KKJdMC* f IVARDA KAMtl-lA V «LJ» T ;-i*r Devetnajstič bo popeljal vlak bratstva in enotnosti Enajstega oktobra bo v Srbijo že devetnajstič zapored krenil vlak bratstva in enotnosti in popeljal naie ljudi, ki so sklenili trdne vezi s srbskim narodom v najtežjih trenutkih naie zgodovine. Letoinji vlak bo v Srbijo peljal preko 1200 udeležencev iz Slovenije, iz žalske občine pa je prijavljenih 53 udeležencev. To so predvsem medvojni izgnanci in njihovi najožji družinski člani, v mnogih primerih otroci izgnancev, s čimer se bratske vezi iirijo na mlajie rodove. Sopokrovitelj letoinjega vlaka iz Slovenije je SOZD Hmezad Žalec. Z vlakom bo potovala ie štiričlanska delegacija sopokrovitelja, tričlanska delegacija naše družbenopolitične skupnosti, Martina Knap iz Griž, ki je napisala najboljšo nalogo na temo: Vlak bratstva in enotnosti ter predstavnik našega glasila. Vrnitev v Slovenijo je predvidena 16. oktobra v jutranjih urah. V prepričanju, da bo letošnji vlak bratstva in enotnosti nov, pomemben prispevek k ohranjanju in poglabljanju bratskih vezi med obema narodoma ter k utrjevanju revolucionarnih izročil NOB, želimo vsem udeležencem prijetno počutje in srečno pot. Celje - skladišče D-Per III 5/1985 JIIHpi 5KJINJSKI ■OBČIN Leto Vlil Številka O September 1085 »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniiki odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinarki: Irena Jelen-Baia, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Ulica Heroja Staneta 1, telefon: 711433 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za informiranje, št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen prometnega davka. O ..'..V .:>V • ■ ;• ■ '-v . .. ' Novi šolski okoliši burijo duhove POLEG PREDLAGANIH SPREMEMB OKOLIŠEV ŠE STARE TEŽAVE: KADRI, PROSTORI, VISOKI MATERIALNI STROŠKI... ■ ' Poziv k evidentiranju Priprave na skupščinske volitve, ki bodo spomladi leta 1986, že nekaj časa potekajo. Na posvetu s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL in na zadnji seji predsedstva Občinske konference SZDL Žalec so ocenili dosedanje priprave. Evidentiranje možnih kandidatov za sestav delegacij in za prevzem najodgovornejših funkcij v delegatskem sistemu ne poteka povsod zadovoljivo. Zato Občinska konferenca SZDL Žalec poziva vodstva in članstvo družbenopolitičnih organizacij v združenem delu in krajevnih skupnostih in vse druge dejavnike, da pospešijo evidentiranje možnih kandidatov in podatke o tem posredujejo Občinski konferenci SZDL in Občinskem svetu ZSS Žalec. Janez Meglič Vroče že pred kurilno sezono Letošnje leto stopa skozi odprte šolske duri v žalski občini okrog 4450 učencev. V glavnem teče po vseh zaselkih začetek šolskega leta po starih in že utečenih tirnicah, zapletlo pa se je na Go-milskem in v Trnavi. Bolj kot kdajkoli prej je namreč letos izbruhnila na dan prostorska stiska na vseh osmih centralnih in enajstih podružničnih šolah. Vseh šolarjev je za dobro stotnijo več kakor lani, s prenehanjem zbiranja sredstev iz referendumskega programa pa je usahnil glavni vir pridobivanja denarja za širjenje in večje obnavljanje šolskih prostorov. Izmenski pouk se tako znova pojavlja na osnovnih šolah v Braslovčah in Grižah ter na podružnični osnovni šoli v Veliki Pirešici. V Žalcu se izmenskemu pouku izogibajo zaenkrat le še s tem, da so si »izposodili- učilnico na osnovni šoli Ljube Mikuš, imajo pa kar dva oddelka več kot lani in do zadnjega kotička zapolnjene razrede. Poleg Žalca je zaradi doseljevanja izbruhnila prenatrpanost tu- di v Preboldu, kjer so stisko hoteli reševati s spremembami šolskega okoliša. Tu pa se je zataknilo. Po besedah direktorice Vzgojno izobraževalne organizacije so namreč poskušali razbremeniti celodnevno osnovno šolo Prebold s prešolanjem učencev iz podružnične šole Orla vas. Le- ti so namreč tretji razred obiskovali v Preboldu, zdaj pa naj bi se prešolali v Šempeter. Druga sprememba je bila sledeča: učenci z Gomilskega naj bi peti