St 521.
četrtek dne 10. avgusta J 911.
: Posamezna številka 6 vinarjev
JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-poldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto eeloletno K 20 —, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. ;	Telefon	številka	303.	;
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II.
t Posamezna Številka • vinarjev :
Uredništvo in upravniitvo je v Frančiškanski adfei a Dopisi se pošiljajo uredništvo, naročnina upravništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 16 v, »smrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon številka 303.	i
Narodna vprašanja.
V teh resnih časih ko se ne bije samo boj za narodni, marveč tudi za splošen obstanek, je imenitne važnosti, da se vsakdo zaveda, kaj da ima storiti in da vsak posamezen poseže v ta boj in pomaga naši narodni stvari do zmage.
Obstoj in razvoj naroda je navezan na posamezne momente, od katerih naj bode radi važnosti samo šolstvo in emancipacija tujega vpliva omenjeno.
Vsak narod ima bolj ali manj razvito šolstvo, katero je v prvi vrsti poklicano pripravljati sposoben naraščaj za nadaljnji boj v narodnih in gospodarskih vprašanjih in tako omogočiti naroden obstanek.
Naše šolstvo je po zaslugi naše vlade in naših narodnih nasprotnikov na zelo nizki stopinji in malo razvito.
Splošno slovenske ljudske in srednje šole so samo Slovencem na Kranjskem pripoznane. Tam pa, kjer smo Slovenci bolj eksponirani, kakor na Koroškem, Štajerskem in 'v Trstu, posebno na naših narodnih mejah, kjer je za potujčevanje najuspešnejše polje, nam vlada ne mara dati najvažnejših elementarnih šol, tako da smo primorani si iz lastnega ustvarjati in vzdrževati šole da vsaj nekoliko odbijemo naskoke na naš narod.
V Trstu, kjer biva nad 80.000 Slovencev, nimajo niti ene slovenske državne šole -— akoravno ima peščica Nemcev ne samo dovelj ljudskih, marveč tudi srednjih šol in paralelko na trgovski akademiji.
Pa ne samo po zaslugi naših narodnih nasprotnikov marveč tudi. po zaslugi naših slovenskih klerikalcev je nam tudi na tem polju uspešno delovanje, akoravno ne onemogočeno, pa vsaj otežkočeno.
Mislimo, da bi se vsaj v tako važnem narodnem vprašanju, kakor je šolsko vprašanje izključil strankarski boj in da bi se posamezne stranke zjedinile — seveda brez strankarskih koncesij — uspešnemu delovanju.
V složnosti je moč, in v tako važnem narodnem vprašanju bi bila složnost na mestu, ker brez složnosti ni nikakega uspešnega delovanja proti potujčevanju na naših najbolj ekspo-niramh točkah.
Dokler nam je onemogočeno si pribojevati zadosti slovenskih šol so nam tudi za nadaljnje uspešno dolo-vanje vezane roke.
Naše mnenje pa je, da se otroci lažje in uspešneje uče v svojem materinem nego pa v tujem neznanem jeziku.
Pa malomarnost je postala za nas naroden greh, vsled katerega izgubimo mnogo naraščaja.
Š to brezbrižnostjo in malomarnostjo se pri nas odlikujejo posebno socialni demokrati, kateri vidijo svojo rešitev v mednarodnem socializmu, akoravno je že jasno dokazano, da za tako mednarodno stranko ni obstanka.
Pa ne samo ljudskih marveč tudi
srednjih in strokovnih šol nam manjka in naše poslance še čaka mnogo dela. Prepotrebno bi seveda bilo, da pri tako važnem narodnem vprašanju opuste svojo lokalno politiko.
Srednjih šol naša šolska družba ni v stanu vzdrževati, ker so njena sredstva zelo pičla.
Tudi pri podpiranju naših revnih dijakov v tujini se odlikujemo z malomarnostjo in nam se zde druga vprašanja	bolj važna	nego	našemu	revnemu	dijaku omogočiti	uspešno	štu-
diranje. Obresti bi prišli vsem v korist in da	podpiramo	naše	dijaštvo,	ko-
ristno indirektno celemu našemu narodu.
Pa ne samo ustvarjenje novih, marveč tudi temeljito reorganiziranje naših obstoječih šol spada pod glavna in važna vprašanja.
Proti reorganiziranju se branijo naši	klerikalci,	kateri imajo	vse
šolstvo v rokah in ga izrabljajo v svoje namene.
Kjer ni slovenskih ljudskih in drugih šol, naj nastopijo svoje delo slovenski stariši, da zabranijo potujčevanje svoje dece in da jim ohranijo njih slovenski značaj.
Pa tudi pri tem važnem, tako-rekoč življenskem vprašanju se Slovenci odlikujejo s svojo narodno mlačnostjo in zanikrnostjo.
Ne samo na eksponiranih točkah, celo v srcu Slovenije je najti mnogo takih mlačnežev in zanikrnežev, kateri vsled svoje brezbrižnosti podpirajo povsod naraščajoče potujčevanje.
Koliko staršev je mnenja, da so slovenske šole manj vredne nego nemške in jih dajo v nemške potuj-čevalnice in tako izročujejo svojo deco, naš naraščaj, našim narodnim sovražnikom.
Kakor že omenjeno je obstoj in narodni razvoj odvisen od jezikovne in gospodarske svobode.
Pri nas nismo niti jezikovno niti gospodarsko svobodni in zatorej naj bode naša nujna in važna skrb, se otresti tujega vpliva, kakor so storili že davno Čehi in Poljaki. Celo jezikovno se čutimo odvisni od tujca. Lepo in hvalevredno je, da razumemo več jezikov in nam to tudi koristi, ali nedopustno je, da se pustimo od drugih narodov terorizirati in da se celo pri tem čutimo, tujčevi sužnji.
Ako zamorejo Čehi in Poljaki z drugimi narodi dopisovati v svojem jeziku, zakaj bi se to tudi pri nas ne izvedlo?
Ne samo, da bi pridobili na ugledu, bi rasla tudi naša samozavest in bi ustvarili mnogim inteligentnim mladeničem novih in dobrih služb.
Koliko se je že pisalo, koliko rotilo in prosilo ali vse zaman, ker nimamo nikake samozavesti.
Celo s c. kr uradi dopisujejo Slovenci v nemškem jeziku in tako pospešuj jo sami importiranje Nemcev in odjedo tako indirektno marsikateremu naših ljudi kruha in zaslužka na lastni svoji zemlji.
Koliko velikih in uglednih tvrdk dopisuje s c. kr. uradi nemško, akoravno se zdi, da so narodne.
Dokler se ne bomo posluževali svojih narodnih nam zajamčenih pravic ne moremo preprečiti, da nas naši nasprotniki zaničujejo, prezirajo in nam odrekajo pravice do obstanka.
Tudi gospodarsko smo od tujca odvisni, ker smo v svoji lahkomiselnosti in malomarnosti pustili najraz-nejše industrije priti v tuje roke.
Denarja imamo dovolj, da bi se tudi gospodarsko osvobodili ali kaj, ko nam manjka podjetnega duha. Naš narod je kakor kak kramarski narod samo za malo in gotovo kupčijo in Slovenec se ne upa poprijeti dobička-nosnih, seveda malo riskantnih podjetjih.
V tem oziru se je začelo pri nas svitati, ali počasi, akoravno nam je znano, da vsako odlašanje vede do hujšega boja za gospodarsko osvoboditev.
V najnovejšem času smo Slovenci ustvarili mnogo slovenskih podjetij in mnogo slovenskih denarnih zavodov in se tako začeli otresati tuje odvisnosti. Pa tudi pri gospodarskem razvoju je opažati strankarski boj.
V tako imenitno važnem vprašanju, kakor je gospodarska osvoboditev, gospodarski razvoj in napredek, bi moral molčati vsak strankarski boj, in vsak zavedni Slovenec bi moral podpirati ne samo v svojo in strankarsko, marveč v splošno korist gospodarski obstoj in razvoj našega naroda.
Složno delovanje v vseh takih važnih narodnih vprašanjih mora biti sveta dolžnost vseh slovenskih strank, ker šele tedaj si lahko priborimo svoje pravične zahteve in samo v složnem delovanju je naša rešitev.
Naši nasprotniki nas pa ne bodo več zaničevali in prezirali ampak bodo z občudevanjem gledali na delavnost našega malega naroda.	A	—
Iz slovenskih krajev.
