Št. 34. V Gorici, dne 21. foarca 1901. /shaja trikrat na teden r iestih Izdanjiu, in sicer: vsak torek, četrtek in solioto, zjatranjo izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. tiri popoldne, in stano z uradniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letuvrud po poŠti pre-jemana ali v Oorini ua dom posiijana*. Vso leto.......13 K 20 li, ali gld. C-(J() pol leta........ti , 60 „ , , 3-30 . četrt leta . . .*-.¦¦.....-.3 s..4fi ... , . 1"'» Posamične številko stanojo 10 vin. •"*""'*"•"*"*' " ' -—* Naročnino prejema npravniStvo' v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici?»Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan ml 8. ure zjutraj do (5. zvečer; ob nedeljah pa o A. Gabr5Lek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. DOPISI. Ise branlške dolino, 10. marca (901, Dovolite, g. ureduik, par besed proti izjavi g. Pavlice, župana v uihembergu, v zadnji »Gorici* št. 20. Gospod župan trdi v tretjem odstavku, da jo vložil prošnjo za gradbo branifike cesto od Podlasa do dolnjo Branlce po dogovoru z županstvi v Gabrijah in Šmarjah, kar so jo res zgodilo in delo oddalo g. Rossiju. Dalje izjavlja g. Pavlica, da je dal svoje nasvete glede ceste oddalnje Branico do Itihemberga. Hvala lepa za take nasvete, gospod očka župan) Vprašamo Vas: Zakaj tako svojevoljno dajate nasvete brez posvetovanja z ostalimi občinami?I Kdo Vas je zato pooblastil? Ravno glede Vašega nasveta ste se pokazali, da ste pravi nasprotnik omenjene ceste, kakor ste bili že pred 30. leti, če niste pozabili. Ako bi bili res pravi pospe~ šitelj te ceste, bi ne dajali svojih nasvetov, ampak bi se posvetovali z interesenti v Gabrijah, Šmarjah in Rihembergu, kje in ktko naj bi se zgradila cesta. Zakaj bi se torej ne delalo ceste tam, kjer bi bila že za silo najpotrebniša, da bi se je že lahko nekatere občine za silo posluževale. Zakaj niste nasvetovali, da bi se s cesto nadaljevalo od Podlasa navzgor proti Ječmenovemu hribu, Novemu bregu do meje gaberske? Kaj Vam ni znan svet v omenjenih krajih ? Po Vašem mnenju, g. župan, o sv. Nikoli. Ali ni ravno tukaj cesta najpotrebniša? Zakaj niste odkritosrčni proti onim možem, kateri Vas vprašajo, kako naj bi se vlado naprosilo, da bi delala cesto navzgor proti gor. Branici? Res je, da sedanja občinska pot iz dolnje Branice do Rihemberga, po kateri se Rcman. Poljski spisal Iirarik Sienkiewicz. - Poslovenil Podravski. (Dalje.) Ne samo, da mi sedaj zvesto služijo, marveč colo tekmujejo med seboj, kdo bi poprej pogodil mojo misli; a vse to ti omenjam radi toga, ker sem rekel na član svojega odhoda od kristijanov Pavlu, da bi vsled njegovega nauka moral razpasti svet, kakor sod brez obroča, ali on mi je odvrnil: »Večja je vez ljubezni, nego vez strahu.« In sedaj sem se prepričal, da jo to živa resnica. To isto sem doživel tudi na svojih klijentih, ki so mo prišli pozdravit, ko so izvedeli, da sem se vrnil. Znano ti je, da nasproti njim nisem bil nikdar skop, toda moj oče se je proti njim držal ponosno ter jo tudi mene tega priučil. In ko sem sedaj zagledal njihove oguljene plašče ter upadla njih lica, som začutil neko pomilovanje. Zapovedal sem, naj jim dajo jesti, na to pa sem sam govoril ž njimi; poklical sem nekatere po imenih, vprašal nekatere po ženah in otrocih in znovič sem videl v njihovih očeh solze, znovič se mi je zdelo, da me Ligija vidi, da jo to veseli in da me hvali. Ne vem, ali su mi res že začenja mešati, ali da me nemara ljubezen pripravlja ob pamet; vem pa in čutim, da me ona gleda iz daljave ter se bojim, storiti nekaj takega, kar bi njo razžalostilo. Da, kaj, dušo so mi spremenili, in časih se počutim pri tem dobro, časih pa mi to dela le tugo, ker se bojim, da sem zgubil svojo nekdanjo možatost, svojo eneržijo ter tako več ne bom sposoben za zborovanje, za sodišče, za gostijo in za vojsko. To so v resnici nekakšni čari! Da ti pokažem, kako sem spremenjen, ti še povem to, kar mi je prišlo na misel že takrat, ko sem bil še bolan: da bi Ligije ne ljubil, kakor jo ljubim, ko bi bila podobna Nigiaiji, Kopeji, Krispinili in drugim našim ženskam, ko bi bila enako nesramna, enako neusmiljena, enako lahko-mišljena. A uprav za to, ker jo ljubim radi tega, kar naju loči, si lahko domisliš, kakšen kaos se rodi v moji duši, kako tičim v temi, kako pred seboj ne vidim nobene prave poti in kako no vem, kaj mi je početi. In ako se more življenje primerjati z vrelcem, pa iz mojega vrelca teče namesto vode nemir. Živini samo v nadeji, da jo nemara zopet zagledam; časih se mi zdi, da mora do tega priti. Toda kaj so zgodi z menoj čez jedno ali čez dve leti, tega ne vem, no morem uganiti. Iz Rima no odidem. Sedaj bi ne mogel prenesti družbe Augustijancev, toda pri vsem tem me v moji žalosti in nemiru tolaži samo misel, da sem blizu Ligije, da izvem kaj o njej od zdravnika Glauka, ki mi je obljubil, da me hoče posetiti, ali pa vsaj od Pavla iz Tarse. Ne! ne zapustil bi Rima, ko bi mi tudi ponujali oblast nad Egiptom. Vedi pa tudi to, d' sem pri kiparju naročil nagrobni kamen za Gub katerega sem nekoč ubil v jezi. Prepozno sem se sj •« mnil, da me je nosil na rokah in da me je prvi uči kako se pšica deva na lok. Ne vem, čemu sem st ga seda] spomnil in čemu čutim žalost po njem... A «co s j boš čudil vsemu temu, kar ti pišem, moram ti reči, da se tudi sam čudim, toda pišem ti živo resnico. Da si mi j zdrav!