitve !
LONDON, Ang. — Vodstvo angleške konservativne stranke je moralo na nek skrivnosten način izračunati, da bo sedanji sceijalistični ministrski predsednik Wilson že spomladi, najbrže v marcu ali aprilu, razpisal nove volitve. Zato so se po praznikih začeli z vso vnemo pripravljati nanje.
Napravili so načrt, kako bodo reorganizirali stranko na deželi. Seveda tudi premišljujejo, kdo naj bi stranko vodil v voliv-nem boju, ker sedanjega voditelja Homa ne marajo. Največ upanja na vodstvo imajo njihovi prvaki Heath, McLeod in Maulding.
Med socijalisti pa ni mogoče opaziti še nobene podobne aktivnosti.
živel po uspešni operaciji vsaj še pol leta. Vse kaže, da je bolnik trpel zaradi glavobola in o-motice. “Kirurgi” kamene dobe so se odločili za operacijo, ki je tudi uspela, čeprav si je davni “zdravnik” pomagal s kameni-tim orodjem.
— Danska državna zastava je baje najstarejša na svetu.
Moški dobijo delo
Turret Lathe Operator for Warner Swasey 2A No others need apply. ACIMET MFG. CO. 1550 Rockwell (6)
Javnost se je izrekla za bolniško zavarovanje, pa ga ne razume
PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je dognal, da je sedaj že 63% vseh vprašanih za bolniško zavarovanje. Pri tem se je pa pokazalo, da mnogi ne razumejo, za kaj se gre. Samo 23% med njimi se zaveda, da zavarovanje obsega samo stroške za bolnišnice, ne pa tudi zdravniških, zobozdravniških in stroškov za zdravila.
Ostali navadno mislijo, da zavarovanje obsega vse, ali pa so sploh spregledali to razliko. Zanimivo je pa razpoloženje med volivci. Tri četrtine Johnsonovih volivcev je za zavarovanje, zato sta pa dve tretjini Goldwaterjevih proti.
Zenske dobijo delo
STROJNE
ŠIVILJE
Morajo imeti izkustvo v šivanju ženskih oblek.
Dobra plača od kosa. Plačane počitnice in prazniki ter bolniško zavarovanje.
Stalna zaposlitev.
Prijetni delavni pogoji v moderni, klimatsko oblajevani obratovalnici.
Javite se od 8:30 dop. do 11:30 dop.
VENUS INDUSTRIES
4800 E. 131 St.
(na vogalu Broadways)
(9)
cena kave žela nizka. Država si-Tih obresti in obrokov na
dolgo- j
V Peipingu nič novega!
PEIPING, Kit. — Kitajski parlament, ki je začel svoje zasedanje 20. decembra, je končal svoje delo. Odobril je potrebne resolucije in letni proračun in ob enem tudi na novo “izvolil” vse dosedanje svoje voditelje.
cer odkupi vso letino-, vendar ve, kar jih imajo. Ravno sedaj j Edinole vrhovno sodišče je do-
dobijo pridelovalci komaj polo-j vrtajo v državnem tajništvu, da vieo mednarodne tržne cene, in bi te zapadlosti znova “konsoli-sicer samo dolar za kilogram či-! dirali”. ste kave, za katero je treba okoli 60 kg obranih plodov. Rešitev je v povečanju proizvodnosti.
Medtem ko znaša hektarski do-' nos v brazilskem državnem po-! vprečju le kakih 240kg kave, soj v inštitutu dosegli z raznimi u-fcrepi tudi že tri tone na hektar.
'talrj ¥ iCara®!!i nilmajc le fidifššnega ©zadja
KARACHI, Pak. — Povod za nemire je res dala politika. Pristaši diktatorja Ayuba so priredili veliko manifestacijo v čast zmagi pri predsedniških volit-
biio novo glavo.
Vseh 2,864 poslancev je glasovalo kar na tekočem traku. Bolj važno pa je to, da ni bilo objavljeno, kdaj bo sklican novi strankin kongres. Bi že moral biti pred leti, ker je bil zadnji kongres že 1. 1956. Zanimivost: povprečna starost kitajskih poslan-. cev je skoraj enaka povprečni razdiralna moč naj bi bila ena-1 sjarosti naših senatorjev in kon-ko 24 milijonom ton običajnega j gresnikov_
razstreliva. Te bombe bi naj po- j	________n________
nesli nad sovražnika strategični bombniki B-52. Čeprav teh
Težiš vsdiksve bombe postala že zastarela v
OMAHA, Neb. — Združene države imajo že več let na zalogi vodikove bombe, katerih bi bila ena-l
bomb niso nikdar preskusili, so vojaški strokovnjaki prepričani o njihovi učinkovitosti.