Iz Zagorja. Dne 8. t. m. je nastal pri posestniku Juvanu v vasi Jablana, občina Št. Lambert pri Litiji požar, ki je v kratkem času vpepelil 5 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in poljskimi pridelki. Škoda znaša okrog 60.000 K- Štirje posestniki so bili zavarovani skupno za 4000 K, dočim eden ni bil zavarovan. Zgorela sta tudi dva Juvanova otroka v starosti 5 in 3 leta. V splošni zmešnjavi sta se skrila pod neki z žitom obloženi voz, ki je stal pod kozolcem. Tudi ta kozolec je bil kmalu v ognju in ko so otroka zasledili, sta bila že krog in krog od ognja obdana, tako da jih ni bilo mogoče rešiti. Slišal se je še zamolkli klic »ata, ata* in potem je bilo vse pri kraju. Zgorela sta tudi dva vola in šest prašičev ter vse pohištvo, obleka itd. Mati ponesrečenih otrok je padla v nezavest in je smrtno nevarno zb>lela. Beda teh nesrečnikov je velikanska in je pomoč nujno po-potrebna. Častno se mora omeniti delovanje orožnikov iz Zagorja. Bili so kmalu na licu mesta in so mnogo pripomogli k temu, da se požar ni še dalje razširil.
Iz Dobrepolj. — Komaj dober mesec je pretekel, kar so minile državnozborske volitve, in človek bi mislil, zdaj po končanem »trudapolnem delu* mora biti malo odpočitka — pa je ravno nasprotno. Komaj je minula ena agitacija, že je tu druga — sline so se jim namreč začele cediti po županskem stolcu občine Videm, Pa jim lahko že danes povemo, da jim pojde zelo, zelo trda — pravzaprav sploh ne pojde. Za to bodo skrbeli tisti »prokleti liberalci*, kakor so poskrbeli nedavno v Podgori, da so šli farovški podrepniki zopet za tri leta na „kahlo* sedet. Tam jim ni vse letanje od hiše do hiše prav nič pomagalo, in tako bo tudi tukaj. Možakarji so si tam mislili: saj agitira sam poslanec Jaklič, bo vendar kaj opravil, pa so se vsi skupaj grozno zmotili, in še celo Jaklič sam jo je odkuril z dolgim nosom, odkoder je prišel. In trdno pričakujemo, da se bo tako zgodilo tudi v Vidmu in bo črna garda osramočena zlezla v svoj nečedni brlog. Zato se mi, kar nas je samostojnih, ki nečemo farovške komande, občinskih volitev prav nič ne bojimo. Seveda ne maram tajiti, da tudi pri nas ne manjka klerikalnih podrepnikov in kimovcev. Najbolj žalostno in sramotno pa je, da je med nje zašel bivši naročnik „Jutra“ Č. Tega nikakor ne moremo razumeti, da se mu puste voditi, kakor otroci, tudi drugi možje, od katerih bi človek vendar pričakoval malo več razsodnosti. No, kvare nam ta možakar ne bo nobene naredi!, kajti kdor ima kaj soli v glavi, se mu ne bo pustil za nos voditi. Gospodu Č pa svetujemo, naj bo le previden, da ne pade v kak jarek, iz katerega bi ne mogel morda več vstati. Možakar se je jel tudi vtikati nekaj v orožništvo — ne vem, morda bi postal rad „postenfirer“ v Dobrepoljah. Misli si menda, da sme kar on že odločevati, s katerimi ljudmi smejo orožniki občevati in s katerimi ne. Ampak je dobil — prav [dolg nos. Za enkrat dovolj o tem gospodu, če pa ne bo miroval, bomo pa še kaj zanimivega o njem povedali, saj gradiva imamo več kot dovolj. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce 1 To si zapomnite g. Č. Vam pa, možje, svetujem da se ne strašite pekla, ki vam ga duhovni gospodje obetajo, temveč da greste pogumno naprej za svojo neodvisnost, sicer vam bodo še to malo v svojo globoko malho po-basali, kar vam je ostalo!
Opazovalec.
Iz Skekljevca. Dne 2. t. m. Danes so tu prijeli že trinajstkrat kaznova-vanega Ivana Ivanetiča, ki je na sumu večkratnih požarov že iz lanskega leta. Kakor kažejo njegovi zagovori, je on tisti, ki je lansko leto storil toliko kmetov nesrečnih in sedaj Iv. Pluta. Sploh se čudimo, da se take pustolovce ne vtakne v prisilno delavnico, ko prestanejo zapor.
Iz Kala pri Semiču. Dne 1. t. m. je izbruhoil ob pol 2. ponoči pri Iv. Plutu Št. 25 ogenj, ki je bil delo zlobne roke. Prvo je bilo zažgano stanovanje, ko je to skoraj dogorelo
je bilo zažgano zopet drugo poslopje, oddaljeno 300 korakov od prvega, tako da nima sedaj drugega kot samo golo življenje. Požar mu je vničil vse, žito, seno, razen nekaj sodov in poljskega orodja, ki mu ga je rešila došla semiška požarna bramba, kljub temu da niso imeli nič vode. (Gospodine Jarc, tu vas čaka vaša dolžnost). Škoda je cenjena na 6000 K, zavarovalnine pa je komaj 1000 K.
Iz Semiča. Našega g. župana spomnimo, da naj bi se uredilo glede požarne brambe tako, kot imajo po drugih krajih, namreč da se določi primerna plača vozniku brizgalne v slučaju ognja. In pa da se strogo po zakonu zaukaže, da se konji morajo dati v takem slučaju, ne pa tako kot sedaj, ko mora gasilno društvo iskati skoraj celo uro predno dobi konje, ker jih noče nobeden dati, češ, zastonj ne dam, župan pa ne plača drugače, kot če ga Slane prime. G. Plut, da to takoj ukrenete! Tudi cevi se mora kupiti nekaj novih in druge popraviti. Z malomarnostjo proč. Zvoziti se mora tudi gnoj iz dvorišč in izpred hiš. Kot je sedaj pri nekaterih hišah to ne odgovarja higijeni. Posebno sedaj, ko se povsod kolera oglaša. Naši obč. očetje se za snago nič ne brigajo. Seveda imajo večjo skrb, kako bi godbo iz gostilen odpravili jtd.
Iz Borovelj. Boroveljski Sokol je priredil preteklo nedeljo na Trati pri Cingelcu veselico, ki je bila dokaj dobro obiskana. Nastopili so govorniki gg. dr. R. Ravnik iz Ljubljane, potov, učitelj Beg in br. inž. Čemer. Vsi trije so ožigosali postopanje vlade in nemških obrambnih društev. Kajti nemškutarji so si izbrali v zadnjem času najostudnejša sredstva za ugo-nobljenje Slovencev. Posebno boroveljski Sokol jim je trn v peti, ker vedo, da kjer je Sokol je slovenski napredek in konečno tudi slovenska napredna zmaga. Gospice Borovnikova, Vertičeva in Čemrova so se posebno trudile z razpečavanjem šopkov in drugih stvari. Domači tamburaši pa so neumorno igrali. Bodi vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do tako lepega uspeha na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala.
Odbor boroveljskega Sokola.
DNEVNE VESTI,
Popis Čukarske slavnosti, ki se
še ni in se tudi ne bo vršila — to je najnovejši triumf klerikalcev. Kaj takega ne zna vsak! Mi kar verjeti nismo mogli, ko smo to slišali, ampak zdaj pa verjamemo, ko imamo črno na belem v (seveda še neizišli) klerikalni »Družinski pratiki* za 1. 1912. Klerikalcem se je s tiskom te svoje pratike nekam mudilo in zato so jo že pretekli mesec natisnili. Notri so seveda, kakor se spodobi dali članek „Razni dogodki doma in na tujem*. Kdo vse bo lfetos umrl, in če bo postal Šušteršič letos minister, tega seveda niti brihtni klerikalci naprej
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
In trenotek nato jo je dohitel neznani mož, ki je tekel za njo. Potegnil je slepico izpod plašča in obrnil njen žarek na Bianko.
Nepopisen nasmeh je zaigral v tem trenotku na ustnicah tega človeka.
In če bi bila Bianka dvignila oči, bi bila še z večjo grozo, kakor da gleda senco Katenačijevo, spoznala strašni obraz pošasti, ki se je sklanjala čez njo.
V.
Nadaljevanje Gozdnega Strahu.
Ob deseti uri so Imperijini gostje začeli prihajati v palačo. Orkestri gitar in hoboj so takoj začeli igrati tiste sladke, lascivne, z ljubeznijo navdihajoče melodije, kakršne si slišal običajno pri kurtizani, ki je bila sama dovršena glasbenica. Imperija je zložila marsikatero izmed teh melodij; bogate in nežne dekoracije velikih dvoran, preplavljenih z lučjo, kajti gorelo je nad tristo vodenih sveč, razskropljeni parfumi, muzika, raztrošeno cvetje, delikatnost sladčic in osvežil — vse je tekmovalo med seboj in delalo iz Imperijinih veselic zabave prve vrste, ki jim je bilo prisostvovati čast in veselje.