« Na to pismo Vinicij ni dobil odgovora. Petronij mu ni pisal, ker se je nadejal, da utegne cesar vsak hip zapovedati, naj se vrnejo v Rim. Ko se je naposled raznesla ta novica po mestu, je prebudila veliko veselje *. srcih mestne druhali, katera je že kar koprnela po igrah, po razdavanju žita in olja iz bogatih skladišč v Osti ji. , , , , Helij, Neronov oproščenec, je naposled napovedal njegovo vrnitev v senatu. Toda Nero, ukrcavši se s svojim dvorom v Mizenunm, se je vračal polagoma ter se mudil v vsakem pomorskem mestu, bodisi radi te«-a, da se je odpočil, ali pa da je nastopil v gledališču. V Minturni, kjer je zopet javno prepeval, se je pomudil nekoliko dnij, na to pa je znovič premišljeval, ali naj se vrne v Neapel ter naj ondi čaka na prihod pomladi, ki se je napovedavala poprej nego navadno. Vinicij je ves ta čas prebil zaprt v svoji hiši, premišljuj^ o Ligiji in onih novih dogodkih, ki so mu liapolnovali dušo ter vstvarjali v njej nove pojme m Samo sedaj pa sedaj je videl zdravnika Glauka, čegar vsak poset ga je navdajal z notranjo radostjo, ker se je mogel ž njim razgovarjati o Ligiji. Glauko v resnici ni vedel, kje je našla zavetje, vsekako pa ga ie zagotavljal, da so se starešino za njo skrbno ?„v,„:.,;u t?«lj-i.ai- mu iA. crnnion radi Tiiasrove tufre. Ko je mladi patricij to slišal, je ves razčiljen prebledel. (Dalje pride.) napravi nova cesta, Se ne zadostuje, ali vendar se je lahko poslužuje Že vsak kolesar aK fcočijaž, o Čemur smo se že sami prepričali. A sedaj, g. župan? Ali je mogoCe peljali se tudi tako navzgor proti gor. Branici do Čehovinovega spomenika? O da! Morda bi se prišlo s čičko mulo s tovorom, kakor so se prenašali topovi v Bosni! Slednjič pa opozarjam slavna starešinstva v Gabrijah, Šmarjah in Bihembergu, da bi se zedinila in naprosila vlado, da uporabi sedaj nakazani znesek dveh obrokov 40.000 K za gradbo ceste od Podlasa proti gornji Branici, kjer je delo najpotrebniSe. Vsak trezno mislec Človek, poznavajoč krajevne naše razmere, mora temu pritrditi; razen očke Pavlice! Glede tega pa, da hoCe biti g. župan v Rihembergu na razpolago ljudstvu in vladi (saj hodi vedno na glavarstvo!), radi verjamemo, ker to nese. Kaj ne! Saj se še spominjamo, koliko je dal zaslužka lani Rihem-beržanom, ko je tamkaj gradil neko cesto H A!i ni hotel sam vse požreti in ni privoščil nobenemu ničesar, razen onega, kar ni mogel sam opraviti? — Da bi pa Vi prošnje ali kaj takega delali zastonj, kakor trdite v drugem odstavku, Vam ne verujemo. To je za kaline! — —. (Čudno je tudi to, da je postal g. Pavlica jako občutljiv, ker drugaCe ima trdo kožo. Menda resnica oči kolje, da ne more prenašati najmanje »Sočine* opazke.) Iz goriške okolice. — Kako se trudijo klerikalske hinavske posvečene in neposvečene buče, da bi prostemu narodu vtepli v glavo, da je koristen in zveliCen edino latinski obred službe božje! Ne pomaga nič ves vaš zlobni trud! Začel je spoznavati tudi prosti narod — in posebno prosti narodi — da bi bila vendar lepa in koristna slov. služba božja, kjer bi človek vsaj razumel, kar moli mašnik in kar pojejo. Ideja za unijatstvo zmagonosno prodira na dan I Pojdite, najivni a ošabni klerikalci, h kmetu in videli bodete, da imam prav!.... Pred kratkim sem slišal govoriti nekega kmetskega pevca: ,Kaj strela je tisto blebetanje, ki mencajo gospodje nunci v cerkvi! Maj jih zlodej razume! Jaz pojem na koru »tedldamus", .konfiti, kjerje" in druge take stvari, ali ne razumem prav nič. Kako lepo bi bilo, da bi bilo vse slovensko. Človek bi razumel in se počutil domačega, zadovoljnega ! Tako priprost kmet! Ne mislite pa, da je to izmišljeno! Ne, to je goli fafctum, ki sem ga slišal na svoja ušesa! ------- Potreba je, da poklicani faktorji kaj ukrenejo; same besede in spisi ne pomagajo niC! Na delo, in želi bodemo obilo nepričakovanega sadu. Živelo Ricmanje in nasledniki! dfabrije pri Ajdovščini. — Dne 3. marca je naš gospod nune delil listke za velikonočno spoved mladenčem. Ko smo prišli v cerkev, nam je rekel, da krščanskega nauka nas ne bode izpraše-val, omeniti da mora le nekaj, kar je bolj potrebnega. Potem vzame .Sočo* štev. 8. iz žepa in pravi: »Tukaj vam bodem nekoliko prebral iz tega lista, ker je najbolj umazan na Slovenskem, ludi bolj nego .Slovenski Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica ne podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. S c h m i d t, evangeljski župnik v Goriel. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-ž.) (Dalje.) Zavzemal se je za novega duha tudi na Kranjskem, kakor po drugih kronovinah, z večine resnejši del duhovščine. Trubar je bil kanonik v Ljubljani ter si je pridobil simpatije plemstva, ki je od svoje strani zopet nastavljalo evangeljsko misleče .predikante*. Tudi v Vipavi je bilo od 1. 1551. močno evangeljsko gibanje in močna evangeljska občina, kakor je to razvidno iz še obstoječih dokumentov, ki začenjajo z 1. 1581. ter segajo po svojih poročilih nazaj do I. 1551. h istih se razvidi, da so .vsakokratni župniki ali vikarji in kaplani, kakor tudi pomočni duhovniki (Gfesellpriester) podajali Vipavcem najsvetejši zakrament telesa in krvi Kristusove-po besedah Jezusa: .Pijte vsi iz njega!", torej v obeh oblikah, v kruhu In vinu, ter so tudi .javno na leči učili ljudstvo, da bodo prokleti (.verdamml*) vsi tisti, ki se obhajajo Narod*, ker ta list ne gleda drugega nego da duhovščino blati. Poslušajte, koliko gnoja je tukaj notri"! Začne brati o ljubljanskem Škofu, da je pisano: Anton Bonaventura, ne da bi mu dali kakšno čast, tudi samo Bonaventura, kakor kakemu priprostemu človeku. Potem da dalmatinski škofje izdal pastirski list, da naj se duhovniki ne mešajo v politiko, ali to zato, ker ni strank v Dalmaciji I Potem obrne list na drugo stran in pravi: ,Tu bodete videli, tu je še največ, kako piše svojim somišljenikom, da naj na-prednjaki silijo duhovnike, da bodo držali za njih stranko". Rekel je: »Ako vsi na-prednjaki spravite svojo pamet v eden žakelj, jaz jo bodem imel več nego vi vsi; vi ste vsi neumni! Tisti, kr,Sočo* berete,ste vsi neumni; in kadar pridete k spovedi, morate povedati, da- berete ta umazani list, ker to je velik greh. Pa so nekateri, ki prepevajo okoli fa-rovža, med njimi sečujejo tudi glasi: „Živio Turna*, »živio narodno-napredna stranka"l Kadar se še kaj takega prigodi, odprem okno in vam porečem z zasmehljivim glasom, 8a letos je bila huda zima; ko je Turna hotel iti na Dunaj, je na poti zmrznil. .