270. itnllk I Mibljnl, i lika|a vstk dan popoldne, tsvsesssl aedelte ta araaalke. Snsarati • Prostor 1 m!m X 54 m!m za mate oglase do 77 m!m vliise 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi' l ml m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2«—. Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede Lasera to v naj se priloži znamka za odgovor. 9pravnlstvo nSlov« Naroda«' ln „Narodni Tiskarna« Knallova ulica a t 5, pritlično. — Telefon sL 334. „»loteaaal narod1 valja v Llaolfaal ta po posti v Jmooslavtil s, celoletno naprej plačan . K 180— polletno ••••••• m 90'— 3 mesečno1. • 45— • rt ••••••«« 15*~"" ¥ celoletno polletno , 3 mesečno K240 — „120-— u 60— tm 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljSa naročnina doplačat!. Novi naročniki nai pošljejo v prvič đtročnino vedno MOST po nakaznici. Na samo nlsmena naročila brez ooslarve denaria se ne moremo ozirati. Uredništvo „f lev. Naroda" Knallova nllea it 3, I. nt da tropi t. Telefoa stav. 34. •opisa spre|esea le podpisane ta zadostno franko t au s ajpp Rokopisov no vrača. Posamezna številka velja 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. Ob drugi obletnici nase upraue. Ravnokar ste pretekli dve leti. odkar je prevzela SLS v Sloveniji upravo v lastne roke. Pogled nazaj nas ne more navduševati z naiboii-šimi upi na bodočnost. SLS je upravljala Slovenijo po Šusteršičevih receptih ln po njej lastnih načelih. Uprava se je vršila na način, ki bi po določbah občnega državljanskega zakona moral privesti do kuratele nad Slovenijo. V dobi teh dveh let smo doživljali poraz za porazom in zagospodarili smo ugled, ki smo ga še imeli v očeh svojih sosedov. Lansko leto so si vtepii v glavo slavni voditelji SLS. da moramo osvojiti Koroško z lastnimi močmi, da bo ozemlje bodoče slovenske republike tem večje. Posledica ie bila Izguba stotin naših mladih ljudii. ki so šli v smrt za svoje ideale, v resnici pa v svrho. da dosežejo klerikalne nadvlade v prihodnji slovenski republiki. Ko so pa bile Jesenice v nevarnosti, da jih zasedejo nemški ljudski brambovci. so morali priti Srbi, da so zasedli Celovec. Dogodki podiio v tej dveletni zgodovin? naši drug drugega tako naglo, da niti časa nimamo razmišljat? in enkrat vprašati svojo vest: So II to prav! naši heroii. ki so si usurpirali vlado nad nami? — Sklicujejo se in ponovno poudarjajo ti krivi preroki svoio visoko stoječo kulturo m zahtevalo zase primat v Jugoslaviji, v resnici in v bistvu pa niso nič drugega, kakor avstriiske »robske duše«. — Saniali so o republik!, pa fih je v zadniem času menda prebudil iz teh sanj Drašković. ko je v svojem volilnem razpisu zapisal: »Država le — hvala bogu. narodu In narodni vofski — ustanovljena ln ostane nedotfčna. Nikomur se ne sme dopuščati, da bi o ntei Siril dvorne !n nezvestobo, ali da bi Ščuval na medsebofno mržnio m sela! nezaupanje med obtastv! in plemen!. Najmanj se sme trpeti, da bi kdo propovedoval o razdružitvi države.« Če se ozremo nazaf. ^hno, da vodilni možje, ki s! domlšliineio. da bnafo za seboj veči del naroda, niso v teh dveh letih delali in storili ničesar drugega, kakor da so zbili skimaj nebmi korit fn lasH. iz katerih zoblfefo različni avstrijakant! m pristaši SLS. — Želeli bf. da bi sf dal g. predsednik dr. Breic predložit? pro- račun za stroške naše uprave in bi se dal o tem poučiti, in uverieni smo. da bi kmalu prfŠel do orepričania. da bi davčna moč Slovenije prenašala njegovo avtonomijo ie toliko časa. da bi morale obe v kratkem priti v konkurs. Vso svojo zmožnost ie pokazala klerikalna uprava na Koroškem. Antanta nas je hotefa preskusiti, če smo sposobni upravliati z okrajnimi glavarstvi in si zopet pridobiti nam sicer odtujeno ljudstvo. V to svrho je poslala naša uprava na Koroško ljudi, o katerih prav sedaj čitamo zgodovino njihovega delovanja na Koroškem. Ti odposlanci dr. Brejčevi so slepili po časopisih javnost o navdušenju Korošcev za Slovenijo. Če si ie kdo upal trditi, da bo le 60 odstotkov za nas. je veljal za narodnega izdajalca. Plebiscit nam je odprl oči. Vodili so ga možje. Slovenci, ki pa so morali v prvi vrsti dokazati politično pripadnost. Če je bila ta ugotovljena, se je šele njemu poverila ta sveta naloga. Pri tem pa so bili možje, ki so to sveto naloeo vršili tako. da so prišli v navskrižje s kazenskimi zakoni. Ko je sodišče za žigosalo izpolnjevanje te svete dolžnosti z večmesečno ječo. se je našel goreč koroški zagovornik, ki ie trdil, da o taki zadevi še ni čui. — Če smo imeli še kaj ugleda in uživalr še kaj narodne liubezni na Koroškem, ta dveletna uprava nas je spravila ob oboje. Za plebiscit na Koroškem smo imeli popolnoma proste roke. Beograd nam le dal na razoolago miliione. ki so se v avtomobilih vozili na Koroška Umetnost naše uprave se je razgalila dne 10. oktobra 1920. Dan potem pa se ie z balkona deželne palače demonstrantom proti koroški upravi klicalo: »Beosrad je kriv.« Nemški plebiscitni agitatorji so pridobivali za nemško stvar nri glasovalcih na polju, na travnikih pri delu. pri glasovalkah ob ogmišč?*1 koroška srca. kakor nam je nedavno Pripovedoval v Unionu idealni koroški duhovnik dr. Amefc, naši liudie pa so kuničili živila, da so z niimi verižili v Avstriji. Tn Korošci so oddali svoja srca proti lastni pameti nemški stvari, mi pa smo ostali blamirani Evropejci, ko smo hoteli v odposlanstvu s škofom in predsednikom dr. Brejcem na čefo W?lsona prepričati, da ie Koroška naša. Po porazu na Koroškem je sledil kot naravna posledica poraz v Italiji. Po vseh teh dogodkih bodimo veseli, da nas hočeio. kolikor nas je ostalo, prevzeti bratje Srbi pod svole okrilje in zaščito. Za en čas bo previdno, da molčimo o svoji visoki ne-balkanski kulturi in o gospodarski, politični in — kar se Je te dni iznašlo — o kulturni avtonomiji. Če ie ta kulturna avtonomija v tem. da nai zabranimo pravoslavni učiteljici prihod v deželo, potem se bo vsak resen Slovenec zahvalil za graditev tistega klerikalnega Vtralskef'a zM* za katerim lahko politično In gospodarsko poginemo. Naša dosedanja kulturna avtonomija pa mora stati na zelo slabi podlagi, če se ljubljanski kanoniki boiiio. da bo ena pravoslavna ženska odtuiila verne slovenske duše klerikalnemu go-podstvu. Nič boliš! nI bil klerikalni dile-tantizem na gospodarskem polju. Ves gospodarski svet se nam mora smejati, če bi zaznal, da ie naše ooverie-ništvo za javna dela dovolilo »Trboveljski družbi«, da prevali investicijske stroške na konsumenta. Družba iim je predložila investicijski program, o katerem dmžba sama ve. da ga ii ni treba izvršiti. Konsument pa nlačule na ta račun ogromne cene za premog". — Po znanem receom dr. Šusteršicevem je tudi nie^rov •ičenec Sernec sire- mislil, da mora ta davek plačevati fe meščan in ne kmet. ki ne kuri s premoeom. pri tem na ni mislil, da se cena nremoga nretaka kakor kri po vseh žilah go-snodarskesra življenja ln ni hotel uvideti, da fe bil le družbin nanad na žene njej titfega konsumenta v to svrho. da dobfio akcijonarii nepri-krajšane dividende. Iz tega te razvidno, da se ie naša uprava etbala v zadnjih dveh letih v velikih potezah, pa dosledno v našo škodo. O. predsednik dr. Brejc fe demisijoniral. ko so na Koroškem odprli demarVacifcko Črto. ko smo izgubili vso Koroško, te potrebe ni čutil. Za trdno uoamo. da bo 28. november 1920 dan rešitve, ker se ie sicer bati. da nas bo taka uprava prekucnila v prepad. Doseči se mora, da na čelu naših upravnih oblasti ne bodo sedeli taki možje, kakor ie župan Vehovec, o katerem smo čitali pravkar zgodovino nieeovega avstrijakantskega delovanja. Ko smo brali prvosodue razlotze niec^ove ob- sodbe, se moramo začudeno vprašati, če še veljajo za vse državljane določbe kazenskega zakona o zlorabi uradne oblasti in če za politično stranko velja sploh še kaka morala, ko je tega moža pozdravil »Večerni list« po tej obsodbi zvsklikom: »Še bolj Vas bomo čislali in častili.« Tolažimo se, da so še Slovenci. ki jim težki današnji časi niso vzeli in zatrli čuta poštenosti in pravičnosti. Ti Slovenci bodo dne 28. novembra 1920 s ponosom zapuščali volišča, ko so spustili krogliico v skrinjico, iz katere se bodo šteli glasovi, ki hočejo rešiti Slovence klerikalne nadvlade in sebi in drugim pripomoči do lepše bodočnosti. —a— Uhiloua petfa u italijanski obrambi na Julij slišb Hipa t?. Italijanski generali sede lepo komodno v svojih uradih in pred seboj imajo raztegnjen zemljevid ^odrešenega« ozemlja, ki ga kar ne-neprestano pregledavajo, predsiav-Ijajoč si bodočo vojno z Jugoslavijo. Potem pa objavljajo svoje pomisleke in kažejo hibe v obrambi, postavljeni proti Jugoslaviji. No, nekateri so že naveličani stra'egiškega študija, pa kratkomalo trde, da je vse lepo v redu na Julijskih Alpah, češ, kaj si bomo sedaj belili glave z defenzivnimi in ofenzivnimi načrti, saj ne bo jutri in tudi pojutrišnjem še ne vojne ž Jugosloveni. Drugi pa skušajo biti f stvarni in dosledni v svojih izvajanjih ?Iede vzhodne obrambe. General Bencivenga podaja med temi najrazločnejše in najdoslednejše svoje obrambne in napadalne misli. Priobčil je članek, v katerem se bavi z obrambo na Julijskih Alpah pc rapallskem sporazumu: Branik na Julijskih Alpah se deli v dva dela: severni od »vrat Italije« in južni. Severni z važnimi komunikacijami med Ljubljano in Gorico je izborno utrjen. Meja na tem delu teče bližje Savi kakor Soči in tako je mogo dostop v gorenjo savsko dolino brez zaprek. V južnem delu se vleče Snežnikova barijera, ali dočim na severu idrijski hribi in trnovski gozd dajejo globino in se dviga hribovje drugo za drugim, ni tega pri Snežniku. Pes je tudi tu trlobina. ali samo 9 pogorski verigi. Snežnik ne pada proti dolinam, ki vodijo k Savi, marveč proti pogorskemu terenu, kjer številno pogorje, paralelno s Snežnikom, izpolnjuje 80 kilometrov prostora med grebenom Snežnika in tokom Save. Tako bi se vsaka ofenziva s Snežnika takoj ustavila z naravnimi obrambnimi črtami. Barijera Snežnika je sicer frontalno jako močna j in brez nje bi se morala vsa obramba Julijske Benečije posraviti ob Soči. Ali ta barijera ima svojo Ahilovo peto, ker ta barijera ne sega do morja in tako je med hribom Snežnikom in morjem prava trouee, odprtina, po kateri tečejo vse komunikacije med Reko in Trstom; tu bi začela nasprotnikova armada cbko-IJevati Snežnik z južne strani. Zato bi morala imeti Italija svoje vojaštvo na Reki ali pa v neposrednem zaledju in zraven tega bi morala bil) Dalmacija londonskega paivta njena posest. Reka bi dala taktično, Dalmacija pa strategično zasloinbo. Ker je Dalmacija odpadla, bi potrebovali celo črto Snežnika do morja ali otoka Krk in Rab, s katerih bi bilo mogoče v slučaju vojne izkrcati čete na hrvatski obali ln doseči tako, toda v zmanjšani meri, isto svrho, ki jo zasledujejo ofenzivne operacije iz Dalmacije proti Hrvatski. Po teh izvajanjih misli Bend-venga, da je že malo preveč razburil italijansko javnost, zato pa je prilil hitro nekaj tolažilnih besed, da sicer je pa situacija na vzhodni meji jako dobra in ako je južna stran vrat v Italijo Šibkejša, je pa toliko silnejša gorenja. Dežela naj živi le lepo v miru in v zaupanju, seveda ako bodo bodoči branitelji Italije imeli iste vrline, kakor so jih imeli sedaj* italijanski vojaki na Krasu. Tako torej vodi general Bencivenga vojno z Jugosloveni ob Julijskih Alpah. Koncem konca pa ga zapusti vsa strategija v prirodi In glavno obrambo v bodoči vojni z Jugoslavijo postavlja na vrline Italijanskih1 vojakov. Mi odgovarjamo: Jugoslo-venski vojaki ne bodo zaostajali v vrlinah, ki so silnejše nego vse prirodne barijere, kajti boj za lastno zemljo, boj za ugrabljeno posest, jači in podvoia moči. Boljseolbl. Dne 31. marca 1918 ie bil pod mestom Jekatermodarom. ki so ga bili zavzeli boljševiki. ubit ooveiinik dobrovoljske armade, narodni junak general Komllov. Truplo so odpeljali 40 km od mesta v kolonijo Onadav. kjer so ga 2. aprila tudi pokopali istočasno s truplom ubitega podpolkovnika Nježenčeva. Istega dne je dobrovoljska armada zapustila kolonijo Gnadav: že sledečega jutra. 3. aprila, pa so se pojavili boljševiki. na čelu iim konjenica tjemrjukskega polka. Boljševiki so takoj začeli iskati, kakor so rekli, po kadetih zakopane blagajne in dragocenosti. Pri tem iskanju so našli sveža groba. Oboje trupel so izkopali. Videči na enem izmed trupel znake višiega generala, so boljševiki takoj odločili, da ie to general Korniiov. Splošnega prepričanja ni mogla omajati usmllienka dobrovoljske armade, ki ni bila prav zdrava in se ie zato zamudila v Gnadavu. Boljševiki so jo poklicali, da ugotovi, je Ii to truplo generala Komilova ali ne. Sestra je seveda takoj spoznala truplo generalovo, vendar pa tega ni priznala. Truplo podpolkovnika Nježenčeva so zopet zakopali v grob. a telo generala Kornilova so odpeljali v sami sraici. pokrito z navozno plahto, v Jeka*e-rinodar na vozu kolonista Davida Fruka. V mestu so zapeliali voz na dvorišče gostilničarja Gubkina na Stolnem trgu, kjer so stanovali glavarji sovjetske (boljševiške) oblasti Soro-kin. Zolotariev. Čistov. Čuprin in drugi. Dvorišče je bilo napolnieno z vojaki rdeče garde in je odmevalo najgršega zmeriania — sramotili so pokoinega. Nič niso pomagali posamezni opomini iz množice, da nai ne nadlegujejo umrlega človeka, ki ie postal neškodljiv. Razpoloženje boli-ševiške tolpe je naraščalo. Čez ne-kai časa so rdeči gardisti z lastnimi rokami zapeljali voz na ulico. Z voza so vrgli truplo na trotoar. Eden izmed zastopnikov sov-ietske oblasti. Zolotariev. se Je pojavil pijan na balkonu in. komaj stoječ na nogah, se je začel bahati pred množico, da je njegov oddelek pripeljal truplo Kornilova. Toda v istem trenotku je odrekal Sorokin Zolotarjevu čast češ da ie on prvi pripeljal Kornilova. ker trupla nI pripeljal oddelek Zofotarjeva, nego TJemrjukci. Prišli so fotografi, napravili slike pokojnega, ki so začele živahno krožiti od rok do rok. S trupla je bila strgana zadnja srajca, ki so jo trgali na dele in koščke metali okrog. — »Potegnite ga na bal- kon, pokažite ga z balkona!