razred namesto v Preboldu odslej obiskovali šolo v Braslovčah, kjer bi s tem zapolnili posamezne oddelke. Medtem ko so mladi Gomilča-ni že prešolani v Braslovče, se je zataknilo v Trnavi, kjer krajani na tamkajšnjem zboru krajanov niso pristali na prešolanje otrok; po besedah direktorice VIO zaradi navezanosti na Prebold in strahu, da ne bo rednega avtobusnega prevoza. Trnavski šolarji tako zaenkrat še vedno gulijo šolske klopi v Preboldu. Poleg prostorske stiske se je na začetku šolskega leta spet pokazala kadrovska problematika. Še vedno zaman iščejo učitelje za glasbeni in tehnični pouk, strahovit problem pa jim povzročajo visoki materialni stroški. In še dodaten problem, ki se je oziroma se bo začel'pojavljati v žalskem šolstvu. Letos namreč prehajajo učenci šestih razredov na nov program, ki bo zahteval tudi nove učbenike. Ker dobivajo šolarji učbenike brezplačno, razen da plačajo minimalno obrabnino, se pojavlja vprašanje, od kod dobiti denar za kupovanje novih učbenikov. Irena Jelen-Baša OMEJITEV UPORABE VODE! DO KOMUNALA Žalec na p rož a vse uporabnike, tudi industrijo, Vodovoda Žalec, da zaradi izrednih sušnih razmer do skrajnosti omejijo uporabo vode. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni določenim območjem prekiniti dobavo vode. Strogo prepovedano je pranje avtomobilov, traktorjev in zalivanje vrtov. Vse kaže, da bo vroče tudi letos že pred kurilno sezono, ki se uradno prične 15. oktobra, saj hišni sveti dolgujejo po stanju 1. 9. 1985 Komunalnemu podjetju 886.000 din. Med njimi zopet izstopajo Kidričeva 2—7, Čopova 4, Heroja Staneta 6, sicer pa dolgujejo skoraj vsi hišni sveti v Žalcu. Zato je Komunalno podjetje poslalo vsem hišnim svetom opozorilo, da če ne bodo poravnali obveznosti, ne bodo imeli ogrevanih stanovanjskih prostorov. To pravico, da preneha ogrevati namreč, Komunalno podjetje na osnovi 4. člena samoupravnega sporazuma ima, potrdilo ga je tudi ustavno sodišče. Predstavniki Komunalnega podjetja pa so zatrdili, da bodo to določilo tudi dosledno uveljavljali. »Ne gre namreč za grožnjo, ampak za urejen odnos poslovanja, Kajti v nasprotnem primeru je socialni položaj našega delavca negotov,« so še dodali. Podjetje, ki sicer opravlja naloge širšega družbenega pomena, pa na drugi strani nima posebnega položaja v družbi, ki bi mu omogočal normalno gospodarsko poslovanje. Res je, da nekateri stanovalci, še zlasti tisti, ki stanujejo v solidarnostnih stanovanjih, teže plačujejo stroške ogrevanja, vendar jih namesto njih ni nihče drug dolžan porav- nati. Se bo pač treba odpovedati drugim življenjskim dobrinam. Ker sta se v avgustu podražila kurilno olje in premog, je Komunalno podjetje obvestilo hišne svete o novih akontacijskih cenah ogrevanja, ki so večje za 13,5 odstotka pri ogrevanju z oljem in 15,8 odstotka na premog. Komunalno podjetje je uporabnike tudi opozorilo, da če ne bodo pravočasno prejeli akontacij, tudi ne bodo mogli zagotoviti potrebnih količin olja in premoga v predsezoni, v zimskem času pa dobavitelji ne zagotavljajo redne oskrbe. S to problematiko je Komunalno podjetje seznanilo tudi izvršni svet in družbenopolitične organizacije, rešitev pa je najbrž v rokah hišnih svetov in večji osveščenosti stanovalcev, ki povzročajo zmedo zaradi nerednega poravnavanja obveznosti. Ne nazadnje se postavlja vprašanje, ali so po vsem tem upravičeni terjati ogrevanje prostorov. Če pa sc nepravilnosti tudi pri izvajalcih, bi nanje morali opozoriti na sejah hišnih svetov, ki pa so ponavadi slabo obiskane. »Nanje največkrat ni tistih stanovalcev, ki imajo največ pripomb,« so povedali predstavniki Komunalnega podjetja. jk Nekoliko bolj razveseljive kot v osnovnem šolstvu, so razmere v Vzgojno-varstvenih zavodih in na šoli s prilagojenim programom. Tam so namreč letos uvedli oddelek za delovno usposabljanje, tako da otrokom ne bo treba več v Celje ali pa na Drobno. V vzgojno-varstvenih enotah, kamor je letos vpisanih okrog 1500 otrok, pa opažajo, da