J ■
a

mmm§
NEODVISEN LIST ZA
DELAVCE V AMERIK^.
4* •
i w
17.
CLEVELAND, OHia PRI!
tUARY H. 1916.
LETO IX. — VC
., 1
Mestne novice.
člani slovenskih društev v Cle-velandu se opozarjajo, da se ta in drugi mesec pol-nošttevilno udeležujejo sej.
i
i
Slovenci, iki ste člani enega ali druzega slovenskega društva v Clevelandu, se* posebno opozarjate, da se polnoštevilno udeležite sej, ki jih imate ter kom meseca februarija pri svojih dotičnih društvih ini meseca marca do 15. v marcu. Pripravljalni odbor za (Narodni Dom želi, da člani polnoštevilno glasujejo, ali je rijih društvo 'za ali proti Narodnemu Domu. To se mora konečno veljavno odločiti in ne more biti nikakega od-iašainja več. Ljudska volja se mora izraziti v tem času, ali naj številni narod v Clevelandu, metropoli slovenskih ameriških naselbin, ostane brez svojega doma in naj društva tujcem plačujejo najemnino, ali naj imajo svoje lastne dvorane, od katerih bodejo slovenska društva imela dobiček in lastno gospodarstvo. Debata, ali naj se postavi Narodni Dom, je že rešena. O tem naj se ne govori, pač pa naj se iz ljubezni do »naprednosti in samostojnega gospodarstva iglasuje za / Narodni )Oom. Slovenski dru-štveniki širnega Clevelanda, pokažite, da vam je pri srcu na-reddk. Le redkokdaj ste poklicani, da odločujete o važnih narodnih stvareh, in sedaj, ko se gre za boljšo bodočnost iin večji napredek slovenskih cle-velandsrtcih društev, 'bi morali stopiti kot en mož na pozori-šče in glasovati: Da! Slovenska društva zahtevajte svoj dom, primerno narodno zgradbo, od katere ima narod 'korist. Ne zamudite torej sej društva ta mesec in prihodnji. Bodite zraven, ko se bo odločevalo, ali ima narod toliko sile in moči v sebi, da zgradi stavbo, katero bi lahko ogradili posamezniki, in koliko prej še ves zjedinjen narod, stremeč po napredku 1
—NeJki rojak nam je poslal ostro (pritožlbo o postopanju z delavci v neki tovartni, kjer je zaposiljenih mnogo Slovencev, od strani tamojšnega slovenskega formana, kateremu morajo delavci plačevati denar in ga napajati, sicer jih ne*obdrži v službi. Naše uredništvo mi prostor, kamor naj se pošiljajo take pritožbe, ampak, kakor smo že mnogokrat naznanili v listu, naj se to pošlje naravnost na "City Immigration Bureau, City Hall". Tam je poseben urad, .ki se peča s takimi pritožbami, in vrjemite nam, da če morate dokaizati tvoje trditve, da se bo dotičnemu formanit takoj vizela služiba in bo poleg tega kaznovan z zaporom in denarno globo. Slovenci imajo ma-vado, da protestirajo v takih slučajih pismeno na naš urad, in zraven podipisa ne denejo nobenega naslova, da sploh me moremo vedeti, ali so talke pritožbe resnične ali ne. Kdor ima kaj proti "ibosom" in for-manom, naj se obrne v City Hall, tam bodejo skrbeli, da se izločijo take delavske pijavke.
—Dr. Lunder-Adamič ima svojo redno sej«?, 13. febr., pri-čenši točno Ob 9. uri dopoldnie. Radi važnih zadev se pričaku-pqlne udeležbe. —Supirentendent cleveland-javmih šol, Mt. J. M. H. eriok, je tožen na $5000 nine, ker je prepovedal ikemu Chas. Frenchu govore v javnih šolah. French je ho-1 prirediti več ,govorov v cle-elandskih šolaih in bi računal jnino k tem govorom. Se-eda je to proti šolskim posta-endent Frede-
|jj g«r
ll ih.
rick inu je stvar prepovedal. Sedaj pa toži French. Stvar, je v resnici smeškua.
—Clevelandski zidje so nabrali tefleom dveh dnij $15.520 za pQtrebne židovske družine v Evropi, ki stradajo radi vojne. Po celih Zjed. državaflTna-berejo pet milijopov. Vlada Zjed. držav je obljubila pripraviti za posebno židovsko ekspe-dicijo poseben vojtni parnik, da bo peljal' 60.000 funtov moke v (Palestino, za velikonočni kruih zidov.
—Loterijske srečke je prodajal Byron Stapleton in je bil zato kaznovan z $100 kazni od sodnika Silberta.
—Henry Rosel, 3233 W. 90. cesta stamujoč, se je ponesrečil v sredo pri delu New England poslopja na Euclid ave. Odpeljan je bil v Huron Rd. bolnišnico.
—Superior ave. hočejo razširiti od E. 9th St. do 55th St. za 5 do 10 čevljev. Zajedno nameravajo Superior ave na novo tlakati, kar bi veljalo $250.-000. Eno tretino tega plača coulroty, dve tretini mesto. Komisar Andrews je za ta načrt..
—Joško Mančak, 2026 St. Clair ave si je zapisal vse številke svojih bamkovcev, katere je nosil s seboj. In v sredo popoldne je bil okraden na cestni železnici. Povedal je policiji vse številke teh bankovcev, 'katere so mu tatovi vzeli, toda policija je reklaKaj nam rabijo številke, tate moramo dobiti, tate, potem pa dobimo tudi bamkov-ce.
—Clev. trgovska zbornica, razne organizacije, društva in mestna vlada si prizadevajo, da dobi Cleveland zvezino tovarno za izdelovanje jeklenih ptašč za bojne ladije. Kakor znano, je komgres dovolil $n.-000.000, da se napravi tovarna, ki bo izdelovala jeklene plošče. Cleveland pričakuje, da se postavi ta tovarna v Clevelandu. Kakih 8000 delavcev računajo, da bo našlo v njej dela. Poslala se je prošnja vojnemu tajniku, naj se upošteva Cleveland in sicer iz enajstih vzrokov: 1. Cleveland ima dobro pozicijo za tržišče. 2. Fine transportne zveze. 3. Dovolj delavcev. 4. Dobre življenske razmere za delavce. (?) 5. Poceni plin, e-lektrika ib drugo kurivo. 6. Poceni zemljišča in prostore za tovarne. 7. Dobro vodo poceni. 8. Bančne ugodnosti prve vrste. 9. Nizke davke. 10. Dobro mestno službo, n. Surovo železo je tu jako poceni.
215 otrok v clev. šolah ima ošfpice. Otroci, ki zbolijo za to boleznijo, morajo ostati navadno 10 dnij doma, in* dr. Peters, mestni šolski zdravnik priporoča, da bi se dovolilo samo 5 dnij, ker ošpice po tem času niso več nalezljive.
—Slovenska Narodna čitalnica priredi dne. 13. februarija domači zabavni večer s sreč-kanjem. Pričetek ob 2. uri popoldne. Povabljeni so vsi prijatelji čitalnice, kajti večer, oziroma dan obeta biti jako zanimiv. Za lačne in žejne bo obilo lf>reslkrt>ljeno. Torej na svidenje!
'	1
—Mestna vlada izdeluje na, črt, da se mesto Cleveland izloči od1 Cuyahoga County in se za Cleveland naredi posebna county z imenom Cleveland. Župan Davis se je izrazil: 85 procentov davkov, (ki jih*sedaj dobiva Cuyahoga county, pride iz Clevelanda. Toda 85 procentov davkov se potroši za county in samo 15 procentov za mesto. Če dobi Geveland svojo coutoty, tedaj bi se dohodki neizmerno povečali, davki znižali in bližnje vasi okoli ClevelanT da bi morale gledati, <la se pri-klopijo Clevelandu"aH pa gledajo, kje naj vzamejo denar, katerega dobivajo sedaj od Ge-velanda.
Delavske zahteve.
Uslužbenci železnic zahtevajo krajši delavni čas, toda ne nameravajo uprizoriti štrajka.
Na ruskem kiišču
Nemci so premestili | 000 vojakov iz jišča na
fronto.
600.-[abo-
Železniški uslužbenci vseh štirih železniških unij glasujejo sedaij, če se naj sprejme o-semurni poslovtaik za vse železniške usluižbence. Uspeh glasovanja se naznani 1. marca. Če ibodejo železničarji glasovali za osemurni delavnik, tedaj bodejo železniške unije 1. aprila predložile to zahtevo železniškim kompanijam. Štiri unije železniških "Uslužbencev batni, reprezentirajo 400.000 uslužbencev, ki so zaposljeni na 528 raznih železnicah. Uradniki unij so se izjavili, da železničarji tne nameravajo uprizoriti štrajka. Prizadeti bi bili v slučaju štrajka tu5di železničarji v Canadi, in najmanj 2.000.000 delavcev bi moralo ustaviti promet, poleg tega, da bi bila paralizirana vsa obrt v deželi.