« so kričali med množico, toda v istem trenotku so se zaslišali kriki: »Ni treba na balkon, čemu mazati balkon! Obesite ga na drevesu!« — Nekaj Hudi ie bilo že na drevesu, ki so začeli dvigati njegovo trunio. Toda vrv se ie pretrgala in telo ie padlo na cesto. Množica ie naraščala, se razburjala ln kričala. Z balkona se ie dalo povelje, da naj molče. Ko se le kričanje poleglo, ie začel neki zastopnik sovjetske oblasti z balkona dokazovati, da ie pripajano truplo brez dvoma generala Kornilova. ki ie imel en zlat zob. »Poglejte in boste videli!« }e vabil neverne Tomaže. Vrhu tega ie omenjal, da je imel pokojnik na sebi v rakvi generalske znake in da so našli v grobu, preden so prišli do trupla, mnogo cvetlic: »a tako ne pokopujejo preprostih vojakov.« je zaključil. In v resnici ie treba smatrati popolnoma ugotovljenim, da se ie vršilo vse to brezmejno sramotenje res nad truplom generala Kornilova. kar so potrdili ljudle. ki so generala Kornilova poznali. To sramotenje na stolnem trgu ored gostilnico Gubkina je traialo brezkončno dolgo. Po govora z balkona so začeli kričati, da je treba truplo raztrgati na drobne- koščke. Tolpa se je zganila, no. v tem trenotku se le zaslišal z balkona grozni krik: »Stoj! — streljal bom iz strojnice!* in tolpa se ie umaknila. Nič manj kakor dve uri se je tako zabavala množica. Končno se ie zapovedalo odpeljati truplo za mesto in ga sežgati. Vnovič ie šel isti voz z istim bremenom. Za vozom se ie spustila ogromna kričeča tolpa, opi-ianjena in podivjana od zverske igre. Truplo se ni dalo spoznati. Predstavljalo je le še maso brez oblike, ska-ženo od udarcev s sabljami, posuto z blatom i. dr. Toda to še ni zadostovalo. Med potjo se je sramotenje nadaljevalo, k truplu so prihajali posamezniki iz tolpe, skakali na voz. bili po truplu s sabtio. metali nanj kamenje in prst. pljuvali v obraz. Pri tem je odmevalo surovega sra-motenja in podlih pesmi. Naposled so pripeljali truplo do mestne klavnice, kjer so ga sneli z voza. ga obložili s slamo in začeli sežigati v prisotnosti višjih zastopnikov boljševl-ške oblasti. Ognjeni jeziki so obieli z vseh strani razmesarjeno truplo: Približevali so se vojaki in začeli z bajoneti zbadati truplo v trebuh, nato podžigali še slamo In zopet seži-gali. V enem dnevu se ni posrečilo dokončati tega dela. Še naslednji dan so dalje sežigali klavrne ostanke; žgall so in ga teptali z nogami. Trdijo, da se je eden izmed boUševikov. ki so sekali truplo gene- rala Kornilova. zastrupil z mrtvaškim strupom in umrl. Nekai dni kasneje se je premikala po mestu šaljiva procesija na-šemljencev. spremljala jo je tolpa ljudstva. To naj bi predstavljalo pokop Kornilova. Našemlienci so se ustavljali pred raznimi hišnimi vrati in zahtevali denarja »v spomin duše Kornilova«. Dne 5. aprila ie bila v Jekateri-nodarskih »Izvestjih« na vidnem mesta natisnjena vest. ki se je začenjala s sledečimi besedami: »16. anrila ob 12. je pripeljal oddelek Sorokina v Jekaterinodar z Elizabetinske postaje truplo junaka in začetnika pro-tirevolucije Kornilova.« Nadalje se ie v notici govorilo: »Ko se ie truolo Kornilova fotografiralo, se ie odpeljalo za mesto, kier ie bilo sežgano.« Ko so 6. avgusta 191S zastopniki dobrovoljske armade prišli iz Jeka-terinodara v koloniio Gnadav. da dvignejo ostanke Kornilova in podpolkovnika Nježenčeva. je bil grob prazen. V njem se je nahaial le majhen košček smrekove rakve. Predsednik pos. komisije za oreiska-sednik posebne komisije za preiskavo zlodejstev boliševikov. nahajajoče se pri poveljniku oboroženih sil v iužni Rusiji: O, Malnhard. ORuskoe Slovo* mm PrahaJ 2. stran« »SLOVENSKI NAROD*, dne w. novenrora rezu, StelnbelsHarJa. fPisme Is Bosne). Prilikom osnivanja dober Ini sko-".-varskog šumskog društva, koje je spilo poznato Toliko Steinbeisovo reduzees zajedno s njegovom željez-- icom, izbile sn interesantne činjenice a javno. U Bosni plasiraju svoj kapi-tal hrvatske banke. To je za zorno bosanskim radikalima pa u tom i leti >ravi uzrok što su se radikali identificirali sa stvarnim prigovorima demokratske stranke n pogledn transakcije Stejnbrisovom predu zeca. Akcijo so n Sarajevu vodili poverjenik Bado-vinae (Hrvat iz hrv. tež. stranke) i dr. J oso Sun ari 6 n sporazuma sa Hrv. Es-komptnom bankom. Ugovor nije potpisao predsjednik tam. vlade dr. Srskić, već povjerenik Badovinac Borba iza kulisa pokazuje, da ee Hrvati i Srbi rastavljajo jedni od dragih i u privrednom radu. To je glavna značajka svib siacijonalizovanja industrijskih predu-zeca. I ako se sa zvanične strane javlja, da će se u ostalim preduzečima (Ajzler i Ortlib i dr.) angežovati zajednički zagrebačke, beogradske in sarajevske banke, opet se ne može sakriti Izvjesna plemenska tendencija na svim stranama. (Kad se več radi o zajedničkom dobru cijele države, čudno nam je, da se n tim preduzečima ne angažnju 1 slovenske banke, od kojih imadu ne* Jcoje svoje filijale u Bosni). Bo«na, a naročito Sarajevo, gravitira u privrednom pogledu sasvim Zagrebu. To je činjenica, s kojom se moraju sprijateljiti i apsolutni pristaši Velike Srbije, sve dok se ne izgradi pruga Beograd - Sarajevo - Jadran. IVeć taj fakat dovoljan je za obrazloženje da ne bi smio nikad zaposjesti resor ministrstva žurna i ruda i resor trgovine i industrije hrvatski ili srpski separatista, koji će pristrano voditi svoje poslove poput današnjega ministra za šume i rude dr. J. Kovačeviča, elana separatističke Hrv. Zajedniee. To zahtievaju interesi našeg nacionalnog i državno? jedinstva, Kovačičeva Steinbeisijađa otvorila je raspravu o jedinstvu i na polju narodnog gospodarstva. * U Saralevu se malo govori o Palicu, još manje o Vesni ću, a najmanje o Tromhiću i jadranskim pregovorima. Interes naše ćaršije apsorbirali so gospoda Cokorilo i Stijeno Kobasica. Potonji ji iznio u ^Srpskoj Riječi< doku-jnenat, da je Djordje Coorilo, saradnik trnožutoc službenog »Sarajevskog Li« stac bio plaćenik špijunskog »ornog kabineta«, a Cokorilo iznosi o SUJepi Kobasici, da je i on bio obilno honoriran kao austro-ugarski vojnik, koji je slao dopise »Sarajevskom Lista«. Ta se prepirka vodi a conto — Velike Srbije. Istini za volju treba ustanoviti prema informacijama sa kompetentne strane, da Stjepo Kobasica nije primio ni novčića honorara od > Sarajevskog Lista*, premda mu je nekad kao vojnik poslao neki članak iz Zemuna. U ostalom ta je stvar sporedna. (Trebalo bi Pitati, koliko oglednih in neuglednih Srba i Hrvata i Muslimana, koji su sa radjivali i bili honorirani od »Šarajev-skog Lista«, zaprema danas važna mjesta u upravi zemlji. Dobro reče jedan Srbin: Kad bi n svemu tjerali mak na konac, trebalo bi 90% Bosanaca vješati.) Na stvari je ovo: Radikalski agitatori, niedju njima prema izvještaj nica »Srpske Rijeci« i sam Stijeno Kobasica, počeli su u provinciji da in sceni raju manifestacije za Veliku Srbi ju. Toga su sredstva, koji se koei sa programom radikalne stranke, kitili, jer je trebalo potisnuti čarsijn neposlušnog Cokorila, koji neće da paktira s radikalima. Kad i to nije donijelo željenog uspjeha, pobrinuo se je okretni Stijepo Kola&ica da dokumentima iz starih dana vetu će Dordja Cokorila, Medjetim uspeh nije bio potpun. Samo je nekoliko članova istupilo iz Čokoriiove Srpske Narodne Organizacije. U Sarajevu govore, da je to otkriće o Cokorilu djelo dra, Milana S r š k i ć a, šefa radikalno stranke. Ako jest, svakako ga treba pohvaliti, jer treba da javnost znade koji su i kakvi su propagatori Velike Srbije, razarači našeg državnog i narodnog jedinstva. Ko dr. Milan Srskić nije samo šef radikalne stranke, već i predsjednik Zemaljske Vlade. Kad bi on na djela Djordja Cokorila apli-kovao slovo zakona i naredbi onako kao što je aplikovano na ein mostarskih muslimanskih veleposjednika ili na Radićeve agitacije, mogao bi biti ovjeren, da bi porasle simpatije prema njemu u redovima svih iskrenih pristaša narodnog jedinstva, pa i med ju onima, koji su njegovi politički protivnici, ali koji bonorišu njegovo nastojanje za radikalno rješenje agrara. U tom slučaju nestalo bi ono? zabadanja sa strane hrvatskih političkih stranaka o plemenskoj pristranosti, o političkoj Stein* beisijadi u korist Djordja Cokorila, opasnog protivnika našeg državnog ledi nerva. I Telefonska in tirzoiaiiifa poročila. IZMENJAVA RATTFIKACIJSKIH LISTIN. —d Beograd. 23. nov. Izmenjava Ratifikacije rapallske pogodbe bo izvršena se koncem tega tedna. Poseben kurir ministrstva za zunanje stvari bo odpotoval v Rim ter dostavil tamošnjemu našemu poslaniku rapallsko pogodbo, podpisano od regenta In vseh ministrov. ITALIJANSKA VLADA SE POOAJA 2 D* ANNUNZUEM. MIlan, 23. novembra. »Secoio* poroča, fea is odšel general Modiglla v imenu {talijanske vlade k D' Annnnziju, da mn izroči spravljivo noto, v kateri hoče italijanska vlada priznati osvojitev Reke po D* An-fmnzijn kot akt narodne osvoboditve m se obenem obveže, zavzemat! se za gospodarski preporod Reke. ZAGREB PROTI RAPALLSK1 POGODBI. — d Zagreb, 23. novembra. Včeraj se le vršna seja mestnega zastopstva, na kateri se ie lavi! mestni zastopnik dr. Rittig ter pozval mestno zastopstvo, naj da daska svoji žalosti radi sporazuma v Rapal-hL V svojem govora ie omenjal, da ta mir se more biti podlaga prijateljskim odnefta-Sem med našo državo in Italijo, ker ni sad iskrenega sporazuma, temveč ga Je diktirala sila potom mednarodnega političnega položaja, ker so s to pogodbo reScni glavni pogoj! za nase narodno, gospodarsko In državno življenje. Mestno zastopstvo protestira proti takozvanemu rapanskemu mirovnemu sporazumu ter obljublja bratom, 'da |lh mesto Zagreb ne bo nikdar pozabilo. Na poziv mestnega načelnika so se dvigniti vsi mestni zastopniki s sedežev ter s tem Izrazil! svojo žalost nad rapallskrnrf do* CodkL ITALIJANI NAJ IZPRAZNIJO NASE OZEMLJE. — d Zagreb, 23 novembra. »Narodno ttielo« poroča iz Beograda, da zahtevajo posTanskl krogi najodločneje od vlade, naj takoj po ratifikaciji rapallske pogodbe zahteva od italijanske vlade, da takoj izvede pogodbo ter odstrani svoje čete z otokov m Dalmacije. D' ANNUNZIO NE PRIZNAVA. — d Rim, 22. novembra. Kakor iioznava »Epoca«, le izjavfl D' An-nnnzfo, da ne priznava rapallske pogodbe. Podajanja1 med D Anmin-zijem in generalom Cavtelio se na-nadaljujejo. NEMŠKO - ITALIJANSKA PO* GODBA. — d Berlin. 23. novembra. Kakor doznava Wolffov urad od verodostojne strani, je poročilo dtinafske-sra ponedeljskega lista o tajni pogodbi med Nemčijo in Italijo riede priznavanja brennerske mele neutemeljeno. KONGRES STROKOVNIH ORGANIZACIJ. — d London. 