štev. 218 i, v sredo, dne 23. septembra 1808. Velja po pcSiis ris celo leto naprej K 26'— »4 pol leta „ „ 13"— četrt leta „ „ 6-50 >;S en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: •;<* telo leto naprej K 22 40 <*,% po! leta „ „ 11-20 Btt četrt leta „ „ 5-60 at «ii mesec „ „ 1-go tu poSilj. na dom 20 h na mesec Posamezne štev. 10 h. leto xxxvi. Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h, Pri večkratnem ob-javljenju p.-irneren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Jredništvo Je v Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod Čez ----- dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi (r ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate Ist reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Žalujoča Slovenijo. Ljubljana ,22. sept. Nešteta množica se pomika po Ljubljani, nad trideset tisoč, glava pri glavi; vsi resni kot jesensko solnce, ki zapada nad njimi, tihi kot srci v pozlačenih rakvah, kateri spremljajo na zadnji poti. Med bronastimi glasovi, ki se zibljejo v ozračju od ljubljanskih stolpov nad strehami, med prazniško mrtvimi hišami, med množico, med inol-akordi pogrebnih melodij, med burnimi utripijeji, ki se v njih krčijo srca teli tisočev, med solzami, ki jim močijo lica, pa plava ena velika misel: Moč sovraštva je rodila moč ljubezni. Oj, sovražijo nas, ogavno, umazano, bolj nego ljubijo red in mir; kot bi jim biio sovraštvo ukazano, kot bi izvrševali ž njim človeške in državne dolžnosti. Sovražijo nas, vse brez razločka, brez izjeme. Zato pa v nedogovorjenem soglasju kipi himna ljubezni do rodne zemlje, do uboge vdove, zapuščene, in do vseh njenih otrok, do vsega nesrečnega slovenskega naroda, med njimi na dan. In ko v izmerjenih taktih, ki po njih stopajo sinovi in hčerke tega naroda po trdem tlaku, veličastno odmeva ta himna, ne veš, je-li bi prej sklonil svojo glavo in poljubil mrzli rakvi, je-li bi razširil svoje roke in v dolgem, gorkem objemu okleni! vse te tisoče, k,i jo pojejo, vse tiste stotisoče, ki danes od Drave do Jadranskega morja ponavljajo, da smo bratje nted seboj, in da imamo bratovske dolžnosti, ki jih nikdar pozabiti ne smemo. XXX Pogreb. Dih smrti je poletel preko bele Ljubljane, dih groze je prišel preko slovenskih poljan, in tam gori na ljubljanskem polju je včeraj plaval slovenski narod ob žrtvah tega diha groze, smrti. Slovenski narod je polagal v grob svoj krvni davek, plačilo svoje zvestobe, ceno svoje udano-sti, nadavek svoje bodočnosti. 20. september leta 1908 ostane v zgodovini slovenskega naroda neizbrisen, zapisan s slovensko krvjo — nismo si ga zapisali sami, zapisali so nam ga drugi — in temu dnevu se je postavil spomenik tam gori na ljubljanskem pokopališču, in tudi spomenik so nam postavili drugi. Ni to rezan kamen, ni ga klesal kipar umetnik, ne blišči ti nasproti v dragoceni kovini, ne, šest črevljev pod zemljo ima slovenski narod svoj spomenik v ondh dveh žrtvah, kateri je včeraj spremil k večnemu počitku, priprost spomenik, kaker je priprost naš narod, ubožen, kakor je ubo-žen naš narod sam, ali nerazrušen. Naj besni preko naše domovine najsilnejši liar, naj se rušijo naši domovi, naj pade vse, ta spomenik ne pade, kajti iztrgali so ga iz našega telesa in spojili so ga z našo krvjo — stal bo, dokler se bo še kdo zval Slovenca, dokler bo še kdo znai izgovarjati imeni Adamič in Lunder. Mučeniška je bila smrt Adamičeva in Lundrova, in slovenski narod je znal ceniti kri, ki sta jo po nedolžnem prelila na žrt-veniku domovine. Izkazal jima je zadnjo čast, kakor je doslej še ni nobenemu svojemu sinu. Takega veličastnega pogreba še nikdar ni bilo na Slovenskem! Mestni občinski svet ljubljanski je sklenil, da se pokopljeta na občinske stroške, in v svrho ureditve sprevoda se je sestavil skupni odbor iz pristašev vseh slovenskih političnih strank. Slovenski narod je prvikrat zopet, po dolgem odmoru enajstih let, nastopil složno. Ze z jutranjimi vlaki so prispele v Ljubljano velike množice občinstva z dežele, opoldanski vlaki so bili natlačeno polni, gorenjski vlak jc pripeljal gotovo do 800 udeležnikov sprevoda, a popoldanski nič manj. Iz cek" Slovenske jc hitelo ljudstvo v Ljubljano, da se udeleži izprevoda nedolžnih žrtev. Slovenska društva so se zbirala pred »Narodnim domom«. Ob pol 4. uri je prikorakala na zbirališče okrog sto mož bro-ječa četa telov. S. K. S. Z., pod vodstvom predsednika Z. T. O., dr. Pogačnika, brata J. Podlesnika in načelnika A. Jeločnika, glasbeno društvo »Ljubljana« ter delavstvo iz Vevč in Medvod, med katerimi je bil poslanec Gostinčar. Na zbirališču so že stala ostala ljubljanska pevska društva in Sokoli. Odtod se je odkorakalo k sv. Krištofu. Ulice, po katerih je bilo naznanjeno, da se bo pomikal sprevod, so bile že zdavnaj pred napovedanim časom popolnoma zasedene po občinstvu. Posebno velik naval je bil pri pošti in pa na Alari-jinem trgu. Sploh pa je bilo po Dunajski cesti toliko občinstva, da se je človek komaj še preril skozi. Cerkveno opravilo je opravil pri sv. Krištofu gospod stolni prošt Sajovic ob asistenci petih gg. duhovnikov. Nato je zapel zbor vseh ljubljanskih pevskili društev — gotovo do 200 pevcev — pod vodstvom koncertnega mojstra g. liubada pretresljivo žalostinko »Človek, glej dognanje svoje«, delo umrlega p. Angelika Hribarja. Tisočem in tisočem občinstva so se zable-sketale solze v očeh ob tej priliki, posebno pa še onim, ki so videli silno bol sorodnikov obeh žrtev. Res okamenelo srce bi moral imeti človek, katerega ne bi bil v dno duše pretresel ta prizor. Nato se je začel pomikati izprevod po Dunajski cesti. Začetek izprevoda je bil I že na križišču Šentpeterske in Resljeve ceste, ko so se zadnji šele uvrstili. Na čelu je bil križ, ovit z belim pajčolanom, katerega konca sta nosila dva magistratna uslužbenca, vsak po en krasen šopek cvetk v drugi roki. Za križem so sledili ognje-gasci, ljubljanski in okoliški, njim pa peto-in šestošolci I. državne gimnazije s svojimi učitelji. II. državna gimnazija se je razun prvošolcev, — sodeč po vencih, udeležila polnoštevilno sprevoda. Vsak razred je imel svoj venec. Sprevoda se je udeležil tudi učiteljski zbor. Gimnazijcem so sledili učiteljiščniki, katerim je bila, kakor se pripoveduje, udeležba po ravnateljstvu zavoda prepovedana. Nato je prišla višja dekliška šola, ženski licej in društvo »Mladika« z vsemi učenkami in učiteljskimi močmi. Nato so se razvrstila razna I društva: Društvo hrvatskih brivskih po-| močnikov v Ljubljani z zastavo, katoliški I dijaški društvi »Danica« in »Zarja«, »Dijaška zveza«, bogoslovci iz vseh slovenskih pokrajin in ferijalno društvo »Vesna«. Tem jc sledila ljubljanska črevljarska zadruga. Jugoslovanska socialna demokracija se je v velikem številu udeležila izprevoda. Zastopano je bilo »Narodno radni-čko društvo« (hrvatsko), strokovno društvo ljubljanskih mizarjev, delavcev južne železnice, lesnih in skladiščnih delavcev. Nosili so štiri vence z rdečimi trakovi. Pozabiti ne smemo strokovnega društva kovinarjev. Nato je sledil venec, katerega so položili na Lundrovo krsto njegovi ijub-ljanski prijatelji in prijateljice, temu pa šišenska Čitalnica in »Zidarsko in tesarsko društvo« z zastavama. Ta del izprevoda je segal od pošte pa do Resljeve ceste. Društvena godba, svirajoč žalne koračnice, je korakala pred »Sokolom«. Bila i so zastopana vsa slovenska sokolska dru-i štva, razun nekaterih najoddaljenejših. So-kolskih zastav je bilo 10 in sicer: Ljubljana, Spodnja Šiška. Postojna, Kranj, Idrija, Celje, Zagorje, Ribnica, Novo mesto in Kamnik. Vseh skupaj je bilo Sokolov okrog 420. Pod zastavo sv. Mihaela je korakala zveza telovadnih odsekov S. K. S. Z. do 100 mož, noseč krasen venec s tro-bojnimi trakovi. Za njimi so se vrstila društva: Blaž - Potočnikova čitalnica v Št. Vidu z zastavo, katoliško strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah z društveno in dvema črnima zastavama. Slo- venske delavke so med potjo molile za rajnika na glas rožni venec. Bil je to tako ganljiv prizor, da so se ljudje ob straneh jokali; enako društvo iz Preske z zastavo, pevsko društvo »Lira« iz Kamnika, čitalnica v Škofji Loki, v Kranju, delavstvo iz Rožne doline pri Ljubljani (okrog 130), politično društvo za Vodmat, za dvorski okraj. Tem so sledili člani slovenskega gledališča, drame in opere, vodstvo gledališča in »Dramatičnega društva«. Nato je prišla pod svojo zastavo »Ljubljana« s krasnim vencem (okrog 40 članov), »Ljubljanski Zvon«, »Glasbena Matica«, med slovenskimi pevci tudi g. župnik Aljaž, trgovsko društvo »Merkur«, »Lipa«, »Slovan«, »Slavec«, politično društvo za Kra-kovo in Trnovo, vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda«, društvo tiskarjev, klub tiskarskih strojnikov, ljubljanske vlagate-ljice, žensko osobje »Narodne tiskarne, tiskarsko osobje »Narodne tiskarne«, zastopstvo »Narodne tiskarne«, »Slovenska Matica«. Za čč. duhovščino so nosili magistratih uslužbenci venec mestne občine, nato pa obe krsti, na prvem vozu Adamičeva, na drugem Lundrova. Ob vozeh so stopali Sokoli in pa člani ferijalnega društva »Save«, za vsakim vozom pa sorodniki umrlih, za Adamičem tudi njegovi sošolci. Za krstama je stopal občinski odbor ljubljanski z županom Hribarjem na čelu in vse mestno uradništvo