In ob vsaki novi veselici je Imperija z redkim talentom ponudila svojim gostom novo pašo za oči. Zdaj so bili plesi iz daljnih dežel, zdaj pastoralne komedije, ki so nudile pretvezo za razkazovanje najsmelejših nagot.
Nocoj pa ]e imperija opozorila svoje goste, da se vrši navadna družabna zabava brez plesa in drugih prireditev.
Namen te zabave je bil, naznaniti Benetkam, da ima kurti-zana hčer, kar so slutili samo najintimnejši prijatelji, in da se ta hči poroči, česar ni vedel nihče. Vrhutega je hotela predstaviti Sandriga kot zaročenca svoje hčere in takoj ob prvi misli, ki jo je navdalala o tem predstavljenju, si je dejala smehljaje:
Med tolikimi veselicami, ki sem jih priredila Benečanom, ne bode najmanjše čudo pogled na Bianko, žarečo se dragega kamenja in stopajočo po mojih dvoranah ob roki poročnika Sandriga.
Bralec ve, da se je ta misel pomalem izpremenila; on ve, kakšna ljubosumnost je izbruhnila v duši kurtizane ravno v trenotku. ko bi se bila veselica morala pričeti.
Veselica je bila na svojem višku; videli smo dospeti nanjo Sandriga in Bemba, dočim se je Roland pripravljal, da se je udeleži po svoje. Imperijini gostje, iz večine moški, skoraj brez izjeme s krinkami, in prekrasne ženske, rivalske slovite kurtizane, so vrveli po prostornih dvoranah, kurtizana sama pa se vendar le še ni bila prikazala.
Kaj se je bilo zgodilo?
Odhajaje od svoje hčere, po tistem prizoru silnega razburjenja, ki mu je prisostvoval bralec z nami vred, se je. Imperija vrnila v svoje stanovanje, vsa divja od svoje dvojne ljubosumnosti.
Ljubosumna je bila, ker je vedela, da Sandrigo ljubi Bianko.
Ljubosumna, ker je vedela, da ljubi Bianka Rolanda Kan-diana.
Prepričana, da se hči oblači in pripravlja za veselico, se je tudi kurtizana začela oblačiti; in kmalu se je zazibala v nado, da bo s svojo umetnostjo zatemnila lepoto svoje hčere.
Imperija je bila prepričana in tudi drugim ni prikrivala, da more tudi najgrša ženska očarati moške oči, ako pozna najvišjo umetnost, umetnost oblačiti in lišpati se.
Ženska je bila po njenih nazorih samo pretveza za učene toalete in fine parfume; lepota obraza je komaj štela v tem računu; najbolj kalnim očem je mogoče dati najslajši blesk, in tudi suha in zgubančena koža lahko zadobi žametno mehkobo in barve, kakor da se jih je izposodila od lilij in rož ... Umetnost, velika umetnost lišpati in olepšavati se ter dajati naravi ponarejen blesk, to prime moškega bolj kakor popolnoma naravna lepota. Razume se, ženska se mora tudi naučiti lišpati svojega duha, gledati mora, da njena zapeljujoča moč zadene čute s posredovanjem razuma. Kramljanje kurtizane mora biti olepšano z enako učenostjo kakor njen obraz. Najbolj bedasta punica si s
lahko pridobi dar ble-naj si je kupi, ali naj
krepko voljo, pogumom in vztrajnostjo steče konverzacije; če nima duhovitosti, skoči v vodo!
Kaj šele, če si po teh velikih principih pogledamo žensko, resnične plastične lepote in višje inteligence.
To je triumf — ne enodnevni triumf, ki zapeljava sodobnike, nego zaključni triumf, ki ga zapiše zgodovina, ki ga proslavlja pesništvo, in ki se ga polaste romanopisci.
Imperija je bila izmed teh ženskih velike poteze.
Začela se je oblačiti.
In vsa zaglobljena v delo, v mojstrstvo, ki ga je pripravljala, je naposled celo pozabila svojo hčer.
Pri njej so bile tri ali štiri ženske,
S svojimi gestami, znamenji in z gibanjem svojih obrvi jih je pošiljala zdaj sem zdaj tja.
Največ opravka je dala frizura in glava, množica drobnih krtačic, cela armada flakonov in lončkov z najraznovrstnejšimi lepotilnimi sredstvi je bila razpostavljena na mramorju ogromne mize, in vse to so premikale brez šuma ženske, ki so ji na njeno znamenje vsak trenotek podale orožje, ki ga je potrebovala.
To dolgo opravilo je trajalo dve uri, po preteku katerih se je Imperija pogledala, stoječa pred ogledalom, ki je zavzemalo celo steno sobe od stropa do tal.
Ogledala se je in premotrila, ne s koketnostjo, nego resnobno, z važnim obrazom, kakor da bi hotela pozorno preiskusiti ves svoj zunanji vtis.
Ko je bila zadovoljna s seboj, je poizkusila smehljaj, s katerim je hotela stopiti v svoje dvorane. Nocoj je potrebovala posebnega smehljaja, ne več izzivajočaga in zaljubljenega, nego smehljaja topečega se v nežnosti in melanholiji.
—	Čudovito, je dejala počasi.
To je bilo resnica.
Imperija, kakor se je bila napravila, s svojimi lasmi, dvignjenimi po grški modi, svojo preprosto obleko z valujočimi oblikami, svojimi golimi ramami, brez vsakega dragocenega lišpa, v enostavnosti nastopa in obleke, ki jo je delala podobno kipu iz lepega mramorja, s svojim usmevom perverzne nedolžnosti iu nežne plahosti, je bila v resnici mojstersko delo.
________________________________ (Dal)c.)
ne vedo — zato tega tudi v pratiko niso dejali. Ampak med važnimi svetovnimi dogodki, kakor je portugalska revolucija, desetletnica »Slomškove zveze", ljubljanski protestni skod proti rimskemu županu Nuthanu itd. seveda ne sme manjkati velike Čukula-de, ki se je v »Slovencu* že mesece napovedovala. Ker pa s tiskom pratike njso mogli čakati, so pa popis tiste Čukulade kar naprej notri dali
— pa niso računali s to čudovito smolo, da bo Čukulada med tiskom
— na »koleri* umrla. Da bodo pa ljudje vedeli, kako si je »Družinska
{»ratika* zamislila tisto Cukulado, ki e ni bilo in je ne bo, ponatiskujemo dotični odstavek. Glasi se: »Zadnje dni avgusta se je vršil v Ljubljani velik tabor krščanske mladine. Sprevod Orlov in društev je bil sijajen. Bilo je na tisoče ljudi. Izborno je izpadla telovadba Orlov in sp'oh vse druge prireditve. Slovenska mladina naprej I* — S takim »poročilom* seveda pratike ne kaže poslati v svet. Kaj bodo s celo naklado napravili, se še ne ve. Eni pravijo, da jo bo škof sam žegnal, drugi pa trde, da jo bodo porabili za drugačne namene. Iz cele štorije se vidi pa vendarle eno: da klerikalci niso od boga razsvetljeni preroki; za prerokovanje je treba malo več »gajsta*, nego ga imajo oni.
Nesramna hudobnost je, kar piše v članku »Razni dogodki doma in na tujem* klerikalna »Družinska pratika* za I. 1912 o »Glavni posojilnici*. Posojilnica je seveda predvsem liberalna, ko vendar cel svet ve, da to ni res in da ta posojilnica z narodno-napredno stranko kot tako ni imela nikdar nobene zveze. In dalje piše »Družinska pratika*, da je bil pri obravnavi pred ljubljansko poroto obsojen njen načelnik di. Hudnik in pa, revizor liberalne »Zadružne Zveze* v Celju. Tega zednjega ime »Družinska pratika lepo — zamolči, da bi cenjeni njeni bralci ne vedeli, da je to oni Jošt, ki so si ga klerikalci, ko je bil prestopil v njih tabor, poklicali v Ljubljano, mu poverili važne posle in ga nameravali napraviti celo za ravnatelja snujoče se deželne banke. Ampak bravci ne smejo vsega tega vedeti in zato je bil obsojen v »Družinski pratiki* »revizor liberalne .Zadružne Zveze' v Celju*.