22. novembra. Daje bil otvorjeo mednarodni kon- gres strokovnih organizacij. Otvoritve se ie udeležilo na stotine Jele-eatov Iz Nemčije. Avstriie in Madžarske. Konjrres se bo bavil z vprašanji meničnih tečajev, razdelitve si-rovin za industrijo. socializacije proizvajalnih sredstev in z vprašanjem o šibanju strokovnih organizacij. MADŽARI ŽELE OSTATI V NASl DRŽA VL — d Beograd, 23. novembra, Včeraj sta bivša madžarska mmlstra dr. Jassv m Lfnder bila pri ministrskemu predsedniku ter mu izročila obširno spomenico v zadevi Pečnha in okolice. Obenem sta zaprosila ministrskega predsednika dr. Vesatča. naj se v onih delih Madžarske, U JI nai pripadejo po mirovni pogodbi tn ki se št nahajajo pod Jngoslovensko okupacijo, po možnosti Izvedejo volitve, tako da bi se tam mogla vzpostaviti vlada, kf bi mogla dobiti oporo v domačem prebivalstvu. AVSTRIJSKI KANCELAR O POLOŽAJU. —d Dunaj, 23. nov. V današnji soji narodnega sveta je bilo najprej izvoljenih nekaj odsekov. Nato je povzel besedo zvezni kancelar dr. Mavr ter je podal zbornici namere in smernice, ki bodo vodile vlado pri njenem delovanju. Glede težavnega položaja, v kate-rrm ee nahajata ljndetvo in država, Je treba predvsem gledati na gospodarska vprašanja. Dalje je zvezni kancelar poudarjal potrebo delovati proti razmnoževanja papirnatega denarja in naraščanju primanjkljaja v državnem proračunu. Omenil je, da je neobhodno potrebno zboljšati prometna sredstva s tem. da se pomnože železniški vozovi in da se železnice elektrificiralo ter da se povzdigne tujski promet Glede trgovske politike se bo vlada prizadevala, skleniti Se več gospodarskih dogovorov z inozemstvom, zlasti glede prometa s eoeednjimi državami. Kompenzacijska trgovina naj se spravi v sistem, ki bo dovoljeval nemoteno zamenjavo blaga. Zvezi kanoelar je na to napovedal revizijo avtonomnega carinskega tarifa. Nato je govoril o važnih nalogah na polju socialne oprave ter o važnih delih na polju pravosodetva. Z ozirom na zunanjo politiko Je izjavil zvezni kancelar, da mora Avstrija stopiti v dobre in zaupne stike s vsemi državami, zlasti mora gojiti prijateljstvo do bratskega ljudstva v nemški državi. Lojalno izvrševanje dolžnosti, katere nalaga salntgermainska mirovna pogodba, smatra Avstrija v okviru njenih finančnih zmožnosti aa samo po sebi umevno. Pričakuje sprejema v sveso narodov in zahteva, da se ugodi pravicam, ki so ji zagotovljene po mirovni pogodbi, slasti kar se tiče zapadne Madžarske. — Zbornica je sklenila, da. začne o izjavi zveznega kancelarja debato, ki se je takoj začela, BAVARSKA IN MADŽARSKA. —d Budimpešta, 23. nov. Budimpe* btanfeki listi priobcujejo razgovor z dr. Heimom, ki ee mudi tukaj ie dve, dni m ki le med irugten Šejel. da ee metm Bavarska na vsak način priključiti Avstriji in Madžarski, ker ni med njimi nikakršnih nasprotstev. Bavarska želi, da se sternkL avstrijsko ljudstvo spoji s federalistično Nemčijo. Tej priključitvi naeprotuiejo sedaj ovire, ki jih ni mogoče odstraniti. Avstriji pa, katera hoče in mera živeti, kaže pot Donave. Zato je treba misliti na le, da se ustvari prijateljstvo med Avstrijo in Madžarsko. Ifunchen, Dunaj in Budimpešta si morejo podati roke. Dr. BeUn je danes odpeto v *} na D maj. ROMUNSKE NAROCBE V ČEŠKO. SLOVASKL — Prsna« 22 novembra. Romunska vlada le naročila v škodovm tovarnah 80 novih lokomotiv ter poslala 500 starih v popravilo. Romunska vlada bo plačala za popravo starih In naročene nove lokomotive 15 milijonov češkoslovaških kron. VILJEM SE PRESELI NA KRF. —d Pariz, 23. novembra. »Petit Pa-risleni doznava, da se namerava btvsi cesar VUJem preseliti na otok Krt. V Achtf-ttonu je bivši cesar že odredil priprave za svoj dohod. Cesar se v kratkem preseli. NEMŠKA POSESTVA V AMERIKI. — —d Pariz, 23 novembra. »Matin« Javila Iz Newyorka: Vpfivna skupina bank že nekaj časa sem dela na načrtu za povzdl-go zunanje trgovine, ki gre pa v bistvu za tem, da se smatrajo nemška posestva kot poroštvo za petkrat večji kredit, dnčlm *o bAa dotična posestva, ki so vredna do sto milijonov funtov sttrthigov, doslej pod kontrolo Imenovani kredit se nakaže Nemčiji, Ja nakupi najpotrebnejše sirovine. Generalni advokat predsednika VVilsona Je pooblaščen, da razpolaga s temi posestvi na način, ki Je bil predlagan, d očim na drugI strani vlada pri finančnem ministrstvu In pri državnem tajništvu mnenje, da ima Izključno kongres pravico, končnoveljavno sklepati o hizemsirih posestvih. Zato fe zelo verjetno, da predlagane** načrta ne so mogoče Izvest!. POI>J9KA TN BOLrOARSKA. —d Varšava, 23. nov. Zastopnik rV>lgarije Madjarov Je dospel semkaj. Njegov prihod ima namen uvesti diplomatske stike med Poljsko in Bolgarijo. Govore, da pride v kratkem tudi ministrski predsednik Stambuliski v Varšavo. FRANCIJA PROTI KONSTANTINU. —d Pariz. 23. nov. Ministrski predsednik Levgues je poslal zaveznikom brzojavko, đa pojasni stališče Francije napram Grčki. Kakor doznava Agence Havas. Je ministrski predsednik v tej brzojavki povdarjal potrebo, da izda-sta obe vladi pred 25. novembrom, ko se sestane grška zbornica, uradno izjavo glede povratka bivšega kralja Konstantina na grški prestoL Izjava bi v jedrnati obliki opozarjala na absolutno nemožnost povratka bivSega kralja Konstantina. VENOELOS V MESINL — Pariz« 22. novembra. Tz Mesme poročajo, da le prispel tjakaj na privatni jahti Venizelos. Razen Venizefosovega sina nI smel nihče zapustiti 'adfo. VRANOLOVO BRODOVJE PRIDE V SPUT. — d Beograd* 23. novembra. Za mesec december se pričakuje prihod generala Vrangla v Beograd, ž nJim bo priSel tudi del njegovih vojakov. V ruskih krogih sodijo, da bo general Vranget odredil, naj pride rusko brodovje, ki je bilo pod njegovim poveljstvom in ki se sedaj nahaja v Gaiipoiu m Carigradu, v Split in Kotor. Namerava te osnovati rusko-srbsko paro-brodno društvo, ki bo s Vranglovimi par-ufld vršilo obalno plovbo v Jadranskem In Sredozemskem morju. KOLIKO ŽRTEV JE ZAHTEVALA SVETOVNA VOJNA? Pariš, 23. novembra V zbornici le bil stavljen predlog, da se naroči vojaškemu odseku, da v najkrajšem času ugotovi žrtve svetovne volne. Kolikor le doslej znano, ie imela Francija v svetovni vojni največ žrtev. Od 40^000.000 prebivalstva je padlo 1,365.000 mož, to le na vsakih 27 prebivalcev pride ena žrtev. V Nemčiji, Id le Štela 67,000.000 prebivalcev, |e padlo JT000.000 mož, to |e na vsakih 35 oseb ena; v bivši Avstro-Ogrstd tstotako od 35 prebivalcev eden, v Angtllf brez kolonij le razmerje 1 : 65. v Italiji i : 79, v Belgiji t : 300, v Združenih državah pa 1 : 2000. H4RD1NGOV1 NAZORI. —d Pariz, 29. novembra. »Ecbo de Pariš« Javlja, da |e rekel Haramr v nekem svojem govoru: Najprej moramo Izvršiti notranjo reformo, da bomo omogočili ame-riikenm naroda da stopi v položaj, da bo mogel pomagati sveta pri reševanju splo-inopomombaih velikih problemov. Vzpostavitev sveta po vojni mora biti vprašanje, ki se mora predvsem jemati v postev. Predpravtee zmagovalca moramo vreči od sebe is nato na trdnih temeljih pričeti delo za vzpostavitev. REVOLUCIJA NA IRSKEM. — d Dubim, 22. novembra. Dan le potekel mirno. Železniški vlaki so bffi zadržani. Avtomobili ne vozijo. AmrieUd listi niso dospeli semkai Častniki, ki so do sedal stanovali v mesto, so se preselili v vojašnico. — d DnbOn. 22. novembra. V več mestih so v oblastvenih pisarnah izvršili preiskave, pri čemer so zaplenili rrmoso dokumentov. Mnogo oseb le bilo aretiranih. — d Berlin. 22. novembra. »Ta*-Uche Rundschau« javlia iz Londona: Povodom debate o dogodkih v Dub-Nitn Je prišlo včeraj v spodnji zbornici do pretepa. Irskemu poslancu Pwwlktt to nek poslanec a silo za^ 1 brani da rf mogel govorit!. Nastal Je tako velik nemir, da je mGral predsednik prekiniti sejo. BOUSEVIŠKE OROZOTE. — d London. 22. novembra. 20 angleških častnikov in voiakov. ki so se povrnili Iz Rusije, je naznačilo prehranjevalne razmere v Rusfff sat zelo žalostne. V decembru Je bilo v Moskvi ustreljenih vsega skupaj do 4000 mož. žen in otrok. Častniki odpovedujejo, da niso ravno slabo postopali z njimi, vendar pa so veliko trpeli vsled pomanjkanja hrane fn slabih sanitetnih razmer. Itouinski pregled. — »Novosti« žigosajo dejstvo, da Je suša Informativna služba za inozemstvo v taja rokah. Pod okriljem agencije 'Avala« so našli zavetju oni elementi, ki rujelo proti naši državi. Neki &otrudnik te agencije je bil razkrinkan kot italijanski špijon, ki se ie mudii v Splitu in bil v /vc« zl z D" Annunzijem. in taki agenciji predsednik VesntĆ prepušča poročevanje o nas hi obveščanje našega časopisja! Novinarska udruženja morajo to naj energične j Se obsoditi in tujcu se morajo zapreti vrata naših redakcij. Časopisje, ki mn Je iveta dolžnost, da deluje v interesu države, rc bo na nikak način trpelo, da bi ime! tujec v rokah vlogro, ki pr'pada njemn. Ogromno važnosti Je izvesti te! J ska služba zlasti sedaj v volilnem času. — »Tribuna« povdarja, da Je mnogo uglednih tn spoštovanih ljudi, ki se odtegujejo strankam. Češ, v vseh strankah so ljudje, katerim ie njihov osebni račun »a prve™ mestu, o velikih skupnih interesih pa nimajo nikakega pojma. Politika kot borba «a moralni In mateiijelni napredek najširših slojev se mora na poti za dosego svojega cilja boriti z najraznovrstaeJ$!m! zaprekami. Potrebni so v tej borbi vsakovrstni borite!}: in pijonirji, voditelji morajo bitt najdatekovldnejši in najboljši iz dražbe. Z res!gnacijo se ne doseže nič, nasprotno, neobhodno je potrebno, da si spoštovani možje izvojujejo ugleden položaj v strankah. Zlo M bilo, ako bi ostali ob strani, ko malo število Intelektualcev ved! težko borbo v svoj! stranki Potreba Je delavcev zlasti v današnjih dneh, ko se rešujejo vprašanja, od katerih je odvisen morda fudi obstoj naše države. S sentimentalnostjo m abstinenco nf nič pomagano, — Naša demokratska stranka se trudi pevsodi, dobiti dobre pristaše in postaviti na vodilna mesta svoje najboljše in najsposobnejše može. To hočemo, to moramo! Zato pa naj vstopijo vsi, ki morda stoje še ob strani. V stranki treba deiovatf, čistiti, pomagati, delati in vstvarfti veliko, mogočno stranko z najvrednejšimi voditelji — »Češke Slovo« prtobggfo članek »Na pragu novih notranjepolitičnih razmer v Jugoslaviji.« Pravf: Dan 28. t. m. pomeni mejnik v notranji politik! Jugoslavije. Ta dan pokaže dosedaj le nejasno mnenje Hudi in silo posameznih strank, to pa pomeni tudi prlčetek prehoda od provizorne politične razvrstitve k stabilizaciji, kar tvor! prvf korak k notranji konsolidaciji države. Ta dan pojasni marsikaj, kar se danes more samo slutiti, marsikaj Izpre-meni, marsikaj zboljša. Dosedanje razmere, ko sta si stala nasproti dva skoro enaka bloka p« nista mogla stvorit! trdne par-(smentne veČine, so povzročate neprestano vladno krfso Nove razmere strankarskih sil m kot postedica nova razvrstitev odstrani to državno bolezen fn salo bo dan 28. novembra mejnik v notranji poH-tfld Jugoslavije. — Da, mejnik mora biti 28. november v naši notranji poUrlki. dan, ki ozdravi državno bolezen, katera Je napravila Že tako veliko škodo. — »Glas Naroda«, organ demokratske stranke v Sarajevu, vprašuje, ka- Iz naše kraljeolne. — Trs; vojvode Mišfiča. Mestni magistrat v Beogradu Je prekrstil trg pred muslimansko moseio, ki se Je doslej imenoval >Batai Diamijac, v trg vojvode MiSlea. — Stavka zasebnih nameseeneev končana. Stavka zasebnih nameščencev v Zagrebu je v glavnem končana. Skoro v vseh podjetjih so ee zasebni na-stavijenei vrnili na delo, le v nekaterih Se stavkajo. V četrtek se bo vršilo zborovanje Zveze zasebnih nameščencev, na katerem bodo sklepali o likvidaciji stavke. _ neodređena domu-ofna. — Jugottovest v Zadru. Na pritožbo nale vlade glede terorja v Zadru, je admiral Milio odgovoril, da prevzame vso odgovornost za varnost osebe m Imeti a Jn-goslovenov v Zadru. — O bodočnosti Zadra. > Jadran c £iše: »Ono, kar se je odredilo v Sveti farjeti o Zadru, je smrtna obsodba njegova. Zadsr je odcepljen od svojega zaledja in svojega otočja. Postal je mesto brez okolice, ki nra je dajala doslej življenje in proč vit. Najprvo se izseli nase uredništvo in velik del ostalega načega meščanstva. Tako ostane Zadru jako malo prebivalcev. Zamrle bodo njegovo žive ulice, naši okoličani in otocani ne bodo več hodili v Zader, ki se bo nahajal v inozemstvu. Zader ho na nafto žalost utihnil inoijegovo življenje bo zamrlo. Italijanska vlada je hotela ustvariti si na naši obali vojaško oporišče, s katerim bi segala v nafto notranjost Mislila Je, da posest Zadra bo stužila izborno v te svrhe, ali ni dvoma, da ne bo imela nikake koristi od Zadra, Radi italijanske politike, ki Je silno brezumna je obsojen na smrt naš mučenički Zader«. — Goriški glas k -sporazumu«. »Goriška Straža« piše: >Dasi smo bili presenečeni, vendar ne obupavamo. Nasprotno! Z zaupanjem zremo v bodoč-noet, zaupamo v svojo pravico, zaupamo v eaaaega sobe. Hujše nevihte ie so ftle preko naših glav* pa> nee niso uni- ko se je vladalo? Od oaloboditve do se« daj so bili pri nas pojavi, ki so kot ne-izogibna posledica vojne nepovoljno delovali na nase življenje. Draginja, slab promet, vpad morale in brezugled-nost oblasti, vse to ni samo pri nas, vsi taki pojavi so tudi v ostalem svetu po vojni. Ali dočim je ostali svet, oceni v&i vzroke, sknlal take pojave odpraviti, so se pri nas vsi taki pojavi smatrali ne za posledico vojne, kar so v resnici, nero kot posledica centralizma. Cilji takega pojmovanja so jasni. Demokratsko stranko, jedino zastopnico narod-neea jedinstva in jedinstvene države treba onemogočiti. V državi, kakor Jo hoče demokratska stranka, je onemogočena hegemonija vsakega plemena, to pa izključuje tudi razne politične veličine, ker ni za nje meet, na katerih bi delovali v breme naroda In v svojo osebno korist Kako pa so delovale dosedanje pokrajinske vlade pod takimi veličinami? Ali so izvrševale naredbe centralne vlade? Ako so jih. so te storile tako, da so vzbudile nevoljo v ljudstvu. Treba se spomniti le dr. Brejca r Ljubljani, ki izdaje naredbe na svojo roko in odbija s protesti izvršitev naredi/ centralne vlade. Tako delajo, vendar pa na to prehajajo preko svojih grehov ln jih mečejo brezobzirno na demokratsko stranko. Narod si želi miru in reda, zato pa noče več »federalistično« urejene države, kakor Je bila, raarveč državo na dobrih temeljih brez »feder s listov«, kakorson je dr. Brejc — »Novo Doba« v Splitu piiobčoje lep članek »Nad puU. Po prevratu smo v letel i rilo venci in Hrvatje v srbsko državo kakor v pristanišče rešitve. Povsod i se je pričakovala junaška srbska vojska z radostjo, navdušenostjo, hvaležnostjo in ponosom. Ali to ni dolgo trajalo. Mračne in peklenske d ose so prišle zopet na površje in pričela hujskati ln cepiti. Seme. katero je Avstrija sejala toliko časa, nI moglo poginiti kar na mah. Plemenska čustva se se dvignila nad jugosloveoska* Italija je šla v Sv. Marjeto pod jedno zastavo, ml pa