in potem vsa sila občinstva. Med udeležniki smo videli g. deželnega glavarja Šukljeja, ki je s tajnikom S. L. S. g. dr. Rožičem zastopal vodstvo S. L. S., celo vrsto deželnega jn državnega uradništva, izmed deželnih poslancev gg. Jakliča, Pirca in dr. Vilfana. Sploh so bili zastopani vsi stanovi meščanstva, posebno obilno pa trgovstvo in obrtništvo. Naravnost velikanska pa je bila udeležba slovenskega ženstva. Od najimenitnejše gospe, do najubožnejše ženice, vse se je obleklo v žalno obleko; če drugega ne, vsaj žalni znak je imela vsaka na roki. Ne bomo se motili, ako trdimo, da je bilo v sprevodu vse ljubljansko ženstvo, da ga je ostalo le toliko doma, kolikor je bilo neobhodno potrebno za hišne opravke. In potem se je zgrnila za sprevodom vsa ona silna množica gledalcev, ki so stali ob strani, in hipoma so bile napolnjene vse ulice, vodeče proti pokopališču sv. Križa. Izprevod sam je štel gotovo do 20.000 udeležnikov in udeležnic ter je rabil najmanj poldrugo uro, da je prišel mimo ene točke. V sprevodu je bilo 24 zastav in nosilo se je 52 vencev, ne vštevši one, ki so bili na vozovih s krstami. Na celem potu, po katerem se je premikal izprevod, so gorele poulične svetilke, ovite v črnino, vse trgovine, vsi drugi lokali so bili zaprti: Ljubljana je praznovala praznik slovenskih mučenikov. Odprto je bilo edinole pri »S 1 o n u«, kar naj si slovensko občinstvo dobro zapomni. Na pokopališču. Trikrat ali štirikrat se je moral izprevod, ki je bil nepretrgan skozi celo mesto, pretrgati ob prihodu čez južno železnico zaradi prihajajočih vlakov. Predno so dospeli vozovi s trupli umorjencev do pokopališča, je bila tam že zbrana velikanska množica občinstva, najmanj 6000 ljudi. Gojenke višje dekliške šole in dijaštvo je napravilo špalir, in ko so potem ponesli Sokoli obe krsti na pokopališče, se je prostrani prostor hipoma napolnil ljudstva, katerega je bilo gotovo nad trideset tisoč. Špalir na pokopališču so delali telovadci S. K. S. Z. in Sokoli. In sedaj ob odprtem grobu. S tresočim glasom je opravil mil. g. prošt Sajovic cerkveno opravilo in že tedaj, ko so padle prve grude na krsti v skupnem grobu, je zaječalo vse občinstvo. In potem, ko si pogledal v bridke solze zatopljene stariše Adamičeve, njegove brate, čc si pogledal staro mamico Lundrovo, brisočo si potoke solza in njegovo tako nesrečno nevesto, razjokal si sc ž njimi, saj te ni bilo treba biti sram solza, saj so potekle za njima, ki sta padla kot žrtve za te, za tvoj narod. Nepopisljivo žalosten je bil ta prizor, ni izraza zanj,moreš ga edinole občutiti. Nato je stopil k še odprtemu grobu župan Hribar, da izpregovorj umorjen-cema zadnji pozdrav: Govor župana Hribarja. Jasno nebo razpenja se nad nami in solnce pošilja na zemljo vseoživljajoče svoje žarke. Okrog nas pa veje hladen dih smrti. Pred odprtim grobom stojimo, v katerega smo ravnokar položili trupli dveh prezgodaj preminolih bitij. Solza se nam utrne, ko vidimo zagre-bati mrliča, ki je dokončal po življenju, polnem nad in prevar, svoje potovanje po tem svetu. Solza sotrpinstva je to in solza sočutja. Srce pa nam mora pokati toge in žalosti. ko stojimo ob grobu mrličev, katera nista poznala bridkosti življenja in ne njega prevar, katerima je marveč življenje bilo pisana livada, polna najlepšega cvetja; ob grobu mrličev, ki sta gradove svetle 'zidala si v oblake. Koliko najlepših nad, ki so napolnjevale nju mladi srci, polagamo ž njima v grob! Od 15-letnega mladeniča, tihega in marljivega dijaka, Ivana Adamiča, ljubljenca svojih roditeljev, poslavljamo se danes. Blago bitje bilo je to, ki se je prikupilo vsakomur, ki ga je poznal. Iskreno je bil udan svojima, danes od toge in žalosti sključenima roditeljema, srčno je ljubil svoje brate in sestre, s pravo mladeniško vnemo gorel je za svoj rod in dom. In še v trenotku, ko so ga zapuščale življenja moči, izzvenela je zadnja nežna struna njegovega srca v veličasten akord. »Umiram,« dihnil je pred se, — »a ne povejte tega moji materi, ker sicer bi tudi ona umrla«. Kako koristen bi ta blagi mladenič bil mogel postati svojej rodbini, rodnemu mestu, svojemu narodu in državi, da mu ni predčasno ugasnilo življenje. In ti, Rudolf Lunder, kaka neizrekljiva, kaka pretresljiva tragika je v Tvojej usodi. Dovršivši svojo učno dobo in po-stavivši se na lastne noge, poiskal si si ravno izvoljenko, da ustanoviš z njo domače svoje ognjišče. Ob roki svoje neveste prišel si, od radovednosti gnan, na usodepolni kraj. Kar se sproži puška ter Ti prodere mlado srce. V rokah mlade svoje neveste izdihnil si mlado svojo dušo, in sirotica, ki si je v svojem srcu že slikala blaženi trenotek, o katerem jo popelješ pred oltar, tone danes v potokih solza ob odprtem Tvojem grobu. Ah je za njo in za svojce obeh pokojnikov kaj utehe in tolažbe ? O, da! Uteha in tolažba njihova bodo naj solze, ki jili pretaka ob tem dvojnem grobu večtisočglava množica. Uteha in tolažba bodi jim globoka žalost, v katero se je zavila vsa slovenska domovina. Uteha in tolažba bodi jim pa tudi zavest, da sta pokojnika po nedolžnem prelila kri ter postala narodna mučenika. Mučeniška kri delala je pa še vedno čudesa. Tudi vajina mučeniška kri. Ivan in Rudolf, mora jih storiti. In zares, prvi čudež godi se v tem trenotku ob Vajinem grobu. Tekaj ob sredi ravnega ljubljanskega polja, v očigled gorskih velikanov, ki obkrožajo krasno našo domovino, pod vedrim nebom, s čegar visočin zreta Vidva I na nas, polnijo se srca nepregledne množice s svetim ognjem za domovinsko stvar, in ustna te množice šepečejo nemo prisego: da hoče ista služiti sveto svoji sveti domovini — z vsem žarom in do zadnje kaplje srčne krvi. Ako Bog da, pa ni daleč šc drugi čudež, ki ga stor.i Vajina, po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema obeh, sedaj med sabo nesložnih slovenskih političnih strank, ki je nam raztrganim, pre-piraiočim se Slovencem tako potrebna. Vama, nedolžnima mučenikoma, pa: Večen spomin ! Za njim se je oglasil dež. poslanec in deželni odbornik dr. Tavčar. Govor dr. Tavčarja. Pokopali smo Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča! Zadnji je bil še otrok, a ubit je bil v državi, katera ga je rodila in katera bi ga morala nositi na svojem srcu. Mi jokamo ,in zdihujemo, in pretresa nas zavest, da domovina, da država temu mu-čencu delavcu, temu ubogemu otroku ni druzega dala, kakor prezgodnji grob! Pa ta groba se še nista zaprla, že ju skušajo onečediti sovražniki našega naroda, ki lažejo, da so nemške puške morale pokati, ker je letelo kamenje, ker se je grozilo z revolverji. Te sence mi na nesrečna ta groba ne pustimo pasti! Vsi, kar nas je tu, slovesno pričamo pred Bogom in pred ljudmi, da sta ta dva, ki počivata tu spodaj v slovenski zemlji, krivično pod plaščem zakona, zgubila svoje mlado življenje, da sta bila ubita, ne da bi se hila le za las pregrešila proti postavi. Posušile se bodo solze tistih, ki so Rudolfa Lundra ljubili, vtihnil bode jok obupanih starišev Ivana Adamiča, ali ta dva groba bodeta še dolgo kričala proti nebu, kričala o tem, kako se je avstrijska uprava v letu, ko smo praznovali šest-desetletnico cesarjevega vladanja, lahko-mišljene in pregrešno igrala s človeškimi življenji. Zapisano je: prepustite maščevanje Gospodu! Prav, naj jih Gospod kaznuje, z Vestjo, ki naj jih kakor gad pika vse dni življenja. Ah nekaj je, česar ne moremo prepustiti nikomur drugemu! Morda se tolažijo, da bo trava prav kmalu zarastla ta dva groba in da bo kri Rudolfa Lundra .in Ivana Adamiča, katera je prala tlak ljubljanski, pozabljena, kakor škaf zlite vode. Mi prepuščamo sodbo Gospodu, ali vzlic temu pa zahtevamo z vso silo, da da zakon, pod katerega plaščem sta bili ti revi tu spodaj ubiti, popolno zadoščenje za kri, ki je tekla! Ob gomili teh dveh mučenikov bodi povedano, da ne bodemo dopuščali, da bi se po lepi avstrijski navadi potlačila ta grozovita krvološtva. O komur preiskava dokaže, da je kr.iv, temu bodi pri-sojena kazen, naj si je pri tem, kdor hoče. V to hočemo delovati. Od Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča pa se poslavljam: Porivajta v miru, poči-vajta v Bogu. Ne moremo Vama druga dati, kot mal kos slovenske zemlje. Zapisala ta si s srčno krvjo spomin v zlato knjigo njene zgodovine. Iz Vajine krvi pričakujemo sad, ki bo blagodejen za naša potomce. Toliko je gotovo, da sta Vidva zadnja slovenska žrtev avstrijske birokracije in razposajenega, razdivjanega nemškega vojaštva! Po govoru dr. Tavčarjevem so zapeli pevci Jelenovo žalostinko »Usliši nas, Gospod«, nakar je kot zadnji govoril zastopnik socialnih demokratov Anton Kristan. Grobovi tulijo, pred nami se odpira nov svež grob. Tudi naša srca tulijo nad krivico in se krčijo v ogorčenju nad nesrečnim divjanjem, ki ga je zakrivila avstrijska birokracija. Komaj smo Slovenci pokazali v preteklih dneh malo, da živimo, že je nastopila z vso besnostjo proti nam divjaška soldateska. Človeku kipi srce, če se spomni na te bestialnosti, a nekaj je gotovo: slovenski narod mora popraviti to, kar je avstrijska birokracija zagrešila, popraviti mora s solidnim vsestranskim delom. Socialna demokracija se jc danes udeležila pogreba nedolžnih žrtev, da s tem pokaže svojo solidarnost s slovenskim narodom. Udeležila se ga je pa tudi