V zadnjih letih je narodna o-bramba dobila veliko novega,
Uspeh davnega kirurga
Med izkopaninami na grobišču iz srednje kamene dobe ob Dnjepru je tudi 23 lobanj, ki so zbudile pri znanstvenikih še posebno zanimanje. Natančno so si ogledali zlasti lobanjo starej-
MALI OGLASI
V najem
Oddamo v Collimvoodski naselbini 4 sobe spodaj v skoro novi hiši. Kličite WH 3-5970.	(6)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša in 2 ek-stra sobi za dohodek. Cena $11,900. Na Saranac Rd. in E. 160 St. Kličite 851-0517.
(H)
V	najem
Oddamo 3 lepe sobe, spredaj, spodaj. Vpraša se na 1258 E. 61 St. zadaj. —(5)
V	najem
3 opremljene sobe se odda na 1552 E, 49 St. —(5)
vah, slovenskemu sprevodu se'modernega atomskega orožja, je postavil na čelo sam AyubovAove in boljše medcelinske ra-[šega moškega z okroglo luknjo sin. Ko je bil sprevod že skoraj kete. Tako je potreba po atom- blizu temena (premer 17 mm), končan, so se pa začeli nemiri,'skih bombnikih in težkih vodi-J Ugotovili so, da luknje ni na-ki so menda zahtevali tudi člo- kovih bombah veliko manjša. V pravilo orožje, marveč — kirur-veške žrtve.	obrambnem tajništvu že govore ški instrument, in da je pacient
-
V MAJEM
TRGOVSKI
PROSTOR
preje Komin’s Drug Store
6430 St. Clair Ave.
Za pojasnila kličite IV 1-5380
(7)
Išče sobo
Starejša Slovenka bi rada dobila sobo pri Slovencih. Kdor ima kaj, naj sporoči v našem uradu.	(4)
Naprodaj
Bungalow blizu E. 185 St., za starejši par, spalnica spodaj, lep lot, garaža za 2 kare, klet, $17,500. Lastnik RE 1-1454.	(5)
m
i
•»'*.. -----------------------
(Dalje prihodnjič)
• - ...Li.-	\ r ..	____ —, v
ZAMORČKI PRI MALICI — Otroci otroškega vrtca v Moundaou v Južnem Čadu dobe vsak dan v šoli za malico skodelico mleka. Na sliki jih vidimo, kako svečano ga pijejo.	-----—	—-
V najem
Oddamo popolnoma moderniziranih 6 sob, parna gorkota, vse udobnosti. $68.00 na 7702 St. Clair Ave. zgoraj. Kličite KE 1-1934.	(ThFX)
C ar st Memorials
Kraška kamnoseška obrt
; KblNA SLOVENSKA TZDE.LOVAL-■JIIQfc NAGROgNW .-SPOMFNIKO' 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2231
oo<cr>oo<cz><)o<ci^o<c=>o(^
o
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
O	%
O<Z^0<Z>00<ZZ>Q()<£Z>Q
Vpraša me, kaj imam in, ker mi je bilo ravno ponevedoma neko pismo padlo na tla, pobere in pogleda. Bilo je pismo doktorjevo moji materi, ko še nista bila poročena. Ne vem, kako je to, vsakemu drugemu človeku bi bil list iz rok izpulil, njemu ga nisem. Komaj je papir pogledal, so ga izpre-vrgle barve, čudno me je pogledal in vprašal:
‘Kje si to dobil, človek?!’ Zakaj to vpraša, zakaj je prebledel? sem mislil in naenkrat se mi je posvetilo: zdelo se mi je, da je meni majhno podoben, nihče ni vedel kdo, niti kaj je! Nihče drug ne more biti! In rekel sem!
‘Doktor Kaves, dajte pismo nazaj!’
‘Kako veš ti moje-------?’
‘Ime? — O to je lehko! Kako ne bi sin Majdalene Strugove vedel imena tistega moža, ki ga je v življenje spravil!’ — sem dejal jaz.
Tako sem njega spoznal in on mene. Od tistega dne sem mu bil kakor slaba vest. Zba-' dal sem ga kjer sem ga dobil. Gluh sem se naredil za vse, česar me je on prosil. Spoznal sem, da to ni prav, pa drugače, sem mislil, da ne morem delati.
še manj je bilo prav, da sem sovražil njegovega sina Marijana, ki ga ima menda iz kakega drugega zakona. Zato me je Bog kaznoval snoči.”
Dalje deseti brat ni mogel govoriti. Zakašljal je in kri mu je šla skozi usta. Lovre mu je pomagal, da je sedel.