Promet na Dolenjski železnici narašča od dne do dne, Ali skrbi se pa za to domačo železnico jako malo. Osebni vagoni vedno prenapolnjeni, vožnja počasna, pa kako naj bi bila urneja.kerk vsakemu takemu osebnemu vlaku še toliko in toliko tovora na-obesijo. Bi se pri tako velikem oseb-
Sem kakor tovornem prometu vendar e ne mogel ločiti tovorni od oseb nega prometa, s čemur bi se laglje vožnja pohitrela itd. ? Tudi druge ugodnosti so tu napram predpisom da joj. Damski kupeji, kupeji za nekadilci itd. o tem je tu pač brez sledu, Dostikrat ošaben sprevodnik upije nad potniki kakor divji. Nedeljski lovci s psmi nazajgrede, in še kmetice z velikanskimi košarami, polne smradu kokoši itd. tu se že vsega potrpljenja neha. Nedavno se je vozila rodbina na počitnice na Dolenjsko. Bila je tako neprevidna, da je utakni-la v zaboj med obleko tudi nekaj dragocenosti in večjo svoto denarja, ter oddala kot potovalna prtljago. Prišedši na mesto, ni bilo v zaboju med obleko niti dragocenosti, niti denarja. Sicer je obitelj ki je bolj pri-prostejšega stanu, zadevo naznanila, ali upanja na uspeh ni nobenega. Uzmovič je moral med vožnjo že svojega plena gotov biti.
Št. Janška železnica že vse druge prekaša. Vse polno napisov na in ob vlaku, toda samo nemški, kakor
da bi se tu sami Nemci vozili, ali razun kakega grofiča ob progi, in par Št. Janških širokoustnežev na premo-gokopu, sploh nihče nemško niti ne pvvori. Lepi so napisi na osebnem vozu, n. pr. »ftlr Damen, far Nichtrau-cher, zur II, KI. zur III. KI. Nicht spu-cken* itd. ali kako odrediti ko je samo po en voz za ljudi v celem vlaku. Zasedeno pa vedno tako, da mora saj polovica ljudi vedno stati, in šale s tem iskrenitim nagličem med potjo zbijati. Kje je tu mogoče ločiti ljudi po spolu, in kje umazanih delavcev od železnice itd. ? O izbornih napravah po kolodvorih praviti se mora kdo od tam še sam sramovati. Zato se pa tudi ravnatelj Št. Janškega pre-mogokopa raje z južno šeleznico na Sevenco in od tod saj 2 uri z vozom vozi, kadar sploh tja pride. Št. Janško železnico je kranjska dežela oziroma Dolenjska železnica plačala, Št. Janška premogokopna družba jo v prvi vrsti užila, in dobiček sta pa dva Korošca v žep vtaknila. In ljudstvo domače ima pa to spakedrijo sedaj, kateri še poštna uprava ne zaupa, kajti tri leta že obstoja ta železnica, in še ves čas vozi skoraj tik ob železnici stari poštni voz in sicer iz Sevnice na Trebnje in nazaj. Bogi kljusi že.
Poštne razmere. Nedavno je nekdo bil tako nepreviden da je v rekomandiranem pismu poslal večji bankovec v Škofjo loko. Ali tam je bilo pismo naslovljencu dostavljeno brez bankovca. Pri natančnejem ogledu se je zapazilo, da je bil znak na kuverti, ko je bilo pismo odprto in z drugobarvanem lepilom nazaj zalepljeno. Seveda za tako pošiljatev poštna uprava ne jamči, ali za bankovec je pa vendar joj. Naj ima svet to za vzgled.
V	vednost c. kr. poštni upravi v Ljubljani. Pred par dnevi je dobila neka gospa iz Udmata po pošti večji košek z jajci, ko ga odpre, dobi več kot polovico pobitih, akoravno je bila na naslovu označena vsebina z opombo: ne zvračati. Take pritožbe se ču-jejo pogostokrat. Zakaj poštna uprava tem nedostatkom ne odpomore; ako nima zadosti uslužbencev naj jih nastavi zadostno število, saj pošta tako donaša državi na leto milijona dobička, stranke pa, katere morajo poštnino plačati, nečejo biti še na ta način oškodovane.
Na naslov mestnega magistrata. Na Vodnikovem trgu v Ljubljani se dogajajo kaj čudne in vnebovpijoče razmere. Pred kakimi 7 ali 8 meseci je tržno nadzorstvo dalo ukaz dotičnim kramarjem, ki prodajajo na trgu vsako sredo in soboto da smejo imeti svoje blago razloženo samo do tretje ure popoldne, kdor bi se ukazu ne pokoril bo kaznovan z globo v mestu 2 K. Kar naenkrat so začeli cestni pometači pometati popoldne ob 1. uri, tako da smo vsi primorani pospraviti svoje blago že ob 12. uri opoldne, kdor noče, da ima tako blago, kakor bi ga iz prahu potegnil. Če pa kdo reče kakemu »g. cestnemu uslužbencu*, da naj toliko časa počaka da pospravi svojo robo, in da se mu ne bo preveč zakadilo, se dotični z^ dere nad njim, če Vam ni všeč, Vampasem ni treba hodtil Toraj prosimo, da tržno nadzorništvo ugodi tej želji, da naj se po trgu pometa po tretji uri ali naj se pa poškropi, da se ne bo tako kadilo, ker mi trpimo občutno škodo na blagu, in da se .uslužbence* malo pouči, kako se imajo obnašati napram ljudem, ki plačujejo visoke davke in po vrhu tega še vsak teden visoko štantnino. Več kramarjev.
Vendar enkrat! V Ljubljani so začeli novi hišni gospodarji graditi hiše ki jih od potresa sem nismo dosti videli: To so hiše s srednjimi
in manjšimi stanovanji po 2 in 3 sobe z ne pretirano najemščino. Pa tacih praktično zgrajenih hiš je do zdaj v Ljubljani samo — petero, vse drugo je luksus in odiranje I Na tisoče je v Ljubljani družin ki potrebujejo le 2 oziroma 3 ali 4 sobe v stanovanju, ali takega stanovanja ne dobiš z lepa, ker hiše niso praktično zidane, oziroma oni, ki hiše zidajo, se ne ozirajo na današnje razmere v Ljubljani.
Draginja in suša ! Na polju vse zija! Naša poljedelska dežela nima sreče! Letos bo kranjski kmet udarjen, če ne pride v par dneh kaj dežja. Sadje in grozdje lepo zorita, ali — na polju vse zeva in vene! Vse kar je prav! Včeraj dopoldne je bil ljubljanski trg za živila ob 9. uri že brez
—	krompirja! Kje se naj pa vzame ko še le zori! Pa kako zori! Državni poslanci! V jesenskem zasedanji imate hvaležno tvarino : Povejte vladi da je letos na Kranjskem vsled suše neznosna draginja. Udarjen je kmet vsled suše, udarjen meščan, trgovec, uradnik in delavec vsled draginje! Vlada mora dati podporo našemu kmetu!
Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. Gospod c. kr. okrajni glavar se primerno dostojno povabi v Spodnjo Šiško, kjer se naj blagovoli ustaviti pred občinsko hišo ter pogledati, kaj je na vratih gasilnega društva pod njegovim imenom, oziroma pod naslovom c kr. okrajnega glavarstva, nabito. Šišenski občani so namreč že z daljnogledom in z drobnogledom študirali, kaj naj tisti s čudnimi, nevidnimi črkami popisani papir pomeni. Razločiti je le toliko, da je zgorej čitati »Razglas*, spodej pa c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 12. julija 1911. kaj pa je vmes pisanega, tega pa nobeden naših pismoukov ne »pogrunta*. Niti tega ne vemo, ali se ta čudni Razglas tiče požarne brambe, ker je tam nabit, ali kake važne občinske zadeve; ker se g. gerent nič ne briga za občinske razglase, tudi to ni izključeno. Na vsak način bi bilo nujno želeti, da se g. c. kr. okrajni glavar sam potrudi v Šiško ter to uganko reši, če jo bo mogel.
Več občanov.
»Bav-bav* se gospodu B. v H. prav iskreno zahvaljuje za poslano »portoriko* !
Glas izmed občinstva. V včerj-šnem »Jutru* omenjate g. urednik avtomobilske nesreče na železniških prelazih in zahtevate temu odpomoči. Povem vam, g. urednik, kadar ljudstvo čita o avtomobilskih nesrečah, gre med njim splošna govorica. Prav je, kdo jih pa sili k taki divji vožnji, kakor dandanes vozijo vsi avtomobilisti brez izjeme, tako kakor bi vse hudiče iz pekla spustili Ali mislite, da se kateri drži predpisov, nobeden, in to v strah in nesrečo ljudstva, sebi pa v pogubo, naj vozijo previdno, pa ne bo nobenih nesreč. Ako opazujete kamniški vlak in h kratu pa automobil po Dunajski cesti proti Posavju in to od strani iz polja, potem bodete k temu g. urednik radi pritrdili. — Občinstvo. — Op. uredn. Kar se tiče kamniškega vlaka, prav radi pritrdimo, ne da bi hodili gledat.