Unije železpičarjev so se izjavile, da če železničarji ugodne glasujejo za spremenitev delavnika, da dobijo železnice rtjih predloge t. aprila, in železnice odgovorijo na te predloge do 1. maja. Če dotedaj železnice ne dovolijo zahtev železničarjev, se prično pogajanja.
iMobile, Ala., 10. febr. Kom-panije, ki lastujejo premogovnike v južnih državah, so danes popolnoma (zavrgle zahtevi unijskih premogarjev v Hn>-dianapolis, Ind. Ena glavnih zahtev unijskih premogarjev je bila, da se premog stehta poprej ipredno gre skozi mrežo, in da se plača premogarje na podr lagi teže premoga, ki pride naravnost iz jame. Delavci trde, da je ta zahteva koristna lastnikom premogokopov ta- pre
mogarjem, da se na ta način pridobi več premoga na akeij, kot če bi se premog moral naj-prvo čistiti.
New York, 10. febr. Tu je na štrajku 65.000 delavcev in delavk od raznih krojaških in šivilnih unij. 20.000 jih je za-štrajkalo včeraj, 25.000 jih štrajka le začasfno, da se uredijo delavski (pogoji med unijo in uslužbenci, dočim jih je brio 20.000 že prej na štrajku. Delavski stražniki in stražnice, ki opravljajo službo piketov, so se pritožili policiji, ^la so kom-panije najele profesijonalne pretepače, ki nadlegujejo unij-ske člaine in napadajo dekleta na icestah, in da poMcija v vseh takih slučajih potegne s pretepači in preganja dekleta. Župan 'Mitchell je obljubil preiskavo.
Rumunci kličejo pod orožje.
Bukarešt, 10. febr. Vsi Rumunci, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, in_ki žive na gršikem ozemlju, so poklicani pod orožje.
—Člani in prijatelji Slovenske Narodkie Čitalnice, ne pozabite na zabavo, ki se vrši prihodnjo nedeljo, 13. febr.
I zborne domače zabave bode v Obilici. Torej na svidenje!
—V našem uredništvu se nahaja pismo za Mary Skrabar. Prosimo, da se zglasi.
—Zupan Davis je vetiral pasjo ordinanco. Zajedno se je izrazil, da ne vrjame v licenzi-ranje psov, kajti licenziran pes lahko ravJnotako grize kot pe3 brez licence. Pač pa je Davis za to, da dobijo j>si torbe ob času vročih msecev poletja. Ako mestni svet naredi tako postavo, jo bo podpisal.
London, 10. febr. Rusko ar-madno poveljstvo p -zvedelo, da so Nemci potegnili izpred dvifnske fronte kaWHi 600.000 mož in jih poslali JMi francosko fronto. Zajedno pričeli Rusi s silno ofenzivo. Kot se poroča iziPetrogradajpso Nemci napadli Ruse pri Lifcno, ob levem bregu reke Dvlne, toda so bil vrženi nazaj s htidimi agu-Ruski napadi na celi fronti so postali silpejši, Rusi so začeli iz ofenzivo fbdi na ga-liški fronti. Posebno težaven je položaj v Bukovini; od koder se že dalj časa ničesar ni slišalo. Ceste so tako blatne, da se topovi skoro pogrezajo v njih, in posebno t^ško topništvo ne more hrkamor naprej.
•Petragrad, 10. febr. Vojno ministerstvo naznanja: V Črnem moriju so naše bojtoe Radije z uspehom obstreljevale sovražnikove pozicije nt obrežju. Na Kavkaizu se boji nadljuje-jo in naše čete napredujejo.
iPariz. 10. lebr. Rurfki vojni minister se je izjav®: Munlicij-ska kriza v Rusiji je sedaj končana. Neprijeten spkimihi je sicer na ta krizo, vendar je le samo spomin. DuH*ruske armade je sedaj izvrsten, čemur se imamo zahvaliti novemu si* stemu, ki rekrutiralmoštvo v masah, namesto pjpsamic kot prej. Tudi postojank^ za hrano in streljivcr za froiwffti so se podvojile, da se preskrba čim hitreje vrši. Doma imamo dovolj veliko rezervo mladih, iz-učehih ljudi j, in kijih število je toliko, da izpopolnijo vse pra-znifle, nastale radi bojev. Skušnja je dosedaj dokazala, da se vojaki bolje drže, če njih kom-panije šteje 250 do 300 mož, mesto par ducatov vojakov.
Nemci in vojna.
Znani norve&ki učenjak dr. Koht trdi, da so Nemci pre. pričami, da ne morejo dobiti konečne zmage.
■ —o-
Vojni tajnik se odpove.
Washington, 11. febr. Vojni tajnik ameriških držav, Lind-ley M. Garrison je včeraj re-signiral s svoje službe. Kot vzrok navaja dejstvo, da se predsednik Wilsofn- ne strinja z njegovim načrtom, kako naj se reorganizira ameriška armada. Odpovedal se je tudi tajnik vojske, Mr. Breckinridge, ker je enakih nazorov z Garriso-nom. Vojni tajnik je zahteval kontinentalno armado 400.000 mož stoječe armade in »prisilno vojaško službo, čemur pa se je predsednik Wilson odločno uprl Načelni generalnega štaba aimerrške armade postane začasni vojni tajnik, dokler pred-sedbik ne zbere druzega. Mr. Garrison je že drugi član kabineta ali ministerstva, ki se je odpovedal, ker se ne strinja z Wilsonom.
Položaj na Balkanu.
Londdn, 10. febr. Iz Soluna se poroča, da zavezniki neprestano vsak dan dovajajo nove čete in topove v Solun. Nemški general je na fronti, ki stoji nasproti zaveznikom, že od 4. febr..Italijani, FraJncozi in Angleži bodejo enotno nastopili na Balkanu. Francoski mini-sterski predsednik je obiskal laško vlado v Rimu. Bulgarska vlada je naiznanila, da je doh^ nost bulgarske armade prepoditi armado zaveznikov z grškega ozemlja.
Kodanj; 10. febr. Slavni norveški zgodovinar, dr. Koht, ki je nemški prijatelj in je živel dolgo časa v Nemčiji ter se je šele sedaj vrnil v Kristijanijo, je priobčil svoje skušnje iz Nemčije. Dt. Koht trdi, da se je že ves hemški narod naveličal vojine. Ta želja po miru pa ne prihaja od tega, ker, se čutijo Nemci slatbe, pač pa ker so se prepričali, da Nemci ne morejo premagati zaveznikov. 'IDIejsitvo je." piše dr. Koht, "da ima Anglija še vedno ves teritorij, (kot pred vojno, in da se njih <Pežele nikakor ne more napasti, in da se vojsika v Angliji še danes minogo ne pozna, kot se pozna v Nemčiji. In nemško ljudstvo je od dneva do dneva bolj prepričano, da ne more' zmagati, kajti zaveznikov je preveč, da bi vse uničili. Nemčija bo najbrž iskala častnih pogojev - za sklenitev miru.
•London, 10. febr. Prve nemške kroglje so padle včeraj v silno trdnjavo Belfort. Nemci so začeli s splošnim bombardiranjem na celi fronti. Iz Beroli-na se poroča, da so Nenrci odbili francoski napad južno od Somme. Trdi se, da je v Belgijo dospelo do 600.000 novih nemških vojakov, Icaterc so dobili Nemci deloma iz r uske fronte, deloma od novega rg-krutirahja.
iKolin, 10. febr. Tu se je vršilo generalno zborovanje nemških socijalistov, ki so se izjavili proti nastopu manjšine socijalistov v nemškem državnem zboru. Oni nemški socija-listiani državni poslanci, ki so glasovali proti vojnemu kreditu so bili jako kritizirani. Le malo zastopnikov se je udeležilo zborovanja, ker so ostali člani na bojišču, toda ti so se pismeno oglasili, da obsojajo dejanje onih poslancev, ki so glasovali proti vojnemu kreditu.
Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik Ksta?
Ameriške novice.
Razne železniške družbe korporacije se izjavljajo proti Brandeisu za vrhovnega sodnika.
in
—-
Wilson in koi
Predsednik Wilson je kongresu naj hiti z delom. Zbornica je sprejela prvo točko oboroženja.
v Srbi na Krfu.
Solun, 10. felbr^ jako malo srbsfkih čet je še ostalo v Albaniji. Večinoma so sedaj vse srbske čete (nastanjene na grškem otoku Krfu, kjer počivajo, in kjer skrbijo zavezniki, da jih nanovo oborožijo. Transportni parniki so dosedaj pripeljali že. nad 100.000 Srbov na Krf in kakih 10.000 se jih nahaja ševv Albaniji.
Rusi Pred Černovicami.
Condon, 10. febr. Iz Petro-grada se poroča, da se je Rusom posrečilo napredovati v Galiciji in da ruske čete zopet ogrožajo ičernovice. Rusi so osvojili mesto Usiescko, ki ima važne železmiške zveze, in čer-novice se skoro ne morejo držati, ker so so Rusi polastili tega mesta. Kot se poroča iz Pe-trograda, se Nemci in Avstrijci trdovratno ustvaljajo.