polnoštevilno, da na ta način protestira proti militarizmu. Ohraniti pa moramo tudi v tem razburjenju trezno kri in napeti vse sile, da bomo kmalu živeli v državi, ki bo v resnici socialna in demokratična. Določen je bil za govornika tudi drž. poslanec S. L. S. dr. Jan. Ev. Krek. Ob Vii3. uri popoldne je telefoniral g. dr. Triller v »Slovenčevo« uredništvo, da je župan sklenil z dež. predsednikom pakt, da samo on govori. Dr. Triller je rekel, da bi bilo najboljše, da nihče drugi ne govori, češ, da bi bilo to za pomirjenje najboljše, in da bi potem tudi dr. Tavčar ne govoril. Prosil je, da naj se to dr. Kreku sporoči, kar se je tudi zgodilo. Dr. Krek je tej želji ustregel in ni govoril, ker se ga tudi ni nič obvestilo, da se je pozneje kaj drugega ukrenilo. Ko so se še poklonile zastave umor-jencema v zadnji pozdrav, se je občinstvo mirno razšlo proti mestu. Reditelji združenega narodnega odbora so tudi po pogrebu vzorno skrbeli za mir in red. Tako torej snivata večno spanje tam gori na ljubljanskem polju dva slovenska mučenika, dve žrtvi, ki ju je moral iz svojega telesa, svoje krvi žrtvovati naš narod slovenski v žrelo tujčevega šovinizma, mirno snivata njuni umorjeni trupli, a njun duh plava nad nami, vzbujajoč nas in bodreč k vztrajnemu delu za naš, za njun narod! Le snivajta mirno, vajino delo je končano, a naše se začenja, vajina kri pa, ki je orosila našo slovensko zemljo, nam daj ono čarodejno silo, ki bo odprla slovenskemu narodu vrata v boljšo bodočnost! Slava vajinemu spominu, IVAN ADAMIČ in RUDOLF LUNDER. XXX Včerajšnja vojaška asistenca. Včeraj je bilo vojaštvo zbrano deloma v vojaškem oskrbovališču, deloma nekje okoli Zvezde, kjer so bili tako dobro skriti, da ni nihče izvedel, kje so. Okoli 10. ure je, dasi je bila takrat okoli kazine popolna praznota, bil pred oskrbovališčem zbran še cel štab, kar so sicer redki mimoidoči pasanti smatrali za zelo nepotrebno in so dali temu duška z glasnimi Na zdar-klici, kar je zelo bodlo visoke častnike, pa je tudi navzoče policaje in g. Jančigaja spravilo v vidno nervoznost. kateri pa sicer niso dali drugače glasnega izraza. Policaji so pred generalom in ge-neralštablerji salutirali in tolkli glasno pete skupaj, kakor da bi bili pri paradi. Dasi je Ljubljana bila mirna kakor grob in so vse kavarne in gostilne že pogasile luči in so se gostje tiho vračali domov, gospoda še do pol 11. ure ni prišla do izpoznanja, da je z vojaštvom in policaji ter vladni svetniki vred čisto odveč. Ko so ob tej uri vendar prišla povelja, so se iz oskrbo-vališča kar usule cele armade orožništva, ki se je vračalo na dom. Prišla je tudi dra-gonska patrulja, poveljevana od poročnika. Ker ni verojetno, da je poročnik bil poveljnik eni sami tri može broječi patrulji, si je to najbrž tako razlagati, da so z dragonci se vračali samo v manjših skupinah v vojašnico, da ne bi s peketom zbudili mirnih Ljubljančanov. Videli smo tudi poročnika od topništva v popolni službeni opremi in topničarja prostaka, oba s konji. Blizu stoječi so se šalili, češ, »kanon so pa izgubili«. Okoli 11. ure ni bilo nikjer več vojakov. Ko se je domobranski bataljon iz Zvezde vračal po frančiškanskem mostu domov, so iz »Prešerna« došli gostje pozdravljali ga z Zivio-klici. Tudi generali so se vračali domov, gotovo zelo iznenadeni, da ni bilo zopet kakih reči, pri katerih bi bili lahko postavili v svetlo luč taktično izvežbanost in energijo, katere pri vojaških vajah nimajo — prilike pokazati. Izzivanje vojakov 27. pešpolka na dan pogreba. Na dan pogreba so imeli vojaki 27. pešpolka strogo povelje, da ne sme nihče stati pri oknu, če ne bo občutno kaznovan. In res nekaj časa nikogar ni bilo. Le oblastni narednik od 1. kompanije — nam dobro znan — se je razčeperil z odprto bluzo in brez ovratnika na oknu v skrajno izzivalni pozituri. Nič ni pomagalo, da ga je stražnik gledal, stal je nalašč dobrih 20 minut na oknu, dokler ni prišel od policista poklicani vladni komisar g. Sene-kovič. Zvečer, ko so se vračali ljudje od pogreba, so vojaki zopet zijali iz oken in se porogljivo smejali. Ogorčenje je bilo velikansko. Ulice okoli vojašnice je za-stražilo orožništvo, pa če bi takrat ne bilo ondi pred orožnikim kordonom tudi kor-don rediteljev, ki so z največjim naporom pomirjevali ljudi, bi bila zopet nesreča. Ob pol 8. uri zvečer je bil ondi kritičen položaj. Občinstvo je že pričelo na izzivajoče vojake kričati Fej! Reditelja svetnik trgovske zbornice g. Kregar in deželni inženir g. Podkrajšek sta najodločneje zahtevala, da se morajo vojaki takoj umakniti. Vladni zastopnik je šel v vojašnico zahtevat, da se vojaki od oken odstranijo, kar se je naposled tudi zgodilo. Tudi predno se je kazal na oknu narednik od prve stotnije, so nekako pol ure pred tem trije civilno oblečeni ljudje na oknu vojašnice pasantom žugali in nekaj vpili. Tudi za te je posredoval g. Senekovič, da so morali stran. — Taka disciplina vlada torej pri tem pešpolku, o katerem je neki stotnik, ki je bil pri »Štajercih« znan kot najstrožji, pa je pred kratkim bil predstavljen, dejal, da je »die undisciplinierteste Horde, die ich je gesehen habe«. Važen vladni komunike. Dunaj. Izšel je vladni komunike, ki se glasi: Vlada je kranjskemu deželnemu predsedniku naročila, naj z vso odločnostjo vse potrebno odredi, da bo v Ljubljani brezpogojno zajamčena osebna in lastninska vari|ost. Posebno se je deželnemu predsedniku naročilo, da je vsakemu za-sigurano prosto izvrševanje privatnih pravic in da se nastopi 'proti vsakemu nepostavnemu pritisku na prebivalce mesta. Radi tega naj se prepreči vsa zbiranja na trgih in javnih prostorih, in sicer naj se taka zbiranja brezpogojno prepreči. Natančno naj se poizveduje po onih ose- bah, ki so s protipostavnimi sredstvi terorizirale posamezne meščane, posebno pri odstranjevanju napisnih desk in se sploh udeleževale izgredov, da se more proti krivcem postopati s popolno strogostjo zakona. Ako se bodo pokazali kakršnikoli pojavi novih izgredov, tedaj naj deželna vlada takoj sprejme v svoje roke neposredno vodstvo policije. Komunike pravi, da bo vlada dobila primerna sredstva, da se ne ponove več dogodki zadnjih dni in da se redne razmere v Ljubljani trajno zagotovijo. »Narod« je razširil po Ljubljani trditev in jo danes tudi objavlja, da se iz tega komunikeja pozna, da je odstavitev barona Schvvarza iz Ljubljane sklenjena stva*. Ali tega v tem komunikeju ne vidimo. Nasprotno. Nemški Mihel je razburjen. Kje se je našla vojaška kroglja ? Lažnjivi dopisun »Tagesposte« je že začel podlo denuncirati. Danes piše graško smetišče, da so demonstranti nasproti Mayerjevim vojakom oddajali kar cele salve iz revolverjev! Ze zdaj je dognano po varnostnih organih samih, da od množice ni počil niti eden strel in da nihče niti enega kamenčka ni zagnal. O tem pa, da so vojaki streljali ljudem v hrbet, »Tages-post« previdno molči in se ne upa demen-tirati. G. dr. Pogačnik je slučajno naše! vojaško krogljo pri stopnjicah, ki vodijo iz Pogačarjevega trga k stolni cerkvi, in sicer pri drugih stopnjicah, ki peljejo tik semeniškega zidu ! To je eklatanten dokaz, da so Belgijci za bežečimi ljudmi leteli. In kaj na porečemo o kroglji, ki je frčala črez jubilejni most vodoravno k njegovi smeri, ki jo je torej vojak sprožil v smer, koder ni bilo nobenih demonstrantov? Naš urednik g. Terseglav je na lastne oči videl, kako se je na jubilejnem mostu globoko sesedel mož, kateremu je kroglja frčala komaj meter nad glavo! Dalje laže »Tagespost«, da so Koniga v nedeljo insultirale gospodične, češ, da je morilec. Tega pa ne pove, da ie Konig preje ljudi insultiral in zmerjal. Sicer pa še ni degnano, ako so res Koniga napadali. Celovški mestni svet je izrekel svoje najglobokejšes ogorčenje zaradi ljubljanskih dogodkov. Istotako je storil nemški »Volksverein« v Tirolah. Nemški deželno-zborski polanci na Češkem tudi izražajo svoje ogorčenje nad Slovenci, vlado in magistratom v Ljubljani. V dunajskem mestnem svetu je interpeliral v tem smislu župana občinski svetnik Reininger. Dr. Lueger je obžaloval obliko, v kateri se više zadnji čas narodnostni boji, toda izjavil, da ta stvar drugače ne spada -V kompetenco mestnega sveta. — »Prager Tagblatt« poroča, da hočejo Nemci »obrniti fronto« proti vladi, ako se izkaže, da ob ljubljanskih dogodkih ni zadostno varovala Nemcev. Oblastnosti gospoda Pradeja. Nemški minister-krajan, Prade, je veditelju ljubljanskih Nemcev, Eggerju, brzojavil, naj Nemci zopet razobesijo in popravijo nemške napise. Ce bi jih kdo pri tem poslu nadlegoval, ima takoj proti njim nastopiti deželna vlada! Prade je v inteivievu dejal dalje, da je zahteval od ministra za notranje zadeve, Bienertha, da se ima policijska oblast magistratu takoj vzeti in zopet izročiti vladi. Ko je policijska oblast bila v rokah magistrata, so se vršili izgredi, ko pa je nastopila vlada z vojaštvom in so pokali streli, pa je nastopil mir. Ko pa se je najbrž na intervencijo deželnega glavarja Sukljeta izročila policijska oblast magistratu, pa so se zopet demonstracije začele! Kako zna ta minister govoriti! Inženir Prelovšek. O mestnem inženirju Prelovšku se nam poroča, da je obdolžen, da je tri orožnike metal!! Tega v celi Ljubljani nihče ne verjame. Položaj v Ljubljani danes. Ljubljana je danes popolnoma mirna, skoraj ni poznati, da bi se bilo pred kratkim zgodilo kaj izrednega. Po mestu hodijo orožniki, ki izprašujejo pri tvrdkah, kdo je zahteval ali povzročil odstranitev nemških ozir. dvojezičnih napisov. Vladni komui ike, ki govori o napisih, ni napravil bogve kakega vtisa. Trgovci in obrtniki, slovenski namreč, ki so odstranili dvojezične napise, gotovo ne bodo šli sedaj zopet napravljat dvojezičnih, drugi so pa tu-i di toliko »trgovci« ali »obrtniki«, da ne marajo s kakim neprevidnim korakom morda celo hujskajoče vplivati na občinstvo. Izmed »nemških« trgovcev in obrtnikov so v ponedeljek prelepljene samonem. škc napise zopet odkrili sledeči: Kirbisch. v. Kleinmaycr, ki je v ponedeljek prelepil svoj »v.