razcepljeni. In rezultati take politike leze pred nami. Ali bo nas te poraz kaj naučil in streznil? Ali bomo uvideli da za nas ni druge poti nego da Srbi, Hrvatje in Slovenci žive skupno ali pa da strmoglavijo vsi v katastrofo? Treba se odločiti ali k narodni sreči in rešitvi ali v prepadi Ne stotine tisoče v novih sninjev, naših bratov, so obrača do nas In kliče: bodite složni. Treba nehati, z vračati vse na Srbe, treba opustiti gonjo proti armadi, vsakemu, kdor se dviga proti jedinstvu, treba zamašiti usta. Treba zrušiti oblast teme, uničiti fanatizem plemenskega šovinizma in stopiti na pot Je« dinstva do državne in narodne moči. Potem izbrišemo 'sramoto ln pora« v Sv. Marjeti. — Volilci, ki ste za jedin stvo, volite 23. nov. proti nuačnim le peklenskim dušam? čile. Stoletja nas je tlačila nemška post k tlom, pa nas ni nikoli uklonila. Bili so časi, ko smo se morali bojevati na dVd fronti. Ce smo prej vzdrtali naval z dveh strani, bomo vzdržali tudi danes vkljub temu, da se nafte manjšine v pogodbi niti ne omenjajo. Na evoji strani imamo pravico in to je nafte najboljše orožje. Zatorej ljudstvo rjo gurano naprej! Svoje vrste strnemo in se bomo borili, če tudi treba začeti popolnoma znova. Danes ni čas brezplodnih sentimentalnosti, danes je čas, da ee resno lotimo dels na gospodarskem hi kulturnem polju. Predvsem nam Je treba složnodti in naš obstanek je zagotovljen«. TV> je moška beseda v hudih trenotkih. _ Obr talkam? V »Novi Pravdi« a dne 21. t m. ee je oglasil neki obrtnik s trditvami, ki prav nič ne odgovarjajo dejanskem« stanju obrtniškega stanu ln njegovim potrebam. Besede, ki jih je zapisal oni obrtnik, so same histerične čenče brez vsake dejanske podlage in dokazujejo samo, da dotični ni vajen dela, ali pa da sploh niti obrtnik ni. Kdor se je kdaj zanimal za napredovanje obrtniškega stanu, mora vendar poznati može, ki so ves Tas svojega življenja požrtvovalno in nesebično zastopali obrtniške interese. Vsak človek, ki dela za Javnost, je podvržen tudi javni kritiki ln če bi bila kritika o V3eh ljudeh, ki zastopajo intereee našega naroda tako čista, kakor kritika o zastopnikih našega obrtnega stanu, bi danes vse drugače stal naš narod pred svetom in gledal vse drugače v svojo bodočnost Zato je škodljivec obrtnikov vsakdo kdor skuša zanesti med obrtniški stan razdor in odvrniti obrtniške volilce od njih edinega pravega zastopnika, ki je znani načelnik našega zadružništva g. Engelbert Franchetti. Isto velja tudi o kandidaturi g. Rebeka. Očitanje, da bi si bila ta dva "moža tekom vojne ali po vojni pridobila kakšno znatnejše premoženje je naravnost otročja ker \e vsakdo, ki pozna ta dva moža, da sta pogostokrat celo sebi v kvar smatrala obče stanovske in obče obrtniške koristi sa prvo dolžnost ter tem korUtinj • 270 štev .SLOVENSKI NAROD-, cinc 25. novembra littO, 3. stran. zapostavljala vse svoje privatne ln celo lastne obrtniške koristi. Vsakemn obrtniku je znano, da omenjena gospoda od svojega dela nimata drugega kakor le bremena, koristi pa vživajo drugi. Zato mora vsak pameten obrtnik ogorčene odkloniti agitacijo mož, ki niti svojih voditeljev ne poznajo in ki nočejo drugega, kakor zanesti razdor v obrtniške kroge. Zato bodo na dan volitev nastopili vsi obrtniki enodusno z volilno krogljico za kandidate obrtniškega stanu g. Franchettija in Re-beka. Star obrtnik. Politične uesti. s Pozor, volilni upravičenci! ljubljanski volilei, ki si niso na jasnem, kje imajo voliti, se lahko tozadevno informirajo v Četretek in petek ob navadnih uradnih urah v mestni posvetovalnici. Da ne bo nepotrebnih zmešnjav na dan volitve, naj vsakdo porabi to priložnost. Zlasti se to priporoča za one volilce, ki stanujejo ob stikih dveh volilnih okolišev, oziroma ulic, ki spadajo k dvema voliščema. as Volilni shodi JDS. Shodi jugo-slovenske demokratske stranke se vrše, v kolikor še niso bili objavljeni, v sredo, 24. novembra ob 8. zv. v gostilni C i r m a n v St. Vidu, govori g. Fra n-c h e t t i. v četrtek 25. novembra ob 8. na Viču, gostilna S 1 a m i č, govori g. dr. 2 e r j a v. Isti dan se vršita shoda v Smarfnem in Litiji, kjer govori g. Franchetti. V četrtek 25. novembra se vrši shod za kolizejski okraj ob 7. zv. na Vodovodni cesti v gostilni F o r t u n a, kjer govorita ravn. J u e in prof. Reisner. V petek se vrši shod ob 8. uri zv. v Mostah v gostilni Antona Pečarja ter govorita gg. Franchetti ln Cimerman. V soboto se vrši shod v Stepanji vasi, kraj in čas se še objavi. r- Volilni Shod JDS za Poljanski Okraj se vrši v sredo 24. t, m. ob 8. zvečer v ETOStilrtt pri Turku v Streliškl ulici. Govorita kandidata župan dr. Iv. j franjl razvoj, podpisuje rapatltko pogodbo s protestom In težko boljo v srcu. =: Dr. Trumbieeva demisija sprejeta. Beograd, 23. nov. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je bavila z ostavko ministra za zunanje stvari dr. Trumbiča. Ministrski svet je sprejel oetavko ter poveril začasne posle zunanjega ministrstva ministrskemu predsedniku dr. Vesniču. Minister dr. Trumbić bo odpotoval Iz Beograda v Split. = Politični položaj v Srbiji. Zagreb, 23. novembra. >Riječ SHS.< poro- dolgotrajno ploskanje je sledilo govoru g. župana in prof. Reisnerja Na shod je prišlo tudi par pristašev drugih strank, kateri so se pa obnašali dostojno. Le vsestrankar ča iz Beograda-. V političnem življenju (bil je že klerikalec, socijalist, demokrat je zavladalo popolno mrtvilo. Vse kan-komunist, narodni socijalist — kakor se J didatne liste so predane, vrše se le še sliši misli sedaj osnovati četrto ali peto zadnji boji po posameznih volilnih Internacijonalo z marelaml) Ojster je sku- okrajih Centralni ^odbor demokratske šal delati med govoroma zgago v o«ad}u v stranke dobiva dan na dan nova poro predsobi. Ko je pa pozval predsednik ljudi, čila, ki dajejo up na najlepše uspehe naj se oglasijo, ako kdo želi še besede, lo Posebno poročila iz onih okrožij, kjer ie odknril, ker bi bil sicer izvedel od navzočih Siškarjev, kako ie med vojno ravnal s soobčanl v svoji tovarni marel. — Z Jesenic V nedeljo so sklicali klerikalci shod v Kat. dom. Pravih vo-lileev ni bilo. pač pa se je nateplo precej Orlic in šolskih otrok. Kaplan Ga-brovšek je zabavljal na učitelje, češ da nočejo biti mežnarji. Gabrovšek naj se povrne raje v cerkev in na i ne poniža vere v ostudne namene, briga naj se malo bolj za versko vzgojo otrok, da bo njegovo delovanje ljudstvu všeč. ne pa samo Mariiinim deviram. sa Shod demokratske stranke v Žum-berku. Zagreb, 23. novembra. »Rfjeć SHS« Javlja fz Žumberka: V nedeljo, 21. t m. se Je vršil v selu Kamencu velik shod demokratske stranke, na katerega je pri 51 o mnogo ljudstva, osobito pa kmetskega prebivalstva. Narodu Je covorll kot prvi domačin g. Hako Makar iz Metlike, k! je pozival ljudstvo, naj ne verjame onim ele- mentom, ki pod krinko hrvatstva uffan'aio Tavčar^ in dr.Kramar. Somišljeniki pri- protlnarodrK> poMtlko. ysf MVedni voMlcl, ki Um Je prospeh naše države pri srcu. dite vsi na phod — Volilni shod na Viču. Jutri, v četrtek 23. t m zvečer ob 8. url se vrši na Viču v gostilni pri Slamiču (flllnce) volilni shod JDS. na katerem bo govoril kandidat za kranjski volilni okra} g. dr. Žerjav. Somišljeniki udeležite se polnoštevil-no tega shoda = Klerikalci si ne upajo nastopiti pod svollra Imonoml Klerikalci imenujejo na Kranjskem svojo stranko SLS — slovensko lludsko stranko ln ko so se formalno pridružili nirhovi stranki rudi njihovi štajerski somišljeniki, so Ji dali fme Vseslovenske ljudske stranke aH VLS. In ta stranka je po klerikalnih trditvah tako sflna ln močna, da pred njo vse trepeče, Je v ljudstvu tako priljubljena, da Ji Je treba samo mlgnltf, pa že dere vse za njo. Vse to nI res! V resnici le klerikalna stranka tako slaba, ln se tako boji ljudstva, da si na Štajerskem nlrl ne upa nasloniti pod svojim Imenom. Na Štajerskem SLS sploh nI pod svojim Imenom postavna svojih kandidatov, marveč samo pod krinko »kmečke zveze«, ker se pač zaveda, da bi pogorela, ako bi šla v boj pod s volim pravim i. I. klerikalnim Imenom nadvse značilno pa Je, da si celo minister dr. Korošec ne npa na Štajerskem kandidirati pod Imenom svofe stranke, marveč samo pod masko kmečke zveze I Klerikalci se pač zavedajo, da bo Jim pri teh volitvah let klenkati mrtvaški zvon, ki Jfm bo pri prihodnjih volitvah v redno skupščino prav gotovo tudi odklenkal. s= Dr. Oosarjeva afera. V današnjem »Slovencu« klerikalni kandidat za LJubljano dr A. Gosar na prav Jezuitski način Izjavlja, oziroma poskuša ugotoviti, da n 1 proti nJemu uvedena nikaka kazenska preiskava. Znano nam Je, da le včeraj ta čedni »Jugoslovan« letal od preiskovalnega sodnika do preiskovalnega sodnika, od dvornega svetnika do drugih svetnikov. Dobival je povsod primerne odgovore. Prlbllemo dejstvo, da se akt nahaja pri ljubljanskem deželnem sodišču In da te dni državno pravdnlltvo ukrene glede akta po zakonu primerne korake. = Take agitacije pa Je ne. Pišejo nam: Zadnjo nedeljo se le cerkev spremenila popolnoma v volilni prostor. Take agl-taclje sploh še nI bilo v cerkvi ko zadnjo nedeljo. To je grmelo na brezbožnike. ki hočejo požgatl vse križe, pokuritl m raz-klatl vse cerkvene sohe ter podreti vse cerkve ln kapelice ter zabrisati vsak najmanjši spomin na kako krščanstvo. Ce zmagalo brezverci, tedaj uboga ti žena t Zavržena si ln mož dela s teboj slabše kot s žival|a Take gnjusne volPne agitactle ie nI bilo v cerkvi. Celo župniki, ki so bili znani kot mirni In tolerantni, so ta dan zarjovel! v božjem hramu, ki se Je spre* menil v pravo volilno beznlco. Rotilo se Je na vse stranL Pestilo moške, klicalo žene In otroke na pomoč, da naj prigovarjajo očetom, bratom ln drugim, da volijo na katolika stran. Težko, da Je bilo na deželi v nedeljo kje Izjema Celo na božjih potih se Je delalo, kakor na Brezjah, kjer neki ku-tar spravlja poslušalce, pred vsem ženske v brezupnosi Pri takih okolščlnah ne bo čudno, če se bo tu ln tam komu, posebno verskim prenapetežem zmešalo. V mestih, najbrž se to nI vršilo tako očlto, ker mestna tla so prevroča za to. Zato pa Je tem večji verski terorizem na deželi. Nekdanji turški fanatiki so bili še prave ovce pred sedanlo fanatično katoliško duhovščino na Slovenskem Baje, kakor se čuje od duhovske strani, izhaja zato odredba od škofa samega, da se mora tako postopati. Najbrže bo Imelo to slabe posledice, pa ne za nas, ampak za — cerkev ln duhovščino. -s Volilni snod v Sp. Slfti. Volilnega shoda TT»S v Spodnji Slškl dne 23. novembra ob 7 nri zvečer v Spodnji Slškl prt Sternu se Je ude!e*To toliko volllcev, da so bili vsi prostori nabačeno polni ln Je moralo še mnogo došllh volilcev oditi, ker niso mogli noter. Shod |e ntvorfl predsednik krajevne organizacije g. Pet rit Poročala sta kandidata Ktf. dr. Tavčar la pni Reltnsr. Splošno pritrjevanji ta morajo pod zastavo demokratske stranke iti v volilni boj. da ustvarjajo na znotraj In na zunaj močno državo. Za njim Je govoril drugi domačin, dobrovoljec ilfia .Hrani-lovič, ki Je razvil program demokratske stranke ter tolmačil narodu, da so pmtl demokratom in njihovemu projrramu v prvi vrsti oni, ki jim smrdi agrarna reforma in ki žele narod Še nadalle obdržati v temi ln robstvn. Govoru obeh demokratskih govornikov Je sledilo burno odobravanje. — Ko Je Ml shod demokratov naključen, Je nastopil še kandidat hrvatske zajednice Heralk. a narod ea ni hotel poslušati In se Je raršel, tako da le ta kandidat moral rakllučlrl svoja izvaianla pred kaJdm! desetimi lludmi. — Ta sljalna manifestacija v Zumberškem okraln nam dokazale znova, da si demokratska stranka s svollm vzornim programom od dne do dne pridobiva med narodom več tal. ss Klerikalci in dr. Brezigar. Klerikalno in narodnosoclfalno eaeenfeje je napadlo drja Brczis-aria če5 da j<» bil tri mesece na Tmnain v preiskovalnem zaporu radi veri Jenja. O tej stvari se nam piše: To zadevo je klerikalno Sa-sopisje razpravljalo zo Ista 1918. Meseca Julija t. 1. Je prišel dr. Brezigar v Ljubljano in takratni »Slovencev« urednik Vertovec je obžaloval te naoa-de ter izjavil, da je overjen o Brezigar-Jevi nedolžnosti. Mesec kssneje ie sam dr. Korošec postavil drla Brezicrarja za glavnega tajnika »Narodnega sveta< v LJubljani. T^»ta 1919. meseca janunrja pa je dr. Korošec kot ministrski podpredsednik poslal Istega drja Brezigar-ja kot gospodarskega strokovnjaka na mirovno konferenco v Pariz, česar bi gotovo ne storil, ako bi ne bil prepričan, da je Brezigar v vsakem ozlru in- i takten 8tvo glavna priča proti drju Brezi earju dr. Ivan Slokar, eednnji ravnatelj klerikalne »Gospodarske banke« v Ljubljani. Dr. Slokar je aprila meseca lHlfc pred sodiščem izjavil, da je Nemec. Kot svodok zaslišan je izpovedal, da sicer nima nobenih dokazov, vendar pa je mnenja, da je dr. Brezigar protiznkooi-to porabljal krušne karte, kakor se mu Je očitalo v ovadbi. Ta mož je torej v aprilu se zatrjeval, da je Nemec, novembra meseca istega leta pa se je pojavil v Jugoslaviji in se izdajal za navdušenega Jnsroslovena. Možu so nasedli, da Je dobil takoj ugledno mesto v Beogradu. Ko pa je tam klaverno do-igral, so klerikalci preskrbeli temu ve-temjaku, ki ni bil v Beogradu na bas