PODNEBJE Mareaje bila povprečna temperatura pod dolgoletnim povprečjem VREME 5 marca se je močna ohladilo, snežilo je tud i po nižinah SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE Letos je bil namenjen preprečevanju in blaženju posledic naravnih nesreč VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2006...............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2006..................................................................................................................23 Meteorološka postaja Naklo......................................................................................................................30 OB SVETOVNEM DNEVU METEOROLOGIJE 32 Svetovni dan meteorologije - 23. marec...................................................................................................32 Podnebje Slovenije z vidika ekstremnih vremenskih dogodkov................................................................34 Kmetijstvo in naravne nesreče: kako lahko pomaga agrometeorologija?.................................................36 Možnosti in omejitve pri napovedovanju izrednih vremenskih dogodkov in izdaja opozoril.....................38 Državna pomoč za odpravo posledic ob naravnih nesrečah nastale škode.............................................40 AGROMETEOROLOGIJA 43 HIDROLOGIJA 49 Pretoki rek v marcu....................................................................................................................................49 Temperature rek in jezer v marcu.............................................................................................................53 Višine in temperature morja v marcu.........................................................................................................55 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2006......................................................................... 59 ONESNAŽENOST ZRAKA 62 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 71 POTRESI 74 Potresi v Sloveniji - marec 2006............................................................................................................... 74 Svetovni potresi - marec 2006.................................................................................................................. 76 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 78 Fotografija z naslovne strani: Labodi na Dravi (Fotografija: Tanja Cegnar). Cover photo: Swans on Drava river (Photo: Tanja Cegnar). UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽE KNEZ JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo že tretjič po vrsti zbrali vsebino letnikov 2001-2005 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v marcu 2006 Climate in March 2006 Tanja Cegnar Z marcem se začenja meteorološka pomlad. Ljudsko ime zanj je sušec, ker se morebitno pomanjkanje padavin v začetku leta opazi šele marca, ko se začne narava prebujati. Pogosto vreme še ni prav nič pomladno; tako je bilo lani, ko je bilo najbolj mraz šele v začetku marca, a tudi letos smo marca še občutili zimske razmere. Marca smo pogosto izpostavljeni velikim in hitrim spremembam vremena, nič nenavadnega niso tudi močni prodori hladnega zraka in še povsem zimske razmere, ki jim nato hitro sledijo lepi, sončni dnevi z veliko temperaturno razliko med jutrom in popoldnevom. Tako kot zimski meseci je bil tudi marec hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar je povprečna mesečna temperatura ostala v mejah običajne spremenljivosti. Začel se je z mrzlim, zimskim vremenom; sredi meseca je bila razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo z izjemo Primorske majhna, v zadnji tretjini meseca pa smo spet imeli za pomlad običajen izrazit dnevni potek temperature. Obilno sneženje je 5. marca lomilo veje dreves in povzročalo težave v prometu. Snežna odeja je v Ljubljani skopnela šele 20. marca, v Zgornjesavski dolini pa se je obdržala do konca meseca. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, največ pa v Julijcih in Zgornjem Posočju. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na severovzhodu države, pomembno pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Julijcih. Na severozahodu in v Celju je sonce sijalo več časa kot običajno, drugod je bilo sončnega vremena manj kot v dolgoletnem povprečju. Relativni primanjkljaj je bil največji na Dolenjskem, v Beli krajini, na Kočevskem, v osrednji Sloveniji in delu Koroške. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, March 2006 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V začetku meseca je bilo hladno obdobje, ki je v Ljubljani in Novem mestu trajalo do 19. marca, v Murski Soboti dan več in v Biljah do 21. marca. Vmes je bila krajša otoplitev, in sicer od 3. do 5. marca, v Murski Soboti in Novem mestu se je povprečna dnevna temperatura dvignila malo nad dolgoletno povprečje še 9. marca, v Murski Soboti pa tudi 10. marca. Negativni odkloni večinoma niso presegli 5 °C; v Murski Soboti je 6. marca negativni odklon znašal dobrih 7 °C, pozitivni odklon v Novem mestu pa je 4. marca presegel 8 °C. Hladnemu začetku meseca je sledila od povprečja toplejša zadnja tretjina, z izjemo Goriškega se je temperatura nekoliko spustila pod dolgoletno povprečje še 23. in 24. marca. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna marčevska temperatura 4,5 °C, kar je 0,9 °C pod dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, z 8,9 °C mu je sledil marec 2002, v letih 1990 in 2001 je bila povprečna temperatura 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 z 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0,6 °C, kar je 0,3 °C pod dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila marčevska jutra leta 1987 z -3 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 8,6 °C, kar je 1,8 °C pod dolgoletnim povprečjem in še v mejah običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najbolj topli marca 1994 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,2 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil marec 2006 tudi v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -7,6 °C, negativni odklon 0,5 °C od dolgoletnega povprečja je bil v mejah običajne spremenljivosti. Doslej je bil v visokogorju marec toplejši v letih 1994 z -2,6 °C, 1977 z -2,8 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna temperatura -3,1 °C, sledi mu marec 1989 (-3,2 °C). Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo -11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (-11 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca -10,7 °C, leta 1984 pa -9,7 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna marčevska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici se le en dan najnižja dnevna temperatura ni spustila pod ledišče. V Slovenj Gradcu je bilo 26 hladnih dni, v Ratečah dan manj. V Kočevju so zabeležili 23 takih dni, dva manj v Celju in Postojni. Po 19 hladnih dni je bilo v Murski Soboti in Lescah. Najmanj hladnih dni je bilo na Primorskem, v zgornji Vipavski 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolini jih je bilo 8, na Goriškem 12 in na Krasu 13. Na Letališču Portorož jih je bilo 11, toliko jih je bilo tudi marca 1952, le štirikrat je bilo hladnih dni več, in sicer 18 dni marca 1953, 13 dni leta 1987, v letih 1993 in 1996 pa jih je bilo po 12. V Ljubljani je bilo v letošnjem marcu 15 hladnih dni, kar 3 dni več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani najmanj hladnih dni v marcih 1991, 1999 in 2001, ko so zabeležili le po dva dneva, največ pa marca 1958, ko je bilo kar 26 takih dni (slika 3). 30 n 25 20 = 15 10 10 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 LJUBLJANA | i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961-1990 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961-1990 Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem običajno že opazno redkejši kot februarja, takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani ledenih dni v marcu ni bilo, dolgoletno povprečje znaša en leden dan. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani deset marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, 5 dni, po en leden dan pa v letih 1952, 1962 in 1964. p ^ 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) marčna temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March and the 1961-1990 normals Po nižinah je bilo najhladneje 1, 7. ali 8. marca. 1. marca 2006 se je v Ljubljani živo srebro spustilo na -8,3 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena marčevska temperatura -18,2 °C iz leta 1963, z -15,7 °C mu sledi marec leta 1958, z -14,7 °C pa leta 1955, z nizko temperaturo izstopa tudi marec 1976 (-14,6 °C). Letos se marca temperatura ni spustila tako nizko, kot se je lani, ko je bila izmerjena najnižja marčevska temperatura v zadnjih dvajsetih letih. Marca 1987 je bilo z -11,5 °C zadnjič hladneje, kot je bilo letos. Na Obali so 1. marca izmerili najnižjo temperaturo, in sicer -5 °C, kar je toliko kot marca leta 1953 in le šestkrat se je živo srebro spustilo nižje; marca leta 2005 so zabeležili -10,5 °C, v letih 1963, 1971 in 1996 -7 °C, marca 1987 -6,2 °C in leta 1952 -5,8 °C. V visokogorju je bilo najbolj mraz 12. marca, na Kredarici so izmerili -19,1 °C. Tudi v visokogorju smo 5 5 0 15 10 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo v preteklosti izmerili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz marca 1971 z -28,1 °C, lani marca je bilo -25,8 °C. Najvišjo temperaturo marca 2006 so izmerili v dneh ob koncu meseca, in sicer med 27. in 30. marcem, le v Ratečah je bilo najtopleje že 22. marca. V Ljubljani je temperatura marca 2006 dosegla 16,2 °C, kar je precej manj od 24,6 °C iz marca 1977. Na Kredarici se je 27. marca živo srebro povzpelo na 7,9 °C, kar je ravno toliko kot marca leta 1986, in le leta 1994 so v tem mesecu izmerili višjo temperaturo (8,1 °C). Temperaturo med 20 in 21 °C so izmerili v Murski Soboti, Mariboru, Črnomlju in na Bizeljskem. Na letališču v Portorožu so izmerili 19,3 °C, v Novem mestu 18,4 °C, Celju 18 °C, Slovenj Gradcu 17,2 °C, Kočevju 17,1 °C, v Vipavski dolini 17 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka marca 2006 povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, March 2006 Marca se je nadaljevalo obdobje povprečne mesečne temperature pod dolgoletnim povprečjem, vendar je bil odklon od dolgoletnega povprečja povsod po državi v mejah običajne spremenljivosti marčevske temperature zraka. Povprečna marčevska temperatura zraka je bila povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, le na Obali je bila povsem enaka dolgoletnemu povprečju. Dobra polovica ozemlja Slovenije je bila do ene °C hladnejša kot običajno, eno °C in več pa je bilo hladneje v zgornji Vipavski dolini (za 1,1 °C), na Gorenjskem (v Lescah za 1,2 °C, v Ratečah za eno °C), na Kočevskem, kjer je bila povprečna marčevska temperatura 1,2 °C nižja, v južnem delu Pomuija in na Koroškem, kjer je bil negativni odklon 1,3 °C. Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne marčevske temperature od dolgoletnega povprečja. Slika 7. Ko je sneg skopnel, je rastlinje hitro nadoknadilo zamujeno; žafran zjutraj in popoldne 24. marca 2006 v Ljubljani (foto: Zorko Vičar) Figure 7. After snow cover melted vegetation developed rapidly; saffron in the morning and afternoon on 24 March 2006 in Ljubljana (Photo: Zorko Vičar) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o KREDARICA 5 (0 5 ro 0 (D 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 12. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 300 Slika 13. Padavine marca in povprečje obdobja 19611990 Figure 13. Precipitation in March and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Marec je bil v Ljubljani precej moker, padlo je 129 mm, kar je 32 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh marec je bil leta 1973, padle so le tri desetine mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah in snežni odeji za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - marec 2006 Table 1. Monthly meteorological data - March 2006 Postaja RR RP Padavine in pojavi SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 216,5 143,4 10 21 3 13 Brnik 122,4 127,9 10 24 6 19 Jezersko 209,2 173,6 12 50 6 27 Log pod Mangartom 180,0 147,9 10 59 6 22 Soča 253,9 160,6 8 45 6 21 Zaga 260,6 116,9 7 2 6 4 Kobarid 279,1 143,1 7 3 6 1 Kneške ravne 361,3 166,3 9 17 6 16 Nova vas 129,4 118,9 9 40 6 21 Sevno 82,3 97,1 8 23 6 10 Slovenske Konjice 70,6 103,4 6 26 6 7 Jeruzalem 55,8 88,4 7 18 6 13 Lendava 47,5 89,5 5 16 6 3 Veliki Dolenci 32,9 66,7 3 11 6 4 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1 mm Na sliki 14 je shematsko prikazano marčevsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v severozahodni Sloveniji in na Celjskem. Najbolj je bilo povprečje preseženo na Kredarici, kjer je sonce sijalo 153 ur in za 12 % preseglo dolgoletno povprečje. V Ratečah je bilo trajanje sončnega obsevanja s 153 urami enako dolgoletnemu povprečju, na Celjskem pa so imeli 125 ur sončnega vremena, kar je 4 % več kot običajno. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na Koroškem, v osrednji Sloveniji, delu Notranjske in na Dolenjskem ter v Beli krajini. Za običajno osončenostjo so najbolj zaostajali v Ljubljani. V Novem mestu je sonce sijalo 112 ur, kar je 82 % dolgoletnega povprečja, v Slovenj Gradcu so zabeležili 118 ur sončnega vremena, kar je 17 % manj kot običajno. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 n 50 E 40 £ ra T3 Si 20- 10 0 12 10 8 "g 13 tO 6 o _ o > c cc >o -o 4 § &20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 50 40 £ ra T3 ra 20 o. 10 0 60 E 40 E £= 30 3 20 LJUBLJANA ll,l ■ ■11 n 11 l.i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 2 0 12 10 8 6 4 2 0 12 60 50 t 40 t- c 30 > a d 20 a ti 13 5 7 9 1 t—i—r-r-i—i—i—i—i—i 1 13 15 17 19 : dan 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA fl n n N n n L wu\ „ 1 60 -, 50 30 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 50 40 _E (D E 30 > ro ■o S 20 10 0 60 E 40 JE f 30 -o & 20 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 0 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 12 60 10 50 8 "E 40 t 6 tn ■Q O C m 4 C m 20 tn Ci 6 H O C >o 4 Si tn 2 0 12 10 8 1 (A 6 O O C >o 4 Si tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2006 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2006 Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 12 10 8 6 4 2 0 0 50 10 50 10 8 8 6 4 10 2 0 2 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 200 150 > (D 2o 100 50 0 Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 94 ur, kar je 73 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 1953 (248 ur), med bolj sončne spadajo še marec 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. LJUBLJANA I 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Število jasnih dni v marcu in povprečje Slika 18. Število oblačnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 17. Number of clear days in March and the Figure 18. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Krasu in v Črnomlju, in sicer 7, v zgornji Vipavski dolini jih je bilo 6, na Bizeljskem 5 jasnih dni. Po 4 take dni so zabeležili na Kredarici, v Ratečah, na Goriškem in v Murski Soboti. Najmanj jasnih dni je bilo v Postojni, bil je le eden, dan več na Kočevskem, Celjskem, Mariborskem in v Slovenj Gradcu. Tudi v Ljubljani sta bila dva jasna dneva, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja (slika 17); od sredine minulega stoletja je bilo 6 marcev brez jasnega dneva, kar 14 jasnih marčevskih dni je bilo v Ljubljani v letu 1953, leta 1961 13. 30 15 25 20 10 ^ 15 10 5 5 0 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, 17 oblačnih dni, je bilo v Ljubljani (slika 18), kar je štiri dni več od dolgoletnega povprečja; v Ljubljani je bilo marca 1964 25 oblačnih dni, le en oblačen dan so zabeležili marca 1953. 16 oblačnih dni so zabeležili v Lescah, 15 na Kočevskem, po 14 pa v Črnomlju, Postojni, Celju, Mariboru in Slovenj Gradcu. Najmanj oblačnih dni je bilo v Ratečah, in sicer 8, 11 jih je bilo na Obali in v Julijcih, po 12 na Goriškem in Krasu. Manj kot 6 desetin neba so oblaki v povprečju prekrivali na Krasu (5,6) in v Ratečah (5,8), dobrih 7 desetin neba v Lescah, Postojni in Ljubljani, medtem ko so oblaki nad ostalo Slovenijo v povprečju prekrivali 6 do 7 desetin neba. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - marec 2006 Table 2. Monthly meteorological data - Marczh 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 2,0 -1,2 6,9 -2,5 16,0 27 -12,5 1 19 0 558 117 7,1 16 3 122 123 8 2 2 20 33 6 Kredarica 2514 -7,6 -0,5 -4,4 -10,4 7,9 27 -19,1 12 30 0 855 153 112 6,4 11 4 225 181 15 1 17 31 440 15 739,4 2,7 Rateče-Planica 864 -0,2 -1,0 6,3 -5,5 14,0 22 -17,4 8 25 0 626 153 101 5,8 8 4 131 132 8 1 4 31 96 6 910,2 4,6 Bilje pri N. Gorici 55 6,4 -0,8 11,2 1,8 17,0 29 -5,8 1 12 0 413 134 89 6,1 12 4 125 125 9 1 1 0 0 0 1004,9 6,9 Slap pri Vipavi 137 6,0 -1,1 10,4 2,2 17,0 29 -6,0 1 8 0 434 6,2 13 6 136 128 8 1 0 0 0 0 Letališče Portorož 2 7,0 0,0 11,8 2,4 19,3 28 -5,0 1 11 0 382 148 91 6,2 11 3 111 151 7 2 1 0 0 0 1011,3 7,1 Godnje 295 4,8 -0,9 9,8 0,9 15,2 29 -6,0 1 13 0 470 141 5,6 12 7 119 111 8 0 2 2 10 6 Postojna 533 2,8 -0,7 6,8 -1,3 13,7 29 -12,6 1 21 0 532 122 92 7,1 14 1 169 140 8 0 2 8 25 6 Kočevje 468 2,5 -1,2 8,2 -2,8 17,1 27 -16,0 1 23 0 536 6,8 15 2 114 98 11 0 2 12 34 3 Ljubljana 299 4,5 -0,9 8,6 0,6 16,2 29 -8,3 1 15 0 473 94 73 7,2 17 2 129 132 11 2 3 18 32 6 976,6 6,3 Bizeljsko 170 4,9 -0,7 10,1 -0,4 20,0 28 -10,8 18 0 451 6,4 13 5 74 99 6 1 1 8 15 6 Novo mesto 220 4,5 -0,5 9,1 -0,3 18,4 30 -10,5 1 18 0 476 112 82 6,8 13 3 82 106 8 1 5 11 22 6 985,2 6,3 Črnomelj 196 4,9 -0,8 10,0 -0,8 20,2 28 -16,0 1 17 0 448 6,4 14 7 122 137 10 0 1 9 35 6 Celje 240 3,9 -0,6 9,6 -1,4 18,0 27 -13,4 8 21 0 484 125 104 6,9 14 2 88 115 5 2 4 15 40 6 983,3 5,9 Maribor 275 4,5 -0,7 9,3 -0,1 20,8 27 -9,0 1 16 0 466 122 92 6,9 14 2 54 79 5 0 1 18 30 6 978,2 5,8 Slovenj Gradec 452 1,9 -1,3 7,6 -3,8 17,2 27 -14,7 7 26 0 562 118 83 6,9 14 2 100 148 6 0 4 20 49 6 5,3 Murska Sobota 188 4,2 -0,6 9,2 -1,0 20,4 27 -10,4 7 19 0 469 125 92 6,6 13 4 44 90 5 0 2 7 12 6 989,3 5,8 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - marec 2006 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - March 2006 Postaja I. dekada II . dekada III . dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 5,7 9,6 14,6 0,9 -5,0 1,0 -5,2 4,6 10,7 13,3 -0,3 -2,5 -1,3 -3,2 10,3 14,8 19,3 6,2 3,5 5,0 1,9 Bilje 3,8 8,4 13,5 -0,8 -5,8 -2,0 -8,0 5,1 10,5 13,0 -0,5 -2,9 -2,6 -5,1 10,0 14,3 17,0 6,2 1,7 4,9 -0,2 Slap pri Vipavi 3,5 7,7 12,5 -0,7 -6,0 4,7 9,6 13,5 1,1 -2,0 9,4 13,6 17,0 5,9 3,0 Postojna -0,2 3,7 8,6 -5,5 -12,6 -5,8 -15,0 0,8 5,2 10,4 -2,5 -4,8 -4,8 -7,3 7,5 11,1 13,7 3,5 -2,0 1,8 -4,4 Kočevje -0,3 5,4 10,5 -4,3 -16,0 -6,8 -17,2 0,1 4,9 13,6 -3,0 -5,4 -4,0 -6,5 7,1 13,7 17,1 0,9 -4,1 -0,2 -5,5 Rateče -3,2 3,4 6,2 -9,8 -17,4 -13,6 -24,4 -1,4 4,5 10,4 -6,0 -9,5 -8,4 -14,8 3,7 10,8 14,0 -1,2 -5,4 -3,1 -8,6 Lesce -1,2 3,4 6,5 -6,2 -12,5 -7,6 -16,0 0,2 4,4 11,7 -2,8 -5,0 -3,5 -6,6 6,4 12,4 16,0 1,3 -3,0 -0,2 -4,8 Slovenj Gradec -1,7 4,1 8,1 -8,1 -14,7 -11,3 -19,5 0,1 4,4 10,8 -3,2 -6,6 -4,0 -10,3 6,8 13,6 17,2 -0,4 -4,0 -2,2 -6,2 Brnik -0,7 3,9 8,1 -6,2 -13,6 0,5 5,2 12,2 -2,9 -5,8 6,6 13,1 15,5 0,8 -3,4 Ljubljana 1,2 5,5 11,1 -3,0 -8,3 -6,3 -15,8 2,6 6,3 13,0 -0,6 -1,7 -2,8 -7,1 9,2 13,6 16,2 4,9 -0,6 1,7 -5,2 Sevno 0,3 4,6 10,1 -3,2 -8,5 -4,5 -13,2 0,4 4,3 13,0 -2,3 -4,5 -3,3 -5,3 8,0 12,7 15,7 4,1 -2,4 2,5 -4,8 Novo mesto 1,4 6,2 13,3 -3,6 -10,5 -4,6 -14,4 2,0 5,8 14,9 -1,2 -2,8 -3,1 -5,6 9,5 14,8 18,4 3,4 -2,2 1,4 -6,2 Črnomelj 1,6 7,4 13,6 -5,6 -16,0 -6,4 -17,5 2,4 6,0 14,6 -1,5 -5,0 -3,0 -6,5 10,5 15,9 20,2 4,0 -3,5 2,3 -5,0 Bizeljsko 1,1 6,6 12,4 -4,5 -10,8 -5,6 -11,2 2,5 6,6 16,0 -1,2 -3,0 -2,6 -4,6 10,5 16,5 20,0 4,1 -3,6 1,9 -5,0 Celje 0,0 6,3 11,2 -5,7 -13,4 -7,4 -18,0 2,0 6,4 14,7 -1,8 -4,0 -3,6 -6,5 9,2 15,4 18,0 2,7 -4,3 0,1 -7,0 Starše 0,0 5,6 10,7 -5,3 -11,6 -6,7 -12,4 2,0 5,9 15,0 -1,5 -3,0 -2,2 -4,2 10,0 15,9 19,1 3,8 -4,0 2,1 -5,0 Maribor 1,2 6,1 12,2 -3,1 -9,0 1,9 5,5 14,1 -1,3 -2,7 9,9 15,7 20,8 3,8 -3,3 Jeruzalem 0,6 4,2 8,5 -2,7 -6,5 -4,5 -8,5 1,4 4,6 13,5 -1,1 -4,0 -2,5 -4,5 9,7 14,6 19,5 5,5 -2,5 3,0 -6,0 Murska Sobota 0,7 5,6 10,1 -4,1 -10,4 -7,5 -17,7 1,7 5,7 14,2 -1,6 -3,9 -2,6 -5,6 9,4 15,6 20,4 2,5 -5,0 0,7 -7,0 Veliki Dolenci 0,5 4,8 9,0 -3,6 -8,0 -6,1 -11,2 1,5 4,6 13,0 -1,6 -3,2 -3,7 -6,9 9,4 14,4 20,2 4,0 -3,0 0,5 -7,9 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - march 2006 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - March 2006 Postaja I. Padavine II. in število padavi III. nskih dni M od 1. 1. 2006 I. j 5nežna odeja in š II. tevilo dni s snegc III. m M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 32,9 3 26,8 1 51,6 4 111,3 8 111 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 56,3 4 28,9 2 39,7 5 124,9 11 125 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 69,7 4 19,0 1 47,4 3 136,1 8 136 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 69,6 6 36,3 3 63,2 4 169,1 13 169 25 7 5 1 0 0 25 8 Kočevje 48,2 5 32,9 3 32,8 5 113,9 13 114 34 9 5 4 0 0 34 13 Rateče 74,0 4 28,9 6 27,9 3 130,8 13 131 96 10 88 10 65 11 96 31 Lesce 83,2 6 18,1 2 21,0 4 122,3 12 122 33 10 20 10 0 0 33 20 Slovenj Gradec 49,0 5 38,8 5 12,5 2 100,3 12 100 49 9 20 10 3 1 49 20 Brnik 83,6 6 25,3 2 13,5 5 122,4 13 122 24 9 10 10 0 0 24 19 Ljubljana 71,3 6 32,5 3 24,7 5 128,5 14 222 32 9 12 9 0 0 32 18 Sevno 37,5 4 28,0 3 16,8 4 82,3 11 82 23 8 13 2 0 0 23 10 Novo mesto 23,3 4 31,5 3 27,6 5 82,4 12 82 22 8 4 2 0 0 22 10 Črnomelj 54,3 5 24,0 5 43,8 5 122,1 15 122 35 8 0 0 0 0 35 8 Bizeljsko 19,6 3 41,7 3 12,4 4 73,7 10 74 15 7 1 1 0 0 15 8 Celje 45,7 4 35,6 4 6,5 3 87,8 11 88 40 8 9 7 0 0 40 15 Starše 126,2 2 23,9 5 5,7 1 155,8 8 156 24 9 5 3 0 0 24 12 Maribor 30,3 2 17,6 3 6,2 1 54,1 6 54 30 10 8 8 0 0 30 18 Jeruzalem 20,7 2 25,6 3 9,5 2 55,8 7 56 18 8 3 3 0 0 18 11 Murska Sobota 14,4 2 16,4 3 12,9 2 43,7 7 44 12 6 1 1 0 0 12 7 Veliki Dolenci 4,6 2 14,3 2 14,0 2 32,9 6 33 11 4 0 0 0 0 11 4 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2006 250 200 150 100 50 0 1.1.2006 LJ UBL JAN A 1.2.2006 1.3.2006 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica M 5 6 % 3 8 % N 22 m/s 4 8 % NNW 18 %/s NNE 2d%/s 4 9 % 16 0 % N 40 m/s 3 2 % NNW 7 2 m/s NNE 22 %/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje Podatkov o vetru na Letališču Portorož marca 2006 ni, saj ni bilo meritev. Vetrovno rožo bomo ponovno objavljali, ko bomo imeli podatke. Slika 19. Vetrovne rože, marec 2006 Figure 19. Wind roses, March 2006 m 5 4 % N 11 m/s 3.5 % NNW 15 %/s NNE .....27 8 % NW 6.4 m/s MC 15 % NE 3.1 m NW 13 %/s 12.1 % NE 1.4 m/s .....15 4 % NW 1 9 m/s MC 4 8 % NE 1.5 m/s 19.8 % WNW 7 0 m/s 2.9 % ENE 33 m/s 2.6 % WNW 1 0 m/s 4.5 % ENE 10 m/s 8.5 % WNW 15 %/s 3.4 % ENE 1.2 m/s 4.6 % W 2.4 m/s 4.5 % E 10 m/s 3.5 % W 6.8 m/s 4.1 % E 4 2 m/s 5.9 % W 1.9 m/s 5.9 % E 18 m/s WSW 2 2 %/s ccc 39 % ESE 0.8 m/s 0.6 % WSW 31 m/s ccc 78 % ESE 6.5 m/s 6.4 % WSW 21 m ccc 56 % ESE 1.2 m/s 1.9 % SW 1.8 m/s CC 9 7 % SE 1.7 m/s 5.2 % SE 5.7 m/s 13.9 % SW 2.8 m/s SW 1.0 m/s SE 1.3 m/s SSW 2 5 %/s 12.8 % SSE 2.1 m/s 0.0 % SSW 0.0 m/s ccc 0 5 % SSE 0.8 m/s 6.5 % 2.3 % SSW 2.2 m/s SSE 1.4 m/s 10.6 % S 2 5 m/s 4.7 % S 13 m/s S 16 m/s m 1 2 % N 17 m/s N 13 m/s 2 2 % NNE 12 %/s NNW 05 %/s 3 2 % NNE 45 m/s NNW 1 2 m/s 1 9 % NW 1 4 m/s MC 2 6 % NE 2.6 m/s NE 2.1 EKie 112 % ENE 2.4 m/s 3.2 % WNW 12 %/s ckic 46 % ENE 19 m/s KA, 9 1 % W 18 m/s 4 5 % E 14 m/s 4.3 % W 1.4 m/s 23.7 % E 2 3 m/s 9 6 % WSW 14 m/s ccc 24 % ESE 0.8 m/s 5.0 % WSW 1° %/s CCC 27 3 % ESE 2.2 m/s 4.0 % SW 1 7 m/s SE SE 1.0 m/s cew,10' % ccc 46 % SSW 2.2 m/s SSE 1.6 m/s «... 54 % ccc 25 % SSW 3.5 m/s SSE 1.9 m/s 8.6 % S 16 m/s 3.6 % S 3 5 m/s 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatkov o vetru na Letališču Portorož za marec 2006 ni, ko bodo podatki ponovno razpoložljivi, jih bomo vključili v mesečne preglede vetrovnih razmer. V Kopru je bil le en dan z vetrom nad 20 m/s, najmočnejši sunek je bil 21,3 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 51 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 12. marca dosegel 21,2 m/s in le omenjen dan je veter presegel hitrost 20 m/s, bilo je deset dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši jugozahodnik, pihal je v 14 % vseh primerov, severseverovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 27 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 5. marca 13,3 m/s; devet dni je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 17 dneh presegel 20 m/s, od tega šest dni tudi hitrost 30 m/s, v sunku je 9. marca dosegel hitrost 41 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 64 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 13 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 24 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno 33 % terminov. Sunek vetra je 3. marca dosegel 18,3 m/s; bilo je devet dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu sta prevladovala severovzhodnik in vzhodseverovzhodnik, skupaj jima je pripadlo 23 % vseh terminov; pogosto so pihali tudi zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 51 % vseh primerov. Največja izmerjena hitrost je bila 46,4 m/s 4. marca in le omenjen dan je hitrost vetra presegla 30 m/s, nad 10 m/s so zabeležili v enajstih dneh. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel hitrost 25,9 m/s, bilo je pet dni z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 16 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega štirje nad 20 m/s, najmočnejši sunek je dosegel 26,7 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, marec 2006 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, March 2006 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -0,2 -2,4 2,5 0,0 161 118 169 151 73 155 53 91 Bilje -1,8 -1,8 1,3 -0,8 186 117 88 125 80 1 55 44 89 Slap pri Vipavi -2,0 -2,2 0,7 -1,1 240 62 101 128 Postojna -2,2 -2,5 2,3 -0,7 227 112 110 1 40 72 1 60 55 92 Kočevje -2,1 -3,2 1,5 -1,2 147 95 68 98 Rateče -2,4 -2,0 1,2 -1,0 254 108 64 132 103 1 01 99 101 Lesce -2,5 -2,8 1,2 -1,2 319 60 49 123 Slovenj Gradec -3,0 -2,9 1,6 -1,3 325 199 38 1 48 82 63 99 83 Brnik -2,2 -2,7 1,3 -1,1 319 95 32 128 Ljubljana -2,2 -2,5 1,7 -0,9 265 117 57 132 79 75 68 73 Sevno -2,2 -3,6 1,4 -1,3 164 117 44 97 Novo mesto -1,6 -2,7 2,3 -0,5 106 144 81 106 94 69 83 82 Črnomelj -2,0 -2,9 2,5 -0,8 184 101 121 137 Bizeljsko -2,4 -2,8 2,8 -0,7 101 200 37 99 Celje -2,6 -2,2 2,6 -0,6 219 185 18 115 102 87 119 104 Starše -3,1 -2,8 2,7 -0,9 155 140 19 87 Maribor -2,0 -2,9 2,5 -0,7 166 99 19 79 99 66 107 92 Jeruzalem -2,7 -3,6 2,0 -1,3 123 149 33 88 Murska Sobota -2,0 -2,8 2,4 -0,6 107 128 57 90 97 67 108 92 Veliki Dolenci -2,4 -3,0 2,3 -0,9 36 104 61 67 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina marca je bila povsod hladnejša od dolgoletnega povprečja. Le na Obali je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, drugod so za njim zaostajali od 1,6 do 3,1 °C. Padavine so bile obilne, izjema je bilo le Goričko, kjer je padla le dobra tretjina dolgoletnega povprečja. Več kot trikratna običajna količina padavin je padla v Lescah, Slovenj Gradcu in na Brniku. Več kot 2-kratna pa v zgornji Vipavski dolini, na Postojnskem, v Ratečah in Ljubljani ter Celju. Na Bizeljskem je bilo padavin toliko kot običajno. Dolgoletno povprečje sončnega vremena so presegli le v Ratečah (za 3 %) in na Celjskem (za 2 %). V Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu je sonce sijalo med 90 in 100 % povprečnega obsevanja. Na Koroškem, v osrednji Sloveniji in na Goriškem je sonce sijalo štiri petine toliko časa kot običajno, na Obali in Notranjskem pa so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za skoraj 30 %. Tudi druga tretjina je bila hladnejša od dolgoletnega povprečja. V večini krajev je bil negativni odklon od 2 do 3 °C. Na Goriškem je bilo 1,8 °C hladneje kot običajno, več kot 3 °C so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na Kočevskem, v Sevnem in Jeruzalemu. Padavin je bilo manj kot običajno v Lescah, zgornji Vipavski dolini, Kočevju in na Brniku. Toliko kot običajno je bilo padavin v Mariboru. Drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, na Bizeljskem in v Slovenj Gradcu je padlo padavin dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je bilo tri petine več kot običajno na Obali in v Vipavski dolini. V Ratečah je bilo sončnega vremena toliko kot običajno. Od 60 do 70 % običajnega trajanja sončnega vremena je bilo v Slovenj Gradcu, Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti. Drugod je bilo sončnega vremena med 70 in 90 %. Zadnja tretjina marca je bila toplejša od dolgoletnega povprečja. V zgornji Vipavski dolini odklon ni dosegel ene °C. 2 do 3 °C topleje kot običajno je bilo na Obali, na Notranjskem, v Beli krajini, delu Dolenjske, na Štajerskem in v Prekmurju. Drugod je bil presežek dolgoletnega povprečja med 1 in 2 °C. Dolgoletno povprečje padavin so najbolj presegli na Obali, padlo je 70 % več padavin kot običajno. Do petine več padavin kot običajno je bilo v Beli krajini in Postojni. Toliko padavin kot običajno je bilo v zgornji Vipavski dolini. Drugod so opazno zaostajali za običajnimi padavinami; najbolj v Celju, Staršah in Mariboru, kjer ni padla niti petina običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo več kot običajno v Celju, in sicer za slabo petino več, v Murski Soboti je bilo 8 % več sončnega vremena, v Mariboru pa 7 %. Na Obali, Goriškem in v Postojni je sonce sijalo približno polovico toliko časa kot običajno. V Ratečah in Slovenj Gradcu je sonce sijalo toliko časa kot običajno. V Ljubljani, Lescah, na Obali in Celjskem sta bili zabeleženi po dve nevihti, na Kredarici, v Ratečah, na Vipavskem, Bizeljskem in v novomeški pokrajini po ena. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. 15. marca je bila snežna odeja debela 440 cm, kar je 88 cm več od dolgoletnega povprečja. Marca je bilo največ snega leta 2001 (595 cm), leta 1977 je bilo 588 cm, leta 1978 503 cm in 1979 496 cm. Malo snega je bilo v marcih 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) in v letu 1993 s 165 cm. 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Največja višina snega v marcu Figure 20. Maximum snow cover depth in March Letos marca na Obali in v Vipavski dolini niso zabeležili snežne odeje. Na Krasu so 6. marca zabeležili 10 cm, v Murski Soboti 12 cm. V Ratečah je bila snežna odeja 6. marca debela 96 cm, v Slovenj Gradcu 49 cm. Na Celjskem so 6. marca zabeležili 40 cm snega, kar spada med najvišje doslej; le v marcih 1955 (68 cm), 1976 (44 cm) in 1986 (42 cm) je bila višina snežne odeje večja. Med 30 in 40 cm so zabeležili v Ljubljani, Lescah, na Kočevskem in v Črnomlju. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je 6. marca snežna odeja dosegla 32 cm, kar je 18 cm več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo devet marcev brez snežne odeje; le en cm so namerili v letih 1950, 1953, 1968, 1980, 1993 in 1997, po 3 cm v marcih 1959, 1971, 1978, 1988 in 1990. Debela je bila snežna odeja v marcih 1955 (rekordnih 76 cm), 1976 (69 cm), 1952 (60 cm) in 1970 (45 cm). Slika 21. Največja višina snega v marcu Figure 21. Maximum snow cover depth in March 80 60 ro 40 > 20 LJUBLJANA i .1 1 il 1 .11 1.1. 1 .. 1.1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 22 je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; marca je sneg prekrival tla ves mesec v gorah in v Zgornjesavski dolini. Drugod po nižinah je število dni s snežno odejo preseglo dolgoletno povprečje. V Lescah in Slovenj Gradcu je bilo 20 dni s snežno odejo. V Mariboru je bilo 18 dni s snežno odejo, kar letošnji marec uvršča med tiste z največjim številom dni s snežno odejo, saj je bilo le v štirih letih marca takih dni več (leta 1955 25 dni, leta 1952 22 dni, v letih 1958 in 1986 20 dni). V Ljubljani je bilo prav tako zabeleženih 18 dni s snežno odejo. V Celju je bilo 15 dni s snežno odejo, ravno toliko kot marca v letih 1962 in 2004, le šestkrat je bilo marca več dni s snežno odejo. V Murski Soboti je bilo 7 dni s snežno odejo, na Krasu 2 dneva. 30 20 10 0 RATEČE .- 20 10 NOVO MESTO 4 ._ 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 n 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Lj UBLJANA I II. il J 1 1 lllil i.ll .Ii 1 1 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 20 10 MURSKA SOBOTA I 1 1 1 1 Ii I. lllil 1 Mil .1 .11. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 22. Število dni s snežno odejo v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 22. Number of days with snow cover in March and the mean value of the period 1960-1990 0 0 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 30 5 LJUBLJANA 20 15 ra 10 MURSKA SOBOTA 0 D □ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan NOVO MESTO n I, , , n _ 80 SE ra 60 C >(/) 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 23. Dnevna višina snežne odeje v marcu 2006 Figure 23. Daily snow depth in March 2006 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 24. 5. marca je po nižinah v notranjosti države zapadla obilica snega, ki je povzročal težave v prometu, pod težo snega so se lomile tudi veje in nekatera drevesa. Figure 24. Intensive snowing occurred on 5 March also in lowland, fresh snow caused many traffic inconveniences and damage to trees. Na Kredarici so zabeležili 17 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Novem mestu je bilo 5 dni z meglo, v Ratečah, Celju in Slovenj Gradcu po 4 taki dnevi. Brez megle so v marcu bili v zgornji Vipavski dolini, po en meglen dan pa so imeli na Goriškem, Obali, Bizeljskem, v Črnomlju in Mariboru. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva a 20 10 5 0 40 30 ra 20 C 10 0 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili 3 dnevi z meglo, kar so štirje dnevi manj od dolgoletnega povprečja. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili marca v letih 1973, 1993 in 2002, le en dan je bil meglen v sedmih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001 in 2003). 20 Slika 25. Število dni z meglo v marcu in 15 povprečje obdobja 1961-1990 Figure 25. Number of foggy days in -o March and the mean value of the period ° 10 1961-1990 ž 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 5 Na sliki 26 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Že 4. marca se je dnevni povprečni zračni pritisk ob toplem in vlažnem predfrontalnem vetru spustil na 963,2 mb, kar je bil tudi najnižja vrednost v marcu 2006. Sledil je hiter porast in nato upad na 969,4 mb 11. marca. V naslednjih dneh je pritisk ponovno narasel, takrat je bil zabeležen višek meseca, ob hladnem in vlažnem severovzhodnem vetru je bil 14. in 16. marca zračni pritisk 984,2 mb. Sledil je upad in nato spet porast, 26. marca je bil dosežen sekundarni višek (984 mb). Na sliki 26 desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Prvi dan meseca je bil delni pritisk vodne pare 3,7 mb, nato je jugozahodni veter prinašal vlažen zrak in vsebnost vodne pare je 4. marca narasla na 9 mb, ob dotoku hladnega zraka pa se je že naslednji dan delni pritisk vodne pare opazno znižal. Po kratkotrajnem porastu vlažnosti zraka, se je 13. marca vsebnost vodne pare ob hladnem in vetrovnem vremenu znižala na 3 mb, kar je bila najmanjša vrednost meseca. Sledilo je 9-dnevno naraščanje vsebnosti vodne pare, 22. marca je bil delni pritisk vodne pare 10,5 mb. Sledil je hiter upad na 4,8 mb 24. marca in nato spet porast vse do 28. marca, ko je vsebnost vodne pare ob manjših padavinah z 10,8 mb dosegla višek meseca. dan dan Slika 26. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare marca 2006 Figure 26. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in March 2006 SUMMARY The mean air temperature in March was below the 1961-1990 normals, only on the Coast it was equal to the normal. It was mostly due to the first two thirds of the month that temperature anomaly was 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo negative. Temperature anomaly between -1 and -1.5 °C was observed in Upper Vipava valley, Gorenjska, Kočevska and Koroška regions and in southern part of Pomurje region. Also this anomaly was well between the limits of normal variability. Anomaly between -0.5 and -1 °C occurred over more than one half of the territory. No extremely high or low temperature occurred in March 2006. Precipitation was the most abundant in part of Posočje region, Julian Alps, in Jezersko and Kamniška Bistrica; there they registered between 200 in 370 mm. In Prekmurje region precipitation was less than 50 mm. With the exception of the extreme north-east of Slovenia most of precipitation occurred during the first third of March. Precipitation exceeded the 1961-1990 normals on most of the territory; in some parts of Julian Alps there was 80 % more precipitation than on average. In Goričko region there was less than 70 % of the normal precipitation. Quite abundant snowing occurred on 5 March, only on the Coast there was no snowing, just raining. In Ljubljana snow cover melted at the end of the second half of March, in Upper Sava valley snow cover persisted until the end of March. On Kredarica maximum snow cover depth was 440 cm, such amount of snow is noticeably above the average maximum snow cover depth in March. Sunshine duration exceeded the 1961-1990 normals in Celje and on the north-west of Slovenia, which was with 153 hours of bright sunshine duration the sunniest part of Slovenia. Ljubljana was the cloudiest part of Slovenia, only 94 hours of bright sunshine duration was registered, that is three quarters of the normal sunshine duration in central part of Slovenia. On the Coast there was 148 hours of sunny weather, one tenth less than on average. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 22 Razvoj vremena v marcu 2006 Weather development in March 2006 Janez Markošek 1. marec Pretežno jasno, sprva ponekod zmerno oblačno, zjutraj mrzlo Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z zahodnimi vetrovi je pritekal prehodno bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, sprva ponekod zmerno oblačno. Zjutraj je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -16 do -8 °C, na Primorskem od -8 do -5 °C, najvišje dnevne temperature pa so bile od 4 do 8 °C. 2. marec Na Primorskem suho, drugod oblačno z občasnim sneženjem Nad večjim delom Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa obsežna dolina s hladnim zrakom. Nad nami so pihali močni zahodni do jugozahodni vetrovi. V noči na 2. marec se je pooblačilo, proti jutru je začelo snežiti. Čez dan je bilo na Primorskem suho vreme, tam se je opoldne delno razjasnilo. Drugod je bilo oblačno s sneženjem, ki je popoldne ponehalo. Proti večeru se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 3 °C, na Primorskem do 8 °C. 3.-4. marec Na severovzhodu delno jasno, suho, drugod oblačno, občasno padavine, jugozahodnik Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa obsežna dolina s hladnim zrakom. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal k nam toplejši in vlažen zrak. Prvi in dopoldne drugega dne je bilo v vzhodni Sloveniji še delno jasno, 4. marca popoldne se je pooblačilo, vendar do večera dežja ni bilo. Drugod je bilo oblačno z občasnimi padavinami, ki so bile pogostejše v zahodni Sloveniji. 3. marca je po nižinah zahodne in osrednje Slovenije sprva snežilo, nato je sneg prešel v dež. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, drugi dan ob morju jugo. Drugi dan je bilo razmeroma toplo. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 14 °C. 5. marec Prehod izrazite hladne fronte - dež, nato močno sneženje, jugo, nato burja, močna ohladitev Jugozahodno od nas se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je prek naših krajev pomikalo proti vzhodu. Istočasno se je prek Alp proti vzhodu pomikala hladna fronta. Nad nami je sprva pihal južni veter, popoldne je že povsod pihal okrepljen severovzhodnik (slike 1-3). Oblačno je bilo s padavinami. V severovzhodni Sloveniji je snežilo že zjutraj, čez dan je povsod v notranjosti dež prešel v sneg. Popoldne je močno snežilo, po nižinah Primorske pa deževalo. V kratkem času je zapadlo do 30 centimetrov snega. Zaradi teže južnega snega se je polomilo veliko dreves in električnih vodov. Ob morju je sprva pihal jugo, popoldne je zapihala zmerna do močna burja. Močno se je ohladilo. Zjutraj so bile ponekod v osrednji in južni Sloveniji temperature še do 14 °C, zvečer pa so bile temperature od -2 do 3 °C. 6.-7. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne snežne plohe Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam širilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bila nad srednjo Evropo in Jadranom dolina s hladnim zrakom. Delno jasno je bilo, popoldne spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne snežne plohe. Prvi dan je na Primorskem pihala burja, drugi dan je tudi ponekod v notranjosti pihal severozahodni do severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8. marec Pretežno jasno, proti večeru postopne pooblačitve, zjutraj mrzlo Nad Alpami se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska, ki je čez dan že slabelo. Nad zahodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, topla fronta je dosegla zahodne Alpe. Pretežno jasno je bilo, proti večeru se je postopno pooblačilo. Zjutraj je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -17 do -7 °C, na Primorskem od -6 do -1 °C. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8 °C. 9.-10. marec Prehod tople in hladne fronte - občasno padavine Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Prvi dan se je prek Alp pomikala topla fronta, drugi dan nas je prešla hladna fronta (slike 4-6). 9. marca je bilo v zahodni in osrednji Sloveniji oblačno, občasno je ponekod rahlo deževalo. Predvsem v vzhodni Sloveniji so bila obdobja sončnega vremena. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo oblačno s padavinami, zjutraj je bilo v severovzhodni Sloveniji še suho vreme. Po nižinah je deloma deževalo, deloma snežilo. Ohladilo se je, 10. marca so bile najvišje dnevne temperature le od 1 do 6 °C, na Primorskem od 7 do 11 °C. 11. marec Razjasnitve, zjutraj ponekod po nižinah megla Vzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Postopno se je razjasnilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11 °C. 12.-13. marec Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, vetrovno, hladno Jugovzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Z močnimi severovzhodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je zmerna do močna burja. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Prvi dan zjutraj in dopoldne je ponekod občasno rahlo snežilo. Predvsem 12. marca je pihal okrepljen severozahodni do severovzhodni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 6 °C, na Primorskem od 6 do 10 °C. 14. marec Oblačno z rahlim sneženjem, burja, hladno Na obrobju območja nizkega zračnega pritiska je nad naše kraje od severovzhoda pritekal hladen in vlažen zrak. Oblačno je bilo, občasno je rahlo snežilo. Dopoldne je rahlo snežilo tudi na Primorskem, popoldne se je tam delno razjasnilo. Burja je slabela. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile okoli 1 °C, na Primorskem do 8 °C. 15.-16. marec Na Primorskem delno jasno, drugod oblačno, hladno Nad severno in srednjo Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad južno polovico Evrope obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7-9). Od vzhoda je pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo oblačno, drugi dan je ponekod naletaval sneg. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 4 °C, na Primorskem od 7 do 11 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17.-18. marec Na Primorskem in v zahodni Sloveniji pretežno jasno, drugod oblačno Nad južno Skandinavijo ter osrednjo Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je nad naše kraje od vzhoda pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem in v zahodni Sloveniji ter v višjih legah nad okoli 2200 metrov nadmorske višine je bilo pretežno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 8 °C, na Primorskem od 9 do 15 °C. 19. marec Jasno V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal suh zrak. Jasno je bilo, najnižje jutranje temperature so bile od -8 do -2 °C, najvišje dnevne od 9 do 13 °C. 20. marec Pretežno jasno, popoldne na jugozahodu pooblačitve, jugozahodnik Iznad Atlantika se je proti jugozahodni Evropi pomikalo območje nizkega zračnega pritiska. Veter v višinah se je okrepil in obrnil na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, popoldne se je v jugozahodni Sloveniji pooblačilo. V višjih legah in ponekod po nižinah je zapihal južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16 °C. 21.-23. marec Pretežno oblačno, v severovzhodni Sloveniji suho, drugod občasno dež Nad zahodno in srednjo Evropo, osrednjim Sredozemljem in Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska (slike 10-12). Zadnji dan se je nad srednjo Evropo okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Prvi dan se je od jugozahoda povsod pooblačilo, popoldne in zvečer je v zahodni in osrednji Sloveniji že deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Drugi in tretji dan je prevladovalo pretežno oblačno vreme. Ponekod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. V celotnem obdobju je ponekod na Notranjskem in severnem Primorskem padlo do 50 mm dežja. Temperature so bile letnemu času primerne. 24.-25. marec Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno, jugozahodnik Nad zahodno in deloma srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 19 °C. 26. marec Oblačno, popoldne delne razjasnitve, jugozahodnik Nad osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno in srednjo Evropo pa ciklonsko območje. Prek srednje Evrope se je proti vzhodu pomikala topla fronta, ki je s svojo oblačnostjo vplivala tudi na vreme pri nas (slike 13-15). Oblačno je bilo, popoldne se je v večjem delu Slovenije delno razjasnilo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 27.-28. marec Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, drugi dan na zahodu rahel dež Nad južno Skandinavijo ter zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Drugi dan je v zahodni in le ponekod v osrednji Sloveniji občasno rahlo deževalo, popoldne se je pooblačilo tudi v vzhodni Sloveniji. Prvi dan je še pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 20 °C. 29. marec Ponoči oblačno s padavinami in nevihtami, čez dan delno jasno, popoldne plohe in nevihte V noči z 28. na 29. marec se je prek Slovenije pomikala hladna fronta. Čez dan ji je sledila še višinska dolina s hladnim zrakom. Ponoči je bilo oblačno s padavinami in nevihtami. Zgodaj zjutraj je neurje z močnim jugozahodnim vetrom zajelo Obalo. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile še krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17 °C. 30. marec Zjutraj pretežno jasno, čez dan pooblačitve, jugozahodnik Nad Alpami in Sredozemljem se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska, ki je čez dan nad Alpami že slabelo (slike 16-18). Veter v višinah se je spet obrnil na zahodno do jugozahodno smer. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan se je pooblačilo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 20 °C. 31. marec Sprva pretežno oblačno, ponekod rahel dež, nato delno jasno in posamezne plohe V jutranjem času je oslabljena vremenska fronta ob zahodnih višinskih vetrovih hitro prešla Slovenijo. Ponoči in dopoldne je bilo pretežno oblačno, občasno je ponekod rahlo deževalo. Popoldne se je delno razjasnilo, pojavljale so se še posamezne plohe. V višjih legah in ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 3. 2006 Slika 2. Satelitska slika 5. 3. 2006 ob 13. uri ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on March, 5th 2006 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on March, 5th 2006 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 3. 2006 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on March, 5th 2006 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 5. Satelitska slika 10. 3. 2006 ob 13. uri 10. 3. 2006 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on March, 10th 2006 at 12 GMT Figure 5. Satellite image on March, 10th 2006 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 3. 2006 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on March, 10th 2006 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 3. 2006 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on March, 16th 2006 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 3. 2006 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on March, 22nd 2006 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 16. 3. 2006 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on March, 16th 2006 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 22. 3. 2006 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on March, 22nd 2006 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 3. 2006 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on March, 16th 2006 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 3. 2006 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on March, 22nd 2006 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 3. 2006 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on March, 26th 2006 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 3. 2006 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on March, 30th 2006 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 26. 3. 2006 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on March, 26th 2006 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 30. 3. 2006 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on March, 30th 2006 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 3. 2006 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on March, 26th 2006 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 3. 2006 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on March, 30th 2006 at 12 GMT 29 Meteorološka postaja Naklo Meteorological station Naklo Mateja Nadbath N a Gorenjskem ima Agencija RS za okolje eno izmed meteoroloških padavinskih postaj v Naklem. Naklo je naselje v severnem delu Ljubljanske kotline, na Dobravah. V tem delu Ljubljanske kotline je še padavinska postaja v Zgornji Besnici. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Naklo (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of meteorological station Naklo (from: Atlas Slovenije) Meteorološka postaja je na nadmorski višini 403 m, na jugozahodnem delu Naklega, v strnjenem naselju. Ombrometer je postavljen na vrtu, v bližini opazovalkine hiše. Pred tem je bil ombrometer postavljen na sosedovem vrtu, približno 15 m južno od današnje lokacije. Prvih pet let pa je bila postaja na Polici pri Naklem, pri trafo postaji. Slika 2. Ortofoto jugozahodnega dela Naklega, rdeč krogec označuje lokacijo meteorološke postaje (vir: Naravovarstveni atlas) Figure 2. Ortophoto of south-western part of Naklo. Location of meteorological station is marked with red circle (from: Naravovarstveni atlas) Slika 3. Lokacija meteorološke postaje Naklo slikana proti vzhodu, 21. januar 2003. Rdeča puščica kaže današnjo lokacijo, zelena pa lokacijo meteorološke postaje v času od 1963 do aprila 1974 (foto: P. Stele) Figure 3. Location of meteorological station nowadays - red arrow, and location in period 1963-1974, green arrow; photo taken to the east, on January 21, 2003 (photo: P. Stele) Na postaji Naklo merijo višino padavin, višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje ter opazujejo vremenske pojave. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Najvišja snežna odeja v Naklem od 1948 do 2005. V omenjenem obdobju je bila najvišja snežna odeja izmerjena februarja 1952, kar 144 cm. Leta 1989 pa je najvišja snežna odeja merila komaj centimeter. Figure 5. Maximum snow cover in Naklo from 1948 till 2005. In mentioned period the highest maximum snow cover was measured in February 1952, 144 cm. But in year 1989 the maximum snow cover measured only 1 cm. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji so začeli januarja 1947, izvajali pa so jih uslužbenci trafo postaje na Polici pri Naklem: Vinko Vrhuner, Franc Polak, J. Slatnar in Janko Snedič. Slednji je opazoval in meril do leta 1961. Franc in Jožica Polak sta bila prostovoljna meteorološka opazovalca od leta 1962 do 1974. Aprila 1963 se je meteorološka postaja s Police preselila v Naklo, k opazovalcema Polak. Sedanja opazovalka Rezka Jošt je začela z meteorološkimi meritvami in opazovanji 18. junija 1974. V celotnem obdobju, od leta 1947 do danes, so bile meritve in opazovanja prekinjena le za slab mesec - od 27. maja do 18. junija 1974. Slika 4. Opazovalka Rezka Jošt na dvorišču pred ombrometrom, slikano proti zahodu, 21. januar 2003 (foto: P. Stele) Figure 4. Observer Rezka Jošt, photo taken to the west, on January 21, 2003 (photo: P. Stele) 150 125 ?100 O 50 mm v 24 urah) • močno sneženje (> 25 cm v 12 urah) • nevarnost poledice in žleda • močni sunki vetra (> 20 m/s) oškimi dogodki so naslednji: • močna burja (> 25 m/s) • nevarnost pozebe • možnost močnih neviht s točo • nevarnost snežnih plazov (4. in 5. stopnja) 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Opozorila se praviloma izdajo 24 ur pred predvidenim dogodkom. V letu 2005 smo izdali 35 različnih opozoril, največ (13) pred močno burjo na Primorskem. Ker razsežnosti vremenskih ujm pogosto segajo prek državnih meja, poteka na tem področju dobro čezmejno sodelovanje. Tudi naša vremenska služba se je priključila Interreg IIIB projektu METEORISK. Cilj tega projekta je izboljšati sistem izdaje in prikaza opozoril za 14 sodelujočih regij na območju Alp. Rezultat je dnevno ažurirana karta vremenske ogroženosti na spletnem naslovu www.meteorisk.info (slika 3). Slika 2. Napoved vetrovnega stržena burje v Slika 3. Karta vremenske ogroženosti za 12. 