Živio narodno-napredna stranka"! Kaj pa je to! Res je, da je na Goriškem v drugi volitvi zmagala napredna stranka, ali s sami m podkupovanjem in z goljufijo. Torej, ako odpravite .Sočo" iz bralnega društva, potem ja? pristopim nazaj v društvo. Proti temu pa bodem nasprotoval, tudi ako se zgodi z mano, kakor se je zgodilo s kuratom na Gočah. In ne samo to, odpraviti morate tudi tistega, ki nosi v žepu časopise in v to napravlja." — Menda našega učitelja ? 1 Pa ravno njemu se moramo zahvaliti, ker nam je društvo napravil?! Potem ker so že nas uha bolela od samega opravljanja proti .Soči", so začeli hodili iz cerkve ali ko je videl gospod, da bi mora! sam ostati, je podelil listke. Mladenič. Od beneške meje. — Že na dan jubileja g. Grad en s ke g a se jo po obiskovalcih slavnosti raznesla vest, katero so gra-denski farani sami pripovedovali, da so dali en SkafiC vina več za njegov praznik, čez nekaj dnij so vedeli o tem že po vseh za-padnih Brdih. Res čudno, da bi bilo to izmišljotina. Ce je pa govorica, katero so prav gradenski farani raznesli, izmišljena, tedaj se tudi od te strani ona trditev prekliče. — Gosp. Gradenski bi moral torej svojim faranom žugati s kazenskim zakonikom a ne dopisniku od b. m. Drugemu ne odgovarjamo, ker bi le mlatili prazno slamo. Kožbanska družba res misli, da je dopisnika od b. m. vganila, pa se jako vara. Nameček je in ostane resničen. S svojim dopisom so se pokazali udje kožbanske družbe prave duševne revčke. Še otroci bi se kaj pametnejšega pogovarjali in pisali. Ni vredno onim budalostim niti odgovarjati, zato punclum ! __________ M i h a. praktikant pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu. Županom v Bolcu je izvoljen zopet gospod Matija J«nko, in sicer soglasno, kakor pritiče vrlemu možu, ki stoji na čelu občine že dolgo vrsto let v splošno zadovoljstvo. Kljubu letom še čilemu možu česti-tamu na tem novem izkazu priznanja in spoštovanja njegovih soobčanov ter želimo, da bi načeloval občini še — mnogaja Ijeia! f Ivan Dekleta. — Slabo vreme smo imeli v torek, dež je sicer polagoma, ali stalno naletaval, a sloveče goriško blato ni vabilo nikogar na ulico. Vkljub temu se je zbrala že proti 1. popoldne v Gosposki ulici velikanska množica občinstva obeh spolov iz mesta, iz okolice, ter znanci in prijatelji iz oddaljenih krajev. — Pogreb je svečano oskrbela nova pogrebna družba Ziani & Comp. — Dasi je rodbina prosila, naj sre oprjste^ w^ od stranij, ki so vsejedno čutile to dolžnost do vrlega pokojnika, da jih je moral voziti poseben voz. Venci so bili od družine Dekleva-II »usner, bratov, sestra, bratrancev, svakinj, družine Fogar, Gorup, Ples, Lokar, uradnikov užitnine, podružnice družbe sv. G. in M., hdtelirja Joos, oskrbnika Sabca, trgovsko-obrtne zadruge in posojilnice. V cerkvi je zapel možici zbor .glasbenega in pevskega društva* oni krasni ,B I a-gor mu*, pred mitnico na Goriščeku pa v slovo .Jamica tiha*; petje je vodil g. Ko me I, a bilo je prekrasno. Hvala gg. pevcem za toliko ljuba v! Na pokopališče je spremljalo pokojnika mnogo sorodnikov in prijateljev. Tam so ga položili v začasno občinsko grobnico, dokler ne bo rodbinska dokončana. Ob odprti grobnici smo se zadnjič poslovili od predragega prijatelja, od vrlega našega Ivana Dekleva. Njegov spomin nam ostane drag in mil. Naj počiva mirno 1 Smrtna kosa. — Davi ob 6. uri je umrla po kratki mučni bolezni gospa Helena Posega, roj. Predovnik, stara 40 let. Pogreb bo v soboto ob 2. uri popoldne iz hiše št. 7. v ulici sv. Antona. Blagi pokojnici večen mit in pokoj, preostalim naše sožaljel Izredno izdanje .Soče" je izšlo v ponedeljek vsled smrti g. Ivana Dekle ve. Nismo je pa poslali v tuje dežele, ker ta trošek bi bil brez pomena. Veliki možkl zbor našega .Glasbenega in pevskega društva* je dokazal ob pogrebu g. Ivana Dekleve, da ima v sebi združene krasne moči, visoke in zelo nizke, vse pa jako uglajene glasove, da si lahko prerokuje lepo bodočnost, ako ne bo kvarila vspehov priznana naša slovenska malomarnost! Pri hip vse vskipr, potem pa. vse životari! — Rodoljubi, le vstrajno naprej! Veselica a Ja Ronnclter je odložena vsled smrti g. Dekleve na nedoločen čas. Upamo, da po Veliki noči se veselica vsejedno posreči. Novačenje. — Letos je začelo novačenje z mladino iz mesta, dočim so meščanski sinovi druga leta prihajali zadnji na vrsto. V prvem razredii je bilo na novačenju 93 mladeničev, izmed katerih so jih potrdili 40; iz drugega razreda od 57 so jih vzeli 10. Koncert On d ličkov je preložen za osem dnij ter bo torej dne 29. t. m. v Dre-herjevi dvorani. V soboto nastopi Ondfiček v Trstu. Domače in razne novice. Promocija. — V torek je bil promo-viran na Dunaju doktorjem prava gosp. Fran Skabrne, c. kr. namestništveni konceptni drugače." V današnji vipavski katoliški cerkvi se je torej prepovedovalo evangeljski; dejanski izstop iz katoliške cerkve s tem ni bil združen. Kakor drugodi, tako so mislili župniki tudi tu, da morajo kot služabniki čiste svetopisemske resnice opustiti poleg obilih ceremonij ludi navade glede na pouk, o katerih se je dozdevalo, da so v prevelikem očitem nasprotju s svetim pismom. Vipavski duhovniki so bili torej kar naravnost voditelji in pospeševatelji evangeljske reči; žal, da ni bilo mogoče poizvedeti njihovih imen iz arhiva vipavske dekanije, ki sega sicer nazaj do 1. 