“Le pojdi, bratranec !—Rad bi bi! zdaj sam. —. Po duhovna pošljem, da poravnam posvetnosti!— Rieci mojemu očetu, naj pride k meni! — Poz-vedi, če sem Marijana zelo poškodoval. — Bog ne daj!—-V jezi in brez premiselka se je zgodilo!”
Lovre mu obljubi, da vse opravi, zdravnika pošlje in -popoldne zopet pride. Potem odide.
vpil Krjavelj nadenj. “Posnamem vam eno latvico takega kislega mleka kakor kraški sir. Kozje je res, pa če se vanj zadrobi skorja prosenega kruha, se naredi taka jed, da nikdar tega. In ko boste vi to jedli, se bova nekaj pogovorila.”
Kvasa ni bilo volja se ukvarjati s šemo, zato ni ničesar odgovoril in šel.
“Ti
godrnja bot iz
ti! — Meni, da je cesar ali pa še kralj, če mu tisti suknjeni repec doli visi! Le molči, Bog ti bo eno priložil okoli ušes in še rad boš žrl kozje mleko. Pa tačas ti ga ne bom dal, ne! Naj bom pet let v vicah za to gorel, če ti ga bom dal!”
ZASTAVA V VETRU — Močan veter je pretrgal zastavo na starem poslopju senata v Washing tonu. Predno so jo sneli in'zame-njali s celo, jo je fotograf ujel na film.
Lovre Kvas tega rohnenja ni slišal, nekoliko ker je bil že predaleč, nekoliko, ker je Krjavelj govoril bolj za svoja ušesa, ko za katera druga.
Solnee je bilo že visoko na nebu, ko je Lovre koračil domov. Vedel je, da so ga medtem na Slemenicah pogrešili. Vprašanju, kje se je tako dolgo mudil, se ni bilo nikakor mogoče ogniti, če naravnost povem, da sem bil pri desetem bratu tako dolgo, se jim bo pač čudno zdelo — si je mislil. Vsega povedati ni smel. Izmisliti si kaj neverjetnega, je bilo težavno in sitno.
Ko bi bil pisma, ki mu jih je Mrtinek izročil, precej nesel gospodu Piškavu, ki ga je zdaj poznal, bi se bil zamudil še dalje. Zato je sklenil,
Pustimo svojega junaka, naj premišlja, kar je danes slisal in videl, ter poglejmo drugam, kako se zbirajo oblačke nad reveževo glavo, ki misli v sedanjem trenotku
manj kakor kdaj, da ga čaka kaka nevarnost.
Kaki dve uri poprej se je bila na Slemenicah zbrala druščina k zajtrku. Razen domačih so bili gostje prejšnjega dneva: stotnik, zdravnik Vencelj in njegova hči. čudno se jim je zdelo, da ni Kvasa nikjer in ugibali so tako in tako, kam bi bil šel. Kmalu pa so moški zašli na drugo govorico o včerajšnjem lovu, o fajmoštrovem značaju in raznih malo imenitnih rečeh.
Manica je bila nekaj tiha ter je odgovarjala na več vprašanj svoje prijateljice tako, da je poslednja videla, da so njene misli drugod kakor pri pogovoru, in je naposled obmolknila, premagavši izkušnjavo nagajati ji, da se boji za nekoga, ki ga ni tukaj.
Zajtrk je bil že dokončan, ko stopi cesarski sodnik iz okraja, gospod Mežon, v sobo. Spremlja! ga je dolg, suhoten in na eno nogo malo šepast duh, ki mu ljudstvo pravi birič.
“Tako! šele danes priha-
ZA MALO DENARJA VELIKA POMOČ! — Za darilo enega dolarja je mogoče poslati v Grčijo CARE paket, kot ga neseta domov oče in sin. Dolar tu ni več veliko, CARE paket tam preko pa je že malo bogastvo.
oieaa voaa ti! — Krjavelj — “ti sro-grmovja ti, dolgohlača
* * j j-/*, v

pozneje dobiti priliko, da s< iznebi Mrtinkovega naročila..
DEVETNAJSTO POGLAVJE
Krjavelj je sedel ves ta čas v veži in nekov star koš zapletal z vitra.mi. Kesal se je, kesal, kolikor se je mogel, da je tačas, ko je delal hišo, naredil tako hentano debela hrastova vrata, da se iz hiše vunkaj ne sliši nobena besedica. Zakaj, da se dela v hiši testament, tega je bil Krjavelj tako zvesto prepričan, kakor da pride enkrat v nebesa, kjer bomo samo dobro jedli in pili, če je to naš Krjavelj pravo vedel. In voljan je bil ob tej uri svetemu Petru storiti obljubo, da se bo tam gori v večnem izveličanju pol dne postil, da bi le zdaj slišal, komu misli Mrtinek Spak izročiti tiste tolarje in dvajsetice, ki jih ima nekje zakopane in dane vragu v shrambo. Trikrat se mu je vitra utrgala, tako z jezo jo je nategoval, ko je videl, da se ne da ničesar slišati.