Cestna razsvetljava, v prvi vrsti v naših predmestjih, je zelo pomanjkljiva in zasluži vso kritiko. Pač se pozimi obeta, da se bode tej potrebi v poletnem času odpomoglo, pa se ne zgodi ničesar. V tej zadevi je pa danes še najbolj prizadeta cesta proti pokopališču Sv. Križa in skrajni čas je že, da se tudi tu potrebna dela izvršijo. Ta cesta je zelo prometna, poleg tega pa samotna. V zadevi sna-ženja te proge se tudi zelo pristransko postopa in ni nam razumljivo, zakaj se en del vsak dan snaži in škropi, drugi del ceste mimo tovarne za lep
pa leto dni ne. Zakaj to! Prah je tu velikanski in se kadi in vzdiguje oblake kakor da bi se tu vršila avto-mobilna tekma. S pravico se zahteva in prosi pravilnega vzdržavanja te ceste saj vendar ta enako k mestu spada, kakor druge ulice. Toraj luč in snaga je potrebna, o kakem nasadu pa danes pač še ni govora.
Tiskarsko pevsko društvo »Freie Typographia\ ki je med delavskimi pevskimi društvi na Dunaju posebno čislano, priredi društven izlet na jug ter se ustavi približno tri ure tudi v Ljubljani. To je prvi izlet, ki ga prireja društvo v inozemstvo, da spozna tuje narode in njih šege, da si njegovi člani ogledajo še neznane kraje in njih prirodne krasote, obenem pa da sklenejo nove vezi s tovariši, s katerimi še niso osebno znani. Marsikomu pa bo dal izlet priliko, da obnovi stara znanstva in prijateljstva. Izletniki se odpeljejo z Dunaja s posebnim vlakom v soboto ob 5'30 popoldne ter dospo v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 5-22 in ostanejo tukaj do 810 dopoldne. Razkazovanje mesta Ljubljane prevzamejo člani tiskarskega društva, ki pozdravi svoje tovariše deputativno. Predsednik dunajskega društva sodr. Zorer je rojen Ljubljančan. Izletniki zatrkujejo v kavarnah »Evropa* ter »Narodna kavarna". Razen tega dospo z gorenjskim vlakom ob 7-10 člani pevskega društva »Eintracht* iz Ino-mosta, ki bodo potem skupno z Dunajčani poleteli dalje v Postojno, Trst in Benetke. Spotoma si ogledajo Postojnsko jamo. V Trst pridejo v nedeljo ob 4 40 popoldne, da si drugi dan ogledajo tržaške znamenitosti. V Benetke se odpeljejo v ponedeljek ob
6	zjutraj. V Benetkah si ogledajo mesto in njegove krasote, obiščejo otoka San Giorgio maggiore in Lido, prirede serenado na morju, v sredo opolnoči pa se vrnejo v Trst, odkoder se popno v četrtek zjutraj še skupno na Občine. Tam se udeležniki razidejo ter se po prosti volji vrnejo domov. Dunajskim gostom želimo, da bi iz naših krajev vzeli najboljše vtiske s seboj.
Podzemeljske jame pri Hote-deršici. Pred kratkim ste pisali v vašem cenj. listu, da je nekje v Ljubljani neko društvo za preiskovanje podzemeljskih jam. Gotovo vas zanima kolikortoliko tak šport. Pošiljam vam tedaj par kapnikov iz 'naših Ho-tenskih jam, katere so prav lepe, sicer jih je tukaj več, ampak je nevarno hoditi vanje. Dve pa sta kar naravnost imenitni. Bil sem v nedeljo v družbi z nekim gospodom profesorjem iz Gorice, ter par tukajšnjih fantov v teh dveh jamah. Ena, zvana Tomažinova jama, je prav prostorna ter pelje več sto metrov pod zemljo v njej so prav lepa tla da lahko vsak gre vanjo, samo v nekem mestu je treba sklonjeno prekoračiti kratek prostor, notri je tudi prav dobra voda, a kapnikov ni prav veliko. V drugi jami »Jurčkovi* to pa Vam je krasna, dolga je čez 1 km ter vsa polna kapnikov tako krasnih da je gosp. prof. Motz rekel, da je samo Postojnska jama lepša od nje, dasiravno jih je že dosti videl. Na nekaterih mestih je zelo visoko strop (obok) notri je na več mestih tudi voda. Hodi se lahko v njo, samo da se ima 7 metrov dolgo lestvo, le na par kratkih presledkih je treba sklonjeno hoditi. Prav imenitno je bilo notri, zunaj grozna vročina, a notri pa prav lepo hladno.
Tudi ni izključeno, da bi jama ne bila še daljša, ako bi se moglo v večih krajih premajhne luknje razširiti, da bi se moglo še dalje iti.
Vojaške oblasti in kolera v Trstu. V Trstu je kolera, to se ne da tajiti. Zdaj pa poglejmo modrost naših vojaških oblasti. Komo poveljstvo je sicer res izdalo ukaz, da se rezervisti bivajoči v Trstu ne smejo klicati k orožnim vajam zunaj Trsta. To je prav! Kaj pa je zdaj to-le: Vojaške oblasti pa ravno sedaj kličejo rezerviste iz neokuženih torej tudi iz naših krajev k vojaškim vajam v Trst. Ali se ne pravi to nevarnost okuženja v še neokužene kraje naravnost izzivati? Kje imajo vojaške oblasti garancijo, da naši rezervisti in rezervisti iz cele države, ko pridejo v Trst, pri razmerah ki vladajo v tržaških vojašnicah, ne obole na koleri, oziroma se kje zunaj ne okužijo in prineso ko se vrnejo nazaj, kali kužne bolezni seboj. Gospoda, dajte premisliti, stvar je preveč resna za celo državo.
Štefkov naslednik vjet. Pri zadnjem nočnem lovu ujeti modras je po svoji rdečkastorjavi barvi nekaj posebnega. Še večja posebnost pri tein modrasu pa je ta, da ima na vsako stran po d v o j e strupenih zob, ki se vidi ta liki male kleščice, ali kot rakove škarje. To se pri strupenjakih te vrste le redkokdaj dobi. Modras je nekoliko večji kot oni prvič vjeti, toda debel, zato pa veliko bolj živahen. Izpostavljen je na oknu naše šišenske podružnice; da mu ne bode dolg čas, preskrbel mu je g. Wenig družbo še enega po dnevi ujetega tovariša ter strupeno »črno kačo* (Hčllennatter), ki se nahaja navadno le v planinah, dobi pa se tudi v pogorju nad Kropo in Kamno gorico. Je jako živa tudi čez dan, in se kaj rada koplje. Nahaja se z onim po dnevi tudi na Toškem Čelu ujetem modrasu krasne rjavkasto-sive barve, skupno v eni kletki. Pokojni Štefek je dobil torej dva namestnika iz svoje in še enega iz sorodne rodbine. Strupenjake si vsakdo lahko ogleda med uradnimi urami naše šišenske podružnice.
Najlepši nageljni — šišenskih
rož. Kakor gre pri procesiji najprvo le kak mežnar, ali celo njegov učenec spredaj, potem šele pridejo častiti »gospodje* za njim; kakor se postavi na mizo šele nazadnje, kar je najbolj-sega, tako smo se ravnali tudi mi pri oceni šišenskih rož. Najlepše kar Šiška glede okrašenja oken in glede negovanja rož premore, smo ohranili za nazadnje; istotako pa tudi naše in javno priznanje tistim šišenskim živim rožam, ki v tem oziru tako priznanje v polni meri in vzgled drugim, tudi zaslužijo. Če greste skozi Šiško in krenete pri cerkvi levo po Vodnikovi cesti in ste se premagali zapeljivemu znamenju pri Anžoku, kjer bog roko vun moli. zagledate hišo št. 11. Iznad zgorenjih oken ugledate daleč doli ob zidu viseti nageljne, ki vam že od daleč s svojim opojnim vonjem drgečejo nos, s svojimi nežnimi krasnimi cveti pa naravnost omamijo oči. Ne vemo, če dobite kje v ljubljanski okolici tako krasnih, tako dolgo in gosto zaraščenih rož te vrste, kot pri tej hiši. Petnajst let že jih goji ponajveč skrbna roka šišenske žive rože gdč. Franje Burger. Ti nageljčki so ponesli svojo slavo in dokaz nežne skrbi njih gojiteljice tjakaj v Zlato Prago. Tudi Dunajčani so že občudo-
Tolstovrško slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboia nlača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolsh>vrSki»
pošta OuBtauJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi ’
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
MALI LISTEK.
Agent.
Spisala Mara Tavčarjeva.