«, danes pa ima celo trgovino obi-to z nemškimi plakati, Agctitura Kantz v Šclenbuigovih ulicah, hann ,la.\ in Joh. Somnitz. Drugod je ostalo vse pri starem. Odstranjeni samonemški napisi se še niso nadomestili. Izredna seja občinskega sveta je danes zvečer. Na dnevnem redu so poročila predsedstva. Mestni občinski svet bo protestiral proti vladnim odredbam. Poziv trgovcem in obrtnikom! Nemški minister Prade, ki sodi naše razmere le iz lažnjivih nemških listov, Vas poziva, da zopet napravite svoje napise v nemškem jeziku. Slovenski trgovec in obrtnik tega nad svojo prodajalnico ne bo storil! Obračamo se pa tem potom tudi do nemških trgovcev in obrtnikov. Minister Piade v svoji brzojavki na dr. Eger-ja piše sicer jako oblastno, »da se Nemci lahko brezpogojno zanašajo na varstvo državne oblasti. Prosim tudi, naj se na nemško prebivalstvo pomirljivo upllva«, V Vaših rokah je, da se ljudstvo zopet ne razburja. Upoštevajte željo naroda, med katerim živite in ne silite na svoje napisne deske nepotrebnih nemških napisov. Od ministra Pradeta nimate nič — zato pustite napise tako, kakor je hotelo ljudstvo po krvavih nedeljskih dogodkih. Tako bodete mnogo storili za pomirjenje v Ljubljani. Belgijce stražili orožniki. Včeraj je med pogrebom 200 orožnikov bilo postavljenih na dvorišču in v parku častniškega paviljona, da varujejo Belgijce. To je pač nekaj posebnega, da morajo orožniki vojake stražiti in se gotovo ne bo zaznamovalo z zlatimi črkami v »slavepolno« zgodovino tega pešpolka, ki je slavil preteklo nedeljo v Ljubljani zopet »Feuer von Oeversee«. Nemški denuncijanti. »Tagespost« napada šefa državnože-lezniških delavnic Poka, ker je dal uslužbencem prosto, da so se mogli udeležiti pogreba umorjenih. Zupan o dogodkih. Zupan Hribar je v intervievu zastopniku neke dunajske korespondence dejal, da je vseh izgredov kriv deželni predsednik Schwarz, ki je konferiral z orožniškim poveljnikom Riedlingerjem, pa ni njega poklical k sejam. Kakor hitro je bila policijska oblast izročena zopet magistratu, je nastopil mir. Mayerjevi vojaki niso bih napadeni s kamenji, tudi vojaki niso streljali salve, temveč posamič eden za drugim. Belgijci so se ustrašili norca. Včeraj je všel neki revež iz hiralnice in s povzdignjenimi rokami tekel proti vojašnici. Orožniki so skočili pokonci in že nastavili bajonete, ker so mislili, da leti zarotnik z bombo v žepu proti vojašnici, da jo razstreli. Spoznali so pa kmalu, da imajo z norcem opraviti. Pripovedujejo, da so se vojakom in častnikom v vojašnici zelo tresle hlače, ko so slišali norca rjuti, pa je bil strah teh vitezov pred norcem neutemeljen. Vojaki 17. pešpolka so bili pripravljeni, da pridejo iz Celovca v Ljubljano. Iz Celovca smo dobili poročilo: Domači pešpolk št. 17 je bil danes (22. sep.) alarmiran. Vojaštvo je bilo že pripravljeno za odhod v železniških vozovih. .Nato pa so bili zopet odpoklicani, a imeli so ves čas »strenge Bereitschaft«. Vsak mož je dobil po 120 ostrih patron. Usmiljena ženska. Železniškega strojevodje Beliča soproga, stanujoča v Ilirski ulici št. 27, je včeraj zvečer ob pogrebu kričala: »Prav je, da so jih postrelili.« Priče na razpolago. — Pripomnimo, da stanuje pri tej stranki prosluli poročnik Konig. Hiša je last gosp. šolskega vodje Jegliča. Ranjencem v bolnici se danes boljše godi. Le dva imata še večjo nadnormalno vročino. Najslabše se godi Albinu Tomšiču, 17-letnemu kovaškemu pomočniku, ki je prestrejien skozi prs-1 ni koš in ima pljuča prestreljena^Sn^dijaku! Btžidaru Borštniku, ki ima /eno tiogospod kolenom prestreljeno. Opozarjamo na javno prošnjo vodstva bolnice. Javna prošnja. V bolnici leži šest nesrečnih žrtev usodepolne noči 20. septembra s teškimi ranami, ki bodo imele posledice morebiti za celo življenje. Da se jim olajša njih položaj s primernim zboljšanjem hrane in jim da, ko zapuste bolnico, nekaj sredstev vsaj za bližnjo bodočnost, ker so popolnoma brez njih, prosim dobra srca, da sc blagovole spomniti teh nesrečnih žrtev in poslati kak dar na vodstvo deželne bolnice, ki bo gotovo v smislu blagih darova-teljev razdelilo došlc podpore. V Ljubljani, 23. sept. 1908. Skrajna netaktnost. Gostilničarka Jožefa Perko je včeraj zvečer v svoji gostilni na Zabjeku v Dolenčevi hiši pustila igrati svoj avtomat skoro do 11. ure ponoči, ne oziraje se na policijsko uro, ki zahteva, da se gostilne zapirajo ob 10. uri zvečer, še manje pa, oziraje se na to, da so pred par urami pokopali nedolžni žrtvi vojaškega nasilstva. Pripomni se tudi, da je ravno ta gostilna, v katero največ zahajajo c. in kr. štajerski »Knedelfresserji«. Poročniku Konigu, to je oni častnik, ki je v nedeljo zvečer ukazal streljati in klati bežeče ljudi ter se vedel celo tako netaktno, da je odlične gospode, ki imajo brez dvojbe več v petah kakor Konig v glavi, zmerjal z »Dumm-kopf«, dejalo je včeraj, dne 22. t. m., opoldne na sv. Petra cesti nekaj nelaskavih izrazov ter se mu je klicalo: »Fej!« Poročnik Konig na te ljubeznjive priimke ni reagiral, temveč samo pospešil korake, da se je odtegnil neprijetnemu položaju. Priče na razpolaganje. Belgijci so sploh jako surovi. Danes je gospod restavrater Zaje nekemu znancu zaklical »Na zdar!« Mimo je šel neki Belgijec, ki se je ustavil in pričel kričati, da se mu je reklo »Morder«. Tako slabo vest imajo ti ljudje. Vsled predrznosti je bil včeraj neki Belgijec na cesti klofutan. Vojaška oblast naj te ljudi obdrži lepo v vojašnici, da se prepreči izzivanje teh ljudi in razburjenje med občinstvom. Ali jim je res vse dovoljeno? V ponedeljek, 21. sept., popoldne je šla gospa Elizabeta Leskovčeva, žena železniškega kontrolnega paznika, stanujoča na Martina cesti s svojim sinčkom mimo vojašnice Belgijcev. Več vojakov je gledalo sko'ii okna in divje kričalo na njo. Psova-nja ni umela, ker se redno vrši v blaženem blagodonečem gornještajerskem narečju. V tem ji pa eden izmed vojakov zakliče: »Smo streljali te p.......civiliste, pa jih bomo še! Leskovčeva se je podvizala, da je prišla iz obznožja teh vojakov. Iz »Kranjske hranilnice« dvigajo denar. Slovenske stranke pridno dvigajo svoj denar iz Kranjske hranilnice in ga vlagajo v slovenske denarne zavode. — okoli 500.000 K! Janes je bilo iz Kranjske hranilnice dvignjenih nad 150.000 kron, ljudstvo pa hoče še dvigati denar. »Handelslehranstalt«, ta star samonemški napis nad Mahrovo trgovsko šolo je tudi včeraj izginil. Ljudje so pobi ali z napisa črke in sedaj je Mah-rova trgovska šola brez napisa. Posledica postopanja tvrdke Kosler & Co. Kakor je dognano, je Kosler opojil četo dragoncev, katera je potem tolkla po naših ljudeh kot zbesnela tolpa divjakov. Po vseh gostilnah je nastal proti tvrdki Kosler velikanski odpor. Nihče ne mara piti pivo tvrdke Kosler. V gostilni pri »Zlati ribi« je zavedna gostilničarka tvrdki Kosler takoj odpovedala, in pivo drugje naročila. Tudi drugi gostilničarji hočejo to posnemati. Belgijcem odpovedujejo stanovanja. Zavedni hišni posestniki in gospodarji odpovedujejo častnikom pešpolka Belgijcev stanovanja. Tudi se agitira, da gostje po gostilnah in javnih lokalih ne puste medse teh častnikov ter jih sploh družabno bojkotirajo. Razne gostilne in kavarne so sklenile, da Belgijcem sploh ne dado več nobene pijače in jedi. Častniški sluge morajo hoditi v civi-lu, prodajalke na trgu agitirajo, da nobenemu častniškemu slugi 27. gešpolka nič ne prodajo. Razburjenje po deželi. Iz Rateč smo dobili danes naslednjo brzojavko: Da se naša kri preliva, zavladalo je splošno ogorčenje. Ratečani. — Kurhausu v Kamniku so ljudje, ko je došla vest o krvavem dogodku v Ljubljani, ptepleskali nemški napis. Kurhausu so pobita okna in nekaj kipov je razdrobljenih. Iz Hrastnika smo prejeli brzojavko: Živela sloga v boju. Zoper skupnega sovražnika. Grobovi nedolžnih žrtev naj bo-; do mejnik v zgodovini slovenstva. Narodna Čitalnica. Kamničani so \>čeraj naročili poseben vlak, ki je k pogrebu nedolžnih žrtev pripeljal v Ljubljano nad 200 oseb. Pogreba sta se udeležila tudi kamniško telovadno društvo in Sokol. Mesto Kamnik je razobesilo črne zastave. Včeraj ob 4. uri, ko se je v Ljubljani vršil pogreb, so v Kamniku zvonili z vsemi zvonovi. Odmevi ljubljanskega umora v Postojni. skega vojaštva v Ljubljani v črnih zastavah. Ob spomeniku pesnika Vilharja plapolati na drogih črni zastavi. Po noči so bili po vsi Postojni samonemški (!) in nem-ško-slovenski napisi obliti s črnilom. Zadet je bil celo nemško-slovenski napis na poslopju c. kr. okrajnega glavartva, čeprav je isti prav pod postrešjem nad drugim