Cernovice imajo polit pomen.
JCot se izve iz Dunaja, so dobili generali, ki branijo Cernovice, strogo povelje, da morajo držati to mesto, ne toliko iz strategičnih kot iz političtoih ozirov. Zato so avstrijske zgube pri tem mestu ogromne. Avstrijska vlada se namreč boji, da če padejo ČernoVice, da bo to slabo upljivalo na Rumunijo, ki se zna potem pridružiti zaveznikom.
Washington, «0. febr. Poseben senatni odbor je začel včeraj s preiskavo proti odvetniku Louis D. 'Brandeisu, katerega je predsednik Wilson imenoval za vrhovnega sodnika. Kot že omenjeno, je Brandeis velik prijatelj delavskih organizacij, katere je mnogokrat uspešno zagovarjal. Pred senatnim odborom je nastopil Clifford Thorne, ki je obdolžil Brandei-sa, da je nezvest in da deluje na dve strani. Bradeis je baje zastopal vzhodne železnice v pravdi, aH »naj se »železnicam poviša tarifa za prometno blago. Brandeis je trdil, da železnice ne dobijo dovolj dohodkov za stroške, torej naj se železnicam dovoli, da zvišajo tarifo za tovorno blago. lN'a drugi strani pa je Brandeis govoril delavskim unijam, da delajo železnice ogromne dobičke, in da se jim tarifa za prevozno blago me sme avišati. Koliko je na tem resnice, se ne ve, toda očitno pa je, da si korporacije in trusti prizadevajo, da Brandeis ne postane vrhovni sodnik.
(Manilla, FiJipiJnski otoki, »o. febr. Republikanska stranka na Filipinih je zvolila svoje <!ele" gate za republikansko narodno zborovanje za nominiranje predsednika. Stranka se .je izjavila proti Wilsonovi politiki v iMeksiko in proti Wilsonove-rnu prizadevanju, da umešava politiko v domače razmere.
Washington, 10. febr. Senator Lodge je predlagal" v zbor niči, da predsednik Wilson od loči poseben dan, ko se 'bo pobiralo po Zjed. državah za Armence, ki so trpeli radi turšlkih grozovrtostij. Mornariški taj nik Daniels se je izjavil proti temu, da se odprejo zapadna zemljišča, kjer se nahaja petrolej, občinstvu v poralbo. V po slanski zborlnici so se ves dan nadaljevale ra/zprave o vojni pripravljenosti.
Washington, 10. febr. Držav ni tajnik Lansing je poslal da nes ameriškemu poslaniku Pen fieldu na Dulnaju 'tyzojavko, naj Avstrija razloži ameriški vladi, zakaj je eden avstrijskih subrharinov napadel ameriški parnik Petrolite.
Nemci in lakota.
Berolin, io. febr. Dr. Helfer-rich, tajnik nemške državne blagajne se je izjavil; Mi Nemci laihko prenesemo u'boštv6, •kajti slabši ne bodemo postali kot smo. Mi Nemci smo sploh vajeni uboštva, toda gorje Angležem, kadar se jim približa uboštvo. Oni ga niso vajeni, m ga bodejo toliko »bolj občutili, kadar pride nad (nje.
Nemci zgubijo 60.000?
London, 10. febr. Nemške zgube v bojih južno od Somjtne, v Arras okraju in pri Vimy znašajo tefleom zadnjih 10 dnij skoro "60.000 vojakov. Boji se vršijo s silno divjostjo in ob strašnem vremenu. , Francozi napadajo na celi črti. Razni strelni jaiki so zdaj'v nemški, zdaj v francoski oblasti.
Grška ne gre v boj.
Atene, 10. febr. Pri otvoritvi parlamenta se je minister-ski predsednik Skoloudis danes izjavil, da se Grška nikakor ne udeleži vojne.
Washington, 10. febr. Predsednik Wilson je prepričan, da deluje kongres prepočasi. Pozval je k sebi vec članov voja* škega odbora poslanske zbornice in izrazil željo, naj kongres deluje hitreje. Jutri se bo pogovarjal s člani vojaškega senatnega odbora.. Ohiostki senator Pomerene, ki je bil sprva proti pripravljenosti, je sedaj spremenil mnenje in bo volil za večje vojaške izdatke. Senator Pomerene se je .izjavil: Mislil' sem, da prebivalci države Ohio, v resnici ne zahtevajo večjega vojaštva. Motil sem se. Dobil sem le 57 pisem, v katerih me volivci prosijo, maj glasujem proti priprav ljenosti, dočim sem dobil na tisoče {pisem za pripravljenost Danes, ko so narodi v vojski na onstran oceana pozabili na vse človeške pravice, danes, ko se pobija na morju nedolžne žetoe in otroke, državljane Zje-dinjenih diržav, ko se grozi a-meriški mornarici, (lanes pač ne mislim, da je še kak Ameri-kanec, ki bi glasoval proti temu, da se naša detžeia ne pripravi za" vsak slučaj.
Kongres je že pričel glasovati za pripravljenost. Zbornica poslancev je enoglasno volila, da se sprejme v v akademijo v Aimnapolis 300 kadetov, kakor je to bilo v navadi, nadalje so se do izdatki za zgradbo dveh gradilnic v New Yorku in Francisoo. Nadalje se je dno glasovalo za predlog, vlada zgradb svojo lastno varno za izdelovanje )t plošč, katere potrebujejo okloiptoe ladije. Stroški take t varne znašajo $11.000.000. tem se odvzame pri v kompanijam mnogo dobička se izdelujejo jeklene plošče ne je kot pri kompanijah.
Odbor za vojaške zadeve zbornici je zaslišal mnogo vornjkov, ki so govorili pi vojaški pripravljenosti, njimi je ogovoril tudi neki low, ki se je izjavil, da gc v imenu 500.000 premogarj On je proti vsaki pripravljei »ti, kakor tudi delavci, toda zneje je priznal, da je bil prvi leta 189(8, 'ko se je naj nila vojska napram §pan< da se je celo hudoval nad pr< sednikom MdKinleyem, ker takoj napovedal vojske in je služil ves čas vojne. P02 je se je tako zmešal z od'govoi da so se mu navzoči smejali.
iGotovo je sedaj, da bo k< gre$ letos dovolil skoro $100. 000.000 vec za vojaštvo druga Seta, davni namen teg; je, da se vzdrži rešpekt in Zjedinjenih držav poseblno . vojni, ko se Ameriki od^ii nova pota k ti-govini, in priti do spopadbv z drt„ narodi, ki bi istotako radi trgo-1 vali po svetu.
Nemčija neče mirovne konference.
ilif
(Amsterdam, 10. febr. Nemšl listi debatirajo o mogočem ru med Nemčijo in zaves ki. Ed-en najbolj upljivnih "Koelnische VoHcs Zeitung" p še: "Nemška vlada se nikdar pogojala z zav< skupno, pač pa bo obravns o Aiiru z vsakim soi posebej. Nemčija je da bo Anglija upljivala konferenci na vse druge de.
■
.ji'

mm na
V PONDELJBK, SREDO IN PETEK. NAROČNINA
fZJO I JZa Clifd. po poJti £3.00 £5~501 V o* am* zna. JttrditKa -Je
dopisi la dnif n*j m p*iitj» »: l*Cl«T*l«ndaka Am«rlk«'% «11» 8T. CLAIR ATS. N. B.. CLEVELAND, OHIO
EDWARD KAUSH. Publish*.
LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
by25.COO Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland at rates on request. American in spirit Foreign in language only.
and elsewhere.
TCLIPHONE CUY PRINCETON 189
Entered as second-doss matter January 5th J909. at the post office at Cleveland, mder the Act*March 3rd, 1879.
No. 17. Friday Feb. n. 1916.
Abraham Lincoln
p 12. februarija praznujemo H 107 letnico rojstva Abrahama Linoolna, poleg Georga Wash-ingtona največjega ameriškega predsednika. Abraham .Lincoln je bil rojen 12. februarija, 1809 v mali kočici blizu Hodgenville, Ky., katera koča se danes stoji kot spomenik na najslavnejši šega moža, kar jiTT je imel a
meriš^i narod. P Lincoln je Ameri'kancem simbol osebne svobode, Lin coin je simbol bratske ljubezni in prisrčne enakosti med ljudstvom. V najholj nevarnih in resnih časMi je Abraham Lincoln zaklical ameriškemu ljudstvi*: Vsi ljuldje so ustvarjeni enako, vsi so poklicani, da uži-'V vajo enako svobodo in pravi-$ ote, Nobeoie razlike ne sme biti med črnimi ali belimi, nobene razlike med kako vero. Vsi «0 otroci ene velike republike, svobodne in neodvisne in tvorijo en velik svoboden anreri-
i narod.
(Lincoln je bil izv«ljem prvič ta 1859. Bil je zvoljen le s bo večino, !ker tedaj so pre-ovali bogatini, ki so trdili, je suzenstvo opravičeno. Ob u glasovanja za predsednika 1859 je bilo oddanih 4.682.-tflasov. Izmed1 teh jih je
ii Lincoln 1.866.452, Doug-
1.376.957 in Bredkinridge m skupaj 1.483.660. Celo v ernih državah, ki so pozne-
taJco zvesto podpirali Lilije bilo oddanih 1.575.000
v proti Uncolnu.