3. 2006 Vipavski dolini 17. 9. 2005 (www.meteorisk.info) Figure 2. Forecast if Bora in Vipava valley, 17 Figure 3. Meteorisk web page September 2005 Izrednih vremenskih dogodkov sicer ne moremo preprečiti, lahko pa z vnaprejšnjim opozorilom zmanjšamo tveganje za materialno škodo in celo za izgubo človeških življenj. Načrtovanje aktivnosti, ki so odvisne od vremena, je vsekakor smiselno prilagajati pričakovanim vremenskih razmeram in pri tem upoštevati izdana opozorila. Največji problem za napovedovanje predstavljajo poletna neurja. Močni nevihtni oblaki se lahko razvijejo v približno eni uri in opustošijo posamezna območja. Opozorilo pred pojavom močnih neviht je sicer lahko izdano 24 ur vnaprej, vendar niti uro vnaprej ni moč z gotovostjo napovedati območja, ki ga bo takšna ujma prizadela. Aktivno sodelujemo v mednarodnih projektih (CEI Nowcasting, CONEX-2), katerih cilj je omogočiti tudi takšne napovedi, v veliko pomoč pri spremljanju pojava močnih neviht s točo pa nam je lahko tudi radarska slika padavin, ki se nahaja na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/radar.html. Nj m-- ^^ [ ■ Á ^n'ífcr. ■ »A. f < A - «C1 * , \ jt ___ „NLjdy ■j---- m "frjgr Fs1 L_ " í^VOT+Iju - Si kí 1 y 1 /"""a » i i- JV. r~\ ■ 1 M Slika 4. Močne nevihte na Štajerskem 9. 8. 2004 Figure 4. Severe thunderstorms in Štajerska region, 9 August 2004 Časovni razpon vremenskih napovedi izrednih dogodkov lahko sega od nekaj ur pa do tedna dni vnaprej. Seveda poskušajo vodilni svetovni meteorološki centri (ECMWF, NCEP, UKMO,...) doseg vremenskih napovedi podaljšati na nivo mesečnih ali celo sezonskih obdobij, a rezultate teh izračunov je še vedno potrebno tolmačiti zelo previdno. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Državna pomoč za odpravo posledic ob naravnih nesrečah nastale škode National help to mitigate the consequences of natural disasters Sonja Beseničar Naravne nesreče povzročajo veliko materialno škodo. Podatki o oceni škode so evidentirani na statističnem podatkovnem portalu in so seštevek vseh ocenjenih škod, ki jih prikazujejo občine. Rezultati ocenjevanja se uporabljajo za določanje konkretnih ukrepov za odpravo posledic nastale škode. Od leta 1994, ko je bil ukinjen sistem solidarnosti do leta 2003, in je nato stopil v veljavo sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, je bila državna pomoč prizadetim usmerjena na podlagi posebne - interventne zakonodaje. Statistični podatki kažejo, da so v času od leta 1994 do danes Slovenijo poleg potresa prizadele poplave, požari, suše, neurja, toča, pozeba, žled, plazovi, usadi in druge nesreče (epidemije, epizootije, ekološke nesreče in drugo) v višini 212 milijard tolarjev. Največjo škodo beležimo zaradi posledic poplav v letu 1998 in suše v letih 2000 in 2003. Evidentirana škoda v desetletnem obdobju, za katero so se zagotavljala sredstva državne pomoči v višini 30 milijard je znašala 107 milijard tolarjev. Na 32. izredni seji Državnega zbora dne 16. 7. 2003 je bil sprejet zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, katerega prečiščeno besedilo je objavljeno v Uradnem listu RS, št. 114/2005. V nadaljevanju podajamo temeljna izhodišča zakona, ki se nanašajo na pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije pri odpravi posledic naravnih nesreč ter pogoje in način njihovega pridobivanja oziroma dodeljevanja, če so bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča. Kot naravno nesrečo zakon določa: • potres, • neurje ali toča, • udor, • zemeljski plaz in • poplava, • snežni plaz. ter nesreče v kmetijstvu ali gozdarstvu, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere kot so: • žled, • neurje in • pozeba, • toča ali • suša, • množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni. O uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi ocene neposredne škode na stvareh odloči Vlada Republike Slovenije. Sredstva državnega proračuna se lahko uporabijo: • za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna • za odpravo posledic več zemeljskih plazov, ki so v času 90 dni po nastanku prvega zemeljskega plazu, na več različnih krajih povzročili škodo na stvareh, ki je večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. S programom odprave posledic nesreče se določijo ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče, zlasti pa se: 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo • določi vrsta in predvideno število stvari, ki jih je treba obnoviti, • določi vrsta in predvideno število objektov, ki jih je treba zgraditi za preprečitev ogroženosti premoženja in ljudi zaradi posledic naravne nesreče ali njene ponovitve, • oceni višina sredstev po posameznih ukrepih odprave posledic naravne nesreče na stvareh • določi predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih. Financiranje izvajanja programa odprave posledic nesreče Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč so: • državni organi, • občine, • osebe javnega prava, • osebe zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti, • lastniki stanovanj in • lastniki objekta, ki je razglašen za kulturni spomenik ali za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti. Dodelitev sredstev občini Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo: • objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, • stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti, • stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe, • stanovanjskih stavb, ki so v njeni lasti, • stvari, ki so v njeni lasti in jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, • stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, in • gozdnih cest, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi. Dodelitev sredstev osebi javnega prava Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo osebi javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina za obnovo stvari v lasti te osebe pod pogojem, • da jo uporablja za izvajanje svoje dejavnosti in • da se zanjo ne zagotavljajo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela v državnem ali občinskem proračunu. Za obnovo stanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v lasti osebe javnega prava. Dodelitev sredstev osebi zasebnega prava Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo osebi zasebnega prava za: • obnovo objektov, ki so v njeni lasti in so namenjeni stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti. • obnovo kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava, če je bil njihov lastnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev. V nadaljevanju podajamo pregled usmerjenih sredstev državnega proračuna v letih 1995-2005. nadaljnje in 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Državna pomoč v milijardah SIT Table 1. National contribution to mitigate consequences of natural disasters LETO VIŠINA ŠKODE SREDSTVA PRORAČUNA RS 1995 8,3 1,6 1996 4,0 1,7 1997 13,0 1,7 1998 18,3 1,2 1999 6,6 2,5 2000 18,3 10,3 2001 11,3 1,4 2002 4,7 4,6 2003 6,0 1,3 2004 3,2 1,3 2005 13,1 3,0 SKUPAJ 132 72 • V podanem pregledu ni zajeta škoda, nastala zaradi potresa aprila 1998 in potresa v letu 2004; • Usmerjena sredstva državnega proračuna v letih 2002 in 2003 so bila namenjena odpravi škode, nastale v preteklih letih; • Višina sredstev po posameznem letu ni revalorizirana na današnjo vrednost. 42 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ciril Zrnec, Iztok Matajc Marec je po uradni meteorološki terminologiji prvi pomladanski mesec, vendar v naravi ni bilo še nobenih rastlinskih pojavov, ki bi lahko kazali na prihajajočo pomlad. Prvi znanilci pomladi - mali zvončki - so se za kratek čas pokazali le v malih omejenih območjih ljubljanske okolice in dolenjske metropole, nato jih je za krajši čas še prekrila snežna odeja. Tudi sicer je letošnji sneg zelo dolgo prekrival tla in rastlinsko odejo. Neprekinjena snežna odeja v Ljubljani je bila npr. dolga kar 106 dni in je toliko trajala le petkrat v obdobju 1951-2005, nazadnje pred desetimi leti. V pretežnem delu Slovenije je snežna odeja vztrajala do 17. oziroma 19. marca, le na zgornjem Gorenjskem do konca meseca. Snežna odeja je varovala posevke ozimin pred nizkimi temperaturami, zlasti v prvi polovici marca. Dolgotrajna pokritost ozimnih posevkov s snegom ni izčrpala mladih rastlin ozimnih žit in drugih prezimnih posevkov, zato tudi nevarnosti pojava snežne plesni praktično ni bilo. Povprečna dekadna temperatura tal v globini 2 in 5 cm pod površino je bila marca pozitivna, mesečne povprečne vrednosti so bile med 3,5 in 6,7 °C na 2 cm globine in med 2,3 in 6,9 °C na 5 cm globine tal in so bile v povprečju za stopinjo nižje od preteklega leta. Že v preteklem letu smo pričeli s sistematičnimi meritvami talne vlage z merilnimi sondami TRIME nemškega podjetja Imko. Sonde merijo volumski odstotek vlage v tleh po metodi TDR (Time Domain Reflectometry), ki temelji na merjenju hitrosti oz. pretečenega časa, ki ga potrebuje elektromagnetni val na poti skozi medij. Natančen opis delovanja sonde in dodatne možnosti vrednotenj s to vrsto sond bomo posredovali v prihodnjih številkah biltena. Trenutno merimo talno vlago TRIME na meteoroloških postajah Bilje in Murska Sobota, kjer so sonde nameščene v globinah 10, 20 in 30 cm pod zatravljeno površino v avtohtonih tipičnih kmetijskih tleh. Na sliki 1 je kot primer prikazan potek talne vlage v Bilju zadnji teden marca. Tla so bila ves čas zadovoljivo preskrbljena z vodo, poraba vode (ETP) je bila zmerna, kar je marca običajno. ZNAČILNOSTI CVETENJA NEKATERIH SPOMLADANSKIH VRST RASTLIN Na razvoj in pojavljanje značilnih spomladanskih vrst, ki naznanjajo prihod pomladi, sta letos najbolj zaviralno vplivali temperatura zraka in predvsem dolgotrajna snežna odeja. Februarja, ko pri nas običajno zacveti mali zvonček (Galanthus nivalis), je bilo letos kopno le na Primorskem in ponekod v notranjosti Slovenije, v Beli krajini, na Dolenjskem in Štajerskem med 18. in 23. februarjem. Povsod drugod, na vseh ostalih fenoloških postajah, je sneg skopnel šele v drugi polovici marca, tako so rastline zacvetele po 15. marcu. Lani so pričetek cvetenja zavirale predvsem toplotne razmere (nizke temperature), letos pa dolgotrajen snežni pokrov. V primerjavi z dolgoletnim poprečjem 1960 -2005, je letos cvetenje kasnilo od 15 do 20 dni. Prav podobno je letos potekalo cvetenje spomladanskega žafrana (Crocus vernus). Prvi cvetovi so se povsod v notranji Slovenije pričeli odpirati časovno zelo enovito, a šele ko je skopnel sneg, po 18. marcu. Le na Goriškem je ta rastlina zacvetela prve dni marca. Primerjava podatkov za cvetenje 43 Agencija Republike Slovenije za okolje_Urad za meteorologijo žafrana letos in dolgoletnega poprečja (1960-2005) pokaže, da je letos žafran zacvetel od 14 do 25 dni kasneje, kar je celo nekaj dni pozneje kot lani. 35 34 33 32 31 30 29 28 27 26 3 25 > 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 30 25 20 15 10 5 25.3.06 ■ padavine Pv-Pk 26.3.06 27.3.06 povpVT 10cm 50%Pv-Pk 28.3.06 29.3.06 povpVT 20cm -ETP M 30.3.06 31.3.06 D povpVT 30cm 0 Slika 1. Povprečna dnevna talna vlaga na treh globinah zadnji teden marca 2006 na meteorološki postaji Bilje, merjena z merilnimi sondami TRIME. Figure 1. Average daily soil water content at three depths last week of March 2006 at meteorological station Bilje, measured with TRIME moisture sensors. Najraneje cvetoči pomladanski lesnati vrsti pri nas sta navadna leska (Corylus avellana) in črna jelša (Alnus glutinosa). Obe vrsti praviloma pričneta prašiti istočasno ali le z nekaj dnevi zamika na koncu meseca februarja. Kasneje razumljivo poteka cvetenje na hladnejših višjih legah, v prvih dneh marca in seveda znatno prej ponekod na Koprskem in Goriškem, kjer pričneta leska pa tudi črna jelša prašiti-cveteti lahko celo januarja. Tudi splošno cvetenje, ki sledi začetku cvetenja, nastopi ponavadi še v februarja oziroma v notranji Sloveniji na začetku marca. Navadna leska je letos, v primerjavi z 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletnim poprečjem, kasnila s pričetkom cvetenja, prašenja mačic 12 do 20 dni, splošno cvetenje, to je cvetenje pestičnih cvetov pa je bilo letos 10 do 14 dni kasnejše. Tipične marca cvetoče drevesne vrste so iva (Salix caprea), trepetlika (Populus tremula) in rumeni dren (Cornus mas). Tudi pri teh vrstah je cvetenje letos zakasnilo. Cvetenje ive je bilo 7 do 14 dni poznejše od dolgoletnega poprečja (1960-2005). Najprej, že pred 15. marcem, je zacvetela iva na Koprskem. Na Vipavskem, Brdih in v Beli krajini ter ponekod v Podravju, a le na prisojnih, toplih rastiščih je letos iva pričela cveteti do 22. marca, povsod drugje po državi pa je ta rastlina, ki sodi v rod vrb po cvetenju med najranejše, pričela odpirati prašnike v