1476., ali sta ga mnogo uničila ogenj in voda. Tudi tuje začelo torej gibanje, kakor skoro povsodi, z zahtevo, oziroma z uvedbo zakramenta sv. rešnjega telesa v obeh oblikah. Da se je odtegnilo kelih, so prenašali največ, kakor znano, le težko in je dajalo to celo povod vojskam, ter je bilo začasno odpravljeno od posameznih papežev, ker se je zdelo, da stoji v očividnem nasprotstvu z Jezusovimi besedami. Ko je prodirala reformacija vedno dlje, so smatrali rimsko-kato-liški duhovniki najmanj za zapoved politične modrosti, ugoditi zahtevi po kelihu v dobrohotni nepristranosti. .Centrifuga" nam je poslala »popravek" glede na znana naša dva flanka o njeni bilanci. Ta »popravek* priobčimo prihodnjič ler rnu pridenemo svoje opazke, kakoršne priličejo takemu .popravku". Nic" ne ve\ — Poznamo tisto njihovo prakso. Kadar spregovore ali store to ali ono ter se jih potem vpraša ali prime, pa pravijo: Ne vem nič, jaz ne vem nič! (Spomin na neko .slavno" doktorsko korifejo Kako pa je prišlo, da so bili poslušni Vipavci vodstvu svojih dušnih pastirjev na videz kar brez oporekanja? Ob skrbi, s katero so se odstranila vsa za evangeljsko reč i ugodna poročila iz bas omenjenih arhivov ter so bili isti, kakor vse kaže, uničeni, kar jih ni ohranjenih v ljubljanskem .Rudolfi-i num*-u, ki so temelj tej črtici, bi bili ohranili gotovo pazljivo nasprotne, o kakem upora poročajoče akte. O tem ni nič znano. Tudi tukaj se je izvršil nekak; vzajemni učinek. S svetopisemskim naukom, kateri je oznanjal župnik, je nudil ljudem, ki so bili starega več ali manj naveličani, rešilno besedo, katero so sprejemali Vipavci poželjivo in verno. Godilo se jim je tako, kakor marsikaterim drugim takrat. V Ljubljani in v drugih krajih so bili culi o čudovitem pripovedanju o neki veri, katera je prišla sicer od Nemcev, ali katera naj bi bila, kakor se je govorilo, staro-apostolska, priprosta Kristusova vera. In prisotni so> bili pri evangeljskih službah božjih, katere so se vršile v maternem jeziku priprosto ali vzviševalno, katerih smisel je moglo umeti vsako dete. Spoznali so tudi sami evangeljske ljudi in prepričali so se o njih, da nimajo rogov. Vkoreninjeni predsodki so odpadli. Cjtali so novo tiskane slovenske v klerikalni Četi! 1) — Brat Krišpin ?ne ve nie*, da je vprašal v Kobaridu s svojim na pol posvečenim jezikom, kje da je rojen .tisti pas Gabršček"! Spomin smo mu osvežili zadnjič. Dornberški župnik Juvančic tudi .nič ne ve", kakor pravi .Prim. List*, kaj je govoril v cerkvi o šoli. Vest o tem je prinesla taka oseba, da jej verjamemo popolnoma, dočim Juvančiču ne verjamemo nič. Osebo g. Križmana so vtaknili vmes po krivem. Je pač učitelj in Lovre Točobran je prijatelj učiteljstva, nekaki .Učiteljebran*! Lovre .nič ne ve", mi pa verno marsikaj, tudi take reCi, o katerih bi mu bilo ljubo, da bi nikdo nič ne vedel! Nagla smrt, — Včeraj so pokopali železniškega uradnika 57 letnega Ivana Pellisa, ki je umrl kaj naglo. V nedeljo zvečer je bil še v gledališču, okoli 3. ure zjutraj mu je prišlo slabo, kar je provzročilo hitro smrt. Padel z voza. — Andrej Rejc, 53 let star, je padel po noči od pondeljka na torek med potjo iz Polubinja v Tolmin z voza. Ravno v jutro ga je srečal neki črevljar, ki je naznanil vso reč orožnikom, kateri so ga dali prenesti v Volče in od tam v Gorico. Konji, kateri so bili sami, so šli lepo naprej po cesti ter se ustavili v Kanalu pri Segali. Rejc je poškodovan močno na glavi, pa tudi notranje poškodbe mu je vzročil padce z voza. Pripeljal ga je v Gorico v bolnišnico hlapec g. Konjedica v Plavali, z imenom Martin Boltar, Zakonska ljubezen. —- V .Goceviji", ki vodi proti gradu, živita mož in žena, ki sta si na sv. Jožefa dan skazavala ljubezen z živim prepirom. Mož ni mogel ženi do konca, ker ima ona predolg jezik. Ugnati od njo se pa le ni hotel dati, zato je prav ljubeznivo razbil na njeni glavi skledo, .Boljša polovica*, ki je bila ranjena močno na glavi in na nosu, se je zatekla v Pon-tonijevo lekarno, kjer so jej pomagali. Ko so jo tam vprašali, odkod ima rane, je reklo, da je — padla. Žensko vprašanje. — Ženske se čedalje bolj ocvobojujejo dosedanjega načinu svojega življenja in stališča v človeški družbi. Od učiteljic in poštenih upraviteljic so prešle v službo pri železnici, v zasebnih pisarnah, v zdravilstvu itd. Poglejmo malo po svetu, kako je danes s tem — .ženskim vprašanjem*. V spodnjo zbornico ameriške države Collorcdo jo izvolila demokratska stranka Ženo — M rs. Ilearts; enako v državi Ulah je državni poslanec ,v kiklji* gospa - Mrs. Elizabeta Oolien. V Ni "ji je na vseh vseučiliščih zdaj 1029 ieljic; le v Berlinu jih je 664. — Za srednješolsko izobrazbo deklic pa morajo skrbeti ženska društva z zasebnimi tečaji. Na Francoskem dobe poslej tudi .jezične dohtarce*, kajti senat je sprejel s 172 proti 31 glasom predlog, da smejo opravljali ženske tudi odvetniške po3le, ako imajo doktorski diplom. V Italiji sta nastopili dve mladi dami že na vseučiliščib kot zasebni docentinji, in sicer g.