dobrem glasu, toplo gnezdo pri svoji »Gospodarski bankic ter ga Imenovali za ravnatelja Ta poštenjak bo vsekakor še dobili priliko izpovedati, v koliko so bila upravičena njegova očitanja na naslov drja Brezicrarja takrat, ko se šeponosno izdajal ea Nemca. = S čim agitiralo »narodni« soei-slci. Narodni socialci s vso resnostjo agitlrajo med železničarji, da treba Derfciča voliti, ker bo — minister. Domišljavost in naivnost narodnih soci-jalcev, ki niti na en mandat resno računati ne morejo, Je brezmejna. Čudno je le. da ne proglase Der*lča v svoji konfuznosti Se sa ministrskega predsednika, okoli katerga bodo kot ministri zbrani gg. Jnvan, Est, Hiter, Magister, Babnlk, Kozinc Vojska in vsi drugi veliki državniki ter politične kapacitete NSfl. so imeti radikaloi doslej večino in kjer fro računali na povoljen uspeh za se. so joko zadovoljiva. Demokrati pridobivajo v Srbiji od dne do dno več pristašev. Radikalci sicer kriče, da imajo v Srbiji absolutno večine, iz pisave njihovih listov pa ie razvidno, da sami ne verujejo na svojo zmago. Z vso sigurnostjo se lahko računa, da radikalci v Srbiji Parni ne bodo dobili več kakor o0% vseh mandatov, sz Razkol v Ravi stranki. Član plavnega odbora seljačke stranke poslanec Hrvoj je iz^tooil iz seljačke si ranke. Gb tej priliki je naslovil odprto pismo na podpredsednika stranke, v katerem navoja razloge, ki so ga prisilili do izstopa Ti razlogi so popolnoma politične narave. Hrvoj trdi da se postopanje Radičeve se'j^čke stranke pe vrši več na onih temeljih, na katerih se je vršilo doslej. —d Misli o rapallski pogodbi. Bivši avstrij. poslanik v Rimu dr. Karel M a c c h i o, prinaša v »Neue Freie Pressec nekaj misli o rapallski poirodM ter prihaja končno do tegale zaključka: Kaj je bilo torej merodajno za spo razum in soglasje v mejnem vprašanju mod Italijo in Jugoslavijo? Treba je predvsem opozoriti na to, da tvori Jugoslavija samo navidezno enot no državo v resnici pa razpada v tri sestavno dele Srbe. Hrvate in Slovence, katerih stremlienje gredo brez ozira na verske razlike, še v marsičem drugem narozen. V tem pogledu je tudi gospodarski interes, pro vzročen po grafični legi, ki je merodajen v vprašanju vzhodne jadranske obali. Reka in njena čistohrvatska okolica ter ravno tako nacijonalno orijentirana Dalmacija sta bili vedno Hrvatom prirasli na srce. nasprotno pa je bila južna Dalmacija od nekdaj domena Srbov. Kakor so stremili Hrvati po Kvarneru in njegovem glavnem pristanu Reki. ter po izhodu na morje, tako so stremili I Srbi proti jugu, proti Dubrovniku, Ko- tom in še holj proti jugu. 2e Split, najboljšo ležeče pristanišče Dalmacije, je razvijal napram'Reki nekako konkurenco, dasiravno je tam narTkriljeval ie vedno hrvatski element srbski ži« velj. Ze iz teca izhaja, da mora biti za Srbstvo severodalmatin^ka obal z Zadrom in se celo z Reko, v kateri itak prevladuje itaMjanski element, mnogo manj privlačna. Srbstvo pa igra v troedlnstvu ju-eroslovenske države sedaj grlnvno vlogo. Oprt na še vedno dobro disciplinirano srbsko armado, je vpliv beogradskih političnih krogov merodijen. V vzhodnem kulturnem razpoloženju organizirano in centralizirano Srb- i. Na aferi h nafholj zanlroo dejst- | et.v0 Je mnow tolj r^^a opoBeva- da je na Dunaju nastopal \ot D*B T^-J™1?^! '^"iTi0?. !! _1jx-___*» j._ r, ' .___organizma Hrvatske in Slovenije, ki se rjranizma tirvatsKe m oiovenlj« vrh tega se nagibata zapadnemn kulturnemu kroaru, katerega vplivom sta tudi bolj dostopna.-Ali ni bilo za Italijo na dlani ležeče, da zgradi ravno mero-dajnemu Srbstvu zlate gradove, da mu po možnosti izpolni želje, zlasti, ker so bile te želje mnopro mnnj protivne italijanskim aspiracijam ter da prepusti potem Srbom, da oktroirajo svojim sodržavljanom te odločitve. Gotovo so si Hrvati in Slovenci predstavljali svoje stališče v novoustanovljeni jugosloven ski državi popolnoma drugače. Ker pa so sedaj skupaj s Srhi v isti hiši. jim pač ne preostaja drugega. kal:or da se sprijaznijo 8 tem dejstvom in da igrajo vlogo žalujočih. Srbija pa bo dobila za vse svoje cilje pristanišča in izhodi šča v Adriji in Italija bo še vesela, če ji bo mojrla z lepo gesto ponuditi mesto v Albaniji ter ji prepustiti trnjevo po-prišče, na katerem je sama desetletja zbirala z vsem trudom pičle in suhe lovorike. Z otokom Sasenom pred Va-lono si je obdržala Italija nogo v stremenu za slučaj, da bi morala jahati v Albaniio. dočim upa. da bodo dobili srbski prijatelji v tej težavni deželi oreh. na katerem si bodo zlomili še marsikateri zob. Ce sta se Srb in Italijan nasla na škodo slabotnejšlh jugoslovenskih bratov, obstoja pa Še druga ves. Ta vez je skupno stremljenje preprečiti ea vsako ceno. da bi se deli nekdnnje avstro - ogrske monarhije kdaj zopet in v katerikoli obliki sklopili. Za Italijo pomeni trajna balkanizacije pokrajin stare donavske monarhije najboljše jamstvo, da si pridobi čim večje šte- tna, če M bila federativna država. V tom slu nju bi mogli govoriti o izigravanju plemena proti plemenu in o ustvarjanj . plem*" ske politiko. Da ie ta nakana igrala pri Italijanih prav gotovo veliko vlogo, o tem smo prepričani. Na drugi strani pa vidimo, da se tudi nesrbski ministri ni-o obotavlja1! dati avoj podpis k ratifikaciji rapallske pogodbe, iz česar je pač razvidno, da so točke te pogodbe smatrali rudi oni za državno potrebo in da se ni-o mogli ogniti veliki odgovornosti, ki jo prina~ ea \h-\. i- te pogodbe vsakemu ministru. Državna politika zahteva pač tudi dostikrat žrtve od narodnostne občutljivosti, zato pa nikakor ni treba smatrati takih pogodb za neizpremenlil-ve in na vekov veke veljavne. nsrsgnlirsna LJuSsljanicz. Današnji >Slovenec< očita županu drju Tavčarju, da je on kriv, da r^gu-lačna dela v Ljubljani še nisO končana ter da so sploh zaspala. Ta očitek je višek lažnjive predrzno-ti! Mestna občina Je imela od vsega spočetka z regu larijo Ljubljanice le toliko zveze, da je morala prispevati k stroškom 10% in da je bila zavezana poleg tega ob svojih stroških zgraditi me=to frančišUan-skog-a nov most. Dela je vodila in se vodi izključno komisija za osuševanje Barja, katero je imel popolnoma v ro kah bivši deželni odbor, ki je razpolagal tudi z gradbenim f "dom. Ko je izbruhnila vojfka, je deželni odbor dela ustavil, ker ie polj^delsK-o ministrstvo tudi n emu ustavilo nekatere agrarne subvencije, ki so tvarjale pravzaprav agitacij^ki fond SLS. Deželni glavar dr. Šusteršič je decidirano izjavil, da regulacije Ljubljanice ne pusti nada-I.Vvati, dokler mu poljedelsko ministrstvo ne nakaže omenenih subvencij in pri tem jc o-»ta!o. Bivši deželni odbornik dr. Trillcr je najmanj trikrat predlagal, naj se dela nadaljujejo z Italijanskimi vjerniki, ker jih tako poceni nikdar več ne bo mogoče izvrMti, ln ker jp dovrM'cv regulacije skrajno nujna. Klerikalna večina deželnega odbora pa je vse te predloge vrgla pod mizo, pač v prvi vrsti za to. da je kaznovala napredno Ljubljano. To je torej resnica in iz to resnice naj blagovolijo posneti ljubljanski, volilei na kak drzen način skušajo slepariti Susteršičcvi nasledniki in ć< diči. Uolišča In predsedniki nolilnib odborov u Slooenili. Slovenjegraški okraj Za predsednike volilnik odborov imenovani: v Mežici agrar. insp. dr. V Pfeifor; na Muti financ, taj. Josip Sit tler; v St. Janžu davČ. uprav. J. Cepin, v Podgorju sod kane. A. Zorjan*. v Pre-valju viš. davč. uprav. Anton Fabijan v Remšniku dež. sod. svet. Oskar Dev v Sv. Adražu sod. kancelist Josip Dre venšek; v Vuhredu notar O. Golob; v $v, Danijelu davč, uprav. Matija Kaj žer; v Šoštanju okr. sodnik Janko Ser nec; v Sv. Ilju viš. dac, uprav. Alojzi i Knez; v Vuzenici finančni komisar Iv Volčič; v St. Janžu Ing. Viktor Šinkovec; v Skalah odvet. kand. dr. Vilko Hrašovec; v^ftmartnem davč. ofic. Fran Cuš; v Topolečiri okr. zdrav. dr. Bo;t jan Erat; na Tolstem Vrhu viš. dav. uprav. Ferdo Kocuvan; v Velenjem notar Matija Marinček. Prekmurski okraj. Za predsednike volilnih odborov so imenovani: v Gornjih Petrovcih učitelj Dražo Crnko; v Fokovcih učitelj Avgust Požegar: v Bakovcih notar Anten Koder; v Dolnji Lendavi okr. sodnik Milko Gaber; v Beltincih odv. kand. dr. Janko Piku5;v Kančovcih 'iiavč. fic. Ivan Stare; v Bodoncih MčitelJ Avgust Cižek: v Bogojini narjučitelj Tuli j Kontler: v Pečaroveih učitelj Viktor Encelsberarer; v Kuzdobljani odvet kand. dr. Slavko Weixel; v Kup-Mneih sod. kane. Viktor Nemec; v Pun- incih sodnik dr. Vojteh liočevar; v Turai-ču not. kandid. Janko Globoč-r.lk; v Sv. .Turju šolski ravnatelj Štefan Korzo-, v Salovcih Šola. nadzor. Pado lurko; v Kobilju prof. dr. Svetelj; v ankovi gimnazijski profesor Alojzij Spander; v Centibi odvetnik dr. Janko Leskovec; v Markovcih učitelj Fran Čuček; v Crenšovcih sod. ofic. Ivan Globelnik; v Moščancih odvet. dr. Ferdo Cerne; v Dobrovniku dav. ofic Anton Sel: v Gornji LeMivi avskultnnt Anton Savelj, v Melin viš. sod. ofic, Jo-io Pus; v Grllneih sod. ofic Davorin Pen: v Križovcih Anton Hupka; v Fikšin^ih učitelj Janez Praininger; v Gedarovcih davč. ofioijal Maks Merčun; v Tišini viš, sod. oficijal Anton Novak; v Gaber ju sodnik dr. Rlhard Tomšičj v Martijancih odv. dr. Igo Jane; v Soboti okr. sodnik dr. Hlnko Irgollč; v Koprivnlku davč. uprav. Ferdo Prelog. Volilei! Spomlnlaju. ss, 4» ro ftlerfkalnl postani t bhrJem mtrilsictra partamtntu Ml flsll, k) so odobril ratom o toRlnl doCnostl do 50 leta. S?omhia)tt se. Ob to klerikalci, na 5a!o flm dr. SusteriU la dr. Ptgaa. bili tdlnl t SotanUL M tO Usrali na vo|no orotl Srbiji. Spominjajte se da Je klerikalna Slovenska I ludsks Stranka Izdala ob Izbruhu rojnt okrožnico oo stoje sa-upnlfce, i kareri lih N oozivala. na] vsakega narodno mislečega Slovenca ovadilo oblasti kot srbofUa a ntso-fila tor ga Izroča krvniku. Spomlnlajte ta, da |a bilo na statlna poltenih Slovencev In Slovenk na podlagi Uh klerikalnih ondb trla> nlh v je.n. vDomln|alta se, da so znani klerikalni vetlakt. kl fin Se teda] klerikalna stranka trpi w tvop sredi ttroOI kmeta Brenceta na Dovjem In kovača Kromarla v Črnomlju avstrifrkamo krvniku. Uvahifte. da klerikalna stranka deluje za malo Slovenijo, v svrho da bi lalit spravila Slovenca pod aamlkl bi habsburSId Jarem, kjer so ta prbravl ene iece In velela za vse zavedna Slovenca. Uvažulte. da bl sa v tam $ tucaju vsem nam godilo tako, kakor st godi sedaj oaSla alovensU« rojakom na Koroikem. tt/aStrtte, da I« klerikalna stranka s svojo netraeno oolttlko zaigrala koroški plebiscit. UvaNeue Freie Preese« v §tev. 20.198 na strani 16., čitamo ta-le Oijla8: »Al«, StUtze des Chefs-und BUroleiters wird ttichtiger, durch-aus verlasslirher BuchhaJtcr und Kor-respondent, der in allcn Bliroarbeiten, Dank- und Stouerangelegenholten ver-trnut ist, fUr ein grosses, alte« Mann-fnktur ■ Eostm - Geechaft in Laibach gesueht. Reflektiert wird nur auf eol-che flerren. die schon ln ahnlichen Un-temehmunepen tati g waren und sich mit lan^jahrieren he-ten Referenzen auswei3en konnen. Kenntnis einer sla-wischen Sprache envilnscht, dneh nicht Hedingnng. VVohnnng zusesichtert AusfUhrliche Offerten mit Bild nnd Gehaltansprllchen an Postfach 85, Ljubljana.c — Ce se ne motimo, obstoja naredba, kl zabranjuje trgovskim podjetjem, da bi nastavljala pri nas tu-joz^mce, ker je v trrov. stroki pač dovoli spo^ohnih domnTih moči na razpolago. Citirani oglas pa izpričuje, da hoče nokn trgov«ka tvrdka nastaviti pri nas inozemra Ncmra. ki mu ni potreba niti zn »ti naSr-g* jezika. To je nesramna predrznost ki nima primere! Ta ne-srnmnoct je tem večja, ker se dotičnemu nemškemu inportirnncu celo zagotavlja stanovanje in to v času, ko se na *UdU 4» stran. ČlOVENSn NAROD*, dne 25. novembra 1920. 270. štev. ne naših ljudi mora stanovati v železniških vagonih! Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna je dotična tvrdka, ki se skriva, pod poštni predal 35? Ne moremo verjeti, da bi bilo to slovensko podjetje, ako pa je. kar je skoraj izklfa-čeno, pa ne zasluži slovenskega imena. Ako pa je ona tvrdka nemška, potem jo bo treba energično podučiti, da morajo na jngoslovenskih tleh priti do kruha v prvi vrsti domači sinovi in nihče drugi! — Volilne krogljiee. Ministrstvo za notranje stvari je prejelo poročila, da gotovi sumljivci izdajajo volilnem glasovalne krogi j i ee, do katerih so mogli priti samo na nedovoljen način, ter jim poj ari ju je jo, da se na dan volitev lahko z njimi okoristijo. Ministrstvo za notranje stvari je odredilo, da se take krogljiee takoj konfiscirajo kot državna lastnina in da se proti dotičnim osebam takoj uvede preiskava. V interesu volilcev in naroda pa je. da se takoj naznanijo oblastvom vse one osebe, ki te krogijice razdeljujejo. Sieer pa, četudi bi imel kdo več glasovalnih kroglic, je hrezdvomno, da nima to zanj nobene faktične vrednosti, niti bi to moglo imeti kak vpliv na irid volitev, i^ajti po členu 57 in 63 volilnega reda za ustavotvorno skupščino se mora voli JiM odbor na dan volitev pred začetkom glasovanja prepričati, ali so glasova Tine skrinjice in zabojčki s kroglicami, kakor rudi vse drugo v volilnem lokalu v redu. Nadalje mora predsednik volilnega odViora izročiti vsakemu voli L-u. \>reden ta prične glasovati, eno krog-ljiett in pri tem ugotoviti, ali ima volilec samo to krogljico v roki. Ko voli lec prejnie kroglico, jo dene v desno roko. zapre roJco in gre s tako zaprto roko od skrinjice do skrinjice po vrsti, vtakne v vsako skrinjico roko. kragli-co pa pri tem spusti v ono skrinjico, na kateri ie prilepljena kandidatna lista, za katero hoče glasovati. Ko poteg-neroko iz poslednje skrinjice, jo mora vpričo vseh odpreti, tako da lahko vidi vsakdo, da nima več kroglice v njej in da je glasoval. Ves čas, dokler volilec g »asu je. morajo predsednik in člani vo-lilenega odbora paziti na to. na volilec ne dene kroclir-e v drugo roko in da je n<* roko iz poslednje skrinjice, jo mora biti vsakdo na jasnem, da se z drugimi aH narejenimi kroglicami, ki se ponekod .razdeljujejo, da bi se volilei zmotili, in ki so morda tudi predmet nedovoljene trgovine, ne more nihče okoristiti. S takim postopanjem se do-tičniki samo lahkomišljen^ izpostavljajo težkim kaznim, ki jih za take primere predvidevata zakon o volitvah narodnih no«kancev in kazenski zakon. — OzrraHe 5© vendar na dejanske potrebe! Pišejo nam: Poverieni-štvo ministrstva financ in komisari-jat za tujski promet v Ljubljani opozarjamo, da se zanimata za tobačno traffko na kamniškem kolodvoruu in trafiko pri Karlu Prelesniku v Stahovici, katerih smo bili hribolazci zelo vajeni in vsikdar postreženl. Zdaj so trafiko na kamniškem kolodvoru odpravili in ono v Stahovici, ne vemo na čigavo prfcovarlanje, premestili dve uri daleč od tam na Gojzd. visoko v hribe. To ni v korist občinstvu, ne državi, še mani pa je s tem poskrbljeno za tujski promet. Kamniške planine so torišče turistov. Z odpravo teh tobačnih trafik pa rri prav nfč ustreženo turistom. Finančna oblast naj orrpentenl trafiki zoret vpostavi in s tem nstre-Že turistom in trd! domačim ltudem. Uverjeni smo. da bo kamniška no-drrčnica Slov. planinskega društva eotovo soglašala z našo zahtevo. — IlriboT^ci. — Kdo ?e Iz Logatca brzojavfl v Ra-paHo? Znano les da so italijanski list! poročal?, da le »logaSki župan« poslal v Santo Margherlro na Italijansko delegacijo brzojavko, v kateri se zahteva, da naj ostane Losratec pod Italijo. Z cclrom na fo vest ie na$ list dobil m tudi priobčil dopis iz Logatca, v katerem se le izrekla sumnja, da so baje v zvezi z ono brzojavko trgovci z lesom Branko, Oblak In Lenassi, posestnika Hodnik in Jelene ter trgovec Verblč. Dotični dopis se Je končal tako-le: »Zahtevamo, da imenovani odvrnejo že sedaj od sebe sum, dokler Imajo Se priliko doprinesti dokaze.« Vsi v dopisu Imenovani so nam poslali dokaze, da niso bili v kritičnem času, ko se Je odposlala brzojavka, v Logatcu, deloma pa so se Izkazali z izjavo Italijanskega Izrednega komisarja v Dolenjem Logatcu Antona Lnttmana. v Jcatert le-ta potrjuje, da niso bfll nikdar pri nJem intervenirat, da hi se podala Italijanski delegaciji v Rapallo brzojavka z zahtevo, da bl Logatec še nadalje ostal pod Ttalljo. Stvar )e s tem dovolj pojasnjena. Zdi se, da so 'dotično brzofavko fabricirali Itairjanl sam!, da bi v na5I Javnosti vzbudil! proti našim ljudem v Logatcu nezaupanje. — Gospodarsko In Izobraževalno dro-«tvo za dvorski okra! vaW_ vse svoje somišljenike na voMlni shod, kt se vrSI danes v sredo, dne 24. t m. ob' 8. url zvečer v gostiln! g. Frana ObTaJča »prf Tončkovemu Franceljnu« na Tržasld cest! It 72. Na shodu covorlta dr. Kramar ln profesor — Kvartet prof. Kozine, fa krasni m-alnrment nJe pesmi, dobiva v naSem kulturnem življenju vedno večji pomen. NI }e vafneiSe narodne prireditve, da bi ne na nastopil ta kvartet Idealnih pevcev m vselej' zanje za svola mojstrska Izvafanja nenlf-nfeno priznanje !n občndovanje. Stlrle uradniki tvorijo ta čVeterollsteK, ki fma namen v naMovrseneiSI obliki popularizirat! Jugoslavensko peBabje carstvo«:, >Veliki in mali Volodjac. > Znameniti ljudje«, >Dobri ljudje« in Rotschildove gosli«. Knjiga 3e naroča pri Tiskovni zadrugi, Sodna ulica 6. Babica. Letos je minilo 100 let, odkar se je narodila češka pisateljica Božena Nemoova. >Slov. Narod« se je spominjal tega dogodka in na kratko očrtal življenje In delovanje te velike češke ro-doljubkinje; življenje polno trpljenja in prevare, posvečeno le delu za narod. To delo takrat še ni našlo zadostnega priznanja, zdaj pa se blagoslavlja in proslavlja. Glavno delo Božene Nemoove je »Babica«, prizori is življenja na kmetih, povesti iz resničnih doživljajev pisateljice same, njeni spomini na mladostna leta, katera je preživela v gorskem zakotju ob češko-šlezki meji. Tu so nam očrtani ljudje tako plastično in mojstrsko, tu Je opisan razvitek in potek otroškega življenja tako živo in izborno, da so >Ba-bica« smelo stavi v prvo vrsto svetovne literature. Ne samo Cehi, tudi drugi narodi so se divili temu delu. Tudi Slovenci smo dobili že Jako zgodaj v Janežičevm >Cvetju« Cegnarjev prevod, ki se potem še parkrat ponatisnil. Spominjam se. kak vtisk je napravila »Babica« name, ko sem fo kot 10—121etni deček dobil prvič v roke. Cital sem jo vedno zopet vnovič ln Jo znal kmalo skoro na pamet V 4. šoli smo pri prof. Marnu ki je tedaj poučeval slovenščino, čitali »Babico« in Mam je nekatere kratke odstavke prebral tudi v češkem izvirniku ter tako praktično dokazal sorodnost teh dveh jezikov. Tudi pozneje sem še včasih segel po »Babici« in ko sem bival med Cehi, nisem zamudil, omisliti in čitati izvirnik. Cehi imajo neštevilo izda} t Nemcove »Babice«; imajo pa tudi nekatere ilustrirane izdaje »Babicec Menim, da bi bilo primerno, ako bl se kako slovensko književno podjetje obrnilo do dotičnih založnikov ter naši deci ponudilo lepo ilustrirano izdajo te najpriljuljenejše češke povesti. Seveda bi bilo treba Cegnarjev prevod znova opi liti. To bi bilo lepo literarno darilo naši mladini o priliki stoletnico Božene Nemcove. Ker bl ne bilo treba omišljati si novih klišejev, temveč bl se plačala le malenkostna svota za posojene klišeje* bi knjiga tudi ne bila tako draga, kakor bi bilo v sedanjih! razmerah z izvirnimi ilustracijami okrašeno delo. Sicer pa spadajo v češko delo češke izvirne ilustracije. Izpred sodišča. — Začetek porotnih razprav. Dne G. decembra vrlčno pri ljubljanskem deželnem sodišču porotne razprave v rim-bkem zasedanju. Določenih Je Že več rarprav, večinoma slučaji tatvine. Pred poroto pride tudi tiskovna pravda nek-darrlega komunističnega voditelja ing. Gustinčiča, ki toži g. Milana Pluta la še nekatere osebe zaradi žaljenja časti potom tiska Porotno zesednnje bo trajalo skoro do Božiča. Gustinčiču so očitali, da je bil kot emigrant v službi čj> nogorsk«*ga kralja Niklte. — Snaboumen konj. Pred sodnikom v sobi št. 28 stoji kmetica Reza Zelez-nikar. Sodnik ji prečita ovadbo, v kateri pravijo, da je 11. oktobra zakrivila s svojim vozom karambol s cestno železnico na Karlovski cesti. Kmetica deležnik ar pristavi: »Res je, gaspudl Pa konj je slaboumen. Smo se že pravdali v Velikih Laščah zaradi njega. Jaz sem bla pa tudi pijana ln sem padla z voza.c Sodnik jo je obsodil na 100 K kazni ali 10 dni zapora. Po sodbi: »Ali ste zadovoljni s sodbo?« Kmetica: >Ce čjo, precej plačam.« Amor, araor, oh che bel flor t Pred sodnika sobe št. 28 stopijo trije veseli Ljubljančan je. ki so se naučili nekaj Italijanskih pesmi. Neko noč so bili s kitaro na »ohceti« ter so poročencema po Hrenovi ulici brenkali, pevajoč >Amor, amor, oh che bel fior!« Novo-porooenca sta dalje korakala. Njih petje pa je kritiziral neki sluga, ki so ga potem pretepli. Včeraj so bili prod sodnikom Janez R., Jože S. in Albin B. Sodnik jih je oprostil, ker je to bilo le razgrajanje._ Mm ved In urirefilie. Slovensko zdravniško draStvo v Lfobllanl priredi v četrtek, 25. t m. oh S zvečer v restavraciji »Uniont a prijateljski sestanek. (k V Hproufzaclla. 4- Premoat. Člani »Društva vpoko-Jencev južne železnice« dobe premog na nakazila mestnega magistrata v sredo in četrtek. Vsaka rodbina dobi 900 k* *a K 20. ■Hi 276\ Ste*. .SLOVENSKI NAROD', dae 25, novembra 1920, a. stran. naiiiouefSa poročila. DEMISIJA MINISTRA dr. trum-BIČA. — d Beograd, 23. nov. Presbiro javlja: 2 ukazom od 22. L m. Je sprejeta ostavka zunanjega ministra dr. Ante Trumbiča* kateri ie stavljen na razpoloženje. z istim ukazom ie imenovan za zunanjega ministra ministrski predsednik dr. Vesnič. Dr. Tnimblč ie obrazložil svojo ostavko v nastopnem pismu: »Beograd. 20. novembra. o. predsednik! Z današnjo ratifikacijo pogodbe, sklenjene v Rapallu. je končano vprašanje o mejah ozemlja Srbov. Hrvatov in Slovencev. Od dneva dalje, ko ie Av-stro-Ojrrska napovedala volno Smili, sem se posvetil delu za osvoboje-nje in ujedinjenje naše prostrane domovine. Ko rrri ie bilo meseca decembra 1918 ponuđena čast delegata na mirovni konferenci in ministra za zunanje posle, sem se odzval pozivu svoje domoljubne dolžnosti. Sklenil sem. posvetiti se temu delu. dokler se ne reši mnogolično in težko teritorialno vprašanje nase domovine. Vendar že tedaj sem iziavil. da se bom zahvalil za ministrsko Čast. 1 :\ot hitro bodo rešena ta vpraša- Upam. da sem izpolnil svoio trio dolžnost napram kralu in do-j vini po svoih najboljših močeh in r>* svoji vesti Mislim, da je sedaj ;cl čas. ko Vam morem staviti na polago portfelj ministra za zuna-posle. Pri tem Vas prosim, da .ilavrohotno uvažujete ta moj sklep B da upoštevate mol o ostavko. Prosim Vas. gospod predsednik, br> e prepričani o mojem globokem ■štovanju. O. dr. Milenku Vesniču. - dsedniku ministrskega sveta, >grrad. Dr. Ante Trumbič.« Še izganjajo nase ljudi, — d Kraljevica. 23. nov. V Su-davčna občina Mali Lošini. ie oj po sklepu pogodbe v Rapaliu \o vojaštvo s karabinjeru v staranje župnika Pavla Sabelia in izročilo dekret komisarja v Loši-. s katerim se mu Jaje na ?nan»e. je izsman iz Lošinja na otok Krk. r je župnik doma, Karabinjeri a niso dali več časa« kakor pol itre odhod, tako. da ni mogel urediti lin svojih najnujnejših zadev. Z iz-iom župnikovim je hudo prizade-^ospodarsko društvo v SuskL ki . jod njecovo upravo lepo napredo-o. Tz Martinščfce na otoku Cresu Izgnali župnika Dragotina Hlačo. ; eremu so tudi izročili dekret. tunika so odvedli z eskorto. V i rtinščici ni niti enega Italijana, pak samo naši ljudje, ki so sedaj z duhovnika in brez šole. * boji v bologni povodom izvolitve Zupana. Bofogna. 23. novembra. Za vr> v župana 22. t m, se Je prlčako-i o nemirov, ki so se rodi res vršili, cor so jih precej očitno napovedovali fašisti. Pre<* občinsko sefo so rediii socijalisti obhod po mestu. ii so »internacionalno himno« in clikali: Zivio Lenin! Dol s kra-n! Godba je svirala, z nekega vd na magistratu na je zletela sku-a golobov z rdečimi zastavicami šistl so zahtevali, da ne smejo so-iHstl. ki tvorijo večino v občinam svetu, izobesiti rdeče zastave municipiju čez dan, izobesiti 5o iejo z drugimi vred šele po izvozi župana. Tega se pa socialisti ni-držali in na takozvanem »Torre sii Asinellf« je zavihrata rdeča za-iva. Zbog tega so nastali nemiri in prišlo je do poboiev. ko so fašist! sneli rdečo zastavo in izobesili tri-koloro. Prišlo je do pretepa, streljali so m S oseb Je bilo ubitih. 8 so iih odnesli umirajočih, ranjenih Je okoli 60. Fašisti so udrll tudi v občinsko dvorano in ustrelili tam odvetnika Giordanija. člana manjšine v občinskem svetu. Za župana ie izvoljen železničar Ennio Gnudi. — Rim. 23. novembra. Parlament jc soglasro obsodil dogodke v Bologni. Treves je tvoudarjal. da so fašisti pripravili celo zaroto, da bodo strahovali socialiste in da so se zakleli, da ne primiste nikdar rdeče zastave na bolognskem municipiju. Drugi govorniki so zavračali krivdo na vlado. TAKE JONESCU V BEOGRADU. Beograd. 24. novembra. Iz Bukarešte poročajo, da poseti romunski minister zunanih del Take Jones-c u Beogr?d v drugi polovici meseca decembra. V Beogradu ostane pet Ndni. Od tam pa odpotuje v Atene. Grškem že toliko ustalile, da bo mo-ako se bodo politične razmere na goče se pogajati z grškimi držav-nnsj. napad na šolo. Jesenice ob Savi. 24. nov. V ponedeljek zvečer je naščuvana so-drga napadla šolsko poslopje In v njem stanujoče učitelistvo v Vc»?iki Dolini Sodrgo so naščuvali kleri- D' ANNUNZIO NE PRIPOZNA KAPALL-SKE POGODBE. Trst, 23. novembra. Iz Rima poročalo, da se je sodilo v političnih krosih, da sc bo D* Annnnzio u dal in pripoznai rapallsko pogodbo po izvršenih prijaznih nasvetih. AU ko so se ti krogi udaiaii misli, da bo odslej mir pred D* Annunzliem, ie priSla v Rim nova brzojavka z Reke, da ni nič res, kar trdijo poročila po nekih listih, da D* Annunzto priznava rapallsko pogodbo, marveč res je, da italilanska kvarnerska reggenza ne bo nikdar priznala rapartske Pogodbe in da D* Annunzio ne bo nikdar, napram nikomur, izdal svoje prisege tn nikdar ne bo dopustil, da se izpolni izdajstvo nad reškimi in dalmatinskimi brati Zader, 23. novembra Vršilo se je zopet zborovanje fašistov, obč. sveta, trgovske zbornice «u drugih korporacij radi vesti, da je rekel zunanji minister Siorza v parlamentarni komisiji ta zunanje zadeve, da je Zader povsem zadovoljen z rapallsko pogodbo. Odposlali so v Rim brzojavko, ki zavrača Siorzovo trditev. Zader nI zadovoljen in vidi z rapallsko pogodbo uničeno tudi svojo bodočnost Zaupa D* Annunzlu in Millu ter pričakuje rešitve vseh dalmatinskih ftalijanov, s katerrni je Zador solidaren. BOLGARSKA IS AVSTRIJA V ZVEZI NARODOV. — Ženeva, 23. novembra. Kakor doznava švicarska brzojavna agentura, je danes že skoro gotova, da boeta bivši sovražni državi Avstrija in Bolgarija sprejeti v zvezo narodov. Istot^ko bodo skoro gotovo sprejete tudi Finska, Albanija in Luksemburška. Nasprotno pa prevladuje mnenje, da take države, ki doklej niso bile oifolno priznane eli ki so bile samo deloma, priznane, nc bodo sprejete v zvezo narodov, ker bi so na ta način povzročile komplikacije. KOMUNISTIČNI KONGRES V FIRENZi. Plrenzt. 