mačicah po 23. marcu. Na dvignjenih legah nad 600 m nadmorske višine pa bo iva cvetela šele v aprilu. C 1000 800 600 400 200 0 110 100 90 80 70 60 3 > § ♦ nadm. v. ( m ) povp. 1960/2005 2006 Slika 2. Cvetenje ive (Salix caprea) leta 2006 in primerjava z dolgoletnim povprečjem. Figure 2. Flowering of willow (Salix caprea) in 2006 and comparison with long time average 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, marec 2006 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, March 2006 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče Bilje 3.7 4.0 9.5 8.7 -2.0 -0.4 5.7 5.9 15.2 13.3 0.3 1.5 10.4 10.4 19.8 17.8 5.1 5.8 6.7 6.9 Lesce 0.3 0.4 3.0 2.5 -0.4 0.0 2.8 2.4 11.6 6.8 -0.2 0.0 7.2 6.9 13.8 11.0 0.9 1.7 3.5 3.3 Slovenj Gradec 0.3 0.2 0.4 0.3 0.0 0.0 0.3 0.2 0.6 0.4 0.1 0.2 6.5 6.0 12.3 11.5 0.4 0.2 2.5 2.3 Ljubljana 0.6 0.6 5.0 4.5 -0.3 -0.3 2.4 2.2 12.7 10.6 0.0 -0.1 7.9 7.7 15.8 14.2 1.2 1.7 3.8 3.6 Novo mesto 1.4 1.4 5.7 5.2 0.1 0.2 2.5 2.4 9.8 9.2 0.2 0.3 8.1 7.9 13.1 12.3 2.4 2.6 4.2 4.1 Celje 0.5 0.7 5.5 4.6 -0.5 -0.1 2.1 2.1 8.2 6.6 -0.2 0.0 7.7 7.4 13.6 12.0 0.6 2.0 3.6 3.5 Maribor-letališče 0.5 0.5 6.2 5.6 -0.4 -0.1 2.2 2.2 13.2 11.0 -0.8 -0.4 8.3 8.0 17.1 15.0 0.1 0.7 3.8 3.7 Murska Sobota 0.6 0.5 5.6 3.6 -0.6 -0.4 2.6 2.6 12.4 9.8 -0.6 -0.3 8.7 8.3 17.8 14.6 -0.4 1.1 4.1 4.0 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz U1 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min 20 15 o s- 10 cd s^ 3 "S 5 ^ J 0 BILJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) LJUBLJANA 20 -i o o ¥10 D s— M 5 & S 0 °C III. M Vm I. Tef II. > 5 °C III. M Vm I. Tef II. > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 57 46 113 21 6 -45 18 3 58 80 -34 3 0 9 12 -5 440 124 12 Bilje 38 51 110 200 -24 9 4 55 68 -15 0 0 6 6 -1 366 92 6 Slap pri Vipavi 35 47 103 185 -35 7 3 48 58 -24 0 0 3 3 -8 362 82 3 Postojna 13 11 82 1 06 -16 2 0 28 30 3 0 0 0 0 -1 157 33 0 Kočevje 17 7 78 102 -26 4 0 27 31 -2 0 0 3 3 1 139 33 3 Rateče 5 1 41 47 -10 0 0 0 0 -5 0 0 0 0 0 58 0 0 Lesce 6 7 71 83 -37 0 0 18 18 -9 0 0 0 0 -2 106 18 0 Slovenj Gradec 9 5 74 88 -25 2 0 21 23 -1 0 0 0 0 -1 111 23 0 Brnik 9 7 72 88 -29 0 0 20 20 -5 0 0 0 0 -1 114 20 0 Ljubljana 15 26 102 1 43 -30 2 1 47 50 -6 0 0 4 4 -3 205 51 4 Sevno 13 13 88 114 -35 4 0 36 40 -9 0 0 2 2 -5 161 45 2 Novo mesto 22 22 104 147 -18 6 1 50 57 1 1 0 9 10 3 208 64 10 Črnomelj 29 24 114 167 -16 8 2 60 70 1 2 0 15 17 5 241 80 17 Bizeljsko 18 25 116 1 59 -20 6 2 61 69 6 1 0 16 17 8 220 73 17 Celje 17 20 1 01 139 -11 5 1 46 52 6 0 0 7 7 3 186 53 7 Starše 16 21 1 09 1 46 -20 2 2 55 59 4 0 0 12 12 5 199 68 12 Maribor 19 20 1 09 1 47 -22 2 1 54 57 -1 0 0 11 11 3 202 66 11 Maribor-letališče 17 19 1 04 1 40 -29 2 1 49 52 -6 0 0 9 9 1 196 62 9 Jeruzalem 15 19 107 1 42 -36 0 2 55 57 -12 0 0 11 11 -2 203 70 11 Murska Sobota 18 20 104 142 -17 1 2 50 53 2 0 0 10 10 4 192 60 10 Veliki Dolenci 14 18 104 135 -27 0 2 52 53 -3 0 0 11 11 3 190 60 11 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V celinskem delu Slovenije smo po 20. marcu cvetove malega zvončka lahko opazili le na prisojnih legah Dolenjske in Bele krajine. V približno istem času je na prisojnih legah začela prašiti tudi leska. Opaznejšega napenjanja rodnih brstov zgodnjih koščičarjev pa ni bilo opaziti niti v Primorju. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. M decade, month SUMMARY There was practically no real sign of coming spring although by the official meteorological terminology first March is the beginning of spring time. More than half of the month the soil and plants were covered with snow, in the northwestern part of Slovenia snow lasted until the end of March. Winter crops were well protected against freezing and there was no sign of plant diseases after the melting of snow. This year we are going to introduce continuous soil water content measurements with Trime probes in two important agricultural regions of the Republic. Results will be mediated to end users via Internet and Teletext. Phenological observations in March showed one week to 15 days delay in the first phases of wild flowers and wooden shrubs. 48 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MARCU Discharges of Slovenian rivers in March Kay Sušelj Marca 2006 so bili povprečni pretoki rek v večjem delu države večji od dolgoletnega marčevskega povprečja. Pretoki večine rek so bili od 20 % do 80 % večji od dolgoletnega povprečja. Le Mura ter nekatere reke v vzhodni Sloveniji so imele pretoke v okviru dolgoletnih vrednosti pretokov. Časovno spreminjanje pretokov Na začetku meseca se je iz februarja nadaljevalo obdobje malih pretokov. Zaradi več padavinskih obdobij so pretoki rek narasli okoli 6., 11. in 23. v mesecu in so dosegli vrednosti velikih pretokov. Okoli 6. marca so porasle skoraj vse reke po državi, izjemi sta le Mura in Drava, ki imata večji del povodja v Avstriji. V naslednji padavinski situaciji, okoli 11. marca, so porasle predvsem reke v zahodnem in osrednjem delu države. Okoli 23. marca pa so močneje porasle reke v vzhodni in osrednji Sloveniji. Reki Mura in Drava sta imeli popolnoma drugačno dinamiko spreminjanja pretokov kot ostale reke. Pretok teh dveh rek se marca ni bistveno spreminjal, porasli sta le proti koncu meseca. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki so na večini rek bili doseženi okoli 6. marca in bili na večini rek blizu povprečnim največjim pretokom. Močno izstopata le Dravinja na postaji Videm in Sotla na postaji Rakovec, kjer so bili največji pretoki v marcu 2006 večji od največjih pretokov v obdobju 1961-1990. Precej visok je bil tudi pretok Idrijce, vendar ni presegel največjega obdobnega pretoka. Srednji mesečni pretoki so bili z izjemo Mure v Gornji Radgoni večji od dolgoletnih povprečnih pretokov. Najbolj so izstopale reke Sora, Idrijca, Kolpa in Sotla, pri katerih so bili pretoki od 60 % do 80 % višji od dolgoletnih povprečnih pretokov. Najmanjši pretoki rek so bili doseženi v prvih dneh meseca, ko se je nadaljevalo obdobje malih pretokov iz februarja. Večina rek je imela male pretoke v okviru dolgoletnih povprečij malih pretokov. Najbolj izstopata reki Soča in Sava v zgornjem toku, ki sta imeli pretoke manjše od dolgoletnega povprečja malih pretokov, in reke Reka, Ljubljanica, Kolpa, Sora in Sotla, katerih mali pretoki so presegali povprečje dolgoletnih malih pretokov. SUMMARY At the beginning of the March the discharges of Slovenian rivers were lower as mean March discharges. Due to strong precipitation in the beginning of March, the discharges of most of the rivers increased significantly. In the second half of the month, around March 23, another increase of most of the rivers was observed. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki marca 2006 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the March 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to March mean discharges of the 1961-1990 period 3 5 7 9 11 13 —BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 31 - GORNJA RADGONA I ä 80 ^ 60 40 20 0 J= 150 2 O w 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SOLKAN PODROTEJA I 450 400 350 300 "e w 250 K OT200 TE £ 150 100 50 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek marca 2006 Figure 2. The March 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 800 250 200 K400 200 50 400 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4.0 3.0 2.0 < ' 2 § N 1.0 0.0 cP ' / / S / ✓ / ^ / ✓ / J / s / ^ J* # ,cr' g ^ -T ' O O 2.0 H v y s —t f N s / v 0 \ i i v. > / \ 4 i v 1 \ \ V A i ■s t 1 (- s \ -V S i- A -20 \ V 4 2 A V / 3 J S s. t v 5 i) X 6 \ 7 -40 -60 \ t -8U 5:15 16:31 5:49 17:07 6:37 18:34 7:52 9:27 1:33 10:40 1 :19 11:37 80 6:58 18:43 7:31 19:07 8:04 19:31 8:36 19:57 9:09 20:22 9:43 20:51 10:21 21:21 60 40 T» - V \ r N M t X- 20 \ t t s c / v \ t-- \ r v t —* 0 / —* t 7- ft \ / r p * i \ 1 t H p 1 t: t \ s o t 1 1 fii -20 -40 L. A —< 8 \ / \ / 1 0 J 1 t- 1 k / r i 2 žr — / r 4 4 / v / -v \ 1 i— 1 -60 -80 1 -L. A/ 28 12:16 1:43 12:49 2:04 13:22 2:25 13:55 2:49 14:24 3:16 14:55 3:46 15:28 80 11 :19 21:39 12:04 22:04 12:58 22:28 60 40 20 20 S s* V / * / 0 4 M- v < \ s 1 A -i -20 i \ H J- Tr a. \ j r J A £ J -40 L A / j i -60 \ -80 4:31 16:10 5:06 16:55 5:40 17:49 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v maju 2006 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in May 2006 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v marcu Primerjava z obdobnimi vrednostmi. V mesecu marcu se je s segrevanjem ozračja in zmernim povečanjem globalnega sončnega obsevanja pričela dvigovati tudi temperatura morja. Postopno dviganje temperature zraka do 13 °C je povzročilo tudi dvig temperature morja za 2,7 °C, s čimer je morje ponovno preseglo 10 °C. V preteklem mesecu je bilo gibanje temperatur precej dinamično, medtem ko se je v mesecu marcu ustalil trend postopne rasti. Počasen dvig temperature nam tudi nakazuje pričetek prehoda iz zimskega obdobja v pomlad. Temperature morja so sicer nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, vendar ne odstopajo izraziteje (slika 5). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v marcu 2006 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in March 2006 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v marcu 2006 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in March 2006 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper marec 2006 °C marec 1992-2004 min sr max °C °C °C Tmin 1 7.4 Tsr j 8.3 Tmax j 10.1 6.4 7.4 8.8 8.1 9.9 12.4 9.5 11.6 14.6 SUMMARY Sea levels in March were a little over average for this season of the year. The highest sea level was 307 cm which was measured on 28th of March. Sea temperature was little below average. 58 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2006 Groundwater reserves in alluvial aquifers in March 2006 Urša Gale V marcu so na območju aluvialnih vodonosnikov prevladovale visoke in običajne zaloge podzemnih vod. Ekstremno visoke vodne zaloge smo zabeležili na delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije in Krško-Brežiške kotline ter doline Bolske. Nadpovprečno visoke gladine so bile na Apaškem in Ljubljanskem polju ter v pretežnem delu vodonosnikov Prekmurskega, Murskega, Dravskega in Kranjskega polja. Običajnih vrednosti niso dosegle le gladine vodonosnika Vipavske doline, kjer smo zabeležili podpovprečno stanje zalog podzemne vode. Količine mesečnih padavin so bile ponekod nad, ponekod pa pod dolgoletnim povprečjem. Največji padavinski presežek je bil zabeležen na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline, kjer je padlo za tretjino padavin več, kot je značilno. Nadpovprečne vrednosti so izmerili tudi na območju vodonosnikov Vipavsko-Soške doline in spodnje Savinjske doline. Drugod po Sloveniji vrednosti v marcu niso dosegle dolgoletnega povprečja. Najmanj padavin, okrog polovica običajnih vrednosti, je padlo na območju vodonosnikov ob Muri. V prvi polovici meseca je padlo več padavin kot v drugi, sicer pa so bile porazdeljene v štirih večjih padavinskih dogodkih. Največje vodne zaloge smo zabeležili na območjih aluvialnih vodonosnikov severovzhodne Slovenije ter v vodonosnikih Krško-Brežiške kotline. Največje zvišanje gladine smo marca zabeležili v vodonosnikih Ljubljanske kotline. Na postaji v Preserjah v dolini Kamniške Bistrice je bil s 33 % maksimalne amplitude postaje zabeležen največji relativni dvig, v Cerkljah na Kranjskem polju pa je bil izmerjen največji absolutni dvig podzemne vode; dosegel je 501 centimeter. Največje znižanje gladine smo marca s 102 centimetroma in 24 % maksimalne amplitude zabeležili v Medlogu v spodnji Savinjski dolini. Od tega izmerjenega upada podzemne vode ni dosti odstopala tudi postaja v Vipavskem Križu v Vipavski dolini, kjer je relativni upad znašal 23 % maksimalne vrednosti amplitude postaje. Slika 1. Povišana gladina reke Kokre v Hotemažah zaradi taljenja snega Figure 1. High water level of Kokra river in Hotemaže due to snow melting in highlands 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo E 179 178 177 176 > 175 Mursko polje - Zgornje Krapje 0 100 _ 200 i 300 .1 400 I 0L 500 600 ' 248 246 - 244 242 Sp. Savinska dolina - Levec DD'ODfl 4444445555556666 0000000000000000 E —-Et w ¡Me : Krško polje - Skopice Ljubljansko polje - Kleče 151 149 147 145 ž 143 0 100 „ 200 £ 300 .1 400 I 0L 500 600 4444445555556666 0000000000000000 «i! ■ U) c--■ E t U) c--■ E t . 285 e 280 o 275 0 100 200 300 400 500 600 4444445555556666 0000000000000000 ®eE Vipavska dolina - Šempeter 61 56 8 51 I 46 -50 50 150 250 350 450 4444445555556666 0. 0. .0 .0 .0 0. .0 .0 .0 0. .0 0. 0. .0 .0 0. rt^&š i rt^ Et —■ E i= E E lOSOmskr 1 P25-P75 IP10-P2S P a divine - mi : pi .orr-c|t Midline ÏIOÎOLII' glatnn P5Q ^mn-PlÛ Paifeufcia iLhccit-it Slika 2. Mediana mesečnih gladin podzemnih voda (m. n. v.) v letih 2004, 2005 in 2006 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 2. Monthly medians of groundwater level (m. a. s. l.) in years 2004, 2005 and 2006 - red circles, in relation to percentile values for comparative period 1990-2001 Marca letos je bilo stanje vodnih zalog bolj ugodno kot v istem mesečnem obdobju preteklega leta. V istem obdobju preteklega leta smo na pretežnih delih vodonosnikov Prekmurskega, Apaškega, Dravskega in Kranjskega polja ter na celotnem območju Vipavsko Soške doline zabeležili ekstremno nizke vodne zaloge. Drugod so tedaj prevladovale nizke do običajne vodne zaloge. Glede na pretekli mesec, mesec februar, so se zaloge podzemnih vod v marcu ponekod povečale, ponekod pa zmanjšale. Zviševanje gladin je prevladovalo na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline, Krško Brežiške kotline in Dravskega polja, kar je vodilo k povečanju vodnih zalog. V spodnji Savinjski in Vipavski dolini pa so se zaradi prevladujočega znižanja gladin vodne zaloge zmanjšale. SUMMARY In March high and normal groundwater reserves prevailed. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ekstremno visoke vodne zaloge (extremely high GW reserves) nadpovprečno vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) sušno (low GW reserves) ekstremno nizke vodne zaloge (extremely low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu marcu 2006 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in March 2006 (U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 61 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženot zraka v marcu 2006 je bila manjša kot prejšnji mesec. Razlog je bilo spremenljivo vreme s pogostimi padavinami in vetrovi. Kljub temu je bila mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMi0 tudi v marcu velikokrat prekoračena - največ na tistih mestnih lokacijah, ki so pod vplivom emisij iz prometa in industrije. V celem letu je dovoljeno 35 prekoračitev mejne dnevne vrednosti koncentracije. To število je bilo do konca marca že marsikje krepko prekoračeno. Onesnaženost zraka z SO2 zaradi emisije iz velikih termoenergetskih objektov je v ravninskih oziroma nižje ležečih krajih zaradi visokih dimnikov in odžveplovalnih naprav na teh objektih majhna. Ob polnem delovanju TE Šoštanj in TE Trbovlje pa koncentracije SO2 občasno še prekoračijo s predpisi dovoljene vrednosti na višje ležečih krajih obeh vplivnih območij. Tokrat je bila tam prekoračena nekajkrat le mejna urna vrednost koncentracije. Le-ta je bila na merilnem mestu v Krškem, ki je pod vplivom talne emisije tovarne VIPAP, prekoračena trikrat. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile kot običajno pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije ozona so bile v marcu zaradi hitro naraščajoče moči sončnega obsevanja že precej višje kot prejšnji mesec, tako so 8-urne koncentracije predvsem na višje ležečih merilnih mestih prvič letos prekoračile ciljno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1. Koncentracije SO2 v večjih mestih so bile nizke. Tudi v mestih v Zasavju niso prekoračile mejnih vrednosti. Na nekoliko slabšo kakovost zraka v teh mestih vplivajo zelo neugodne reliefne razmere, ki zmanjšujejo razprševanje in transport onesnaženega zraka zaradi emisij iz lokalnih industrijskih in individualnih virov. Prispevek emisije onesnaževal iz TE Trbovlje k onesnaženosti zraka se je zaradi delovanja odžveplovalne naprave v zadnjem času zelo zmanjšal. Najvišja urna koncentracija SO2, 121 |g/m3, je bila izmerjena v Trbovljah, najvišja dnevna, 30 |g/m3, pa v Zagorju. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so le po enkrat prekoračile mejno urno vrednost na višje ležečem merilnem mestu Zavodnje in v Šoštanju. Najvišja izmerjena urna koncentracija je bila 731 |g/m3 in najvišja dnevna 77 |g/m3 na Zavodnjah, najvišje mesečno povprečje, 22 |g/m3, pa na Velikem vrhu. Na vplivnem območju TE Trbovlje so izmerjene koncentracije le trikrat prekoračile mejno urno vrednost na Kovku. Tu je bila najvišja urna koncentracija 511 |g/m3 in najvišja dnevna 69 |g/m3. Koncentracije SO2 na merilnem mestu v Krškem so tokrat le dvakrat prekoračile mejno urno vrednost (najvišja izmerjena urna koncentracija je bila 382 |g/m3). To merilno mesto je ponoči in zjutraj ob mirnem in jasnem vremenu zaradi severnega toka zraka po dolini Save navzdol izpostavljeno vplivu emisije tovarne celuloze VIPAP. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila precej nižja od dovoljene - večja je bila na merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. V Mariboru so koncentracije dosegle 70 % mejne urne vrednosti. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije na mestnih merilnih mestih so dosegle nekaj nad 20 % mejne vrednosti. Koncentracije na merilnem mestu Krvavec so bile v marcu štiri do petkrat nižje od tistih, izmerjenih v mestih. To merilno mesto je namenjeno prikazu stanja ozadja daleč od virov emisije. Meritve CO tečejo tam od januarja 2006. Benzen Koncentracije benzena so bile nizke. Ozon Koncentracije ozona v marcu so zlasti v višjih legah že prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Prikazane so na sliki 4 in v preglednici 4. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PM10 so povsod - največkrat v mestih - presegle mejno dnevno vrednost, vendar niso bile ekstremno visoke, saj so bila obdobja stabilnega vremena kratka. V Zagorju, kjer je bila izmerjena najvišja dnevna koncentracija 102 |g/m3, je bilo od 31 dni kar 21 dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za delce PM2.5 še ni zakonsko določene mejne vrednosti. Nova uredba, ki bo vključevala tudi delce PM2.5, naj bi bila sprejeta do konca leta 2006. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5 je prikazana na slikah 5 in 6 ter v preglednici 5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedances. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 za marec 2006, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in March 2006, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 93 4 26 0 0 0 12 0 0 Maribor 88 7 23 0 0 0 12 0 0 Celje 96 7 49 0 0 0 14 0 0 DMKZ Trbovlje 95 9 121 0 0 0 18 0 0 Hrastnik 96 12 81 0 0 0 24 0 0 Zagorje 96 9 70 0 0 0 30 0 0 Murska S.Rakičan 96 7 25 0 0 0 13 0 0 Nova Gorica 80 9 72 0 0 0 16 0 0 SKUPAJ DMKZ 8 121 0 0 0 30 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 5 27 0 0 0 9 0 0 EIS CELJE EIS Celje 91 2 25 0 0 0 12 0 0 EIS KRŠKO Krško 89 20 382 2 15 0 74 0 1 Šoštanj 95 10 351 1 1 0 42 0 0 Topolšica 93 4 94 0 0 0 17 0 0 Veliki vrh 93 22 240 0 10 0 59 0 0 EIS TEŠ Zavodnje 91 9 731 1 1 0 77 0 0 Velenje 95 6 75 0 0 0 13 0 0 Graška Gora 95 8 175 0 0 0 30 0 0 Pesje 95 5 85 0 0 0 12 0 0 Skale mob. 93 4 82 0 0 0 20 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 9 731 2 12 0 77 0 0 Kovk 91 14 511 3 3 0 69 0 0 EIS TET Dobovec 87 2 173 0 0 0 10 0 0 Kum 91 1 47 0 0 0 5 0 0 Ravenska vas 81 8 85 0 0 0 24 0 0 SKUPAJ EIS TET 6 511 3 3 0 69 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 85 12 230 0 1 0 44 0 0 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v pg/m3 za marec 2006, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 in pg/m3 in March 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV >AV MREZA £od 1.jan. Ljubljana Bež. U 96 37 107 0 0 0 DMKZ Maribor U 95 44 138 0 0 0 Celje U 96 31 102 0 0 0 Trbovlje U 86 25 96 0 0 0 Murska S. Rakičan N 85 15 71 0 0* 0 Nova Gorica U 95 25 76 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 95 6 35 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 0 EIS TES Zavodnje N 91 2 74 0 0 0 Skale mob. N 94 11 55 0 0 0 EIS TET Kovk N 91 12 72 0 0* 0 EIS TEB Sv.Mohor N 80 2 19 0 0* 0 Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (pg/m3) za marec 2006 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (pg/m ) in March 2006 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp DMKZ Ljubljana Bež. 93 0.8 2.1 0 99 3.6 69* 1.4* Maribor 96 0.8 1.5 0 Celje 96 0.9 1.9 0 Nova Gorica 95 0.9 2.2 0 Krvavec 95 0.2 0.5 0 EIS CELJE EIS Celje* Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 za marec 2006, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in March 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV MREZA £od 1. jan. Krvavec* N 82 102 136* 0* 0* 131* 3* 3 Iskrba N 94 80 133 0 0 125 3 3 Ljubljana Bež. U 95 55 120 0 0 112 0 0 DMKZ Maribor U 96 53 112 0 0 107 0 0 Celje U 96 57 127 0 0 120 1 1 Trbovlje* U 86 56 116* 0* 0* 111* 0* 0 Hrastnik U 95 71 127 0 0 120 0 0 Zagorje U 94 55 118 0 0 114 0 0 Nova Gorica U 95 56 126 0 0 119 0 0 Koper U 96 79 127 0 0 115 0 0 Murska S. Rakičan N 96 72 135 0 0 118 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 95 92 132 0 0 128 4 4 MO MARIBOR Maribor Pohorje N 99 92 136 0 0 130 4 4 EIS TES Zavodnje N 92 87 134 0 0 126 1 1 Velenje U 95 70 143 0 0 133 3 3 EIS TET Kovk N 91 85 128 0 0 125 1 1* EIS TEB Sv.Mohor N 96 81 122 0 0 115 0 0 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 za marec 2006 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in March 2006 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja >MV kor. MREZA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 97 37 66 5 31 1.24 30 51 DMKZ Maribor 99 49 82 16 49 1.19 34 68 Celje 96 38 69 7 39 1.12 Trbovlje 97 46 85 10 46 1.27 Zagorje 99 61 102 21 65 1.39 Murska S. Rakičan 94 36 62 6 38 1.22 Nova Gorica 97 35 60 4 13 1.2 Koper Iskrba (R) 90 100 39 19 69 51 6 1 14 1.3 17 1 54 MO MARIBOR MO Maribor 100 45 77 13 48 1.3 EIS CELJE EIS Celje 76 48 80 11 53 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld) 100 29 59 4 4 1.3 EIS TES Pesje 94 31 64 4 16 1.3 Skale mob. 97 28 71 2 14 1.3 EIS TET Prapretno 94 33 69 2 7* 1.3 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlj e DMKZ Hrastnik -, Zagorj e _. Murska S.Raki čan Nova Gorica -' Vnaj narj e -1 EIS Celje =□ Krško Šoštanj J —1 Topolšica EIS TES Veliki vrh Zavodnj e J 1 Velenj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk =-1 Dobovec =1 EIS TET Kum Ravenska vas Sv.Mohor EIS TEB 0 20 40 60 80 100 □ cp(|g/m3) □ MV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v marcu 2006 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedances of SO2 in March 2006 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 5 16 17 18 1 9 20 21 22 23 2 4 25 26 27 28 29 30 31 —•— Ljublj ana Bež. Hrastnik —■— Maribor • Šoštanj —■—Celje —■—Zagorje M Murska S.Rakičan —■— Krško —♦— Trbovlj e ♦ Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (ig/m ) v marcu 2006 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (ig/m3) in March 2006 (MV- 24-hour limit value) Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor 1 1 1 URBANO 1 1 1 1 1 1 1 1 ' 1 1 ' 1 1 1 1 1 1 1 neUrbano i 1 1 1 1 1 1 ZU 1 1 1 1 =1 1 □ cp(^g/m3) ■ MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v marcu 2006 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedances of NO2 in March 2006 100 ; 80 60 20 0 0 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. 1 1 1 1 Maribor 1 1 1 1 :-1-1- 1 1 Celje I-1-1-1 1 1 1 1 1 1 Velenje Trbovlje* 1 1 1 1 Hrastnik URBANO 1 1 1 1 -_i_i__ 1 1 Zagorj e -1-1-1 1 1 1 1 1 1 Nova Gorica 1 1 1 1 ;_1_1_1__ 1 Koper 1 1 1 'l Murska S. Rakičan I I I I Vnaj narj e 1 1 1 1 Maribor Pohorje :-1-1-1-1- NEURBANO Krvavec* -T-1-1-1- 1 1 1 1 Iskrba 1 1 1 1 1-'-'-'- ' 1 Zavodnje 1 1 1 1 1 ' 1 1 1 1 Kovk Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(|g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v marcu 2006 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedances of Ozone in March 2006 Ljubljana Bež. MO Maribor EIS Celje Zagorje Nova Gorica Pesje Prapretno 0 □ cp(|g/m3) ■MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v marcu 2006 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedances of PM10 in March 2006 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. —■—Maribor —■—Celje —■—Trbovlje —■—Koper • Nova Gorica —±—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v marcu 2006 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in March 2006 SUMMARY Air pollution in March 2006 was lower than in the previous month. The reason was a changeable weather with frequent winds and precipitations. Concentrations of PM10 particles still often exceeded the limit value at urban sites. SO2 concentrations were low in the cities. They exceeded 1-hour limit value only up to three times at some places of higher altitude influenced by Šoštanj and Trbovlje Power Plants, and at Krško site, which is influenced by the VIPAP paper mill factory. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide and Benzene were below the allowed values. Concentrations of PM10 particles often exceeded the 24-hour limit value especially in urban sites -mostly in the cities of Zasavje region, with unfavorable local geographic characteristics, and are exposed to, besides traffic, the sources of the local industry. Ozone concentrations exceeded the 8-hour target value for the first time in this year at the places of higher altitude. 