/predsednikom Lincoi-Se je pričela najbolj strata ameriška vojska, kar jih erika doživela. Mnogi jo jajo današnji evroski , ker je trajala skoro štiri Udeležilo se je te vojne sktftj do 6 milijonov na obeh straneh. In prednik Lincoln je bil mož, ki začel to vojsko. Začel jo je, svobode narodu drugače ni 1 pridobiti. In ravno v tem on velik, (ker je začel boj za obodo, in ravno zato je bila eščanska vojska opravičena, je <biia to vojska za svofoo-In če pogledamo danes na topslko vojsko? Kdb je tam no začel ? iMtenda razni naro-za svobodo? Menda je ljudst-želelo vojsko, da sehi poma-l>Je,stokrat ne, pač palnekaj tiranov na cesarskih prestolih, ki so se hoteli obogateti s Pre" možmvjem drugih narodov, ne znavajoč ljudskega gorja in silnega trpljenja ter stiske nahoda, 'ki je okovan z verigami £ politične su&njosti, konečno i moral na bojišče poslati cvet f svojega rodu-, da se zadovolji cesarski pohotnosti tlačenja in Stižinosti nad malimi narodi 1
To je ona velika razlika med ameriško vojsko jn med evrop-; sko. Tu boj za svobodo, za enakost Ijudij, tam boj za cesarji sko pohlepnost, za zlato, pri-s do1>ljeno s krvjo bornega delav-| ca in njegove družine. Da bolj razumemo pomen ameriške civilne vojske, (ki se je vršila od I leta 1861-65, naj omenimo go-i Voditelji južnih držav so jas-vor predsednika Limcolna, ki no sprevideli, d£ ali mora iti Era je imel dne 19. novembra,j Lincoln ali pa nastane revolu-i 1863 na bojišču pri Gettysbur-(cija. Lincoln je -zahteval, da
vzdržati. Sešli smo se na ogro mnean bojišču te vojne. Prišli -smo sem, da posvetimo del te-^a bojišča kot konečrio počivališče za one, ki so tu položili svoja življenja, da more ostali narod v svol>ocli živeti.
"In (pošteno in pravično je, da tako delamo. Toda v širjem pomenu, mi ne moremo posve titi, Ikonsekrirati in omilostiti tega zemljišča. Hrabri možje, ii vi in mrtvi, ki so se tu borili, so posvetili to zemljišče daleč nad našimi močmi in silami. Svet se bo malo brigal in nje bo dolgo pomnil, kaj mi tukaj govorimo, toda nikdar ne bo pozabljeno, kaj so možje tukaj nared'ili,6 In od nas je odvisno, od nas živečih, da se »tu posvetimo nestorjenemu delu, za katero so oni, ki tu ležijo, tako dragoceno prelili svojo kri. in nam je potrebno se tli posvetiti velik nalogS, ki nas čaka, da se navdahnemo od teh častlji-Wh mrtvecev onega navdušenja in idej, za katere so oni da-zadnjo bilko (požrtvovalnosti, tla mi tu slovesno sklenemo, da ti mrtveci niso zastonj umrli, da bo ta narod imel novo rojstvo svobode, in da ta vlada judstva, od ljudstva in za ljudstvo, ne bo zginila z zemeljskega površja."
Tako je govoril ameriški predsednik na bojišču. Kalko silno grenko je bilo pri srcu iredsedniku, da se je vojska sploh morala vršiti, kako teško mu je bilo dati povelje za napad. Toda zmaga je obetala svobodo silnemu narodu, in za ceno zmage je odločil vojsko. I11 v Evropi? Tu streljajo žene, otroke, vojaki kcrt divji z tiaj-olj satanskim orožjem, s strupenimi plini in drugimi pripravami more in more — zakaj? Menda za svobodo? Ali more recimo n. pr. Turek v zvezi z Avstrijo, prinesti narodu slovanskemu svobodo? Turek, ki je bil od nekdaj zaklet sovražnik Slovencev in Slovanov sploh? Ali more nemški prote-stantovski cesar prinesti slovenskemu narodu svobodo, ko vam je vsem znano, da so Nemci od nekdaj tlačili in sužnjili vse, kar je bilo'slovanskega?
Od Amerike se mora učiti Evrc*pa ljubezni do svobode, enakosti in bratstva, in če bi posnemali evropski vladarji velikega (Uncolna, tedaj bi narodi tam v miru živeli, enaki v$i in svobodni; tedaj ure bi imenovali evropske cesarje tirane, ampak dobrotnike človeštva.
Se predno je bil Mr. Lincoln inavguriran kot predsednik, se je odcepilo sedem južnih držav od Unije, in revolticij'a se je pričela v deželi. Južne države so bile »naziranja, da imajo posamezne države vse pravice za sebe, ne da 'bi se narodna vlada v Washingtonu mogla utikati v take pravice. In ko je bil izvoljen predsednikom Lincoln, so voditelji južnih držav vedeli, da bo enaka pravica za^'se: nobeni državi posebnih interesov. Severne države se niso toliko zavedale kot južne, kaj pomeni izvolitev predsednika Lincolna.
prostovoljcev. Da so
dobili denarja, so naloiili visoko ^carino na vse blago, ki je
prihajalo od zuuaji. Union Pacific železnica je dobila liberalno dovoljenje za zgradbo proge od vzhoda do zahoda^ da se zveiueta oba kontinenta.
Južne države so sprva povsod zmagqvale. Toda trdna volja Lin'colna Se -ni udala. Vedel je, da pravica mora konečno zmagati. Po trdem triletnem boju, so bile armade južnih držav poražene, ki mir sklenjen. In po tem, namesto maščevanja, je prišla bratska sprava, južne države so dobile iste pravice kot severne. Vse drža ve so sklenile med seboj trdno zvezo za vedno. In takoj ko je bil sklenjen mir, je Lincoln začel delovati ma vso moč, da za celi vojskine rane. Bil je drugič zvoljen predsednikom, ko mu je roka fanatičnega pristaša juga utrgala nit življenja. Neki igralec, Wilkis Booth, pristaš južnih držav in spoznavalec suženjstva, se je priplazil v gle dališče, kjer se je nahajal Lincoln. Z gledališkega odra je ustrelil nanj, Lincoln je drugo jutro umrl.
Žalovanje po celi deželi je >Uo splošno in resnično. Umrl e mož, kot jih je malo. bilo v tej deželi, mož, ki se je boril svoje celo življenje za princip svo»lK>de, enakosti in bratstva. Milijone in milijone šolskih otrdk v vseh Zjedinjenih državah častno obhaja še danes njegov rojstni dan, 12. februarija.
mnogih državah je njegov rojstni dan postaven praznik.
I Lincoln je bil tip svobodnega, odločnega in značajnega Amerikanca. Bil je vzor človek, ljubi svobodo in bratstvo. Veroval je v popolno politično svobodo naroda, veroval je v enakost vseh Ijudij in se za to vedno boril. Pokazal je s svojimi dejanji, kakšni morajo biti si Amerikamn.
Sedaj, ob obletnici Lincolno-ega rojstva, želimo, da bi njegov duh prešinil tudi nas, da bi se tudi mi trdno uživeli v a-meriške ideale svobode bratstva in enakosti, da bi postava resnici pravi.in svobodni Amerikanci, In enake svobode želimo tudi našim krvnim bratom onstran Oceana po sedanji strašni vojni. Da bi tudi oni u^vaili isto ipolitično svobodo kot jo uživajo ameriški držav-jani, Da o njih usodi me bi več odločevali tuji, tiranski narodi, ampak sam narod za sebe.
valeč v "Slov. dal, da ravan,
1 jamsko Občina
Pocesti za se dospe v
Upravičeno se je nadejati, da zapadne fronte I bo proga do novembra 1916 go-
u,J je <bil pove-ed seboj mokro spominja na ljufe-
Iz stare domovine.
gu. Lincoln je dejal: "Stotri leta nazaj so pripelja-naši očetje na to »zemljo nov rod, spočet v svobodi in po-en ideji, da so vsi možje varjeni enako. In sedaj se jamo v silni meščanski •poskušajoč, če more ta , ali sploh kak dru^ narod, tako spočet in posrečen,
mora sramota Amerike — suženjstvo — zginiti. Južne drža ve pa so se ivprle in odrekle zvezo g severnimi državami. Lincoln je bil prisiljen 4. julija. 1861 sklicati izvanredno zborovanje kongresa. Kongres jt storil vse, kar je Lincoln zahteval. Dobil je denar in izdano je bilo povelje za novačenje
Nove detajlne cene za moko na štajerskem. Ker je ministrstvo za notranje zadeve dolo-ilo nove tipe moke m nove cene za prodajo na debelo, je določila štajerska nadomesthija tudi nove ceme za prodajo na drobno, v krajih ob železnici ali do '3' kilometre od železnice, se smela prodajati pšenična mokaza peko po K 20 vin; nična moka za kuho št. j. po 99 vin. in št. 2 po 84 vin kilogram ; krušna moka pa po 55 v kilogram, V krajih, ki so od železnice do 10 kilometrov oddaljeni, se zvišajo navedene cene za 1 vinar in v krajih nad 10 kilometrov za 131 vinarje. Cene za kruh ostanejo iste.