nadstropjem. Velika, samonemška reklamna tabla. ki jo ima na kolodvorskem prostoru »Grand Hotel«, je bila izruvana s stebroma vred^vničena in vržena čez nasip. Na hiši razvpitega nemčurja Jakšeta, po domače »Honsa«, sta bili s kamenjem ubiti dve šipi. — Oorožništvo poizveduje. Maščevanje vojaške oblasti nad Slovenskimi prostovoljci. Danes je izkušnja prostovoljcev. Padlo je 32 slovenskih prostovoljcev, torej že zdaj nad 50 odst. — Navadno jih pade 4 do 5, nikoli več, ker izkušnja ni prav nič stroga. — Res, zelo »ritterlich« od vojaške izpraševavne komisije! Poživljamo slovenske poslance, da vojnemu ministru pojasnijo stališče. Prazen strah. Iz Domžal se nam poroča: Brez vsake potrebe je v ponedeljek g. Obervvalder brzojavil v Ljubljano po orožnike. Še isti večer so se z izvoščekom pripeljali štirje orožniki, da varujejo Tirolce, katerim ni pretila nobena neprilika. Včeraj zjutraj so se orožniki vrnili. Tržaški vojaki v Ljubljani. Z današnjim vlakom ob pol 12. uri je došlo v Ljubljano vojaštvo iz Trsta. Med častniki, ki so se obnašali sirovo, je tudi namestnik Novy. Ta človek nima mature, je bil v prostovoljski šoli med vsemi najslabši, pa je zlezel naprej, ker je oče njegov general v pokoju, dva brata pa nadporočni-ka pri 27. polku. Širše izobrazbe nima nobene, je pa nemški nacionalec prve vrste. Da se je sirovo in neprimerno obnašal, ni čuda, ko je v šoli ravno »Dienstregle-ment« najslabše znal. Take fante so ko-mandirali k azistenci — starejši stotniki pa so stali pri vojaškem oskrbovališču in študirali karto Ljubljane! . . . Junaško. Poročnik Sychrovsky od 27. pešpolka, rodom Ceh, se je v nedeljo postavil v senco dreves, da je lahko zmerjal pasante, ki so hodili mimo. Prič je nešteto na razpolago. — Zelo je pasante tudi psoval Walland. — Med redkimi častniki, ki so se dostojno in lepo vedli, je nadporočnik Maurer od 17. pešpolka, Nemec. Gospa Lina Kreuter - Galle nastopa. Pri Pradeju je bila tudi znana »Frau Lina Kreuter - Galle«, predsednica ljubljanske »Siidmarke«, ki vedno hujska proti Slovencem, in se mu lagala, da Nemci v Ljubljani niso življenja varni in da Slovenci po Ljubljani plenijo! Značilno za ministra, da se da informirati od take babni-ce! Prade pravi, da je notranjega in ju-stičnega ministra zahteval: 1. Popolno, zadostno varstvo za Nemce in njihovo lastnino (kakšna predrznost!) 2. Izročitev policijske oblasti državi, 3. Imenovanje nemškega preiskovalnega sodnika, ki naj krivce najstrožje kaznuje. (Tako posega nemški mirvster v njemu čisto tuji delokrog in daje inštrukcije sodni oblasti.) 4. Pojačitev garnizije. »Gut gebriillt!« Gospod Zimski (Dzimsky) preti Slovencu, da ga ustreli! Proti gosp. Zimskemu (Dzimsky), znanemu nemškemu provokaterju in uradniku »Kranjske hranilnice« je došla danes na magistrat sledeča ovadba: Delavec Ferdinand Štrukelj je izobesil črno zastavo iz hiše gospe Stark v Predilrvh ulicah št. 10, kjer stanuje omenjeni Dzimsky. Ko je nato delavec šel mitno stanovanja tega provokaterja, je ta priletel vun in zarjovel nad delavcem: »Verfluchter \vin-diseher Hund, wenn du nicht gleich Iiin-unter gehst, komrn' ich mit dem Revolver und schiesse dich nieder!« Dzitnski radi surovosti vpokojen? Uradnik Kranjske hranilnice, Alojzij Dzimski, je v nedeljo proti večeru stoječ pred kazino udaril s svojo gorjačo neko damo, ki je s svojo družbo slovensko govorila, z vso silo po glavi, da se je one-, svestila. Njene tovarišice so, videč to surovo ravnanje nemškega uradnika, vzklikale: »To je nemška kultura!« — O surovem postopanju tega človeka s Slovenci, lahko priča marsikatera slovenska stranka, ki je imela ž ti jim kaj opraviti. Po Ljubljani se govori, da je Kranjska hranil-, niča radi tega Dzimskega začasno vpoko-jila. Koniga iz »Evrope« vun vrgli ! Predvčerajšnjim je poročnik Konig imel žalosten pogum priti v kavarno »Evropa«. Ljudje so hili skrajno ogorčeni iu so začeli prdenj pljuvati. Ko to ui zado- stovalo, so mu začeli klicati: Morilec, lump, baraba! Ker pa ga še to ni ganilo, so ga enostavno prijeli in iz kavarne vun vrgli. — G. polkovnik Radičevič ima zdaj dolžnost sklicati častno odišče, da Koniga pozove na odgovor, zakaj se je dal vun vreči. Navadno čaka častnike za take dogodke degradacija. Nemška predrznost. Sin urarja Linharta, stanujoč v Jenkovi hiši na Marije Terezije cesti, je hotel strgati nekemu Slovencu včeraj žalno znamenje. Dobil je tako klofuto, da jo bo pomnil. Kako so streljali Belgijci. Ko so Belgijci v nedeljo zvečer oddali strele, so streljali na razne kraje tako, da je en strel priletel pol metra visoko preko glave nekega gospoda (ime v našem uredništvu na razpolago)), ki je takrat slučajno -*stal na Jubilejnem mostu, ena kroglja je pa padla v vodo. Poročnik Mayer se je včeraj odpeljal v Gradec k 27. peš-polku in bo služil ondi pri 12. stotniji. Cehi so poslali danes krasen venec na grob umorjenima žrtvama. Kako sodi o 27. pešpolku lastni polkovnik? ______ Bilo je pri lanskih vajah na Rakeku. Polkovnik Radičevič je takrat imel za seboj komaj tri mesece poveljevanja nad 27. pešpolkom. In v tem kratkem času je pri tem polku videl toliko lepih reči, da je na gričku nad rakeškim kolodvorom pri svojem prvem polkovnem raportu dejal čisto dobesedno sledeče: »So oft ich in der Geschichte dieses ruhmreichen Regiments blattere, lese ich iiberall von der Biederkeit der Steirer, aber bis jetzt habe ich davon nichts be-merkt.« Gospod poveljnik tega seveda ne bo mogel utajiti .Pripominjamo le, da bo gospod Radičevič najbrže še dolgo čakal, predno bo mogel kdaj konstatirati pri svojem polku tako zelo povdarjano »Biederkeit«. Casniški glasovi o ljubljanskih dogodkih. Vsi hrvaški dogodki se bavijo z ljubljanskimi dogodki. »Hrvatska« piše: Jubilejno leto je zelo žalostno za nas Slovane na jugu monarhije. »Antemurale christianitatis« je postal stena, kjer se je ustavila pravica. »Sila davor — pjesmu pjeva«. Ali to je za nas obenem znamenje in opomin, da stisnemo svoje vrste. — »Obzor«^prinaša uvodnik: Krvava politika Avstrije. Primerja krvave dogodke pri nas z inštalacijo mažarskega župnika v Ru-žemberku. Te neznosne razmere izvirajo iz krivične delitve hegemonije samo med dva naroda: Nemce in Madžare. Tenden-cija Avstrije je: vzdržavanje germanske manjšine kot moči. Dolžnost slovanske večine v državnem zboru bi bila solidarnost pri najmanjši poskušnji, da bi se kršilo slovanske pravice. Vsi, od galiških ravnic in Krkonoša tje do Jadranskega morja se zberimo okrog mrtvih slovenskih bratov, izvojujmo vsakemu slovanskemu narodu, vsaki slovanski besedi pravico in enakopravnost in preprečimo za prihodnje intervencijo bajonetov in krogelj. — »Hrvatsko Pravo« izraža v uvodniku »Žalostni dnevi v Ljubljani« slovenskim bratom iskreno sočutje nad groznimi dogodki, ki jih v bodoče onemogočimo, če se bomo vsi složno trudili, da zavlada v tej monarhiji pravica, da se ne bo nihče brez potrebe ponižal in da se ne bodo nikogar narodni čuti žalili. »Slovenčeva« poročila o dogodkih v Ljubljani so povsod vzbudi«-la vseobčno pozornost. Bili smo skoro pri vseh opisanih prizorih sami poleg! Nemški listi so kar besni in pravijo, da »Slovenec« očividno pretirava. Nato izjavljamo: Naše stališče je, da nikdar ne pretiravamo, pač pa da se brezobzirno zavzemamo za resnico. Za vse, kar smo pisali o brutalnosti vojakov imamo priče! Pa tudi za to, kar »Tagespošto« najbolj jezi, da je celo neki, pri 27. pešpolku najbolje kvalificirani stotnik rekel: »Wenn geschossen wurde. ist das eine Svveinerei«. Naj »Tagespošta« le poizkusi dementirati, kar danes priob-čujemo o 27. pešpolku! Nemški listi so se presneto zmotili, če so si mislili, da »Slovenec« ne bo storil svoje popolne narodne dolžnosti! Ljubljanske novice. lj Vrtec nemškega šulvereina v Stre-liških ulicah bo cel teden zaprt. ij Um se je omračil danes ponoči trgovcu lesnine Jožefu Sterletu. Nesrečnež sc je ob pol 2. uri zbudil in začel upiti, da ga hočejo zgrabiti, potem pa planil pokonci, zgrabil nož ter sc z njim zabodel v levo stran prsi. Prepeljali so ga v bolnico. Slovensko gledališče. Na željo ravnateljstva nemškega gledališča se začne sezona slovenskega gledališča dne 1. oktobra zvečer (in ne šele 2. okt.) in sicer z ruskim igrokazom »Gospa majorka«. Ip. V. Spažinskega. Telefonska In brzojavna poročila. TRŽAŠKI SLOVENCI K LJUBLJANSKIM DOGODKOM. Trst, 23. sept. Sinoči so se vršile tu velike slovanske demonstracije pod lokalom nemškega »Turnvereina«. Pelo se je slovanske pesmi. Policija je manifestante kmalu pomirila. RAZBURJENJE V SEVNICI. Sevnica, 23. sept. Sinoči so tu Slovenci razbili okna tukajšnje šulferajnske šole. OGENJ PRI ŠTAMBURJU. Novo mesto, 23. sept. Pri Štamburju je včeraj ob tretji uri popoldne gorelo. Skoda je precejšnja. Gasilci so ogenj pogasili. TRŽAŠKI VLOMILCI. Trst, 23. sept. Banda vlomilcev je bila včeraj aretirana in sicer Viktorij Stinco. Josip Tiem, Emil Pogačnik, Josip in Jo-sipina Bin radi več vlomov v minolem letu in ropa, izvršenega letos v ulici Vi-telli. ŠKOF BOGDANOVIC IZVOLJEN PARIJARHOM. Karlovci, 23. sept. V včerajšnji seji cerkvenega kongresa je bil z 39 od 68 oddanih glasov izvoljen patrijarhom škof Lucijan Bogdanovič. Pakraški škof Nikolič je dobil 25 glasov. Štiri glasovnice so bile prazne. BOLGARSKA SE OBOROŽUJE? Berolin, 