70 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda kontinuirno merimo vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Merilne postaje, na katerih spremljamo kakovost podzemne vode, so dodatno opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. V marcu so obratovale merilne postaje Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Merilne postaje so povečini delovale brez večjih posebnosti. Zaradi okvare glavne črpalke v reki, manjka del podatkov iz merilne postaje Sava v Mednem (6 .13. marec). V začetku marca se je iz februarja nadaljevalo obdobje, ko so bili vodostaji rek še vedno nekoliko nižji. Zaradi več padavinskih obdobij so nato vodostaji Save in Savinje rasli in okoli 6. in 11. marca dosegli prva maksimuma. Hidrološka situacija se je nato nekoliko umirila, vodostaji so upadali. Po padavinah 22. in 23. marca so tako vodostaji Save kot tudi Savinje ponovno narasli in dosegli naslednji maksimum 23. v mesecu, ter ponovno po naslednjih padavinah 29. marca. Ob višanju vodostajev zaradi redčenja vode pride do nižanja električne prevodnosti, razvidna pa je tudi povezava med vodostajem in vsebnostjo raztopljenega kisika v vodi. Po padavinah, ob naraščanju vodostajev, reke s seboj nosijo precej sedimenta, voda je bolj kalna in vsebuje manj raztopljenega kisika (slika 1). Kot posledico padavin in infiltracije smo podobno hidrološko situacijo, torej visoke gladine podzemne vode, beležili tudi na merilnih postajah kjer spremljamo kakovostno in količinsko stanje podzemne vode, v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju. Na merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v Levcu, smo ob dvigu gladine podzemne vode v drugi polovici meseca izmerili nekoliko nižje vsebnosti nitratov (slika 2). Rezultati kontinuiranih meritev ostalih osnovnih fizikalnih parametrov so sledili hidrološki situaciji in v marcu niso kazali bistvenih sprememb stanja kakovosti vode (slike 1-2). SUMMARY Due to strong precipitation in the beginning of March, the water level of Sava and Savinja river increased significantly. In the second half of the month, around March 23rd and 29th, another increase of river levels was observed. As the consequence of precipitation and infiltration also the high groundwater levels prevailed in March. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values (Figures 1-2). 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA MEDNO 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVINJA MEDLOG SAVINJA MEDLOG 25 1 20 -'i is 15 - J IJ V a 290 270 250 "s - 23 0 o 10 -K J n 210 oV 190 5 -J „n . nn 0 170 1.3. 2.3. 3.3. 4.3. 5.3. 6.3. 7.3. 8.3. 9.3. 11.3. 12.3. 13.3. 14.3. 15.3. 16.3. 17.3. 18.3. 19.3. 20.3. 21.3. 22.3. 23.3. 24.3. 25.3. 26.3. 27.3. 28.3. 29.3. 30.3. Vodostaj pH Raztopljeni kisik -Tvode □ Padavine Električna prevodnost Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v marcu 2006 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in March 2006 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 70,0 68,0 — 66,0 C5"1 64,0 N J= 62,0 > f 60,0 | 58,0 •S 56,0 > 54,0 52,0 50,0 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 200 o 220 J 240 O LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 750 740 730 720 710 700 690 SP . SAVINJSKA DOL. LEVEC 45 40 ■? 35 - .S 30 • i 1 25 • J 0 0 0 0 0 idzemne vode (cm) •J 20 • & 15 • . i - 200 o - 220 J 10 5 m n „ fin n - 240 O 260 2.3. 3.3. 4.3. 5.3. 6.3. 7.3. 8.3. 9.3. 10.3. 11.3. 12.3. 13.3. 14.3. 15.3. 16.3. 17.3. - 18.3. 19.3. 20.3. 21.3. 22.3. 23.3. 24.3. 25.3. 26.3. 27.3. 28.3. 29.3. 30.3. LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE u n_ J}n pH ■ Raztopljeni kisik -Tvode □ Padavine ■ Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v marcu 2006 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in March 2006 0,0 9,0 7,0 6,0 540 520 500 480 460 440 73 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - marec 2006 Earthquakes in Slovenia - March 2006 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2006 zapisali 141 lokalnih potresov, od katerih smo za 122 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 20 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se do 26. marca razlikuje za eno uro, potem za dve uri (srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2006 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. *r on- JIJ M -ti'mi- 1? J« ■ * * a * ' \ * i \ i : a1' • : ** n } ' "'i J ■ Wt ♦ > * -iT* & / K " Q km D !-[] li »■ 1 I t/i I* Str 15 DÜ- IS 3C lt'00' 1E °oQO(' MaqmudB *LV ,S3 V O S ID 15 ED 4-Ü tm Slika 1. Potresi v Sloveniji - marec 2006 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in March 2006 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v marcu 2006, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 11. marca ob 2. uri 12 minut UTC (oziroma 3. uri 12 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Celja. Magnituda tega dogodka je bila 2,1. Potres so čutili prebivalci Štor, Šentjura pri Celju, Teharij in okoliških krajev. Tresenje tal je prebudilo številne prebivalce, nekateri so po potresu celo zapustili hiše v pričakovanju močnejšega sunka. Prebivalci so poročali tudi o gromu podobnem bobnenju, ki je spremljalo potres. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - marec 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - March 2006 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2006 3 3 9 39 45,61 15,30 7 1,1 Podzemelj 2006 3 4 5 56 46,04 14,92 8 1,2 Polšnik 2006 3 4 17 9 45,66 14,34 16 1,4 Mašun 2006 3 6 22 37 46,10 14,61 8 1,3 Dol pri Ljubljani 2006 3 7 23 43 45,27 15,06 13 1,2 Velika Kapela, Hrvaška 2006 3 8 0 54 46,32 13,59 5 1,2 Bovec 2006 3 10 13 48 45,55 15,31 8 1,0 Griblje 2006 3 10 21 48 46,36 13,69 10 1,9 Trenta 2006 3 11 2 12 46,23 15,33 7 IV* 2,1 Prožinska vas - Celje 2006 3 17 11 6 46,39 14,31 10 1,1 Tržič 2006 3 17 23 53 46,06 13,48 15 1,6 Prepotto, Italija 2006 3 18 8 24 46,33 13,59 8 1,3 Bovec 2006 3 18 11 59 45,31 14,42 6 1,0 Reški zaliv, Hrvaška 2006 3 19 9 7 46,49 13,77 8 1,5 Kranjska Gora 2006 3 20 10 14 46,34 13,57 9 1,1 Bovec 2006 3 20 23 12 45,83 15,18 17 III-IV* 2,5 Novo mesto 2006 3 22 11 35 45,85 15,27 7 1,2 Šmarješke Toplice 2006 3 24 0 35 45,75 14,70 9 1,1 Ribnica 2006 3 27 2 9 46,16 16,62 22 1,2 Apatovac, Hrvaška 2006 3 31 10 4 45,63 15,41 9 1,5 Kamanje, Hrvaška 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - marec 2006 World earthquakes - March 2006 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - March 2006 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 14.3. 31.3. 06:57:33 01:17:01 3,59 S 33,58 N 127,21 E 48,79 E 5,7 6,7 6,1 30 7 Seram, Indonezija zahodni Iran Na Buru je ena oseba izgubila življenje. Lokalni tsunami z maksimalno višino valov 5 metrov je zahteval še dve žrtvi, ena oseba je bila ranjena, ena pa pogrešana. 116 hiš je bilo poškodovanih v Peli, 54 v Batu Jungkuju, 30 v Waimorotu, 25 v Wailawi in 16 v Waimolyju. Vsaj 70 oseb je izgubilo življenje. Več kot 1300 je bilo ranjenih. V Borugerdu je bilo popolnoma uničenih 40 vasi. Veliko poškodovanih hiš je bilo na področju Borugerd -Dorud (provinca Lorestan). V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2006. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo .120' -OT O OO 6 7 a Magnitude Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2006 Figure 2. The world strongest earthquakes - March 2006 □ ■ ■ ■ 0 33 7D 20D TOO Gaabinafkivi] 77 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2006 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Marca je bil v zraku na vseh merilnih mestih cvetni prah leske, jelše, jesena, topola, vrbe, bresta, tise, v Primoiju tudi ciprese. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Mariboru, in sicer 8782 zrn, največ zaradi obilnega cvetenja jelše, v Kopru smo našteli 5130 zrn, v Ljubljani pa 3760. V Kopru se je začel pojavljati cvetni prah že zadnja dva dni januarja, koncentracija cvetnega prahu cipresovk, tisovk, leske in jelše je bila nizka. Februarja je bila obremenjenost zraka z lesko in jelšo ves čas nizka; koncentracija cvetnega prahu jelše je bila pod 15 zrn/m3 zraka, nekoliko več je bilo v zraku cvetnega prahu leske, predvsem v obdobju z nekoliko višjo temperaturo zraka, vendar koncentracija večinoma ni presegla 20 zrn/m3. Večja obremenjenost zraka s cvetnim prahom cipresovk in tisovk je bila v začetku februarja in v obdobju od 17. do 21. februarja. Takrat je porasla tudi koncentracija cvetnega prahu leske in jelše. CO E Ž tr N o 1400- 1200 1000 800 600 400 200 0 - , .. jj-i.LljJb- . 9 10 11 12 13 14 15 16 17 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v marcu 2006 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2006 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku marca 2006 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. V marcu se je sezona pojavljanja cvetnega prahu leske, jelše in cipresovk ter tisovk nadaljevala. Koncentracija se je zvišala 23. in 24 marca, nekoliko kasneje kot na celini, in nato nihala do konca meseca zaradi spremenljivega vremena. Posamezna zrna topola in jesena so se začela pojavljati že zadnji teden februarja, koncentracija pa se je povečala šele po 18. marcu. Koncentracija cvetnega prahu bresta je bila nizka od konca februarja in nato še ves marec. V Ljubljani in Mariboru se je cvetni prah leske, jelše in tise začel pojavljati že po 18. februarju, vendar nizka temperatura ni dopuščala večjega zvišanja koncentracije. Nekoliko več cvetnega prahu je bilo v zraku le v toplejših obdobjih brez padavin. Obilnejše sproščanje cvetnega prahu se je začelo po 18. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo marcu, ko je bila koncentracija cvetnega prahu leske, jelše, cipresovk in tisovk visoka. V Ljubljani in Mariboru se je v tem obdobju začel pojavljati še cvetni prah topola in bresta, po 24. marcu pa še cvetni prah vrbe in jesena, oba sta bila prisotna v nizki koncentraciji. Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2006 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2006 Marec se je začel z mrzlim jutrom in večinoma sončnim vremenom ter z nizko koncetracijo cvetnega prahu v zraku; naslednji dan je bilo v Ljubljani in Mariboru oblačno in mrzlo, le na Obali je še sijalo sonce. Na Obali in v Ljubljani so sledili trije dnevi brez sonca, temperatura pa se je ob jugozahodnem vetru postopoma zvišala; začele so se pojavljati padavine, ki so bile najbolj obilne 5. marca, ko je v notranjosti države snežilo. Čeprav je bilo nekaj padavin, se je 4. in 5. marca v Kopru obremenjenost zraka s cvetnim prahom cipresovk in tisovk zvišala, v notranjosti Slovenije je ostala nizka. Sledili so trije večinoma sončni dnevi, vendar je bilo sprva vetrovno. Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2006 Figure 3. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2006 9. marca je bilo oblačno, pihal je jugozahodnik in prinesel nekoliko več cvetnega prahu v Mariboru; koncentracija je bila še vedno nizka. Naslednjega dne je bilo hladno in oblačno s padavinami. 11. marec je bil na Obali sončen, obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila visoka. Tudi v Ljubljani in Mariboru se je zjasnilo, sprememb v koncentraciji cvetnega prahu ni bilo. Naslednja dva dni je bilo na Obali sončno z burjo, drugod po večini oblačno, hladno in vetrovno. 14. marec je bil oblačen, hladen, v Primoiju je pihala burja. Sledili so štirje sončni dnevi, na Obali je sprva pihala burja; v Ljubljani in Mariboru pa je bilo oblačno. Ob koncu sončnega obdobja je 18. marca na vseh treh 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo merilnih mestih koncentracija cvetnega prahu močno narasla, zacvetele so leske in jelše ter tisa in v Primorju poleg naštetih še ciprese. 19. in 20. marec sta bila sončna, naslednjega dne se je na Obali postopoma pooblačilo. Od 21. do 23. marca je bilo na Obali in v Ljubljani ob jugozahodnem vetru oblačno, občasno je deževalo, sprva je bilo na Štajerskem še nekaj sonca, nato se je tudi tam pooblačilo. Koncentracija cvetnega prahu je v tem obdobju nihala in bila odvisna od padavin in vetra, obremenjenost zraka je bila v obdobju od 19. do 23. marca v Mariboru zelo visoka na račun jelše in leske, v Ljubljani nizka do srednje visoka, v Kopru pa se je zvišala 23. marca in bila visoka še 24. marca. 24. in 25. marca je bilo ob jugozahodnem vetru več sonca kot oblakov. 26. marca je ob jugozahodniku prevladovalo oblačno vreme. Oblaki so vztrajali tudi naslednja dva dni, le v Mariboru je bilo 27. marca večinoma sončno in visoka koncentracija tise, jelše in leske. V noči na 29. marec so bile padavine, čez dan je posijalo sonce, še je bilo nekaj ploh in neviht. Predzadnji dan je jugozahodnik čez dan prinesel oblake. Zadnji dan meseca je v Mariboru posijalo sonce, drugod je bila večina dneva oblačna. V obdobju od 24. do konca meseca je koncentracijo cvetnega prahu krojilo vreme. Glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu leske, jelše in tisovk ter cipresovk je bila v polnem teku. Te vrste vetrocvetnih rastlin so prispevale tudi večino cvetnega prahu v zrak. Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru marca 2006 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, March 2006 jelša leska cipresovke /tisovke jesen topol vrba brest Koper 20,7 9,5 58,9 1,3 5,7 0,04 3,6 Ljubljana 41,4 34,7 18,5 0,5 2,5 0,4 1,5 Maribor 66,7 17,5 9,4 0,2 2,6 1,6 1,5 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2006 Figure 4. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2006 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Koper Ljubljana JESEN a: N O s- I - I 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2006 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2006 80- 60--- Koper Ljubljana TOPOL cc N O 40- _j > lu 20- -r-r Jl r- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2006 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2006 -r-r- q: N O > m i— •ro 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2006 Figure 7. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2006 16 12 4 0 0 50 40 30 20 10 0 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo tr N O 30 Koper BREST Ljubljana 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2006 Figure 8. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2006 60 Manbor 50 40 20 10 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in February and March. 82