Goriško okrajno glavarstvo se preseli docela v Ajdovščino. Tak namen je vsaj bil pred nekaj dnevi.	4 "
Kapucinska cerkev v Gorici, je kakor znano močno poškodovana. Pred kratkim je padel s cerkve tudi kip Matfcre božje, odbito ima glavo.	1
Po Gorici je megla, po okolici in po celi Vipavski dolini, ne vsak dan seveda, ampak večkrat, in kadar nastopi, je gostu, da se ne spozna človeka na par korakov razdalje. Dva prijatelja sta se srečala v Gorici, iskala sta se okoli, šla sta po ulici sama, vsak na jedni strani proti večeru, ali spoznati se mi-sta mogla. Prejšnje čase bi se bila sipoznala ob vsaki uri, sedaj je bila megla med njima, da se nista videla. Te megle so mogoče, poleg druigih vzrokov v ozračju, kriva furlanska močvirja in tržiško polje, katero je
pri Gorici, petrom na desno sežno občino Vr tojbo ali pa se krene Čez polje po prijetni poti iz Gorice iz Klavniške ulice, ki je bila pred dnevi močno obstreljevana. Po cesti skozi Šempeter je \z Gorice v Gor. Vrtojbo 6 kilometrov, v Doljnojpa 7 kilometrov. Občina sestoji iz davčnih občim: Gor. Vrtojba, Dol. Vrtojba in Bukovica. Prebivalstva je okoli 2800. V Vrtojbi je tro-razredna šola, v Btfkovici dvo-razredna. Vrtojba je dobra kmečka občina, razvija se v njej tudi opekarska obrt, v občini je tudi precej organiziranih delavcev. Vrtojba pridela poleg več drugega izlasti mnogo krompirja, ki daje ravnini okoli Vrtojbe. Standreža in Mirna obilo dohodkov ma leto. V občini so društva: Slov. Čitalnica, kolesarsko, podružnica družbe sv. C. in M), konsumno, podruž niča zavarovanje goveje živine, opekarsko-foralno društvo v Bu-kovici, bralno društvo "Napre-ddk", "iBukovica", podružnica "Sokola", torej obilo narodnega, kultunnega gibanja, združenega z gospodarskim. V Vrtojbi ima svoj sedež tudi dobro znana Gospodarska zadruga za goriško okolico, ki je organizirala prodajo krompirja v okolici in s tem kmetu mnogo koristila. Vrtojba je jeden najži-vahnejših krajev v goriški okolici. V občino spada tudi Volč-jadraga, kjer je vstopilo v vlak na tisoče in tisoče -beguncev. Volčjadraga žalostnega spomina. Posebnost v Volčjidragi je to, da se železniška postaja i-menuje pravilno Volčjadraga, pošta pa ima pečat "Ovčjadra-ga". Pri krajevnih imenih na Goriškem že mora biti pOvso-di kaj narobe.
Šempeter je vsled vojne, kakor sledi to tudi iz poročil avstrijskega generalnega štaba, mnogo trpel, »Drži se Gorice in Italijani streljajo včasih v okolico tako zbesmelo, kakor v mesto. Pregnali so ranjence iz nadškofijskega semenišča in vhoge umobolne iz deželne u-mobolnice, dasi so dobro ved«*-i, da so v prvem zavodu' samo ranjenci, v drugem pa nesrečni umobokii ljudje in dasi so bile razvite na poslopiji/h na daleko vidne zastave ženevske konvencije. Šempeter pa je tik zadaj. Na drugi božični praznik je prišlo v Šemfpeter kar pet granat, ena je zadela pred cerkvijo ot) 3. uri popoldne in pri ipi; dve osebe sta bili mrtvi, več ranjenih,
INia goriSkem Vipavskem je še precej dobrega vina. Prodaje se seveda drago. V goriškem okrajnem glavarstvu za vino ni maksimalnih cen, pač pa so v sežanskem. Kmetje se trudijo, da razpečajo svoje blago kolikor mogoče hitro in dobro. Tudi je na razpolago še dosti vina Mpo novem" kuhanega, ki spominja ma bri9fko vino, *
Aprovizacijske stvari v Trstu 1. jan, so dospela naslednja živila apro v i zac i j ske kom i s i j e; pol kilograma riža po 2 K, četrt kilograma kave po 3 K 80 v in bela moka na krušne izkaznice. Moka za polento se bo dobivala od drugega tedna dalje.
Dalmatinski politik dr. Drin-
kovic je bil v Gradcu obsojen na 6 mesecev ječe. Zagovarjal ga je dr. Lagitija. Ker je bil skoro leto dnij v preiskovalnem zaporu in se mu je ta čas vračunal, je bil izpuščen na svobo do. Državni pravdnik je vložil proti razsodbi ničnostno pritožbo.
Zader brez mesa. Glavno mesto Dalmacije že nekaj časa ni vTdelo — mesa. iPrebivalstvo uživta polenovko.
Razpuščeno društvo. Na mestništvo je razpustilo hrvatsko društvo "Novo napredno
kolo" v Makarski.
f*
Železniška zveza z Dalmacija Dalmatinski listi poročajo: Dela na progi hrvatska meja — Knin naglo napredujejo, ker je gradbeno vodstvo dobilo ruske vojne vjetnike kot delavce.
tova.	/ ;
Določitev časa za _ prodajo
kruha. Da se mestna pekarna
in prodajalna kruha v Ljubljani deloma razbremeni, in da se prodaja kriiha razdeli po raz nih okrajih, sklenil je aprovi-začni odbor oddajati moko raznim pekom. Dasiravno je me stna opekarna ie prej pekla dosti kruha, se je s tem ukrepom množina kruha za toliko povi šala, da mora pri redni razdje-litvi popolnoma zadostovati za Ljubljano. Vkljub temu pa se dogajajo dan za dnem razni navali na prodajalne, katerih posledica so razne razbite šipe in druge neredmosti. Glavni vzrok tiči gotovo v tem, da se občin stvo na prodajalno, ki dobi pr va kruh tako navali, da je prodaja kruha brez policijske asistence skoraj nemogoča. Umevno je, da jed'na prodajalna ne more zalagi pol Ljubljane, vsled česar mora veliko čakal-cev oditi brez kruha h drugi prodajalni. Ta množicva se potem zbira pred drugo prodajal-mo, pri kateri že čaka polno ljudi. Ker tudi tu ni mogoče vsem ustreči, romajo cele gruče od prodajalne do prodajalne in tako nekatere stranke, ki tako postopajo navadno ne vdobe kruha, ker so povsod pa nikjer pravočasno. Da je zadosti kruha naj zadostuje že navedeno, da v nekaterih prodajalnah preostaja kruh«, ^očim se pri drugih dogajajo polomi. Da se tem neredhostim odpomore, prisiljen je aprov i začni .odsek določiti, da bodo 'vse pekarne od pondeljka, to je od 10. januari-ja 1916 naprej odpirale prodajalne kruha istočasno in sicer ob 7. uri zjutraj in ob 6. uri zvečer in sicer morajo prodajati kruh vse prodajalne dopoldne od 7. ure zjutraj dokler je kaj zaloge, popoldne pa od 6. do 8. ure. Med 7. uro zjutraj in med 12. ter 6. uro zvečer mo-
1
rajo biti prodajalne zaprte.
Nova cena moke. 29. dec. je bilo v ministrskem predsedstvu na JDUnajii posvetovanje o »novih predpisih za mletje in o cenah moke. Posvetovanja so se udeležili prizadeti ministri in strokovni referentje. Na podlagi uspeha teh »posvetovanj je določeno, da' se bo zmlelo 3% zdroba, 22% pšenične moke za kuho št. 2 in 57% moke za kruh. Otrob se računa I5%, iz-praše se pa 3%. V zvezi s tem so, upoštevaje kolikor mogoče interese konsimientov, določene sledeče cene: 100 kilogramov za kruh določene moke 42 K; mokast.2.za peko 58 K; zdrob 80 K. Finejša moka velja: mcflca št. 1 za kuho 90 K; za peko MO K. Na podlagi teh, za vojni žitni zavod določenih cen ibodo deželna politična ob-lastva določila cene za nadrob-mo prodajo in bodo te cene stopile dne 11, >anuarija 1916 v veljavo.