Začel je torej mož misliti,
Is čim bi se Kvasu, kadar pride ta iz hiše, tako prikupil, da bi zvedel, kako je testament narejen. Dolgo je preudarjal, kaj bi mu dal. Nazadnje jo je menda pogodil, zakaj vrgel je koš od sebe in vesel mencal roko ob roko, nazaj pomeknil klobuk in razvlekel usta, kakor da bi se mu zdehalo.
Kvas je prišel iz hiše.
“Počakite, počakite!” — je
DOBRA NOVICA!
Najvišje bančne obresti pri hranilnih vlogah!
letno
Začenši s 1. januarjem 1965 se bodo hranilne vloge, vložene eno polno koledarsko četrtletje ali dalj, obrestovale po zgornji obrestni meri. Prav tako se bodo nove hranilne vloge, prejete do 10. JANUARJA, obrestovale že od 1. JANUARJA po zgornji najvišji meri, če bodo ostale vložene eno koledarsko četrtletje ali dalj.
NATIONAL BANK
OF CLEVELAND
The bank that wants you to succeed MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
|jate na moje povabilo? To ni lepo, gospod sodnik! Ko bi bil vedel, da ste bili včeraj doma, bi se že kako maščeval, da mi niste izkazali časti------”
‘Bero venientibus ossa — kosti so dobre zame”, —pre-striže hišnemu gospodarju besedo gospod sodnik Mežon, debeluhast, rdeč mož velikega nosu in kratko ostriženih las. “Pa nekaj drugega vam moram naznaniti. Zdi se mi, da še ne veste, da se je zgodilo v vaši okolici strašno hudodelstvo?”
Vsi so se začudili in prestrašili.
“Ali je kak poboj?” vpraša Vencelj.
“Skoraj bi bil, ali pa se morda še naredi. Mogoče je, da umre,” pravi sodnik.
“Kdo?” je vprašalo več glasov.
Bližnji sosedje ste in ne veste nič! Jaz sem pa prišel danes prav ponevedoma sem in na potu zvedel, da je neki hudobnež skoraj do smrti potolkel sina tega starega gospoda s Poleska.
“Marijana?! — Ni mogoče, morda niste prav zvedeli.
.Snoči je bil pri nas!” — pravi Vencelj.
“Marijana, pravim! Danes ponoči se je to zgodilo. Da se ne motim, vam priča dovolj ta protokol. Bil sem zdaj na Polesku. Ne govori nič, in nje-
opazila in je hitela za njo vun.
“Z mojim učiteljem, gospodom Kvasom, sta snoči ostala v hosti. On je kesno prišel domov; vedel bo, v kateri kraj se je Marijan obrnil in in če
gov stari, ki je nekaj zdrav- Je bil se kdo pri njih,” je de-
nika, kakor sodim, trdi, da tri dni ne sme biti izprasševan. Vendar sem jaz namenjen preiskavo takoj začeti. Gospodo pa bom prosil, da mi bodo pomagali.”
Po tem naznanilu je Manica vstala. Strašna slutnja se je je polotila. Komaj je šla od mize proti vratom. Mati je to
jal gospod Slemeniški.
“To denem v protokol. Dobro! Gospod Kvas je prva priča. Kje je, prosim, pokličite ga!” reče sodnik.
Gospodar je odgovoril, da ga danes že vse jutro ni. Vsi so obmolknili.
(Dalje prihodnjič)
------o------
J JOS. ŽELE IN SINOVI |
i	POGREBNiZAVOD	=
§ 6502 ST. CLAIR AVENIJE	Tel.: ENdicott 1-0583 =
=	COLLINWOOD SKI URAD	=
= 452 E. 152nd STREET	Te).: IVanhoe 1-3118 š
S Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago 5 =	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo pdstrežbo	^
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite ‘n si izberite!
HOWARD BAKER 549 KAST IRK STREET. EUCLtD	K15 1-8187
Vsakovrstni ljudje imajo radi okus z ognjem varjenega piva
Zakaj je Stroh’s tako priljubljeno? Zaradi okusa --- zaradi različnega okusa, s katerim si
pogasite žejo. Ce ste važna oseba na šoli, ali lepotica plesa, ali samo eden od fantov, ugajalo vam bo z ognjem varjeno pivo. Pijte Stroh’s!
AMERICA’S ONLY FIRE-BREWED BEBf»;
MED PUNČKAMI — Ellen Ebner sedi sredi punčk in drugih igrač v prostorih New York Telephone Co., predno so jih za božič razdelili med potrebne otroke.