čna dr. Labrioia v Rimu o filozofiji prava, g.čna dr. Nina Monti v Paviji o primerjajoči anatomiji. Prva je izdala celo študijo: Revisione critiei delle piu recenti teorie sulle origini del Dirillo. Japonci so pa vsem Evropejcem daleč naprej. V Tokio odpro celo žensko vseučilišče. Stavbišče za poslopje je darovala bogata rodbina, sezidajo pa jo tri druge; preračunjeno je na po milij. kron. Na N i z o /. e m s k e m je imenovala holundska vlada na gimnazijo v Jielu za profesorja matematike in prirodoznanslva g.čno dr. pliil. van de Kamer. V Rusiji je zdaj okoli 400 ženskih firmacevtev. Gospa Lesneu-ski je pridobila celo lekarno. Z dobičkom ustanovi farmac. tečaje za deklice. poduCnc knjige, med njimi zlasti sv. pismo. Tako presunljivo propovedati niso slišali nikdar. Sicer so culi tu vedno o enem svetem Bogu, nasproti kateremu se poi?#ubi vsa človeška pravičnost in svetost, in , Kajti eden je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus (i ,vla Apost. List Timoteju Prvi, II. Poglavje, 5)", ali pogrešali niso ničesa; tako samo po sebi umevno se jim je zdelo to, kakor da bi ne bilo smelo in moglo biti nikdar drugače. Ko so prihajali domu, so bili za besede in za navidezno prenovljenje svojega dušnega pastirja toliko bolj dovzetni, ko so spoznavali po soglašanju njegovega nauka s sv. pismom, kako resno mu je bilo le do tega, da je oznanjal čisto besedo božjo in pripravljal zveličanje njihovim dušam, ter se ni utikal nepoprašan v njihovo meščansko življenje. Z brezmejnim spoštovanjem so gledali navzgor proti svojemu čislanemu dušnemu pastirju in povsodi sta podajala Vipava in okolica radi neskaljene harmonije med župnikom in verniki sliko srečne, dvigajoče se občine. (Dalje pride.) Švedsko. Gospa Matilda Schjott je postala profesorica na visoki šoli v Kristijaniji. — Na vseučilišču v Upsali je docentinja g.čna dr. Eschelsson. — Gospa Erika Vissen je imenovana za nafielnico orgljarstva vseh cerkva v Kristijaniji. Avstrija. — Dr. Lueger je dejal na nekem shodu ob letošnjih volitvah: »Ženskam se moram zahvaliti, ako sem postal dunajski župan, in zopet je le od žensk odvisno, ali bom izvoljen v^^drt»^'Zb(^^|riJ&>4^K&L. voril: »Na dan volitve se ne kuha, takrat žer^ta ni za niso, marveč edino le za agitacijo". . > FarSkl denar.—-Pod takim imenom napada »Gorica" našo mogočno »Goriško ljudsko posojilnica"», Cejjj^ da priobčuje v oglasih za reklamo stanje hranilnih volog za 1. 1899. {- okroglo 1,400.000 kron —), češ, vJej_veJikj_.syoU_je.mnogQ..,far-Sk.e-g-a---de-" narja", ki se je pa večinoma že dvignil, zato bi bilo treba priobčiti sedanje stanje.... Na to norost odgovarjamo na kratko: »Goriška ljudska posojilnica* ni še izdala računov in bilance za lansko leto. To se pa zgodi, in sicer preje nego v časih, ko so iulmanli v njej stebri sedanje »Centrifuge*. Ne bo je sram, priobčiti bilanco in račun dobička, kakor je to pri »Centrifugi", marveč priobči vse, in iz njih bo razvidno, da je brbljanje »Gorice * le hudobna škodoželjnost. — In da dodamo še malo cukrčka, povemo, da je letos le do zdaj že nad 300.000 kron novih hranilnih vlog. Naj torej gospo lo okoli »Gor." prav nič ne skrbi naši »Gor. Ijud. pos.* in naj si ogleda števila njene bibnee, V nekem drugem sestavku nas hoče smešiti, ker smo pisali, da je bilo v »Gor, ljud. pos." le kakih 70.000 gld. ,f*»rškega denarja", a smo vendar priznali, da sta izplačala lani oba denarna zavoda nad 300.000 gld. — Kako neumno! Denarna moč nasprotne stranke se kaže pač v tem, koliko denarja je ona potegnila na-se, in ne koliko denarja je šlo iz naših zavodov, in »Centrifuga' ni dobila do konca 1. 1900, niti 70.000 gld., dasi ves ta denar prej ni bil vložen v naših dveh zavodih. Sicer pa se ne bomo dalje prepirali z ljudmi, ki so — slabe volje! Vsakdo naj čita poročila, račune, suha števila naših dveh zavodov - in videl ho, kje je moč in resnica! Hud od Hren donesek. • - Zi .pevsko in glasbeno društvo" v Gorici je darovtd gosp. profesor Plohi i krone. — Mnogo posnemovalcev! Xr$1» ho Je mlada kruvicM v Hodni dolini ter poriva pol h. Si. 35. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi na tuk. policiji ali v Hožni dolini. Razgled po svetu. Državni zbor. — V včerajšnji seji je predložil Schonerer interpelacijo, da naj Avstrija glede na člen 2, mirovnega kongresa v Ilagu posreduje za mir med AngU>ži in Buri, češ, Avstrija je glede na svoj položij kol vclevlasl v tem pogledu najmanj odvisna na vse strani. O predlogu Urubega glede uvedbe materinega jezika pri ljudskem štetju je govoril Biiitikini, da so bili Hrvatje siljeni, upi-savati se za »Srbohrvnte" ter je slikal zapostavijo nje Hrvatov v Dulmcciji. Silenv je povedal, kako so na Muravskem vpisovali C« he za iSemee, Lueger je protestiral proti napadom na dunaj-ko občino ^!.rner pa Rusi niso ustvarili s strogostjo, nego z milo, ozirno upravo, ki ne dela načelne razlike med go-spodujočimi Rusi in podvrženimi Kirgizi. Kako so pač zvenele te besede poro-čajočega potovalca v ušesih nemških gospodov na Dunaju?! V naši Avstriji se vlada povsem drugače! Tu se čuti nemški Herren-volk poklicanega, da pritiska Slovane in da zavira njih napredovanje v šolstvu, trgovini in obrtniji, sploh v vseh slojih duševnega in gmotnega prospevanja. Na Primorskem pa igra enako žalostno ulogo še dosti manj opravičeni primat Italijanov, zabranjujejo se nam celo ljudske šole in vlada se z ostrimi kaznimi »strenge Bestrafung". Enako se na Hrvatskem usiljuje kulturna m&djarščina in izpodrivajo domačini. •— In kljubu vsemu pritisku, kljubu vsem