Baš sem sedla pri vaški šivilji na trinogo stolico, da dokončam predpasnik, že je bila moja nečakinja Mira za menoj: »Hodi domu teta, nek gospod se je pripeljal. Čaka tel*
— Bog se usmili, kakšen pa je, sem hitela.
— Visok gospod z očali.
— Hm, četrtek je, nadzornik ni, vrag pobasaj, kdo bi bil, sem raz-mišljevala in šla po klancu navzdol.
Ko zagledam dvovprežen voz, že vzdiga neznan moški klobuk in stopa proti meni z gostobesednim pripovedovanjem, da je zastopnik tvrdke, ki slovi vsled priznane solidnosti širom globusa in da so vsi zemljani vele-zadovoljni ž njo. Razumela sem samo to, da je agent, a ko je privlekel v sobo dva težka kovčka sem bila mnenja, da imam opraviti s kakšnim železnim trustom.
Ko je izloževal na mizo knjige raznih oblik in velikosti je hvalil venomer v dolgopetatih in razkoračenih stavkih svojo firmo. Jaz sem poslušala in jemala bližnje komade v roko.
— Ako se zanimate za literaturo, vam priporočam klasike, ako se zanimate za znanost, vam priporočam zgodovino in »Weltall und Menschheit*, ako se zanimate za to, vam priporočam to in ako se zanimate za to, vam priporočam to. Ako želite vse skupaj, vam priporočam Mayerjev leksikon. Vse, kar želite, iščete, najdete v knjigi. Plačilni pogoji so jako ugodni. Pomislite cenjena gospodična, pet kron mesečno, to je bagatela in imate krasno delo. Razpolagam vam, cenjena, blagorodna gospodična stotisoč najodličnejših priznanj. Med referencami so podpisi cesarjev, kraljev, visoke aristokracije, slovečih pisateljev, pesnikov, umetnikov, učenjakov, raziskovalcev, folkloristov, filologov, filozofov, dovolj, naročite in govorite. V štirinajstih dneh dobite četrtino knjig franko postavljenih na dom, položnice vam tudi pošljemo, tako da ne bodete imeli popolnoma njč stroškov. Cenjena, blagorodna gospodična priložnost je tu, krasna prilika, udobna ugodnost, da si z malim denarjem nabavite eno najslavnejših del. Prosim samo, podpišite 1
Jaz sem mu uljudno razlagala, da imam dovolj knjig, a še za te malo časa.
— Gospodična, knjig ni nikdar preveč. Pomislite te pogoje, pomislite
bagatelo petih kron mesečno. Kje se vam nudi ta prilika. Čas je zlato, podpišite, preblagorodna gospodična učiteljica in šolovoditeljica.
— Tako hitro ne sklepam kupčij. Če je čas vedno zlato, je pri takih prilikah prevdarek, sem mu odzvala.
— Gospodična, ako drago, podpišite obrok štiri krone mesečno.
Veste, zgovorni gospod, sem si mislila, moja plača je že tako razdeljena, da ne ostanejo niti štiri krone. Kakor, da je uganil moje misli je hitel dalje, da mi dovoli odplačilo z januarjem 1912., knjige seveda takoj dobim. Ako želite zgodovino, plačate tri krone mesečno, krasno delo, imenitne slike, odlične reference, in vrag vedi kaj še vse.
— Prav žal mi je, ker jaz ne nabavljam knjig v večjem številu, pač pa vsako posamezno slovensko, ki izide.
— No, gospodična, saj vam naša tvrdka lahko posamezne komade pošilja in to celo franko, ko za vaše gotovo trpite poštnino.
— To je neznatna stvar.
— In knjiga stoji dražje.
— Pa sem vedno zadovoljna.
— Z našimi knjigami boste zelo zadovoljni.
Verujem, toda — ne naročim.
— Pomislite gospodična, koliko vaših cenjenih koleginj in kolegov je, ki so naši odjemalci, in začel mi je naštevati imena in kraje. Po imenu mi je bila večina znana.
Meni je bilo mučno to vsiljevanje in nikakor se nisem mogla otresti te agentske sitnosti.
— Ako ne naročite, boste obžalovali. To je prilika, kakoršne ne najdete z lepa. Sedaj grem v G. Kje je C.?
Vesela sem bila, da je konec konca pri kraju in stopila k okrajnemu zemljevidu.
— Aha, aha 1 Tja, potem tja, potem tja.
Koliko razredna šola je na Vinici ?
— Trirazredna.
— Dobro, si notiram. Ali imate mogoče pri roki zaznamek šol, prosim ?
—■ Ne. Preveč postrežljivosti zahtevate, ljubi gospod, sem si mislila.
Privlekel je iz žepa cigaretno dozo, posvalkal cigareto in jo nesel v usta.
— Prosim, tu je šolska soba, izvolite v stanovanje.
— Pardon, pardon, milostiva, in znova se je začela glorija leksikona.
— Jaz ne vem, kako dolgo ostanem tu. S selitvijo je pa križ. Takrat je vsaka stvar odveč, sem rekla.
— Počasi gospodična, ako vzamete s seboj omare, postelje, boste tudi par knjig.
— Dokler nisem definitivna, ne naročim.
— Plačilni pogoji so taki, da z lahkoto podpišete plačilne obroke. Oziroma naredimo tako: vi podpišete bagatelo petih kron. knjige dobite tekom štirinajst dni, plačevati pa začnete z definitivnim nameščenjem. Za boga, kaj pa vendar počnete v tem dolgočasju ?
— Dolgčas mi ni, dela je vedno dovolj, pa tudi čitam!
— Beletristična knjiga ima le momentano vrednost. Ko jo preči ta te je mrtva stvar, a leksikon, ta je za večnost!
— Vsaka dobra knjiga ima stalno vrednost.
Imamo pisatelja, kojega spise sem prečrtala gotovo dvajsetkrat, a z istim užitkom ga bom še čitala.
Pa najbrže leksikona ži la Mayer m spisal.
O, vrag te pobasaj in tvoj leksikon, sem si mislila in te odnesi na Lipsko od koder si primahal.
— Gospodična, kras vsake sobe je — leksikon. Posebno v sobi ženske. Kdor stopi v sobo, takoj zazna, da biva tu izobražena, duhovita, inte-
vali to redko krasoto rdečih kranjskih nageljnov. In kar je posebno treba omeniti: ti nageljni pod varstvom skrbne roke gdč. Franje Burger vam oveto po leti in po zimi, venomer naprej leta in leta. Kakor se nam zatrjuje, ni vse to že celo nageljnovo bogastvo, kar se ga lahko iz ceste opazi, marveč jih je še veliko prikritih radovednim očem. Ti nageljni so imeli tudi že svojo zgodovino — pred sodiščem. Nekemu prevročemu ljubimcu nageljnov se je nekoč v lepi pomladni noči zahotelo po nagaljnih na oknu
—	kako se je stvar končala, to ne spada semkaj. Če konečno še omenimo, da iz vsakega teh nageljnov duhti gorka ljubav za okrašenje svojega doma vnete gojiteljice, ljubav, ki jo druge žive rože zapravljajo drugače in drugje, na okrašenju oken svojega hrama pa jim ni veliko, ali prav nič ležeče, smo le storili, kar smo bili resnici na ljubo dolžni storiti.
Pogreb Jakoba Matijana, ki je umrl dne 8. t. m. zvečer, se vrši danes zjutraj ob pol 8. uri. Gosp. Matijan, znani gostilničar in posestnik Vodnikovega doma v Zgornji Šiški, je bil svojčas jako vnet za narodno stvar. On je bil ustanovitelj podružnice družbe sv. Cirila in Metoda (imenovan je bil častnim članom) in ustanovnik Šišenskega Sokola, ter sploh navdušen podpornik narodnih društev. Bodi mu zemljica lahka!
Umirovljen je c. kr. davčni nad-upravitelj g. Orehek Anton in stopi dne 10. avgusta 1911 v stalni pokoj.
Pozor pred klativltezl! Včeraj opoldan ko se je vračal neki gospod iz Šiške proti Ljubljani, in je dospel
Lattermannovega drevoreda, mu pride nasproti neki velik rjavo oble-^en, jako sumljiv mladi fant, in ga nekam čudno ostro pogleda. Dotični gospod se začudeno obrne za njim, kaj da hoče imeti. Nato se mu oni sumljivi fant predstavi kot »akadenik" itd. Ko ga gospod še enkrat vpraša, kaj da je vendar s tako sumljivim pogledom nameraval, je „ a kade mik " urnih krač ubral proti Bleiweisovi cesti. Pozneje je izvedel, da je dotičnik radi tatvine večkrat kaznovani A—č. Ta .akademik" je nekoč napadel v Tivoli neko damo ter ji odvzel uro in verižico. Napravil je že več sleparij in je policiji dobro poznani tiček.