23. novembra. Komunistični Kongres se ?e po dolgi debati izrekel za vseh 21 točk moskovskega komunističnega kongresa in dodal še eno točko, da se iz tretfs ratemacfionale izključujejo *prosto-zidarj!-. Stranka se nnennie odslej »Italijanska socialistična komunistična stranka, oddelek trčile komunistične mternacijo-cale.c ZAPLEMBA RUSKE LADJE »RODOSTO*. Rim, 23. novembra Parlament se je bavil včeraj s svoječasno zaplembo ruske radie »Rodosio« v Genovi. »Zveza pomorskih delavcev« je bila izvršila zaplembo mske ladie, kar je označil posL Cappa za pravo piratsko delo, ki ogromno škoduje genovski luki, ker se taki dogodki, kakor tudi oni z ladjo *Cogne«, ki so se Je bili polastili legifonarji in jo napotili na Reko, v inozemstvu opisujejo v veliko škodo italijanskega mornarstva. Socijalist Oiuletti ie trdil, da se mornarska zveza pnstopala pravilno, ker ie zaplenila ladjo države, ki nI več eksistirala. Osobje ladje pa ni nič trpelo. ČEŠKOSLOVAŠKA NOTA AVSTRIJI. —d Praga, 24. novembra Na vee-ra.$snjl seji odseka za zunanje zadeve Je izjavil minister dr. Beueš. da ni bila doposlana avstrijski vladi verbalna nota v zadevi dunajskih čepkih eol s strani češkoslovaške vlado, ker je edino zveza narodov razsodišče za take in enake zadeve. Vlada češkoslovaške republike se bo ravnala no navodilih zveze narodov, pri tem pa odločno odklanja vsako vmešavanje v notranje zadere tujih držav. Demonstracijo proti češkoslovaški republiki na Dunaju, ki ko se vršile pred kratkim, pa so napotile ministra, da je stavil avstrijski^ vladi vprašanje, katero načelno stališče da zavzema avstrijska vlada napram tem demonstracijam. PLEBISCIT O KRALJEVI VRNITVI. —d Atene, 23. nov. Vlada je sklenila, odrediti plebiscit na podlagi volilnih list nepreklicno v najkrajšem času, da bi pospešila vrnitev kralja Konstantina. Kakor javlja časopisje, ki stoji vladi blizu, bo odpotoval ministrski predsednik Rhallis v glavna mesta anten triih držav, da se neposredno dogovori B predsedniki ententnih vlad. —d Atene, 33. nov. Vlada je preložila prvotno za 28. novembra sklicano zborovanje parlamenta na dan 5. decembra. Zborovanje bo odločilo v vprašanju, ali naj se stavi na dnevni red poročilo glede povratka kralja Konstantina na grški prestol, ali ne. KOLODVOR NA BRENNERJU AV- STRIJSKI? š •—d Innsbrnck, 23. novembra. List >Meraner Burggrafler« javlja, da je razmejitvena komisija na podlagi tvojega delovanja na Brennerju došla do spoznanja, da leži kolodvor Đreoner severno od razvodja. Ker pa je v si germainski mirovni pogodbi določeno, da ima razvodje tvoriti mejo med Italijo, je mogoče, da bo meja tekla južno od kolodvora Brenner in da ostane kolodvor pri Avstriji. POGAJANJA V RIGL -•— Varšava, 23. novembra. V nedeljo zvečer je predsednik sovjetsko mirovne delegacije Joffe izročil poljski mirovni delegaciji noto, v kateri predlaga, naj se zopet pridno pogajanja za mir. Pristopajte k „ Jngo-slooenskl matici!44 tatiiMi tavu i hunti Jug oslov en skl gostim ičarslri kongres v Beograd«, ki so se ga udeležili zastopniki U vse Jugoslavija (preko 1200), je sprejel nastopne sklepe: 1. Osnuje se zveza gostilničarstva s sedežem v Beograda 2. Zahteva se od pristojnih oblasti, da osnujejo samostojno zbornico za gostilničarje kot posebno gospodarsko panogo, 3. Poleg gospodarske šole v Zagrebu naj se osnujejo strokovne šole v Ljubljani ia v Beogradu. 4. Točenie alkohola aaj se prepove vsem, ki nimalo osebne in stvarne pravice za točenie. 6. Glede določitve nazivov, ki se rabijo v gostilničarski obrti, se apelira na vse kompetentne činitelje, da podajo svoje predloge o tem vprašanju. 6. V Beogradu naj se osnuje gostilni-čarska banka, ki bi nabavljala vse predmete, potrebne gostilničarjem. V vsakem okrožnem mestu naj se osnuje podružnica te banke. — Za predsednika sostilničarske zveze je bil izvoljen za L 1920/21 gosp. £mid, hotelir v Zagrebu, za podpredsednika pa Teodor Pcrlšič rz Beograda, ki ho opravljal vse posle osrednje zvoze Soudeleženci kongresa so se izrazili prod raznim nazivom, ki so v rabi, kakor n. pr. birtija mehana, oštariia itd., ter so se za vse nazive določila samo tri termina *ho-te!*, »gostilna« in »kavarna«. Posebna deputacija, ki je biia pri ministru za Hnance, Je zahtevala, najse v vsej državi Izenači trošarinska taksa za kavarniške potrebščine. M MHfta Ti mehi b& in. To au u glavnomo najkrnpniii i najvažniji uzroci, koji izazivaju zastoj kod oboji: carinarnica i zakrčenost kod oboru železnićkih stanica. Medjutim ima I drugih nekih uzroka, koji su zaledniški a koje bi trebalo cklonfti, pa da se dodje do redovitijeg odpravljanja poslova kod carinarnica 1 do nonnalnijeg saobraćaja nc stanicama. Ti su uzroci: 1. Takozvane reeksoedl-cije kod uvozne, iz\ozne i lokalne robe. Smelo se može reči, da te ekspedicije žzazivajo polovinu sadašnjih teškoća u železniškem saobraćaju. 2 Konferencija }e takodjer utvrdila, da ie jedan od uzroka zakrčenosti i kod ovij železnićkih stanica, i težko nabavljanje potrebnih uverenja, o čemu je frlo govora u komisijskom izvestaju za carinarnico Zagrebačku u točki, ad 4. zapisnika održanih konferencija izmedju komisije i predstavnika zagrebačke železničke direkcije. Zbog tega na ovaj sedanjoj konferenčni poistlvani su ti uzroci i izjavljena želja, da se predložene more što ore izvrše. 3. Kao treći uzroic na konferencijama fe utvrdjeno, da je tsadasnji način carinjenja robe jedan od nzrofca sastoje kog carinarnica zakrčenosti kod železniških stanica. Zbog "tega je na svim konferencijama odlućano, da komisija predloži generalnoj direkciji carina, da kod svija carinarnica savede fakultativno carinjenje aa vso rubu. 4. Na ovim Konferencijama tttvTđflo se Je, da i ekspresna roba, koja je dosada l§la kao putnička prtllag mnogo otežava carinsku manipulaciju, zakrčava kako carinske, tako i železrtičke magacinc. da omogućava čak 1 kriomcarenje. Zbog tosa je rešeno, da komisija predloži generalnog direkciji carina, da ona očmi predlog Imd ministrstva saobraćaja, da takova roba cd j sada može ići samo po proptefma člana 40 saobraćajne uredbe od t. julija 1920. god. to Jest, da tak on robu mora pratiti ekspresna sprevodnica iz koje će se videti ime ! pošiljavca i ptimaca. broj koleta, marke 1 numare. »Stanica restante« za ovaku robu, da se privremeno ukine zbog oskudice u magacinima Kad bi se na ovako predložen način ukfnuli i ovi naroci, konferencija je mišljenja, da bi se u veliko uklonio zastoi kod carinarnice a tako isto I zakrčenost na stanicama. Maribor, 9. novembra 1920. god. Predsednik interministerijalne komisije: Tih. Veljković s. r. Predstavnici obratnog ravnatelistva južne železničar nadzornik Franc Vidlc s. r, višji rvdt. Franc Koci ar.-čič s. r. Članovi mterminlsterijelne komisije: Inspektor svet. Mladenović s. r, inspektor Nik. Vučetič s. t« inšpektor Svet. Jovanović s. r. Sofeolstoo. — Akademtfa Sokola I.. vršeča m v soboto, 20, t. m. v Unionu io v splošnem dobro uspela. Zlasti telovadne točke, pa tn-di nastop kvarteta m orkestra so Jako mga-jale. Omenili bi ob tej priliki le par nedo-statkov, ki se morajo v bodoče v interesu stvari odpraviti in to Je: predolg program, s katerim se ubija zanimanje občinstva ter popolnoma nepotrebni nastopi futnristlčnlb umevikov, ki absolutno ne spadalo v okvir resne sokolske prireditve. —Ce pa na eni strani žigosamo malenkostne nedostatke, kl se bodo gotovo odpravffl, bi pa na dragi strani ponovi'i stare pesem o zanimanju občinstva, ki fma zmfsef pač" za kake bto-notizerje, kino ttd~, za resne prireditve pa ne. Ce upamo, da se bodo nedcstatkl gotovo drugič odpravili, na nimamo upanja, da bi se občinstvo, kar ta tiče posečanja resnih prireditev kakor predavanj, koncertov, akademij itd. kedaj sereoornfla_ Gospodarske oestl. —g Prihodnji živinski semenj v Ljubljani. Radi narodnega praznika dne 1. decembra bo prihoda! ■ amen j za živino v Ljubljani, v četrtek, ine 2. decembra. —g Obligacije dolenjskih železnic Opozarjamo nase čitatelje na razglas upravnega sveta Dolenjskih železnic v >Uradnem listne, s kojim se naznanja, da se bodo izžrebane 4%. priori- tetne obligacije te družbe ter do 1. junija tega leta zapadli kuponi omenjenih prioritetnih obligacij od 1. decembra t 1. dalje izplačevali pri Kranjski hranilnici v Liubljanf. — g Ukinjen blagovni promet Iz Maribora poročajo, da se Je znova ukinil blagovni promet z Avstrijo do 1. decembra t. L Kar se nahaja na mariborskem kolodvoru v skladiščih blaga danes, i j. 23. t m. se ho Se odpravilo naprej. —g Vozni listi. Ker so vozni listi za železniške poiiljatve popolnoma pošli, so je ^Slovensko trgovsko društvo >Merkur< v Ljubljani, odločilo z oblastvenim dovoljenjem izdati za prvo silo tovorne in brzo vozne liste. Interesenti sa opozarjajo, da sprejema društvo >Merkur< naroči i a od 23. do 27. novembra t. 1. En vozni list 6tane brez kolekovine 50 vinarjev. Denar za vozne liste in poštnino je poslati z naročilom \red omenjenemu družtvu. Pri naročilih jo natančno označiti posebej število to\ ornih in brzovoznih listov. Z razpošiljanjem se prične takoj prihodnji tedeu. k —g Obrtni davek. Finančni minister je odredil, da bodo carinarnice, ki bo pobirale obrtni davek preko 0. novembra, zasebnikom vzeti denar vrnile. —g Proračun Bolgarske, ki sega od JL aprila t. 1. do 31. marca 1921 zna« Sa 3.107,095.630 levov izdatkov in 2.565.003.000 levov prejemkov, torej je deficita 571 milijonov levov, ki se pokrijejo z notranjimi in zunanjimi posojili. —g Cene italijanskega vina so v zadnjem času trdne, v nekaterih krajih se celo dvigajo. V Dolini Italiji se boje producenti še nadaljnega nazadovanja italijanskega denarja, zato so vzdržujejo prodaje. Navadne cene so 19—20 lir, boljše vrste 24—25 lir. —q Uvoz vina v Cehoslovaško. Ker povodom sklepanja nase trgovske pogodbe s Cehoslovaško ni bilo nLka-kega dogovora glede uvoza vina iz Jugoslavije, objavlja sed^j čeho^lovaški konzulat v Splitu oficijelno: Dovozu vina iz Jugoslavije so ne delajo v če-hoslovaški republiki nikako zapreke, ako je importer redni trgovec, plačuje davke v Čehoslovaški republiki, ima lastne kleti ter je pri njem zaposlenih večje Število delavcev. Ceu a vinu ne sme biti pretirana. —g Francoska carinska politika, španski listi poročajo, da je španski poslanik v Parizu brzojavil svoji vladi, da je francoska vlada c?.xino za uvoz španski J- vin v Francijo povišala za 150%. V prizadetih krogih na španskem je zavladalo veliko vznemirjenje. -—Svoj kapital poviša tržaška pa-robrodna družba Coeulieh in sicer od 40 na 60 milijonov lir. —g Ameriški kapital v Cehoslo-^ vaški. Ameriške kapitalistične skupine se pogajajo za dob i te v največjih bombažnih tovaren v Cehoslo>Ti5ki. —g Nerednosti prf carinarnicah. »Pra\fda« piše: Te dni so odkrili velike zlorabe m tatvine v carinarnicah v Skop-iju. Beogradu m Zagrebu. Vod! se stroga preiskava ter hočemo počakati na njen uspeh. Ako se bo izkuSalo kaj-prikriti, bo- j mo javno ožlgos&li krivce. Zahtevamo, da ] se država taWh ljudi očisti. S takimi elementi je treba obračunati, ker so mnoco kri\i današnjemu stanju države. —d — £ Dohodki carinarnice v Mariboru. Iz iMaribora rx)rocajo, da znašajo dohodki carinarnice v Mariboru do 2 m ili jem a kron dnevno, v najslabših dnevih pa nad en milijon kroti. — g Davelc na loksusno blaeo. Iz Maribora Doročaio. da le uvoz luksuznega blasra z dne 20. t. m. zo-net dovoljen [z vseh držav. Plača se navadna carina. lOOodstotna trošarina, obrtni davek in 10 odstotkov luksuznega davka. Z 20. t. m. ie ukinjen tudi lOOodstotni Dovišek k 50-odstotnerrK! obrtnemu davku, tako da ostane carina in 50odstotni davek. Borze. —d Praga, 23. nov. Devize? Beograd 254. Zagreb 63.25. Dunaj 16.20. Valute: dinarji 248. avstr. krone 16.20. —d Cnrih. 23. nov. Berolin, 10.10, Nizozemska 194.90, Novi Jork 634.50, London 22.94, Paria »9.75, Milan 24.60, Bruselj 41.80, Kodanj 86. Stockholm 122.50, Kristijanija 8G, Madrid 84.25, Buenos Alres 225, Budimpešta 1.40, Zagreb 5, Bukarešta 9.30, Varšava 1.50, Dunaj 2, avstrij. žig. krone 1.40. —-d Dnnal. 23. nov. Devize: Zagreb 375, Mitar. - Trst 1850. Praga 599.75, BudinrpeSta ©9.50, Cnrih 7525. Varate: dinarji 1490, ceSkoelovažko krone 600.75, madžarske žig. krone 100. bolg. levi 595, italijanske lire 1845, poljeke marke 109, nemške marke 749. —d Zagreb. 