oviram gre Slovan na dan, zaupajoč zre v boljšo prihodnjost, katero si mora priboriti v trdem boju s svojimi kulturnimi osretevntelji. Nemci v Aziji. — Nemci grade železnico med mestoma Tsiaglau-Kiaučou; položili so tračnic že skoro za 70 kilometrov. Tam posluje zdaj 14 lokomotiv in !19H vagonov ; cela proga je dolga 74 km. in ho v aprila gotova. ¦ ¦ To je nov odlok nemški voiiki obrtniji! Le Avstrija si pola Se zapira mesto da bi pridobivala novih! Iz Južne Afrike. - (Ihamherlain je sporočil v angleškem parlamentu, da general Itolha je odklonil pogoje za prodajo, katere sta imela s Kilschcuerjcm. Devet pa je odbil sploh vsako pogajanje. To je napravilo na Angleže nepovoljen utis. Kakor se vidi, so se veselili Angleži prezgodaj konca vojne! Narodno gospodarstvo. Nek^j o socijalizmu. *) ."Slovenski duhovniki delajo velik trnš po naših deželah s socijalizmom. Delajo se tako, kakor bi zasledili oni prvi na svetu so-cijulna vprašanja zdajšnjega časa tor da imajo oni jedina rešilna sredstva istih v svojih rokah. Kakor bi bila ta vprašanja otročja igračica, se osmrljiijcjo, pri drugih duševno in gospodarsko iohro razvitih narodih po-skušaua sredstva tudi pri nas pr«ktično iz-vajtiti. trdeči, da je zraslo vse to na zelniku kat. dtihovcnilva, da je to posledica kulol. veroizpovedovanja in da mora uspevati. Seveda je vse, kar pišejo, kar praktično izvajajo, plagijat! Angleži, Nemci delajo že 70 let na tem polju. Reklo bi se lahko, da je vse časovno, praktično in po večjem duševno delo te socijalne smeri protestanlovsko in židovsko. Kat. duhovnik je od časa lulcranskc reformacije in že od prej bil mrtev člen duševnega življenja narodov. Vse velikansko delo, ki ga je povzročilo gospodarstvo proste lastnine, je povzročilo meščanstvo in to po večjem luleransko in židovsko. Kat. duhovnik in ž njim verna kat. ovca se je, dokler se je dalo, držal " % »evito in se še drži lla-karske oblike g^jpodarstva, in le, ker vidi, da te ni vrč zdržati, s<% je sprijaznil z liberalnim gospodarstvom. Zdaj se hoče v sesti v gospodarstvo, ki iz lega izhaja in ki pri in-dustrijehiih narodih že vidno tal pridobivlja, v socijalno. Kat. duhovnik hoče biti, ker v liberalnem gospodarstvu nema prostora, vsaj v socijsiiiem neki prvi godec, kakor je Lil v tlakarskem. S samo vero ne gre. Kat. duhovnik mora, ako si hoče obdržati Še v naš čas iz tlakarske dobe rešena bogastva, dobiti tal v novo razvijajočem se socijalnem gospodarstvu m mora isto v prid svoje kaste obrniti, drugače je za vselej s svojo glorijo pri kraji. Zaradi tega to strašno napihovanje v socijalnih vprašanjih našega časa. Pri nas Slovencih pa še ta ošabnost, da je vse original, kar prihaja iz farovžev glede tega. Slovenci imamo sicer soc. demokratično stranko. Majhna je še in le tolika, kar je pri nas industrije. Ker te ni dosti, tudi stranka le z vodo kuha. V obče sr pa mora reči, da *) Tti članek je iz peresa »noža, ki so bavi mnotfo s socialnimi vprašanji. Zalo pviobOujcmo članek, prepuščajo g. dopisniku odgovornost za vse podrobaosli, v njem navedeno. je naš narod Se do 60% navadno ekstenzivno delujoč kmet. Intenzivno, vzdržema še po večjem ne more delati, ker mu manjka izobrazbe in trga. Malo velikih mest, malo to • varen. Naše produktivno meščanstvo je po večjem še mali trgovec, rokodelec, krčmar, ki posreduje v malem trgovanju s kmeti ter uradništvom. Naš delavec je za mezdo še malenkosten doma, največ pa ga je tega v tujini. Majhno, še malo razvito gospodarstvo proste lastnine - je pri- nas. Veliko priliko razvoja smo Slovenci zamudili. V 16—17 stoletju je bil čas, da se razvijemo na obali važnega morja in kot lastniki velikih premogokopov kot industrijelni narod ter potegnemo v naš gospodarski in duševni okrog tudi druge južne Slovane. L?po bi bilo, pa ni smelo biti! Vsavelikanska -moč papežtvater precejšnja tedajnih deželnih knezov, ki so živeli pod uplivom papežtva, se je vrgla na nas ter uničila vsak razvoj v boljše, in tedaj novo na-stopivšega gospodarstva manufaktur in potem tovarn, železnic, kaleče duševne in gospodarske razmere, Ostati smo morali revni agrarci na po polovici kratkih tleh. V reformacijskem času je ležala srečna ali nesrečna usoda našega naroda, Le poglejmo na obali našega morja in zjokajmo se! Kaj bi postali Slovenci na tej naravni podlagi velikega razvoja, ako nas ne bi držali v verigah ukle-njenih 1 In z nami ves slovanski jug! V tem majhnem zdajšnjem našem gospodarstvu hočejo naši duhovniki kar vse socijalno gospodarenje uvesti, kar ga počasi in že skozi 100 let Angleži, Nemci, Francozi, veliki industrijelni narodi, razvijajo, Slovenci danes še malo nismo toliko industrijelnega gospodarstva razvili, kakor Angleži. Nemci (v »rajhu* seveda, avstrijski so kakor Slovani za 100 let nazaj) pred 100 leti in vendar bi morali po mnenju naših duhovnikov kar čez noč gospodariti s konsumnimi društvi, raz-preženimi posojilnicami ter produktivnimi zadrugami. Ti ljudje mislijo, da se podlage kakega gospodarenja tako hitro pripravijo, kakor se prižene neumnega volilca k volitvi. (Daljo pride.) Hit reji hrzojav sla tenašla neka Follug in Virag z eloktriškiml žarki na občutljiv papir; mesto točk in črtic nastajajo cik-cak črlico, s pomočjo katerih je prirojena okrajšana abeceda. Na ta način se lahko hrzo-javlja v eni uri fi() do 00 tisoč besed, kar je naravnost velikanski napredek na tem polju. 1'orotllo riivnnteljHtva „Tix<>VNko • obrtno Ritdrinr«" v Uorlcl /. neomejenim Jamstvom m opravilni ihohocj fobruvnr UH)I. 1. Število zndrulttikov dne 1. februvarja 1001 . 