23. sept. »Berliner Tagblatt« poroča iz Carigrada, da je v Bolgariji za dan 23. t. m. odrejena splošna mobilizaciia cet in sicer vsled spora s Turčijo radi afere diplomatičnega agenta Gešova. ČRNA SMRT DIVJA. Peterburg, 23. sept.Danes je na koleri umrlo 176 oseb, bolnih je 417. Vseh niti pokopati ne morejo, ker je zmanjkalo grobo-, kopov. Tisti, ki so v službi, so silno izmučeni, ker skoro nič ne spe. Novih ni moč dobiti, komaj da se kdo udinja za visoko plačo. Na pokopališčih se vrše grozni prizori. Ljudje ostajajo na grobovih po dva in tri dni, in ondi prebedijo noči. Krste imajo razpokline, druge so slabo skupaj zbite. Berolin, 23. sept. Včeraj je tu umrla neka žena, soproga ruskega delavca na znakih, ki vzbujajo sum okuženja po kolera - bacilih. Njenega moža, otroka, na-takaija ir strežnika v hotelu, kjer je sta-, novala, so izolirali. DAROVI. Za šolo v Rožu na Koroškem je daroval g. Anton Maver, zastopnik Mengiške pivovarne in posestnik hotela »Vega«, 5 K namesto venca na grob umorjenih Adamiča in Lundra. Koledar katol. tisk. društva se razpošlje v petek oziroma v soboto. Častite gospode katehete prosimo, naj nam naznanijo morebitne želje glede obsega zapisnika učencev, ako tega že niso storili. Zahvala. Žalujoča rodbina Lunder se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsemu ljubljanskemu prebivalstvu in zastopnikom vsega slovenskega naroda, ki se je zbral ob grobu nepozabnega našega sinu in brata, za izraze globoke žalosti in sočuvstvovanja z nami. Posebno se čuti dolžna, da se zahvali preblag. g. županu Iv. Hribarju za veličastno prireditev pogreba dragemu pokojniku, premil. g. stolnemu proštu in ostali duhovščini, zastopniku dežele, prebl. g. deželnemu glavarju Sukljetu, deželnemu in magistrat-nemu uradništvu, zastopnikom strank, vsem narodnih društev, delavstva, strokovnim organizacijam, telovadskim in pevskim društvom, vsemu slovenskemu dijaštvu in akademikom, ljubljanskemu meščanstvu vseh slojev, prebivavstvu iz dežele, posebno pa tudi preblagemu ženstvu ljubljanskemu iz vseh stanov in vsem posameznikom, ki so izkazali zadnjo čast nesrečni žrtvi. V Ljubljani, 23. septembra 1908. ialuM rodbino lunder. 51 OSKRBNIK samec, vojaščine prost, s kmetijsko šolsko izobrazbo, ki je samostojno služboval, i&če službe. Nastopi takoj. Ponudbe pod „Oskrbiiik" na upravništvo ,Slovenca". 2350 9—1 2365 1-1 Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega il predragega, nepozabnega soproga, ;t£j očeta oziroma starega očeta, gospoda ||f Josipa Primes posestnika v Zagorji na Pivki izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki so se nas spominjali s tolažili. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospej Mariji Domicelj za njeno marljivo in blagosrčno delovanje ob času bolezni in smrti, c.kr. orožnikom, slavnemu pevskemu društvu za ginljivo petje, kakor tudi darovalcem prekrasnih vencev in vsem udeležnikom pogrebnega sprevoda, ki so blagemu ranjkemu izkazali zadnjo Čast. Zagorje na Pivki, 23 septembra 1908. Žalujoč! ostali. Zahvala. Neutešljivo žalujoča rodbina Adamič se ob preranem grobu svojega gorko ljubljenega sina, brata, svaka in strica IVANA jokajoč zahvaljuje vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku, zlasti pa preblagorodnemu g. županu ljubljanskemu in državnemu poslancu Ivanu Hribarju, občinskemu zastopu, častiti duhovščini, Zavezi slovenskih pevskih društev za pretresljivo petje in vsem drugim društvom iz vseh slovenskih krajev. Zahvaljuje se tudi gorko za vse nebrojne tolažilne izjave in besede. Naj bi kri nedolžnega ne bila prelita zastonj! Žalujoča rodbina Adamič. s^SH^Sf Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy :: Ljubljana. :: v ml lw M ¥ H*t S uv •H •M -m •H V i*. i Primarlus dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska o o ustna o voda ^^ ^ (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, e> 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. X •4 A (t et »» r m ** £ c T Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy :: Ljubljana. :: 1898 36 Proda se izvrstno verzib (Gepelj) mlatilnica in slamoreznica, vse lahko za enega konja, 500 mernikov lepega krompirja, 2 kravi v župnišču v Dobrničah pri Trebnjem. 2343 2-1 mTTfiw?TmtttttmtmmwmmttBWF Mladenič ki je dovršil 2 gimn. razreda, pripravnico za učiteljišče ter bil tudi pol leta v I. letniku, želi službe v kaki pisarni. Ponudbe se prosijo na naslov: J. A. Celje, poste restante. 2360 1—1 Sprejmem takoj Isti mora biti vešč v izdelovanju vsakovrstnih tehtnic (vag). Delo trajno. Zahteva glede plače naj se naznani pismeno. 1363 5-1 IV. REBEK stavbeni in umetni ključar. Celje. jesensko sezono i*«*. = welika konfekcija ===== A. KUN C, Ljubljan bogato izber krasno izdelanih oblek, površnikov in raznih oblačil za gospode in dečke. Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga. Velika zaloga tu- in inozemskega blaga za naročila po meri. Strokovnjaška postrežba, cene stalne in izredno nizke! 595 60 osesfvo na Spod. Štajerskem, jako dobro in dobička-nosno, 1 uro od Maribora, blizu Kamnice, 46 oralov veliko, z lepim gozdom, kamnolomom, hišo in hlevom, vodovod v hiši, hlevu in na vrtu, se takoj proda. Cena 36.000 K, katera se mora takoj izplačati. Ponudbe na H. Drofenik, Mari-bor n/D. Sohillerstr. 8. 2358 3-1 ?Vnfon Dolenc .- tpgovee v Celju ===== naznanja, da kupuje želod, večjo množino po 5 K 100 kg, pšenico po 21 K, oves po 17 K, fižol po 21 K ter sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. — Mešane ženske lase po 8 K 1 kg. Kdor kaj ima, naj se obrne do njega. Ako je blago lepo, plača še višje. 2356 3-1 Št. 4232/08 Razglas. 2352 3-1 1600 800 2o00 500 31 Oo 1600 4U.0 2b0 4000 8600 D B 03 N 3 Ui XI O' > N 0> C ca N O ■J—< D U J2 C. kr. tobačna tovarna v Ljubljano razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in druzega starega blaga pismeno konkurenčno razpravo. 520 kg ličje pletenine, 600 „ odpadkov bombaževe pletenine, „ trojnika, „ domačega platna, „ jutnega platna, „ jutnega platna, črnega, „ hodničnega platna, „ jutnih niti, vrvi, „ vrvic, papirja finega, belega papir ja navadnega mešanega Že rabljene jutne embalaže, še pripravne za zavijanje in sicer: 4300 kg okoli 18.00J kosov prevlek, tanka in redka tkanina, 140 do i 80 cm dolga, 80 cm široka, 4900 kg okoli 14000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina, 180—220 cm dolga, 23— 5 cm široka, 2000 kg okoli 5700 kosov prevlek, pleteninasta in črna tkanina, 190 cm dolga, 30 cm široka, b3G0 kg litega železa, (odlomki) starega, nepovitega .>700 kg litega železa, ožganega, nepovitega,. 440u kg kovanega železa, starega in mešanega z žico in veznim železom, 1700 kg železne pločevine stare in nezavite, 320 kg cinkove „ „ „ in 470 kg bakrene „ „ „ Pismene, s pobotnico kake c. kr. blagajne o 100/° vi.oženem vadiju vpremljene in z 1 krono za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka o napisom: ^Ponudba za prevzetje odpadkov" označene ponudbe vložiti se morajo najpozneje do 12. vinotoka 1908 opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Za vložitev vadija porabiti se morajo trije predpisani zaznamki (:po-ložni formularji:), ki se dobivajo pri c. kr. blagajnah. Ponudbe se lahko stavijo na prevzetje posameznih odpadkov ali pa vsega blaga, vendar se morajo navedene cene glasiti v številkah in besedah za vsako posamezno vrsto razpisanih predmetov za meterski stot in „§£3CO c ki*, tobačna tovarna Ljubljana'1. Zdražitelju se pripuste samo razpisane množine starega blaga, ne pa tudi one, katere bi se med tem znabiti dalje nabrale. Ponudniki morajo se v svojih ponudbah izrečno zavezati, da spravijo, v slučaju da postanejo zdražitelji, blago najkasneje v teku treh tednov po sprejemu zadevnega obvestila proti prejšnjemu plačilu iz tovarniških prostorov. Ako se ta pogoj ne izpolni, zapade vadij, ne da bi se erar s tem odpovedal pravicam, pristoječim mu po dvor. kamer, odloku z dne 12. avgusta 1825 in § 908 obč. drž. zak. Razpisano blago se lahko vsaki dan med navadnimi uradnimi urami pregleda in se po ponudbeni razpravi ne bode oziralo na poznejše ugovore radi neugajajoče ^ blaga. Ponudniki jamčijo s svojimi ponudbami do odločitve c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave na Dunaju o konečnem uspehu konkurence. V slučaju sprejema katere ponudbe pridrži se vloženi vadij kot kavcija do popolnega breztožnega konca kupčije. Pri nesprejetih ponudbah vrne se vadij takoj, po odločitvi v uspehu konkurence. Na ponudbe, katere ne odgovarjajo popolnoma označenim pogojem in se prepozno vlože, se ne bode oziralo. C. kr. tobačna tovarna Ljubljana, dnč 17. septembra 190>s. Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Koška konfekcija: Čez 2500 oblek o o. , 1500 površnikov in zimskih sukenj . ... „ 20 § plašč ev .... „ 300 kožušnih sacco s krz-nastim ovratn. . . . , 2000 suknenih hlač . . i K 8'— napre . 12-- „ . T- » 16"— 390 Deška konfekcija: Čez 1800 oblek.....K 3"90 naprej , 500 plaščkov s kapuco . , 3'90 „ „ 250 površnikov in zim- , skih sukenj...... 