Kraljlca-tatica. Včeraj je neki posestnik na Ježici prijel neko žensko, ki mu je kradla fižol. Škode mu je napravila precej, pa mu je dala takoj 5 K odškodnine, 5 K se je pa zavezala plačati , v soboto. Ta ženska je znana pod imenom .Kraljica" in baje prav rada obiskuje tudi druge njive.
Najden je cerkveni glasbenik z navodilom. Dobi se ga na podružnici .Jutra" v Spodnji Šiški.
Drugi nočni lov na modrase.
Da postaja zanimanje za nočni lov oa strupenjake vedno večje, to spri-iuje drugi nočni lov, katerega se je udeležilo li gospodov, deloma iz Šiške, deloma tudi iz Ljubljane. Poleg pravega namena: spoznavati nočno življenje strupene golazni, je s tem lovom spojena tudi romantika lepih poletnih noči; 11 kačjih lovcev tako le ob nočni uri strahov in duhov sredi gozdne samote pri ognju, okrog katerega .žvižgajo" modrasi, to je gotovo nekaj posebnega. In potem se pri takem lovu čez dan v mestnem ebzidju sparjeno človeško telo in vročine omagujoča duša zunaj v svežem gozdnem zraku okrepčata, liki roža, ki ji priliješ hladne oživljajoče vode. Pa če bi tudi vsega tega ne bilo, nekaj je, kar izplača ves mali trud takega lova; videti, občudovati spret-
nost naših glavarjev kačjih lovcev: gg. Weniga in Zorca.
Kako g. Wenig zagrabi modrasa, ki mu ga je pripravil gosp. Zorc pod prste, to je nekaj, kar se da le videti, ne pa opisati. Modras leži zavarovan pod Zorčevo palico, kot bi trenil, že ga g. Wenig z 2 prstoma drži za vrat, modras odpira na široko svoje čeljusti in žrelo, seka s svojimi zobmi semterja, da se vidi strup se pocejati izpod gornjih čeljusti skozi kot najfinejša igla in vendar votla zoba. Kako se med tem v zraku viseči ujetnik skuša z repom zvijati navzgor in na vse strani in kako mu vse to nič ne pomaga, ker ga mojster spretno kot ga je ujel, zopet spretno pobaše v majhno vrečico, ki jo hitro zaveže in spravi v — žep . . . vse to je treba, kakor rečeno, videti na licu mesta.
Eden manj torej kot dvanajst apostolov nas je šlo v torek večer zopet proti Toškemu Čelu z najboljšim namenom, da vlovi vsak vsaj po enega modrasa.
Namen smo imeli tak, ampak ne preveč upanja, da sploh katerega dobimo.
Da v Podutiku nismo smeli iti mimo očeta Vodnika, to se razume, kajti imeli smo ž njim še nekaj- obračunati glede“uspehov prvega lova. — Kakor znano, je oča Vodnik zadnjič obljubil, da bo vse modrase kar kosmate snedel, kar jih dobimo po noči. Dobili smo takrat dva. Vprašali smo očeta Vodnika, kako bo z njegovo stavo, kajti da jo izgubi,, če jih ne poje, to stoji pribito. Če poznate očeta Vodnika vsi tako dobro, kot smo ga imeli mi priliko spoznati, potem si lahko mislite, da se je na svoj poseben način spravil iz zanjke, ki mu jo je zadrgnila njegova lastna obljuba, da bo vse kosmato pojedel, kar bomo nalovili. Ko je videl, da od vseh strani pritiskamo nanj, se je popraskal za ušesi, od koder je privlekel sledečo svojo iznajdbo. Rekel je: Dobro, prinesite mi tista dva modrasa, da ju pogledam, če sta res kosmata, potem se bo dalo o tem šele kaj na-daljnega govoriti. Nič ni pomagal naš ogorčeni protest, da se s takimi odvetniškimi »knifi“ ne bo nič zvijal pred gladkostjo določene stave; on je vztrajal pri tem, da smo se dogovorili le o kosmatih modrasih. Kaj smo hoteli proti takemu lisjaku? Nič, plačali smo kar smo zapili in pojedli, le v oblicah krompirja — polna skleda ga je bilo — nam oča Vodnik ni hotel računati, češ, da se s tem kočljiva stvar glede tistih kosmatincev najboljše poravna. Mi smo kar ostrmeli nad tako velikodušnostjo . . . kar celo skledo imenitnega podutiškega krompirja, to pri taki draginji ni majhna reč.
Ko je mož vtaknil splošno zahvalo za krompir, ga kar tako vprašam, če je dobil za tisto, kar nam je zadnjič po povratku lova nastavil, da nismo šli kar tako tešč v Šiško. On pokima, da je dobil prazen liter nazaj (takrat nas je bilo samo pet) pa da je bilo še nekaj — preveč. Še ni dobro izgovoril, da smo zadnjič preveč plačali, že nam je bliskoma švignila v glavo ... no tista skleda krompirja, ki ga nam je oče Vodnik »velikodušno* podaril.
O ta lisjak! Dobro je vedel, da smo mu krompir že plačali, po vrhu pa je dobil še zahvalo iz enajstih ust, ko so bila še polna vročega krernpir-ja! Kaznovali smo ga s tem, da nas mora čakati s Štefanom najboljšega, kar ga ima v kleti, če ne, da bo vse tisto in tako kar in kakor bomo nalovili. moral pojesti.
Ob polu 9.v zvečer smo odšli proti Toškemu Čelu. Sredi pota sta prišla še dva lovca iz Ljubljane za nami. Iz doline navzgor smo osvetlili vsako sumljivo kamenje — brezuspešno.
ligentna in moderna dama. Podpišite milostiva)!
Ne podpišem. Morda se sčasoma obrnem na vašo tvrdko.
Takoj beležim. Cenjeno ime prosim, tako,- kdaj smem vprašati za naročbo ?
— Septembra.
— Hvala, priložil bom obratni zavitek in z najvišjo uslužnostjo bomo upoštevali vaše želje. Pa gospodična, čemu septembra, danes sem tukaj, najbolje je, da naročite, knjige vam pa septembra pošljemo!
— Si bom premislila, ker se — Poročim, sem lagala.
— Oh, gospodična, najkrasnejša Pr»lika, da prinesete v bali — leksi-k°n v neizrazno veselje svojemu gospodu soprogu.
.—■O, moj ženin ima že to delo, za dva človeka zadostuje.
~~ Mislite si slučaj, vi in vaš gospod soprog bi hotela istočasno odpreti knjigo pri A. Oba ne moreta •naenkrat iskati željene razlage.
— No, bi pa eden počakal.
. m P°znate priliko: pokošen, strižen? Navadno ženska ne odjenja, mož se ne ukloni in tako nastane prepir, v tem smislu radi leksikona.
— Potem je najbolje, da ga ni pri hiši.
—	Ravno nasprotno, najbolje je, da sta dva.
In, ako bi se ne razumeli z možem, zahtevali ločitev, bi vzeli i svoj leksikon s seboj.
V brzi naglici sem si predočila ločitev zakona, radi — leksikona in tozadevne časopisne notice: Zakonska dvojica M. M. in M. M. sta stala pred sodiščem. Ločitev zakona; Ker sta imela le en leksikon pri hiši. Gospod sodnik je pomirjevalno vplival na razjarjena duhova in predlagal, da se sprijaznita in pri demonu razpora skuhata — kavo.
M. M. in M. M. sta z vzklikom sprejela predlog in objeta odšla iz dvorane. Navzoče občinstvo je prirejalo burne ovacije salomonski razsodbi in spravljeni dvojici.
V tem je potrkal župan. Prinesel mi je volilni imenik in izkaznice za volitev občinskega odbora. Agentu sem razložila, da se bom tri dni pošteno bavila s tem leksikonom in naj oprosti, da takoj začnem.
Voz je zadrdral in odpeljal sit-neža z vso svojo neznosno vsiljivostjo, jaz pa sem premišljevala, zakaj me je moril, ko mu vendar nič žalega nisem storila.
Gg. Wenig in Zorc sta me poslala z glavno ekspedicijo naprej do mesta, kjer smo zadnjič dobili pokojnega »Štefka". Sama pa sta se napotila na lov po njima znanih kačjih nahajališčih. Dospevši na cesto pod Toškim Čelom sem se tudi jaz sam napotil na ono mesto. Kaka sreča! Ravno na mestu, kjer smo zadnjič dobili debeluharja modrasa, bi bil kmalu stopil na njegovega tovariša.