1631 Naraslo tokom meseca zn........ 23 Padi« Inkom meseca........., . 3 Šlev. zadružnikov dne 1. nmrea l'.K)l. je znašalo 1051 d. Število deležev dne 1. febrnvnrja..... 3314, Priraslo deležev tekom meseca...... 70 Odpadlo , . ,....... 6 število deležev dne 1. marca je znašalo . 3388 Kron 3. Svola vplačanih deležev do 1. februvarja 37-K875-28 „ , , tekom meseca . 12807-3'J „ izplačanih , „ » . 9!)?-— .Svola vplačanih deležev dne 1. marca . 386085-67 Svola podpisanih deležev po 300 kron dne 1. marca............1.016100 — . Predujmov je bilo izplačanih dne 1. febr. 78304737 Priraslo tekom meseca....... 55912 22 Odplačalo , , ........ 919204 Stanje, predujmov dne 1. marca . . ;""V829767'55 . Dopolnilni zaklad je znafial 1. februvarja . 97163'IG Tekom meseca se je doplačalo .... 599CC78 Stanje dopolnilnega zaklada dne t. marca 10316'J'04-. Iic* konec meseca je prosilo 1932 prositeb/sv za predujme v znesku.......1536173'80 Dovolilo se. je v znesku.......12026! 1- - kplaealo , , ....... 117601288 . Hranilne vlope. so znaSale dne 1 februvarja 134954 59 31252-44 2237918 143527-85 636705 159090-99 162592-79 Vložilo se je tekoi Izplačalo H , ¦ , ..... Stanje hranilnih vlog dne 1. marca 8. Gotovine v hlagajnici dne 1. februvarja Svota prejemkov tekom meseca .... , izdatkov , „ .... Saldo v blagajnici dne 1. marca . . . 9. Denarnega prometa blagajnice v mesecu februvarju........ Listna glavnica v uplačanib deležih . . Zaupana glavnica v hranilnih vlogah . . Razmerje................ Hranilne vloge se obrestujejo po 47tL.-~Predujmi se vračajo v enem ali veetedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seja ravnateljstva je vsak petek ob Sesti uri zvečer. , Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan. 2865'25 321683-78 386085-67 143827.85 38:14 Fotilardovo svilo Qd6Skr.doghl.3GS meter na bluze iu obleke; ravno tako Srne, bele in barvane .Hennebei^ove svile" od 65 kr. do fl. 14'65 meter. Vsakemu franke in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poSio. — Pismena naročila noj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg", tovarnar svile {i} (e. in kr. dvorni zalagaleh)) « Curlhu. JLete 1881 v Gorici ustanovljena hrdka KBiessfierjNiSalicia (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za. mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via C priporoča pristna bola jfcj*^, briških, dal In Črna vina ^fOp$ matlnsklhin iz vipavskih, A istersklh furlanskih, *F vinogradov. Dostavlja na dom in razpofiuja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Poslražba po&tena. Istrski teran. Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi prodati preje nego nastopi vročina. — P. n, gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri vt-čjem naroČilu jako izborno vino po zelč ugodni i nizki ceni. »Istarska vinarska zadruga" PuIJ (l»«la - Istra). Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. FrOhlich-a na Vrhniki-Kranjsko. Glavni zastopnik za Gorico In deželo: Josip Rovan v Carici - IMiiteit. 20 - v Gorici. Priporoča so p. n. Sastitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi, Prodaja izborno pivo v sodfikih po 100, SO, 25 in iS78 litrov ter v plombovanih steklenicah po % litra. Tvrdka j© bila odlikovana m svoje iu-dolke 1.1900.; v Parizu, Uomi, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Frane Furlan, gostilničar in posestnjk na GoHcici pri lobku in $. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Vabilo IZVANREONEMU OBČNEMU ZBORU ,,Trgovsko-obruie registrovane zadruge" z neomejenim jamstvom v Gorici, kateri bode v nedeljo dne 24, marca 1901 oh 10. uri predpoldne v prostorih »Slovenske Čitalnice". Dnevni red: Prememba pravil. Ker za nedeljo dne" 10. marca 1901. sklicani izvanredni občni zbor ni bil sklepčen radi prepičle udeležbe, sklepal bode glasom § 21. društvenih pravil drugi občni zbor pravoveljavno ne glede na Število prisotnih zadružnikov. Načelstvo. Božjast. Kdor trpi na liožjasli, krčili in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva so zastonj in franko v Seliwanneu-Apoteke, Frank-furt A. H. Na dež. j ubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo No IvovsJd razstavi s prvo ceno *- srebrno svetinjo Tovarna uzoraih telovadnih priprav JOS. YINOYS-H, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. , V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču- jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. •JVavadne priprave so vedao y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. -v8 Poprav« Iivrtoje po n»Jnlžjlh cenah. Krompir za seme* fine vrste odpošilja vedno v vsakej množini Aloizij Kamc, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. Sviloprejsko seme # • 0 # # # pšenične barve se'prodaja po 11 kron unča s.li tudi jio pogodbi za šestino pridelka. NaroČila je pošiljati na naslov: Ilumar Andrej — Dolenja Vrtojba h. št. 23. DRUŽBE SV.ClRilA iN METODA V LJUBLJANI. Ivarina je najboljša cikorija. ZALOGA IV. JBMČ1I9 V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja t He dajte si uiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsBd najboljši pridevek k pravej babovi kavi, ta je cikorija ali: „%ava družbe sv, CMla in metoda v Ljubljani'! Dobiva se povsod! "W| Glavna zaloga pri: IVANU JE8AČINU v Ljubljani. Zahvala. •»¦¦-Ki Chief-Office: 4B, Brixton-Road> London, SW. ft f hicrrjj-jcvo Gcniifolijno mazilo je najbolje mazilo za rane, vzdržuje cislolo ter olajšuje II bolečine, vpliva na hitro zaeeljenje; z omebčr.njem rane odstrani tuje predmete vseh vrst. — Važno je za linbolazce, kolesarje