Tobaka primanjkuje. Štajersko tobačno skladišče naznanja, da je za enkrat popolnoma
galitas, britanika, operas, regalia, favorita, virginja special; cigaret: zil, diva, sultan, au-stria, kaiser, damem, Ibereegovi-na, šport, drama, donau, virigi-nier, ungarische, coronas, sfin-,kse, la favorite, princesas, mo-eris, stambul in jenidže ter cigaretnih tabakov: finega turškega, hercegovinskega, sred-njefinega ogrskega, drama, kri škega, hercegovinskega srednje fineg'a ogrskega, drama, kruli najfinejšega ogrskega, finega pursičana in tkzv. "kaisermi-schung". Tudi v Ljubljani se že ipojavlja občutno pomanjkanje cigaret in tobaka.
Umrl je na Reki Anton Prelc oče Anton Prelca, redarstvene-g«a nadzornika v Trstu. Doživel je visoko starost 81 let.
Z ozirom na važnost sedanjih razmerah, se po redbi trgovinskega mina ustanovi posebna organizacija za nakupovanje starega železa. Organizacija bo preskrbovala s tem materijalom v«e tovarne, ki izdelujejo železo in jeklo.
Sedemdesetletnico rojstva in imendan je obhajal na praznik treh kraljev, gospod Gašper
Lunder v Škof j i Loki, vedno čvrsti starosta znane ljubljanske rodbine.	' '
1 ' ,
Poročila o vjetnikih v Rusiji.
Cenzurno vodstvo centralnega izkaznega uradna "Rdečega križe" poroča, da po enem mesecu presledka zopet prihaja po- > š<ta iz Rusije. Doslej je dospelo kakih 60 poštnih, vreč.
(p
VABILO
NA VELIKO
KATERO PRIREDI
SLOV. PODP. DR. "SAVA"
S. S. P. Z.
V J. GRDINOVI DVORANI
V	NEDELJO, 13. FEB/16.
Na tej maskeradi se bodo razdelila lepa darila. Najlepša maska dobi dobitek v vrednosti $15.00. Da se ne bode pozabilo na lačne in ity ne bode vsestransko dobro preskrbljeno.
Ker je to prva veselica od obstanka društva je želeti, da nas slavno občinstvo v velikem številu obišče. Godba bode igrala pod vodstvom g. FR. BUTALA, za mlade in stare v zadovoljnost po staro-kranjsko in amerikansko.
Vstopnina 25c za osebo.
1
V	nedeljo večer ob 7. uri vsi v John Trdinovo dvorano. Vas nljndno vabi
Odbor dr. "Sava" S.S.P.Z.
t
BODITE DOMOLJUBNI IN VARČNI.
v
Letos je ioo letnica, odkar je bila ustanovljena prva banka v , Ameriki. Letos je hranilno leto. Ameriški bankirji so označili,15 16. in 17. novembra, ,1916 kot posebne hranillne dneve. Največja naloga državljana je, da je varčen.
Varčnost je patrijoti-zem in vreden, ker je osebno dobičkanosen. Hranite denar na obresti, vsaki dolar, ki ga morete prihraniti v tem letu.
C1 evcfaiti Ght»t<fcmpany
110,000 Depo»i tort
RICH M
Mi nimamo nikdar takozv. 'razprodaj'
Naša cena je redno $10
Če bi imeli sedaj razprodajo, bi naše cene bile višje, ker bi morali istotoliko zaslužiti sedaj kot v preteklosti.
(Naša trgovina je izvrstna že leta. Splačalo se je nam in ve-
m - ,
rujemo, da je bolje, d i ne naredimo nobenega dobička v 1916, kot da zvišamo c^no $10, kakor oglašujemo.
In na eno stvar se lahko za-nesete. Mi bodemo še naprej imeli čisto volneno blago in jamčimo, da ostanejo obleke iste kakovosti kot sedaj. Star pregovor pravi: Resnica je močna in zmaga. Iz nase tovarne naravnost vam, samo dva profita, vaš in naš.
THE
RICHMAN BROS. CO.
PROSPECT COR ONTARIO


Roman
PVMtmvil U J. p.
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiihiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiihtlllllllllllll
Se vedno dostojsun&ven in malobeseden je zdržal Delcambre zvedave poglede deklice. V tem se je pa čakanj a naveličal; začutil je (nervozno -utripanje živcev na svoji desni obrazni polovici, v glavo pa mu je buu šil gorak tok krvi. Oglasila se je samska zver v njemu in ta prežeča »bestija je začela zamolklo renčati, vedno bolj je naraščala njegova jeza radi ukra-ega ženskega mesa. "iLe ibrzo, le ibnzo!" je mr-, brez da ibi sam prav vedel ? je govoril	—
Clarissa je zopet izginila, in e vrnila tiščoča prst ma ustnah ter. ga je prosila le še za nekoliko potrpljenja.
Delcambre, kateremu so naenkrat ncige odipovedale, se je mogel vsesti na ozko posteljo deklice. Storila se je trda noč, on pa je ostal v temi sedeč, v tem, ko je hišina vestno pazila na vsak najmanji ropot, kateri je prihajal iz orne sobe.
Konečno je na svoji rami za-»1 tipajočo roko Clarissino. n je razumel, in jej nemo po-olil pisemski ovitek z obljubljenimi dvesto franki. Ona je Stopila naprej, potegnila zave-na stran, porinila njega v so-o in zaklicala: "Tako! Tu mate sedaj!"
Z odprtimi ustmi je Delcambre bostal kot priraščen, omari 1 j en ob pogledu, kateri se mu e nudil. Ona dva pa sta bila cot od strele zadeta in sta be* asto gledala tega moža, lcate-/sta videla iz sosednje sobe jati; nista se ganila in oči ima ostale široko odprte, a! Svinje!" je konečjno iz-državni odvetnik, "svi-ije! svinje!" Samo to besedo je spravil iz be, jo vedno ponavljal in jo remi j al z razburljivimi ge-mi, kot da bi ji hotel dati Unejši pomen.
Tedaj je skočila baronica kvi-in skušala potrebna oblači-skupaj zbrati. Našla pa je o spodnje krilo, katero si je ogrnila preko pleč, v tem je pas krila, držala v zobeh. ^Svinje!" je zopet ponovil Icambre, "svinje! In v tej od ene plačani sobi!" Pomolil je pest proti Saccar-in se v jezi vedno bolj raz-•1.
"Vi svinjski ipes, vi «te tu-pri eni! In ta 'ženska pripada me-Vi .ste svinjski pes in tat!" ocard, kateri se je dosedaj o zadržal <bi tega kričača mje pomiril; bik) mu je zelo da se je pustil v takej jji najti. Toda beseda ga je užalila, slušajte me malo moj go-I" je rekel on, "aJko že ho-ti kako žensko samo za-tedaj se ji mora dati vsaj ji je neizogibno potrebno." a mi&ljaj na njegovo sko-je spravil Defcambreja orna v besnost. Postal je oma spremenjen in gro-zbujajoč. Njegov taloo mir-, dostojanstveni obraz, je al mahoma rudeč; zabuhel krvjo podplut, je izgledal tk razjarjen bik. 'Divja je radi jeze in bolesti z verige, eizogibno (potrebno, neiz-potrebno," je mrmral, blato ji je tti-eizogibno ...O ta vlačuga!" tako grozeče proti ba-a je to postalo strah, ila se je do nekega sto-rega seje-ysedla, na-nepokrite noge, kolikor potegnila, da je vsaj de-a nagoto. Tujeob-remicna in brebesed-oipovešeno; iHcildčejpo-oba moža obrnjene,ča-or samica, za katero koljeta in katera ča-ec boja, da se potem uda.
se je pogumno po-njo.
a vendar nočete sta si gledala iz
"Skratka, moj rekel Saccard,
gospod," je priti morava do konca. Midva se ne moreva ruvati kot dva koči j aža.. .Resnica je, jaz sem ljubimec te dame, toda zagotavljam vam, ako ste vi to pohištvo plačali, zato sem place! jaiz..."
"Kaj
pa

'fMmlogo: na Primer ne dolgo tega deset tisoč frankov njenega stfVega dolga pri Mazaudu, katereg-a ste vi z vso odločnostjo odklonili plačati.Imam toraj ravno toliko pravice kot vi.. .Svinja — radi menel«Toda tat, ne, nikdar! Vi morate takoj to besedo ipreklicati"
Ves iz sebe je zatfulil Delcambre še glasneje:
"Vi ste tat, ponovim še en krat, in ako se takoj me poberete vam razbijem obraz na dvo-je."
Sedaj se je »Sacard razjaril. V tem iko si je oblačil obleko je odvrnil:
"Poslušajte me, pričeli ste me dolgočasiti! Jaz grem ako tako hočem... Vi me še dolgo ne bodete v strah ugnali, vi mo-•žicelj!"
Takoj ko isi je obu!l čevlje, je poln odločnosti udaril z obema nogama ob preprogo in zakli-klical:
"Tako! Sedaj stojim, in sedaj ostanem!"
Besnosti se dušeč j"e priše! Delcambre z naprej sklonjeno glavo iskoro prav k Saccardui
"Ali se nočeš pobrati, ti svinjski pes?"
"Naprej se poiberi ti, ti stari lopov!"
"In. ako ti dam z pestjo po obrazu?"
Tedaj dobiš brco na neko go-goto mesto."