Smuknil je pod skalo, kjer smo ga potem pri svitu acetilenk res tudi zasledili. Počakali smo oba glavarja, med tem pa zanetili majhen ogenj, pod katerim smo pekli Vodnikov krompir, ki ga pa, da bo vedel, nismo plačali. Ko sta prišla oba težko pričakovana glavarja, smo šli vsi »na delo". Tekom petih minut je bil modras naš; ta vrag se je med tem, ko smo pii krompir pekli, potuhnil, gosp. Zorc ga je moral dobro iskati, predno ga je zasledil.
Po „odpočitku smo jo ubrali čez Toško Čelo proti Ravniku; našli smo le še enega slepca ter dolgo staro obleko starega modrasa, ki se je par dni pozneje tam olevil. Noč je bila preveč lepa, hoteli so jo tudi modrasi brez našega ožjega znanja uživati; in mi smo jim to veselje tudi privoščili. Polegli in posedli smo v brezrosno travo, kjer smo pustili počivati 2 dvonožna modrasa, ki sta raje ostala na višavi, kot bi jo z nami mahala nazaj v soparno ljubljansko ravnino.
Oče Vodnik nas za vse slučaje, če kaj tudi nekosmatega vlovimo, sicer ni počakal, pač pa je bil toliko previden, da nam je spravil Štefan najboljšega. Z zadnjo kapljico je bil ob 2. zjutraj drugi lov na modrase končan.	Fr. Pirc.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 9. avgusta. Iz krogov hrvaško srbske koalicije se poroča, da je ban Tomašifi že podpisal razpu-stilni reskript za hrvaški sabor. Sabor bo baje razpuščen dne 28. t. m. Iz krogov hrvaško srbske koalicije se nadalje poroča, da je vlada razposlala okrajnim predstojnikom cirkular, v katerem jim naznanja vladne kandidate za nove volitve.
Minister Schonaich.
Dunaj, 9. avgusta. Z vso odločnostjo se vzdržujejo vesti, da je de-misija skupnega vojnega ministra Schdnaicha gotova stvar. Minister Schonaich bo v kratkem v Ischlu od cesarja sprejet v avdijenci. Dunajski in Peštanski listi soglasno poudarjajo, da je padec ministra Schdnaicha povzročil prestolonaslednik.
Kolera.
Peterburg, 9. avgusta. V guberniji Astrahan je za kolero umrlo 300 ljudi. Tudi iz gubernije Nikolajevsk prihajajo naravnost katastrofalna poročila.	y
Nemiri v Perziji.
Peterburg, 9. avgusta. Turčija je koncentrirala blizu Urmije 50000 vojakov. Ruska vlada opazuje s skrbjo turške koncentracije, vendar jih doslej ni mogla preprečiti. Povratek prejšnjega sultana Mohameda Alija pridobiva vedno bolj na pomenu.
Lastnik m glavni urednik »Han Plut.
Odgovorni urednik T. M. Zalar.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki ISČejo službe * vin. — Najmanjši znesek &0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin.
rri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Steklena stena (komptoar), steklena omara za knjige, pisalna miza in več zabojev se proda v trgovini s klavirji Breznik, Kongresni trg 13.
Podjetna natakarica se sprejme takoj v trajno službo. Vpraša naj se pri Franu Renko v Opatiji.	r	3_i
Naekarsulm Motor 5>/2 HP. z širokim stranskim vozom, dvojnato prestavo lepo tapeciran se ceno proda pri A. Fortiču, strojnik mest. vod. Kleče p. Ljubljani.
Gostilniška oprava se ceno proda. Cascio, Lingarjeva ul. 1.	453/x—	1
Malo železno ognjišče, ako tudi rabljeno, se takoj kupi. Ponudbe	sprejema ,Kalkus\
Resljeva cesta št 4.	490
Gospodična išče mesta kot kontoristlnja ali blagajničarka za takoj. Ponudbe na .Prvo anončno pisarno* pod K.	205.	488
Prodajalnlška oprava za špecerijsko, galanterijsko in manufaktumo stroko se kupi. — Ponudbe na L. FUrsager,	Radovljica.	2—1
Korespondenca.
Mlad, Izobražen gospod želi dopisovati z mlado, odkritosrčno in izobraženo gospodično. Naslov: »Resnicoljub*, Domberg pri Gorici.
ki bi lahko takoj nastopil se sprejme v trgovino z mešanim blagom Oton Homan v Radovljici.
'V*
Škripec
(Flaschenzug)
za 2000 kg nosilne teže na vijak in z zavoro, 2 krat rabljen, se zaradi selitve poceni odda. Ravnotam se proda pisalna miza, mala kuhinjska miza In gugalnl stol.
Poizve se na Miklošičevi cesti
št. 26, I. nadstropje, desno.
Posojila
proti visokemu obrestovanju placira hipotakarno varno tvrdka Pisarna-UNIVERSAL agenture v Ljubljani Sodna ulica štev. 4.
L. J. Frohlich
sobni slikar In pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranllnlčni račun štev. 67.626.
Zahvala.
Zahvaljujem se slav. gasilnemu društvu v Sp. Šiški, katerega člani so tako požrtvovalno delali, da so preprečili še večjo nesrečo. Zahvaljujem se tudi slavnemu občinstvu, ki je vrlim gasilcem pomagalo; vsem srčna hvala!
Alojzij Vodnik, Sp. Šiška.
K
proti 6 °/o obresti se vzame na drugo mesto hiše v mestu, ki nudi popolno varnost, Ponudbe sprejema in daje pojasnila:	Anončna	pisarna UNI-
VERSAL v Ljubljani, Sodna nlica 4.
lAMLMJtUkMjm
Najbolj varno naložen denar! ^9m Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
©
Mestna hranilnica
ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 8.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj V«®/«. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
, Jutro* se prodgga v Trstu
po O vinarjev
tt aaa^iedSLaaJUa. toToaJrajrneula.:
Becher ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni, lovk, ulica Carducci, Sekovar, VojašniČni trg, Hrast. Poštni trg,
MoŽL, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Mamo, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel), ulica S. Marco.
Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Sptider, ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Bell lisi, Greta,
Riehel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Cechimi, ulica deli’ Istra,
Llubllanska kreditna banka v
Striftsajfjftva. ulica
tu, Celovcu, r
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v
hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
TffTfffTffTrrf
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3--
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovntneJSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Vea Cisti dobiček sc razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je Izplačalo K 2.495719-—.
,S L A VI J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
■    ............. Vsa	pojasnila	daje:
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
—i —■—-.................— Pisarne so v lastni bančni hiSi.	...................
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjib cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Ustanovljena leta 1831.	in»j»c«jn	v m	m	/.u,	v«-	uokuiuvijch«	iuui.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. Na življenje in za doto v vsei mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101«
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
HHHMigeSi
Največja zavarovalnica avstro-ogrnke države
Ustanovljena leta 1831.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
- ca 1	—regisirovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoCa svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
2L6U3tZXO
Del. glavnica; K 6,000.000»
nbl|anl.
fond nad 1 610.000.
Podružnice v Spljatu,
štev« S-
Trstu, Sarajevu ln Gortcl.
Sprejema viege na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlo*e po čistih
Naročajte in kupujte JUTRO!
»Angleško skladišče oblek“
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča radi minule sezUe v okasiji
: obleke za gospode
iz listra aU pralne v barvah
od K 10-— naprej
ter panama
klobuke in slamnike.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
p€» O vinarjev
T7- 3n.si3lecln5I3n. to“ba3s:aa:na.JbL:
Wlsiak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Južni kolodvor, na peronu Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip*
Picliler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica, Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta Zupančič, Kolodvorska ulica. Firnaf, Kolodvorska ulica,
Šenk, Besljeva cesta.
Kotnik, Šiška
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Su&nik, Rimska cesta. Cšeničnik, Židovska ulica. Kleiutttein, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Jiagodčs Mesini trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. SvCtek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Likar, GUince.
Strkovlč, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jili najMtrejše izvršuje po naj nižji ceni.
Najboljše odgovori „Slovencu44 vsak naš prijatelj, ako se naroči na »Jutro44, ali pa najde novega naročnika!
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Sp. Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta.
UME" Naročila za oglase 3PH
sprejema in daje pojasnila anoneni oddelek tvrdke
Pisarna-UnivCFSal-agenture
M. MULLEY, v Ljubljani, Sodna ul. 4.
regtrtfv—■ zadruga s nmnejeno nrtn
v lastnem zadružnem doma v LJUBLJANI
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
kron
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice=
hnrailiaiti
vlog dvajsetj
milijonov kron
Dunajska cesta §tev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
m
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča ^^	amort"
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena leta 1882.=
Denarni promet ▼ leta 1910 K 100,000.000*—
Eskomptuje
trgovske menice.
'O a
3.»
«i
O w
"S**
SL
Ustanovljena = leta 1882. —
Upravno premoženje v Set« 1910 1 20,500.000'—