in jabalce. Dobiva se v lekarnah. Po poŠti se razpošilja franko 2 Skatljici za K 3*50. — Škalljice na po-skusnjo, prospekt in izkaz zalog vseh dežel sveta razpošilja proti predplačila K 1-80 tovarna Ickarja A. Thicrrj-ja v Pregradi pvt Kogatcn-SIatini.' — Ponarejanja treba se ogibati ter paziti na II zgornjo varstveno znamko, katera, je vžgana na , vsaki Skatijici. Tekom težke bolezni in ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta gospoda Ivana Dekleva. načelnika osrednji pisarni vžitiiiuskih zakupov, posestniki!, veletr/ca z vinom, predsednika »Trgovsko-obrtnc zadruge* In ,TrgoTsko-«l»rtnega društva*, načelnika nadzorstvu »OoriSke ljudske posojilnice", člana izf rševalitega odhom narodno-iiapredire stranke itd. smo prejeli toliko dokazov odkritosrčnega sočutja ž njim, ki je trpel in se v najlepši dobi ločil s tem svetom, in z naio bolestjo, da čutimo neizogibno dolžnost, iz globine žalostnih src zahvaliti vse one, ki so se nas kakorkoli spomnili v teh tako bridkih časih. — Posebno milo nam je pa zahvaliti vse gg. udoložnike pogrebnega sprevoda, ki so prihiteli ob tako neprijetnem vremenu v ogromnem številu izkazal zadnjo čast našemu ljubljenemu pokojniku, posebno gg. zastopniko „Trgovsko-obrtno zadruge", „GoriŠko ljudske posojilnice", »Goriške Čitalnice", podružnice sv. (Urila in Metoda itd. itd., darovalce dragocenih vencev, poslanih vkljub naši prošnji, možkemu zboru „Glasbcnega in pevskega društva" za ginljivo petje v cerkvi in ob slovesu, gg. uradnikom, duhovnikom in zasebnikom, ki so nam s svojo udeležbo ob pogrebu ali kakor koli izrazili svoje prijazno, odkritosrčno sočutje, ki nam je bilo blagodejna tolažba v najbridkejših trenotkih. Bog poplačaj! Sv. maše-zadušnfce se bodo brale v župni cerkvi sv. Ignacija dne 2K. t. m. ob 9 uri zjutraj. V Gorici, 20. marca 1001. Žalujoča rodbina. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. . Priporofa vsakovrstno peeivo, kolače r.n birmanec, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogohrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Obidič« čevljar v Semeniški ulici štev. 4 jp^-* v Gorici lUfJi priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. mm- Veliko zalogo šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic '•'»ziiih Ni.Htcmov prve an^IcSke tovarno.llflirut iiu.i 8AUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Municipio št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjoi'.-jt'21'ila pivj pro(I;ij:i]uic;i. V z:\lnyi imaiiifi nad 100 ^Klinih sln-jev wi- TrJ^ k" usle ":i r:,z,,"! '""• l!^\#/f\L ^ Uinvva Sitilje, kn.ja.V. IjaijViiiHi-tliarjc, liiili i't:w> vezenj'1 (S!i- Cene so v gotovini od BO #Id. naprej. Z nami jo vsaka konkurenca nemogoča! b'e toplo piipiiniraino •/. oilli.'nh-i r-po»!ov,injiiii ini.itii SAUNI6 & DEKLEVA. LINIMEHT. GAPSICI GGN It Rlchtorjuva lekarna v Pragi plipn/.IMIln kot i/VlihlO bol llllll ma/llo; !-..iiciinMiii.Li<.M ! |fi in • •• •lr.l.i p., vMlilik.iin.ili N..j ..• tu Mplii;iiD pilljiihijtiio ilotiian vflrio srnNtvti vcdii-i I-- v url)?, iilcnlt z »:i*n ?.;i.'.i"i,no zti.irnlt • »KOM« iiMinr.-.-. iL IIHIIITKI !"k,ir.ic in izutnr (,<»:. m iifliuilni . 1- t:iKi> -.i-klPiii.-.), ki j.- pu-wi|t-i Ricfilerje^a lekarna .,|iri zlatem v 1»KA«I. Elizabethgnsse št. 6. (n ^^^^^^^^^^^^^^^^ J. Pserliofer jeve odvajalne krogljice so že Lujat- zdravilo. dražilnega in krepčujorega učinka na želodec pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstoriea steklenic *i gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 steklenica 50 kr. rasi las, 1 pušica "2 «ld. Zdravilni obliž za rane StenSSE rek HO kr., s poštnine pro-to pošiljatvijo 7o kr. Univerzalna čistilna sol f^SSSi proti slabi prebavi, 1 za oj l gld. i . . . ,. ,------ «—•.......» -« • -----1,- »u vse v avstrijskih 'asnikih ORla^eno tu- in | inoze ske farmace ti ko specijalitetc ter se p oskrbe v i predmeti, ka erih morda ne bi I il • v Eaori, 1 * a zautevanje točno 11 i ajcen»je, tudi ifoti!IJovzetju JlJ tohTriuiJftfo 8e naJ1,stl'°J°» ako «e ..onar proj vpoSIje; vefje narožbo UP* C« se preje vpoSljo dcuar (uajboljge s poštno nakaznico), ;iotcm je pogtniiia cenejSa, nego pri poSiljatvah proti povzetju. 1 steklenica 40 kr. i vijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparatl ™SK živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja :\ gld. »/i litra l gld. «0 kr., V« litra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tillirtllPa (prP^e življenska esrnca imeno-UIIRIUIC ,ana). .._ La|)ko razst, pijnjofe Razen tu im-novanih preparate so s Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Volturiiii štev. 11. Domača, istrska iti dalmatinska vina ter žganja prvo vrsto po nizkih cenah. JiM.no- in rivcIH kol o I i n c? trte Riparia-portalis ter don prodaja baronica Antonija Te v 1'cvnil pri O url Pravi vinski dvakrat rektlOcl za prirejanje vin in izdelovati ruma je na prodaj v mirodiink Antona Mazz v Gosposki ter Vrtni ulte Pojutranjem žrebanje! Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901. Glavni dobiti 60.000 k v gotovini z 20% odbi Srečke invalidne lotei k 1 krono priporočajo: G. Gentilii, V. A. Jona, Micheistadter & Com| A. Pincherie v Gorici. nmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmmmmmmmmm&mmmmmMMm Zlatarna Raj k o Gasparin v Gorici, Rnitelf štev. 5. - ¦--Bogata izbšr dragotin in zlatih izdelkov. Velika zaloga -srebrninc, vsakovrstnih zlatili in srobnii Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro. I/dolnje Tsako delu aH popravo po jako ugodnih conah. " 1 e