23. nov. Devize: Berolin 185—187, Italija 515—517, London 455—460, Novi Jork 12S—130, Pari2 £20—828 Praga 156—158, Švica 2200, Dnnri 261A—26.25. Valute: dolarji 12S do 128.50, avstrijske krone 27—28, rub-!ji 60—0, francoski franki 845—850, na-poleondOT 450—456, nem§ke marke 189 do 192, rbm. leti 0—210, italijanske lire 0—512, turške lire 0—615, angleški fanti 455—460._ Raznoterosti. * Svetilniki sa zrakoplov* V Parizu proučavalo vprašanje svetflnflcov na zračni črti Pariš - London, ker sa ima skoro pričeti ponoćni promet med obema mestoma. Sedaj obstoje Štiri svetilniki, ki bi se mogli porabiti ▼ to svrho ali potrebno bi bilo postaviti jih se 6 na Angleškem in 9 na Francoskem. Vsak svetilnik bi imel posebna znamenja v raznih barvah, tako da hi aviatiki vedeli, ki« s nahajajo, ^ Darila. 1 pravi >Si. Naroda« so poslali aa Stavbni sklad ljubljanskega Soko vodja jezdecev daroval 40 K ob nrili poroko sojezdeca Kazoroevega Fra četa; Ciril - Metodovo družbo (obramb' i sklad) g. poručnik Julij Res, 2. četa baon, 9. pp., iz Negotina v Srbiji, 200 K. Srčna hvala! — Moška šentpeterska Ciril-Met--dova podružnica v Ljubljani je nabr la med svojimi člani in prijatelii Dm bo v spomin pok. odbornika Mihe T rovžka vsoto 5G00 K za obrambeni kamnov. Vrli podrožuici izrekamo sv« -jo prisrčna zahvalo. — Moška podru niča v Kranja je poslala plavni druž' zuesek SS04 K, raznih darov n zbir' Vsem darovateljem iskrena hvala. Ni bi bili ti dve podružnici vzgled rod< ie požrtvovalnosti in dela vsem m delavnim podružnicam. Prosimo pa tu«' vse podružnice, naj uvažujejo pre kratkim poslano >Okrozniorx. Poizvedbe. Opozarja se dotično osebo, kalera |c naSla v nedeljo popoldne med pol 5. ut 5 uro, listnico z 1000 K. da jo takoj vrne pi pellejskem ravnateljstva ali Janez Trdinova ulica 8, II. nadstr., vrata 12. — Na&la se je svota denarja. Polž vc se pri Štefanu Pogačniku, Miklofii ceva cesta 4 od 1. do 2. popoldne. Llslnica nrednlsfua. G. Dra^otin Podreka v Ljubljani Fotrjnjerao Vam da niste v nobeni zve zi z notico >Nedlplomirana zdravnica v Urednibtvo. Ofavn! urednik: Rast o PustoslemšeE. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. Poslano, Odprto pismo gosp. Frana Fitržsarfa, kan. drž. posL klerikalnemu kandidatu v BreznicL Ker ste sprejeli kandidaturo SLS, Vaa podpisani pozivam, da se odpovesta tet kandidaturi ter prepustite zastopstvo slovenskega kmeta v teh kritičnih časih moza poštenih rok. Vi ste 1. 1918 napram kmetom ob prevzemanju goveje živine v Lescah zakrivili zločin poskusen* goljuilje, zato spadate pred sodnika, ne pa v poslansko zbor-nico. Zgose pri Begunjah, dna 17. listopada 19 JO, Fran Kovač posestnik 9 Za vsebino tega spisa le uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. Poslano.* V zadnjem času se Sirilo po Lfubllanl govorice, da laz nisem lastnik ali vsaj aa izključni lastnik hise v Gradišču Št 5 v Ljubljani temveč da slufim »amo za kritje nekemu rospodarskemu podjetju, Id hoče to hišo m mojo v ni I nameravano obrt is-1 koristiti v svoje namene. Ta govorice, ki občutno škodujejo mojemu kreditu in moj! obrti, so popolnoma Izmišljene tn Imenu-jem vsake?*, ki bi jih vedoma Itrfl, slon-nega lažnika ter ga bom pozval na aodnt odgovor. V Ljnbl/anf, dne 22. nov 19)0. JAKOB KAVClC, pekovski mojster v LJubljani * Za vsebino tega spisa je uredni štvo odpovorno, kolikor določa zakon. Zagatenle: Profesor Klebs v Chicagu, znameniti raziskovalec na torišču bolezništva posvedočuje, da je z najboljšim uspehom prelskusff izborni učinek grenčlce »Franz -Josef«. perfektna stenogra/inja In s*roiepfska te išče za tako *nJi nastop. Ponudbe na pisarno ir. Novak ia dr. Kobili. IJablJasi, Dalmatinovi nI S. 8767 ^f* av#|am koroški begunec, UOZUail prosi službe pri ?esni trgovini aH kot vodja žage. Ponudbe prosi pod »Bebaste 8743* na upravo Slov. Naroda. 8743 naprodaj, dvoje sani za mesarja. in dva vagona bukovih drv. Cena se izve pri prodajalcu Aatae Jakotaial Kočevje. 8745 Slaseranje t Gradca z dnina sobama io knlpio ss nenla z istofaklm v IjittBati^llaibv jne oprav SL Ki. Za modenio izdefovarjje damskib oblek n solidni toni« priporoča Kroja-Qrj v Prirolm nI. št.l. pritje \m 8754_ Akademik ie sobe s liraoo ali srez oje pri Boljši rodbini. Ponudbe a npr.il. Sar, pad Janez/8757". Pozor (Kapo! bita bata dobro ohranjena kotila se nroda. Vsrala ie pri Matija Kiapit, lam pil uiMjai 99 6. stran .SLOVENSKI NAROD % dne 25. novembra 1920. 270. ftev, ične naprave! aUupUta* elektrttae naprave v mestih in pokrajinah. Prafaktftranla naprav kakor izdelovanje tozadevnih načrtov Velika zaloga vsakovrstnega tehnifoef a in elektreteknftc* na§a bleera. — Moderna delavnica, popravila vseh strojev, aneenenenenanannn. TalalM Številka 441- ===== Tvrdka Štebi in Tujec Resljeva cesta št. 4, Ljubljana. Poaad»e ia pofasnlla brezplačna. Lakasti škornji In več oficirskih bluz se ceno proda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5765 M r skero nova elegantna črna ii gorka zimska mm1 apravništvo Slov. Naroda. pove 8765 Pisalna miza Sova, pripravna za pisarno, masivna, nrastova, naprodaj* Istotako štiri okna, 175 X 9'' cm, mecesnova, s kompletnimi okovi in šipami Poizve se pri Franca Šeber, tapetniku, Rožna ntfca 5. 8693 fostno odpravniško mesto se želi zamenjati je v dobrem kraju blizu mesta. Ponudbe se prosijo pod .številka 1000 8764" na upravništvo Slov. Naroda. 8764 Pozor! Proda se večja množina Portland cementa. Poizve se pri Ivanu Pirnatu Olince pri Ljubljani. 8753 Dva milna akademika itteta nebi. Ffthft če možno v bližini .Zvezde*, dual. Pripravljena sta instruirati Ponudbe pod »Bra-Ta 8758« na upravništvo Slov. Naroda. 8738 Poslovodja za parno žagoz £&n" ako mogoče tudi trgovsko izobražen, zmožen laščine, se sprejme Hrana in stanovanje prost««. Ponudbe prosimo s pogoji. A. Domiceli, Št. Peter na Krasa. 8707 Lovci! Divjačino, t. j. jelene, srne, zajce, jerebice i. t. d. kupuj«* in plačuje po naj višjih cenah. Ivan Loscbnigg, ekspor' pc mtaine, Maribor, Pod mostom 3. 8618 Karbidne svetilke namizne viseče in za kolesarje, karbid in gonvce priporoča ION. TOK, LlnbHana, Sodna ulica 7. nglešf ?alec fiUsovirjev ia troo vec z glasbili Ljubljana, Wo!fsva uh 12 IConi in kočila *e po ugodni ceni pioda. Kočija lahka nova, I.onj 9 Jlet star, lep, ta vsako vporabo. Poizve se Kolodvorski uL 26. ^rlatar umetni in trgovski, IfS^llCla neoženjen ali vdovec .brez otrok, vešč vseh kultur, cvetlic, osobito gojenja vrtnic, riklam in kri-^aantem, lahko dobi, dobro in stalno službo v prvorazredni trgovini cvetlic Od 1. decembra za samostalno vodstvo vrtnarije. Stanovanje naturalno. Pismene penudbe s naznačbo plače na Prln? salon cvijeća, Zagreb, Doga uL 8. 8768 fef^1 Hiša Preda se v Ljubljani 10 minut od sredine mesta oddaljena Se davkoprosta velika enonadstropna hi£a na oglju z velikim vrtom in dvoriščem. 2a Industrijsko podjetje prav pripravna. Posredovalci so izključen«. Samo resnim re-flektantom da natančne informache uprav. Slov. Naroda. Stanovanje s pre-tiklinami obstoječih s petimi sobami je kupcu 1 marca 1921 na razpolago. Kovine sajamčene zlitine pločevine fa ie-lezniae, kemikalije dobavljata najceneje na vagone ob točni naložitvi Veiall- and RonetoffnesekUcfaaft 1*0ch 4b Blumenleld, Vflen H, lir-knsp&sae 3. Brzojavi: Metrcg. Večje posestvo s poslopjem v dobrem stanju, z njivami, travniki in gozdovi ter z vso živino in poljedelskim orodjem pol ure od kolod ora na Dolenjskem, okraj Novo mesto, se proda Pojasnila v Ljubljani. Dolenjska cesta 10. 86-4? Ifie se & polteni družini osamela ntflha v dosmttno osktbo, ki poseduj« UBbUfl kako posestvo ali drugo vrednost, istotam se sprejme v službo z dobro mesečno plačo pošteno kmtČko dekle, ki bi pomagala v nosilni in kuhinji Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 86-7 Proda se: star landauer, 1-5 modd'ov za izdelovanje okiaskov za krste, 531 okraskov za krste, pritličen vo/iček za bolnike fotelj za bolnike, 2 salonska fotelja, 2 zibelki za otroke in različne druge stvari so ceno naprodaj. Vprašati v Ljubljani, Frančiškanska ul. št 8/1. »»Lastni dom reg. kred« in stavb, a* a o. z. v Trii*« na Gorenjskem, vabi Kadru talke na ki se bo vršil ▼ nedelfo, dne 5. decembra 1-2^ ob 2. nrl popoldan v gostilni pri Slogi v Trtica, DNEVNI RED: 1. Poročalo likvidacijskega odbora v končani likvidaciji 2. Potrjen je likvidacijskega računa in sklepanje o uporabi preostalega imetja. 3. Sklep o izbrisu zadruge iz zadružnega registra. 4. Določitev hranilca poslovnih knllg za predpisanih 10 let. 5. Slučajnost. 8746 zelo lep, cisti dobei man f (črn), 16 mesecev star, dresiran, izvrsten varuh in s'pur en spremljevalec, je naprodaj. Naslov pove uprava Slov, Naroda. 372*^ Katera vetia pisarna II ture'e'a u-fetoiti i Tetko. £f Puott £d »Začetnica 8741" na upravo slovenskega Naioda. S741 Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega haložana naj se blagovoli poslužiti tvtdke Prva baletka trgovina s vinom Ante Koreafak In drag pri Sv Barbari v Ha lota h. 7317 U božično drevo okraske in a ečke na debelo in dio-bno, dalje botlene Ia novoletne razglednice na debelo in drobno pr L. Pevalek, Ljobljana, Židovska utka 4 T in na posodo pfanini, harmoniji, violine in vse orodie za godbo. Strane na dro-nno in debelo Alfo ni Breznik, bivii ociteli Glasb. Matice Kengresnr trg It 12. IPii mr ski cerkvi) 8557 Trsrje za snvae ideale io mlaja na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naročil h znaten popust 8t€lner aaaaav Ltnnlfenn, Jeraaeva altoa 13 Trnovo. 4256 debelo drobno Fin beri papir, kanceltjski tn trgovski, gladek in črtan, po zmernih cenah pri L fuM. Wm. iHinh 1.1. Papiri K Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotakaični materijal, betonsko železo, različen Interni materlfal In motorje. Zaletavajte ponudbe Gjorgje Grujić Beogral, JMilctina iL 15. Češka tvornica glasbenih inštrumentov Josef Lfdl v Brnu cchoslo vaška republika Dobavitelj jugoslav. ministrstva vojne in mornarnice. Direktna r štna odprava obnovljena. 8178 roda se po ugodni ceni lep modern damsk! zimski plašč (astra ha m), najtineje izdelano blago iz rredvojnega časa. Vpogled in poizvedbe v krznar- ki prodajalni M. Kasslg. Židovska nltea. 8742 Brivne aparate majhne žepne oblike nudi najceneje Stermunel Roaaer, III-, Bechta Bahngaasa 16. IŠČejo se samoproda'alci in zastopniki. raVBf 8683 Priporoča se tvrofea Jos. Peteline, Liubllaiis, Sv. Petra nasip 7 tovarniška za'oga Šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo. za kroJačA original Cylinder Singerjeve velike in male zt čevljarje, posamezni deli za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo okrogel, dolžina od 2.20 m dalje, debelina na sredini od 14 cm naprej, se kupi. Ponudbe z navedbo dimenzij, cene franko oddajna postaja, poslati na: Seirtjanžki premogokop, Krmeli, Doletvsko. vešča papirne ali galanterijske stroke, sr.^sobna za vodstvo podružnice »n katera ima primemo kavcijo, se sprejme. Prednost imajo one, katere so bil? za-po- ene v kak- knjigarni. Ponudbe red .Prodajalka" poštnj predal štev. 46 Celje. S709 ii (ni se za takojšnji nastop ali pa s 1. januarjem 182i ilče in to z večletno sku-' Snjo v ra?rfh tvorničkih obratih s raznimi parnimi stroji In z znanjem tudi najtežja dela odnosno pooravila izvrševati. Prednost imajo oni kateri se razumejo v električnem obratu in naj samo prvovrstne moči svoje ponude s prepisom spričeval in navedbo plače < prostim stanovanjem in gorivom pismenim potom javljajo. Na samo površne ponudbe brez prepisa spričeval in navedbo plače, se ne bode oziralo! Tudi se spiejmeta dva ključavničarja, (Reparatur-^chlosscr) za težja rorravila v obratu! Bawatei|aivo tovarn* cementa Zidan most. 8629 Bazična prodaja Pri <3ra*. Attteekisjil. Advokat dr. Janko Olip |e za6el poslovati v dražbi advokata - Milana Nešiča - Beograd. Zelen! venac 3, a% n 9 m |a#l Poverjeništvo za javna rfOnSiu duIOmODiiu. 2S£^L a aajaaapjaa aaeniKvaaaavaaaavaa inacetiien^ko razsvetljavo v lako dobrerri stanju; automobil je jako primeren za tujski promet in za podeželske poštne zveze. Omn'bus se nahaja v dr2. zdravilišču Rogaška Slatina, kjer, si ga Interesenti pri ravnateljstvu lahko ogledaj3. Pismene ponudbe z navedbo cene ter namena nakupa je nasloviti na poverjeništvo za javna deli v Ljubljani. Poverjonittro in favna dela v 1'nblfan! it. 4(6? jedilne in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do na j sol i ne j šega izdelka. Vseh vrst pohištvo na dro no in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva Karola Preis, MM. MM B| t Ceniki brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za nakup. nigrosine in snilinske barve bogat« libtre, maolii Iz nemih« d rt*v« L HOLLER, PRAGfi, Vidartki BUD* 4S. ^veiisKo odpremničko dion JtfCefon 6-,5 ZAGREB Jlica br. 82. w°-Podružmce:ZEMUN,SARAJEV0,MARIB0R,WlEN,L6onz3gag.16. Jsposrava: PRAG, Dlouha tr. 41. prima sve zbirne i vagonske pošiljke na otpremu iz Njem. Austrije, CehoalovačUe sa vlaatttim pratiocima. Cari&aiko poaredovOOO.OOQ'— krp ti Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celiu, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. Izvršuje vse bančne posle najlculantneje. ■nT" Sprelema ~VJV u Kupniti in prodale vsa vrate vrednostnih papirjev, valut wloge ^SSSSZi JSJSfSP ralU" I Hr-N v$akowrstneUKREOITE Lastnina Ia tisk »Narodna tUkarae* Za iaaeraini ćck odisovorefl VaieaUa Kooitar. 3107