8'— , Damska konfekcija: Jesen, in zimske obleke . . od K 10-— nap, Jesenske in zimske jopice . „ „ 4-— „ Jesenska in zimska krila . „ „ 3-90 „ Jesenski In zimski ranglani „ , 6-— , Jesens. in zimski paletoti . „ , 8 — „ Dežni plaščki s kapuco . . , , 7*— „ Suknene in delainove bluze , , 3-90 „ Oekliška konfekcija: Velika izbera oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. V zalogi jo lOOO velour-klolmkov po K 580 in eez 3000 klobukov in kup oil 1 K naprej, rtHBiHIMH ilMMiM^tMa^^ ' Priloga 218. iieva »Slovenca" dn& 23 septembra IfPIIB Goriški deželni zbor. O o r i c a , 22. sept. Danes se je sešel novi deželni zbor. Ob napetem pričakovanju in velikem navalu občinstva otvori deželni zbor ob 11. uri H) minut cesarski namestnik princ Hohenlohe, ki govori najprvo v italijanskem, potem pa v slovenskem jeziku. Predstavi deželni zbornici deželnega glavarja Pajerja in njegovega namestnika dr. Gregorčiča. Povdarja veliko važnost sedanjega zasedanja, ko je vlada započela važno akcijo za gospodarsko in socialno povzdigo dežele. Potrebno je, da sodeluje deželni zbor pri tej važni akciji. Deželni zbor naj bo zagotovljen podpore od strani vlade, istotako pa tudi vlada pričakuje sodelovanja vseh poslancev v blagor dežele. Ko nato deželni glavar stori obljubo v roke princa Hohenlohe, se v daljšem govoru spominja najprvo cesarjevega jubileja. Izraža nado, da bodo vse stranke skupno delovale v blagor ljudstva. Posebno je potrebno skupno delovanje na gospodarskem polju. Narodnosti naj žive med seboj v miru in slogi. Slovenske poslance pozdravlja v slovenskem jeziku ter jih prosi za krepko podporo v delu za splošni blagor dežele. S trikratnimi živio-klici na cesarja zaključi deželni glavar svoj govor. Nato store poslanci obljubo v roke deželnega glavarja. Goriški deželni zbor proti vladi in vojaštvu radi ljubljanskega krvoprelitja. Druga seja deželnega zbora je bila danes. , . , „ , . Ob pol 6. uri zvečer otvon deželni glavar drugo sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in volitve v od-seke Deželni glavar se spominja umrlega poslanca Holzerja. Poslanci vstanejo s sedežev. Nato prečita zapisnikar predlog poslanca dr. Oregorina, ki predlaga, naj se v znak žalosti nad ljubljanskimi gogodki današnja seja prekine in z istim dnevnim redom preloži na jutri. Nato utemeljuje dr. Gregorin svoj nujni predlog: Kakor znano, so se vršili te dni veletragični dogodki v Ljubljani. Vojaštvo je streljalo m uspeh tega je bil iinra v srrozen: dvamrtva, sedem težko. prepričal se je na prvi pogled, da ob Gras-selijevi hiši postirani oddelek Belgijcev in na čelu mu mlad poročnik brez vsake potrebe resnično izziva pred mestno hišo zbrano občinstvo z orožjem na način, da se je bilo bati vsak trenotek najhujšega. Dr. Triller je, pomirivši občinstvo, pristopil k častniku, hoteč ga prositi mirnejšega obnašanja, oziroma odhoda, češ, da se bo potem tudi vsled junaškega čina Mayerjevega do skrajnosti ogorčeno občinstvo, kakor mu je obljubil, mirno razšlo. Toda mladi poročnik. ime mu jc baje M i r o v i č — ga, ako-ravno se mu je dr. Triller predstavil, ni pustil do besede, kričeč: »Er bat micli fixiert und eine verdachtige Bevvegung gegen die Brusttasche geniacht...« in že je par vojakov nastavilo na dr. Trillerja bajonete, dočim je častnik proti njemu vihtel sabljo, kričeč jznova: »Marsch vvciter, hier \vird niclits parlamentirt.. .Icli kenne meine Instruktionen ...« — Jedva se je dr. Triller rešil iz te nevarne situvacije, ko pridrvi pred mestno hišo v karijeri oddelek dragoncev, ki so kakor besni vihteli sablje proti občinstvu, bežečemu črez stopnjice pod obok mestne hiše. Ta moment je pa porabil tudi poveljnik Belgijcev ter pritisnil z vso silo in s povešenimi bajoneti od zadaj na občinstvo pod obokom, potiskajoč ljudi na ta način naravnost v dragonske sabije iu pod konjska kopita. Dragonci so pa očividno mislili, da iili pred bajoneti Belgijcev iz obokov begajoče občinstvo iioče naskočiti! Grozna nesreča je bila vsled tega skoro neizogibna in dr. Triller se je vrgel pred naravnost besne Belgijce, roteč jih, nai vendar spregledajo situvaeijo ter odjenjajo, a v odgovor sta ga zopet naskočila z bajoneti dva vojaka, katera pa je vendarle ustavil poveljujoči poročnik z besedami: »Lasst's den Herm in Ruh«. — Belgijci so potem v resnici nekoliko odnehali, dočim so dragonci občinstvo iztisnili proti škofiji. Kmalu potem so se morali Belgijci vsled intervencije županove umakniti izpred mestne hiše, in po njihovem odhodu je bilo v hipu vse mirno! Schrnitt, Erklarung des mittleren Deharb'-sclien Katechismus, .— Schuster - Holz-hammer, liandbuch zur bibl. Geschichte. - Zoliner, Predigten. — Helmolt, \Veltge-schichte, — Kari Ma.v. Reiserzahlungen. Oesterr. ung. Monarchie in Wort n. Bild in mnogo drugih knjig. Vsa dela so skoro brez izjeme prav dobro ohranjena, mnoga tudi neprerezana in nova. Katalog je sestavljen v nemškem jeziku, ker je namenjen nemškim antikvariatom. Bukvama so mora namreč omejiti vsled pomankanja prostora na slovenski antikvarijat in bo oddala drugojezične antikvarične knjige tem potom. Se predno pa razpošljemo katalog antikvariiatom, je isti na razpolago domačim odjemalcem in prosimo, da ga, kdor se za istega zanima, takoj naroči. * Slike naših mož. Vodnika, Slomše-ka, Prešerna in Gregorčiča v barvah in krasnem okvirju ie ravnokar založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena vsak portret v okviriu 7 K 60 vinarjev. Velikost slik z okvirjem vred 24 X 20 cm. bil co, nebroj pa lahko'ranjenih/Ves slovenski Znižana cena »Leposlovni Knjižnici" «t *a dokler nismo povest prečitali In odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem oftudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo. Razporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2' --, samo K 1'20. Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga. Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamiS-aj|ni spisi, katere so slov. časopisi že obširno ocenili: Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik, XXII+501 stran; mesto K 3'—, samo K 180.' Stepni kralj Lear. Povest. Iz ruščine Turgenjev-Fran J. in Hiša ob Volgi, iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani; samo K —'80. Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom. Iz ruščine Sevčenko-Abram. 111 -f 288 strani; mesto K 2-40, samo K t —. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II. del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K 1'50, samo K —'90. Straža. Povest. Iz poljščine Prus-Virant. VII +327 strani; mesto K 2-40, samo K 140 Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K - -"90. Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8'- broširano. Povdarjamo pa. da veljajo te cene samo do konca tekočega leta in ima ta ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za ,,Leposlovno knjižnico". Katoliška Buterna i; Ltubllanl. ^nt on Sožalne izjaue uprav grozen nebroj pa lahKo ranjenm narod, ki prebiva tudi v večjem delu go riške dežele, stoji pod vtisom teh groznih dogodkov. Toda ne le Slovenci, vsak ku turno misleč človek sočustvuje s term zrt vami. Ne bom razpravljal, so h bile de monstracije opravičene in če je vojaštvo opravičeno streljalo. Povdanl bom le nekaj, namreč da ni znan slučaj, da bi vojaštvo kedaj tako nastopalo proti Nem LU11Nemci so demolirali češke šole, v He bu so napadli vojake in streljali na'n;,e, v Gradcu so nastopali prot, vojakom (dr. Gregorčič: V Inomostu tudi!) da, v Ino-ipostu so nemški burši porušili poslopje namenjeno za italijansko vseučilišče a nikjer ni vojaštvo streljalo. I ac pa je jaštvo streljalo v Pragi, Trstu m Ljubljani. Komentar naj si napravi vsakdo sam. Imamo sočutje z žrtvami, ki so padle v Ljubljani in upam, da bodo gospodje na italijanski strani danes takisto čutih z nami, kakor so slovenski poslanci čutili z njimi v zadevi Inomosta in I rsta. Nato predlaga: Deželni zbor skleni v znamenje žalosti nad žrtvami, ki so padle pod krog-Ijaini c kr. vojakov, da se današnja seja prekine in preloži na jutri z istim dnevnim redom. , ... V imenu Italijanov se oglasi k otsedi dr Marani, ki izjavlja v imenu vseli italijanskih poslancev, da se Italijani kompaktno pridružujejo predlogu. (Velikansko odobravanje na galeriji in med posianci.) Nato se oglasi k besedi okrajni glavar grof Atteins, ki protestira v imenu vojaštva proti temu, da dr. Gregorin sumniči vojaštvo, da je postopalo pristransko. (Velik hrup med poslušalci.) Dr Gregorin izjavlja, da ni menil napasti vojakov, ampak le vladni sistem, ki izrablja vojake v take namene. (Odobra-vanje<) ^ Predlog soglasno obvelja. Deželni glavar zaključi sejo ob velikem navdušenju. Prihodnja seja jutri ob 11. uri dopoldne. Pred mestno hišo u Llubljanl u nedeljo zuečer. Kako so postopali Belgijci v nedeljo zvečer pred mestno hišo. V nedeljo proti 10. uri zvečer hitel je deželni poslanec dr. Triller pred mestno hišo, ker se mu je sporočilo, da je tam si-tuvacija vsled izzivajočega postopanja Belgijcev skrajno kritična. Prišcdši tja, Občinski odbor slovenske občine Rateče na Gorenjskem je včeraj v seji soglasno sklenil: Podpisani občinski zastop izreka svoje globoko obžalovanje, da je vojaštvo brez potrebe streljalo na avstrijske državljane. Protestuje najodločneje proti rabi orožja, ako ni skrajna sila, in pričakuje, Ja merodajni krogi izposlujejo primerno zadoščenje za nedolžne žrtve. V imenu občanov se izreka solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in izraža iskreno svoje sožalje. Svoji k svojim! Kroparski narodnjaki nam brzojav-Ijajo: Povodom pogreba nedolžnih žrtev izražamo svoje sožalje in odločno prote-stujemo zoper skrajno sredstvo, ki se je rabilo proti avstrijskim državljanom. Istotako obsojamo podle napade nemških fanatikov v Ptuju, ki so dali povod nemirom v Ljubljani. Vsem Slovencem pa kličemo: Združimo se, da postanemo gospodarji na svoji zemlji. Iz Novega mesta smo včeraj dobili včeraj brzojavko: Novo Mesto žaluje. V mestu in okolici so izobesili črne zastave. Iz Kamnika brzojavljajo: Mesto je bilo včeraj v črnih zastavah, sicer ie bil pa tu mir. Iz Cerknice nam je došla včeraj brzojavka: Pri nas zvoni nesrečnim žrtvam in črne zastave plapolajo. Znanost In umetnost * Koledarček »Slov. katol. narodnega dijaštva za 1. 