Obraz ob obraz sta z zobmi škripajoča eden druzega oblajala. /Pozabila sta sama sebe, svojo oliko in svoje stališče, zašla sta v prepir radi ženske, visoko čislani pravnik, in najugledmejši finančnik, obme-tovala sta 'Se z najnesramnejši-mi psovkami, uprav kot dva pijana hlapca.
Na svojem stolu čepeča je čakala1 baronica, da (bode eden od obeh vrgel dringega ven, počutila se je zopet mirnejšo in si že preračunila bodočnost. Motila jo je le še navzočnost hiškre, katera je, kot je uganila stala za zavesami in poslušala ter se škodeželno smejala. Oči obdhr žensk so se »srečale — gospodinja čepeča in le za silo se zakrivajoča, služkinja pokončna, prepasana š svojim snežno-belim predpasnikom —. in obe sti menjali plamteč iw sovražen pogled, kakoršnega so zmožne samo rivalinje; vojvodinja in kravja dekla sta si jednaki, kakor hitro nimati več srajce na
sebi.	' . .
" *
Tudi Saccard je zapazil Clarissino navzočnost. Saiccard se je zložno oblačil ter neprestano Delcambreja zmirjal. Naenkrat se je odločil da naredi konec.
"Clarissa, pridite notri!... Odprite vrata, odprite okna, da bodejo lahko v celi hiši in, na celi cesti slišali!.. .Gospod državni odvetnik hoče, da se izve za njegovo navzočnost, jaz pa hočem za to poskrbeti, da se mu njegova želja izpolni."
Ko je Delcambre videl, da je Saccard stopil proti oknu kot da bi ga hotel odpreti, se je v strah« za kora!k umaknil. Ta grozni človek je bil gotovo zmožen, da svojo grožnjo uresniči; kaj mu je bilo na posledicah?
"Kanalije, kanalije!" je -sikal jurist. "To je vreden par, vi in ta vlačuga. Prepuščam vam jo."
"Tako je tudi prav, ven! Ne rabimo vas tukaj... Sedaj bo-
"Prisegam vam, da mi bodete vse to plačali... .Pazite se, midva se še vidiva!" *
Tedaj je iziginit Tik za njim se je slisalo šumenje neke obleke : hišina srčno vesela, da se je mahljaj posrečil, je zbežala, da je ušla vsem izgovorom.
Vznemirjen je Saccard zaklenil vrata in se vrnil zopet v sobo nazaj, kjer je baronica še vodno nepremično na stolu sedela. Z velikimi koraki je premeril isobo, brcnil z moko neko tlečo glovnjo m-azaj v kamin, in se šele potem ozrl na baronico, katera se mu je v vsej svoji nagoti s spodnjim krilom ogrnjena nekako posebno čudna zdela. Tedaj se je pdkazal zelo dostojnega in je rekel:
"Oblecite se vendar, moja draga...Le nikakega razburjenja! Sicer je vse to neumno, toda ne pomeni nič...Videla se bodeva poj-utranjim zopet tu, da se pogovoriva. Jaz moram namreč oditi, ker imam domenjen sestaniek s Huretom.'
Ko si je ona oblačila srajco, jej je pri odhodu iz prednje sobe zaiklical:
"Sploh pa če kupite italijanske, le ne nobene neumnosti! Samo kupčija za premije!"
Dalje prihodnjih

Lišaji kot živinska krma. Polj edelsko ministrstvo objavlja na tozadevna vprašanja, da se lišaji, posušeni in s senom zmešani, pokladajo govedi, poparjeni ali kuhani pa govedi, kozam in prašičem. Kuhani, oziroma poparjeni krmi je primešati nekoliko kuhanega krompirja-_
i. Prošnja.
Josip Gruden, 6424 Spilker ave je izgubil $50. Kdor najde in nazaj prinese dobi $5 nagrade. Denar je izgubil v^okolici Spilker ave.	(20)
zboljšajte zdravje.
komisija v Clevelandu, O. se je izjavila v poročilu, da zdravi zobje pomnožijo duševno zmožnost pri šolskih otrocih od 50 do 100 odstotkov nad onimi, ki imajo slabe zobe. Izkušnje so pokazale, da osebe, ki prežvekajo hrano popolnoma, imajo veliko več moči v stalnosti kot oni, ki ne prežvekajo hrane.
Zboljšajte duševno moč vaših otrok in sami sebi ter pridite v naš zobozidravilni urad. Mi preiščemo vaše zobe zastonj.
f. kennedy, urad 5402 Superior ave. vogal e. 55. ceste.
Uradne ure od 9- do 5.30. V pondeljki'h, četrtikih in sobotah
Vse delo jamčeno. - (17)
Išče se pošteno slovensko dekle ali tudi omoženo žensko, katera bi gospodinjila pri slovenski rodbini. Znati mora kuhati. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Jos. Gornik, 672 E. 152nd St. O16)
SAMO 4 DNI. / ■
Moške, ženske in otročje narejene obleke. Ženske suknje, obleke, bluze, krila, volneni jopiči, kimonas, kimottas predpasniki, kovtri, blanketi, rjuhe, podzglavna pokrivala, bonnets, podzglavnrki, volnene preveze za vrat, nogavice volnene i«n svilene, žensiki klobuki, union obleke, šlinganje in čipke. Vse se 'bode razprodajalo po znižani ceni. Moške vrline suknje iti obleke, dezn'n v .suknje, hlač*, klnhnki »n kape, moške in otro«. čje čevlje. Mi smo prisiljeni prodati vse blago, da napravimo prostor^ za' svoje poletno blago. Sedaj imate pliložncst, da si prihranite denar. Najboljše blago za mali denar. Prid'ro zgodaj in prep "'čr-.ite se sami o teh nizkih cenah. Ta razprodaja je najboljša prilika za vas, da si prihranite denar. Vsak
cent šteje. Pridite zgodaj in dejo vsaj njeni dolgovi plača-'pripeljite^svoje^ prij^telje, ni in njej ne bode treba več be
račiti.. .Tukaj! Ali hočete voz-nino za omnibus?"
Pod težo tega razžaljenja, je obstal Delcambre za trenutek na pragu. Zopet je stal tu ble d ega, z gtuJbami
M. TOLSTOY, 6217 St. Clair ave.
Naprodaj je grocerijska trgovina, na vogalu, rent $25, s tremi sobami za stanovanje, dolg iprepreženega lease, vsa trgovina z gotovim obličja, visoko zravnan in z ro- dettarjem. Proda se radi bolez-ko stegnjeno kot k prisegi: ni v družini. 5909 Superior ave.
ZADNJA PRILIKA!
Vse ženske in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gledajoč na zgu/bo ali dobiček po sledečih, cenah:
ŽENSKE SUKNJE: poprej $ 7.50, sedaj $3.25 poprej $ 9.50, sedaj f 3.95 poprej $it2.so do $15. i
sedaj samo 6.95 Vse stuknje vredne $i8?<do $25. sedaj samo......$11.75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.98 poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10, sedaj samo......$3.95
\Zapomnite si dofbro, da blago kupljeno pri meni, je garantirano čisto, sveže in trpežno.
Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene.
Za obilen obi^k se vam naj-topleje priporočam	(26)
beno b. leustig, 6434 St. Clair ave. . bHizu Addison ceste.
♦	'Vsakemu, kteri mi poš ♦
♦	Ije naslove svojih prija- ♦
♦	teljev itn znancev živečih ♦
♦	v Ameriki, mu pošljem ♦
♦	lep spomin.	ap+
4 hen. j. schnitzer, ♦
4	BANKIR.	4
♦	141 Washington St. 4 4 NEW YORK. ♦
Išče se bolj priletna ženska za
oskrbovati malo slovensko dru* žino Stanovanje in hrama v hiši, plača po dogovoru. Poizve se na upravništvu tega lista.
(i/)
cenjena nevesta!
Najtopleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih »sto svežih finih in modemih poročnih oblek, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrebščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v shiičaj<u ,po roke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stifoške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za poroko pni meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno spletalko, ki yam splete lase in opravi za poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk se maj topleje priporočam, ker bom tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem.
Z spoštovanjem benob. LEUSTIG, 6424 St. O&ir ave blizu Addison Road. '	(26)
zadnji klic!
iSlovenci se posebno opozarjajo na razprodajo Fr. Gornika, 6113 St. Clair av-e. Mnogo razprodaj se sedaj vrši v okolici, in vselej ne veste, kakšne vrste blago dobite, dočim ste pri meni lahko zagotovljeni in vam garantiram, da dobite ?veže, čisto blago po jako znižanih cenah. Mi ne dajemo velikih reklam, ampak ljudje, ki so pri nas kupili, so zadovoljni z našim blagom, postrežbo, in kar je glavno —- nizkimi cenami. Zadnji čas je sedaj, da pridete, k-er razprodaja se bo zaključila. Na razprodaji so fini moški čevlji, čevlji za ženske in otroke, po jako znižanih cenah. Čevlji, ki so poprej veljali $4.00, in o katerih veste, da so izvrstni in trpežni, so sedaj po $2.89. Uporabit« to ugodno priliko in kupite si sedaj dobre čevlje, ker zima bo še dolga. Na razprodaji je vsa moška oprava, kakor srajte, ovratniki, fine kravate, narammiki, spodnje perilo, jopiči, klobuki, kape, itd. Rojakom ste prav uljudno priporočam, da me obiščejo v teh. zadnjih dneh razprodaje, ker jim bom skušal res z dobrim "blagom in z nizkimi cenami po-streči. Zahvaljujem se jim pa tudi za številen obisk, ki so mi ga 'sedaj skazali in 9t jim priporočam še zanaprej.
FRANK GORNIK, trgovina s čevlji in moško opravo.	(17) 6113 St. Clair ave.
VARUJTE
SVOJE
Ali vam lasi predčasno postajajo sivi? Ali vam lxpadajo last? All so vam lasi suhi aH mastni T Ali vas srbi glava aH imate prhljaj? AH ste plešasti, ali postajate ple-ftasti?
Ako trpite od katere gori navedene bolezni, potem1 ne Čakajte več, ker vaaikD odlašanje Je nevarno. PdSIte nam takoj po nado ilnstravano knjigo pod naslovom
1'RESNICA O LA&EH," ' Knjiga ima sledečo vsebino: Popis o laseh; sestava las in temena, vzroki latpadanja las ln plešavosti, kako se vzdržijo lasi lepi ln zdravi, Izpadanje las, brada ln brke. Priznane zahvale od ozdravljenih ljudlj. lBrezplačno poakuftsnje zdravljenj«.
JUL vas hočemo prepričati o nadih velikih stroSklh, da zdravilo "CAL,VA-CURA" ustavi l®padan0e las, odstrani prhljaj ln subečnost na glavi ln pospešuje rast las. Ml vam pošljemo $1.00 vredni lonček "Calvacura" Stelv, 1. skupno s gori navedeno knjigo "Resnica o lasih", ako nam pošljete svoje ime In 10c v srebru ali znam kah v pokritje poštne po&lljatve.
Izrežlte Bpodnjl kupon ln pošljite ga takoj na: UNION LABORATORY, BOX 554, UNION, N. Y.
Union Laboratory, Box 554, Union N.Y
Priloženo požtljam 10c za poštnino tal vas jiroalm, da ml pošljete fl.00 vredni lonec "Calvacure" štev. 1. ika-kor tudi vašo knjigo "Resnica o la sih,", (Izrešlte ta kupon In prllotite ga pismu.
=
VOLNENI SVEDRI:
Vse moške, ženske in otročje svedre iz ciste >vohie dobite sedaj pri meni po skrajno znižani ceni.
Kupite sedaj in si prihranite denar, ker volna je vsak dan dražja.
Za dbilen obisk se vam najtopleje priporočali	(26) BENO B. LEUSTIG 6434 St. Clair ave.
blizu Aiddison ceste.
Dve sobi na frontu se oddajo v imajeim, z -opravo, za enega ali dva fanta. m- Setnikar, Glass ave in e. 63rd. St.	(18)
Stalno delo t dobro plačo slovenski ali hrvatski briv<
Zglasi naj se takoj. Louis Jev-nikar, «774 E. 2«fh St. v(i8)
Išče se priletna ženska ati udo~
va, če ima prav enega otroJka, dobra, izurjena pri >kuhi, /a malo družino. Služba stalna za pošteno, žensko. Plača po dogoru. Poizv-e se pri upravništvu lista.
(18)
Vdovec z dvema otrokoma, katerih ed«n je star 19 drugi pa pa devet let, se želi ženiti s (približno 30 let staro žensko. V slučaju., da se ne oženim, se pohištvo poceni proda. 1374 E.
47*h St.	,	(17)

^laiiiiiiiiiBiiitlaiiiiinBiiBiiiiiiiitifliiiiiBHiitafliiiiiiiiiaiifiiBiiiiiaiiaiiiiiiiiiiBBiiiiiBiiiitai
N^tša osma razprodaja -»— in kljub mnogim posnemani je E to največja razprodaja srajc v Ameriki. Vse mere, stotine S vzorcev in edine srajce, vredne sicer $i.$i.50f $2.00
Main floor.
Razprodaja oblek in sukenj
IŠČEJO SE MOLDERJI ZA PICE-WORK IN MOŽJE ZA SPLOŠNO DELO V FOUNDRY. VPRAŠAJTE PRI MALLEABLE CASTING CO. 7706 PLATT AVE. PRI WOODLAND IN 79th ST. --- (17)
Slovenec dobi delo v mlekariji, mora biti 18 let star in marljiv, dobra plača. Vprašajte pri M. Hegler, 1028 E. 61 st St. (20)
$12.50, $15 in $16.50 vredne po
Fini vzorci za mladeniče, pa tudi fini za'starejše može, Rjavi, sivi, falncy modri in dr. Suknje vam lepo pristoje. Balmarue vzorca plain oxfort in drugo blago. Mere za vse
Drugo nadstropje.
moze.
Tujezemski . Oddelek Balkon.

Vprašajte za slovenskega prodajalca.
IlIiaBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBaBaBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBIBiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Lepa front soba se ali 2 fanta s brano ali E. 60th St.
Ali ste pozabili
Ne skrbite, kajti razprodaja desetletnice se vrši še neprestano.
A. AURBACH,
5508-10 ST. CLAIR AVE. VOG. E. 55 ST
Posložite se te razprodaje, kajti redkokdaj morete kopiti železnino, orodje, električne napraYe kakor tudi za plin, po tako znižanih cenah.
Ljudstvo, ki je dosedaj prišlo na razprodajo, garantira, da dobite ? resnici izvrstno blago, kar se tiče 'HARDWARE" po silno znižanih cenah. Pridite in oglejte si!
A. AURBACH,
5508-10 St. Clair Ave. vog. E. 55th St.
Ne pozabite! Ta razprodaja je samo za 10 dnij.

>i Vr
i
m

m
-m
m
m
I ■ n			
L		i 1 l j	
mm
.1.
" 11 ...... -;-~-• 1
FRANK POJE, trgovina z moško opravo.
Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se namenil zraven svoje krojačnice odpreti tudi trgovino z vso moško opravo, ker me je že več rojakov k temu nagovaijalo. Torej naznanjam sedaj cenjenim rojakom, da sem odprl trgovino z vso moško obleko na
St. Clair Ave. dne 5. februarija 1916.
Rojaki, znana vam je moja velika krojačnica, kjer ste bili vselej postrežem z izvrstnimi oblekami, najboljšega blaga po nizkih cenah, Vsi moji stari odjemalci so vabljeni, da me pridejo obiskat tudi v novo trgovino z moško opravo in se lahko zanesete na mene, da vam bom pošteno z dobrim blagom vselej-postregel.
Velika zaloga klobukov, hlač, srajc, rokavic, nogavic, rut in vse drugo blago
i Cena hlač: Fine volnene hlače, modre in rujave $3.50	* Ne pozabite rojaki obiskati mo- ' m < , je nove trgovine, si ogledate veliko zalogo dobrega blaga, pri tem pa primerjajte moje cene in cene drugje. t "" '^''f/ * , V-." ' ! > m		Različne srajce 50c in $1.00 . Vse mere in izdelka.
Fine modre hlače * vse mere $3.00 -			
			febrctofa nogavice 10c, 15c, 25c, 50c
Fine volnene hlače, raznih barv, vse mere $2.50			
	Cena klobukov: Fini modri klobuki, najnovejše mode $1.50, $2.00, $2.50 $3.00	Fini črni klobuki za odrastlt in mladeniče $1.50, $2.00, $2.50, $3.00 ! •	Vsakovrstne rokavice, kanvas in usnjene * 100,150,250,500
Vsakovrstne hlače, dober izdelek, vse mere $2.00			
	Fini sivi in rjavi klobuki najnovejše mode $1.50, $2.00, $2.50, $3.00	Fini zeleni klobuki najnovejše mode. $2, $2.50, $3	1 Delavne srajce Modre, črne, sive in pisane po 50c
Vsakovrstne delavske hlače po $1.50 in $1.00			
Velika, zaloga. -OsaKp-Orstnih Otlenih Kronat po 25c in 50. /Naramnice po 25 50c. VeliKa zaloga gumbo-d za srajce in zapestnice, Kra-Oatne zaponRe in igle.

17*	#f> ^ • slovenski krojač in trgovec z moško
r rart\ lOje, opravo, 4015 ST. CLAIR AVENUE.
■ ' ■	'	§T"	,	• ' '	\ ,v'" >';. J
fe ; -yq M . M f.	a • •___I
Sx>oji K s-Oojim !
<>l>tllfllBtitllliliBlllllllllllllllltlBltill>lilltlllllMilllllllMlllllllllKIIIBBilllBlliBlllMBIIIIIIIIilBill|y||tit||li|||Bni||t|||||||BllliltlBIIII||IIllilHm
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiimiiiiiiiiHiiiiiiMiimmiiiiii
mu
• . v s. i.. t .■M'...-*®? fj • V:J .?