1908/09. Uredil phil. France Štele. V Ljubljani 1908. Založila »Slovenska dijaška zveza«. Dobi se v »Katoliški Bukvami«. — Jako lična knjižica, ki je že dolgo živa potreba. Prinaša dijaške informacije in izvrsten članek »Razvoj slovenskega dijaštva od 1848 dalje«. Zadaj je uvezana biležnica. Koledar je moderno opremljen in za 90 vin. se ga res izplača kupiti. * Dr. Tominškovo Grško slovnico (cena 3 K) in istega pisatelja Grško vadnico (cena 3 K 50 vin.), dalje dr. Svetine, Verouk (za V. gimnazijski razred, cena 2 kroni 80 vin.), je odobrilo visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk. Vse tri knjige je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Imenik slovenskih muzlkalij je iz-rala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in ga dopošlje na zahtevo vsakemu brezplačno. * Katalog antikvaričnih nemških, latinskih itd. knjig je izdala ravnokar »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Katalog navaja v prvi vrsti večja dela raznih strok n. pr. »Denifle, Luther und Luthertum«, — ,Leposlovna knjižnica" izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. - Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene » . , ,. r* T> z / v z o prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno j ^Ljubljana, \V. retrCt CCJrC? Jf. O pozornost občinstva na „Leptaslovno knjiž- | inico" s tem, c?a znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevat? samo to, kar nudi „Leposlovna knjižnica" : število strani, lepa oblika itd. Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti siiodaj označene 2vez2'.e po _skraino nizkih cenah, saaj se oglasi še pred koncem te&ačega le*a} — daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče staviti, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik ,Leposlovne knjižnice", naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli. 1603 18 Po znižani ceni se dobi: frlož SSmone. Rotnan iz francoščine Champol-Levstik 30-t strani, samo K 1'40. Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane priporoča v lastni šivalnici izdelano — perilo — za otroke, gospe in gospode. 2a izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in $ifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d. tfakor znano le dobro blago in zelo primerne cene. /Zaročila za venkaj točno in zanesljivo. Opozorim na razstavljeno perilo u Narodnem domu". zims! ie obleke pomnike, suknje In dežne i MU za gospode In dečke po Izredno nizkih In stolnih centih priporoča Najnovejši pariški in dunajski s modeli dame in deklice A. Lukič konfekcijska :: trgovina | Ljubljana, Pred škofijo št. 19. •nt*:-; i+UiVi 2170 15 IfjtS -16 gg lMoItoi bukvama 9 Ljubljeni i priporoča šolske knjige rtST ljudske, obrtnes meSčasaske in skednje šole v najnovejših aprobiranih izdajah. — Izmed novo upeljanih knjig je bukvama založila: Tominšek, dr. Jos. Grška slovnica Grška vadirsa Tominšek, dr. Jos. vez. v platno K 3"—. vez. v platno K 3-50. Resničnost katoliške vere. Vez. v platno K 2-8 Nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške cerkve. Vez. v platno K 1-40. Svetina, Katoliški veroukzavi--erazr-desredniihSo1 (-V-razred)-.Prva~k^ii- Stroj Alojz ij Liturgika. Na razpolago ima tudi v raznih izdajah slovenske, nemške, francoske, angleške, laške itd. slovarje in Schulmannove ter Freundove prestave in preparacije za latinske in grške klasike. ilrlte, naročajte »Slovenca"! 2314 3 -2 Dobro izurjene šivilje m učenke se takoj sprejmejo v modnem salonu Elizs Hitzl - Huber Francovo nabrežje štev. 1. C. kr. oblflstvs>io potrjeno i m ucilisce za Krojno risanje branja c7esiM Ljubljana, Stari tri Jt 28. • Bobi si tudi kroj po života! meri. 9 Dvonadstropna hišo moderno sezidana, Resljeva cesta št. 7, ogelj Komenskega ulice, se proda iz proste roke takoj, ker se posestnik namerava zaradi neprijetnih političnih razmer iz Ljubljane'preseliti. Razglas. 2306 3-3 V nedeljo popoldne ob pol 4. uri, dne 20. septembra 1908, prodalo se bode v Ouncljah pri nRebovu" poleg Šent Vida nad Ljubljano: 2 težka konja s komati, I voz tajselj, poljski pridelki na ■mm njivah in otava na travnikih. —— Po prodaji se bode dala hiša s hlevom in gospodarskimi poslopji ter njive s travniki v najem za 10 let. Kupci in najemniki ste vabljeni v nedeljo popoldne ob pol 4. uri 20. sept. 1908 v Ounclje št. 6 k „Rebovu". Županstvo občine Št. Vid nad Ljubljano, 16. septembra 1908. A. Belec, župan l{čni in vzgojevaini ^avod za deklice, Jolskih sester"__ ulica P. jjesenghi štev. 14. )zvrstna lega, krasen razgled na ^drijo in okolico, čist zrak, prostoren vrt, novo moderno opravljeno poslopje, električna 1 rassvetjava, parna kurjava, kopališče, telovadnica. 2286 14-8 V šolskem letu 190819 Se otvori poleg ljudske Šole in 1 trgovskega tečaja prvi in tretji razred dekliške9a liceja_ in gospodinjska šola. Jfrana in stanovanje mesečno 60 Jf; deklice, ki So samo čez dan v zavodu 24 Jf. Šolnina ja ljudsko Šolo in trgovski tečaj po 10 Jf, ja licej 16 Jf, za gospodinjsko Šolo 20 Jf. V Začetek šola 1. oktobra. VSrallM(tMMMVMM^MlMM /S Razpisuje se služba organista in cerkovnika v Ihanu. Prednost imajo oženjeni in rokodelci. Nastop lahko 15. oktobra. 2350 3-2 Župni urad Ihan, 21. sept. 1908. litem gospodično ki je slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožna, k dvema otrokoma za popolno izučenje slovenskega jezika. Otroka hodita v tretji razred. Želim nekoliko spretnosti tudi v šivanju in pa eventuelna spričevala 2353 v dosedanjih službah. 3-2 Naslov pod M. R. na upravništvo tega lista. Dobro ohranjen harmonij se kupi. Kje pove uprav. Slov. 2346 2-2 Nova hiša z velikim vrtom iz katerega se proda za 800 K na leto in ima upeljano špecerijsko trgovino, poleg te se lahko dobi gostilna in trafika. Stoji na najlepšem prostoru v novem delu Ljubljane. Gotovine ni treba velike. Pojasnila daje gospod I.Toni, mesar. Lingarjeve ulice. 2308 4l gmmmmmmmmm 1 i 1 I 1 I I d I I p Posest blizu Maribora izvanredno dobička nosno se takoj po jako nizki ceni proda. Posest ima nova lepa poslopja (vredna 15.000-16.000 kron), meri 46 oralov, od teh 26 oralov lep pri cesti ležeč gozd (vrednost lesa za posekat 16.000 kron). Druga zemlja izvrstno dobra. Novo nasajeni vinograd, mali kamenolom. Cena 35.000 kron. Cena je primerno jako nizka, mora se pa svota po 28.500 kron takoj v gotovini izplačati. Natančneja pojasnila daje radovoljno prodajalec: H. Drofe-nik, c. kr. davč. oficijal, Maribor n/D. Schillerstr. 8. 2346 3—2 = Imate li doraslo p" hčerko? Naročite ji najcenejše in najlepše tkano blago lastnih tovarniških izdelkov: barhenta, damasta, gradla, kanafasa, kretona, cefirja itd. pri tvrdki Frančišek llflejdr, strojna tkalnica in razpošiljalnica v Usti na Orlici, Hutvald št. 21, Češko in zahtevajte povsod špecijalni izdelek „novo blago" z narodnim kolkom. Naredite ji veselje in 2340 5-2 kupite jI opremo! X $ m n n Knjigarna Kleinmayr & Bombe« v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 2230 (10-9) priporoča svojo popolno zalogo vseh na tukaJSnJIh In zunanjih učlllSčIh, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim Jezikom, c. kr. dri. vISJI realki In c. kr. moSkem In ženskam učiteljišču, mestnem dekl. Ilceju, na privatnih, ljudskih In me$č. Šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših Izdaj po najnižjih cenah. Zoznnmki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano » Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primarni coni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja f i M. Rosner & Co., | Ljubljana, Spod. Šiška, poleg Koaler- '{ jeve pivovarn«. a Podružnica i v Spljotu. s Helal&ke glavaloa I I I K 8,000.000. I I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve yiice Stev. 2 priporoča promese na Tlaka srečke a K 7-—. — Žrebanje I. okt. — OI. dobitek K 180.000 sprejema vloga na knjiiioe In aa tekoči račun ter je obrestuje od dne wloga po pr* 4VI0. "m Rentni davek plača banka :: sama. :: Podružnica a w Colovou« g I l«xapvBifend 1 1 1 ? R aOO.OJS©, 1 s f I l PodipMita?. s* rtmn 1 ■•■(■l.ltaml Oflkel il, Mttai s(i«o, Mali «li«» iT, Mb U|>, Ctfti ItMila, KattMfci jtsa&oij. m«lts>#< to* Ml«, m !■ Ukt M. • ■ j a) n $ u * bi P D * w « J B : L W.ll«.ll« 1, H. fibcnltiM. 1, «1 O.fMg.n« 59 i«»«l »«■.«•»»), III. LI-VMffMM ST, IV. WI*4b« Hnepttcif« IS, V. b«felabf...iril»Mt M k, fl. flMMaiorfM.tr. H, VII (*ailat>t:« TI, VIII. Ltrtkaaltlitrtlitoai ISS, IX. Alirrilriiit SS, SV!!). 7V«t"''ro H KI*. Dlti<>a(ir H«*»