se vse več staršev odloča za pet umi vzgojni program in za celoletno skrajšano pripravo na osnovno šolo. Precej težav pa imajo v enotah zaradi tistih staršev, ki neredno plačujejo stroške varovanja in vzgoje svojih malčkov. Priporočamo vam pestro izbiro keramičnih izdelkov za vsako priložnost. Naže izdelke lahko kupite v trgovinah po vsej Jugoslaviji. Priporočamo vam tudi obisk naše industrijske prodajalne v Libojah, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Foto: L. KORBER IV. tabor Ljudske fronte na Mrzlici c \ leč t ■ v ■ IS0C J ih j ie bi lo ^ Kot organizatorji smo se izkazali Medobčinska svetćuSZDL Celje in revirskih občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi ter občinska konferenca SZDL Žalec so letos pripravili že četrto srečanje — Tabor ljudske fronte — pri Poldetovi koči na Mrzlici v spomin na predvojna srečanja delavskega razreda in mladine revirjev in Savinjske doline. Letošnje srečanje je bilo posvečeno 40-letnici osvoboditve in 35-letnici samoupravljanja. V lepem dopoldnevu se je na prireditvenem prostoru zbralo več tisoč udeležencev iz Zasavja in Savinjske doline, med gosti pa sta bila tudi Lidija šentjurc in Sergej Kraigher. Najprej je zbrane pozdravil in jim izrekel dobrodošlico predsednik medobčinskega sveta SZDL za celjsko območje Filip Beškovnik. Osrednji govornik je bil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen, ki je med drugim opomnil, da je Ljudska fronta v revirjih in v Savinjski dolini začela delovati v tridesetih letih, svojo potrditev pa je dobila z masovnimi akcijami za socialne pravice, prav tako pa tudi na izletih, ki so se jih udeleževali delavci, ne glede na svojo strankarsko oziroma versko pripadnost. Opozoril je na dve nevarnosti, ki posebno v zadnjem času, ko se spopadamo z gospodarsko krizo, grozita naši notranji enotnosti in prizadevanjem povečanju stabilnosti gospodarstva. Kot prvo je omenil oživljanje protisamoupravnih sil, ki pritiskajo na javno mnenje in mu vsiljujejo tezo, da je za vse gospodarske in politične težave kriv naš zakon o združenem delu, samoupravljanje pa bi morali po njihovem omejiti na buržoazno politično pravico delavca, da lahko na vsaka štiri leta tajno voli ali odpokliče direktorja. Zagovorniki tako miselnosti se imajo za zaščitnike delavskega razreda. Kot drugo nevarnost pa je omenil ravnanje manjšega dela delavcev, ki mislijo, da je sedanje razmere možno spremeniti z grožnjami, pritiski, prekinitvami dela in podobno. S takim ravnanjem in mišljenjem gredo na roko tistim prvim. Dejal je, da je zakonska pravica in dolžnost posameznika ali skupine delavcev, da svoje zahteve uveljavi preko sindikata, ta pa je dolžan začeti na zahtevo članov ali na lastno pobudo postopek pred pristojnimi organi upravljanja v organizacijah združenega dela ali v občini. Kulturno umetniški program so pripravili združeni pevski zbori, mladinski pihalni orkester in recitatorji žalske občine. TONE TAVČAR S seje predsedstva OK ZKS Stališč ne spoštujejo Člani predsedstva Občinskega komiteja ZKS so na zadnji seji najprej poslušali poročilo o obisku delovne skupine CK ZKS v SOZD-u Hmezad in Agros, nato pa kritično ocenili obnašanje komunistov in osnovnih organizacij zaradi nespoštovanja stališč na področju kadrovske politike. Nazadnje so se seznanili še s potekom evidentiranja za najodgovornejše dolžnosti v občini. Delovno skupino CK ZKS v SOZD-u Hmezad je vodil Jože Florjančič, ki se je v pripravah na sejo CK ZKS želela seznaniti z napori komunistov sestavljene organizacije Hmezad pri premagovanju sedanjih gospodarskih razmer. Naslonitev na lastne sile je bila torej osrednja tema razgovora, vendar so bili izpostavljeni predvsem že zna ni razlogi za sedanje zaostrene razmere v kmetijstvu, ki izhajajo iz cenovnih nesorazmerij in pomanjkanja lastnih sredstev. Zato kmetijci vse bolj razmišljajo o preusmeritvi proizvodnje mleka v pitanje živine, pri čemer trenutno lahko dosegajo boljše gospodarske rezultate. Obstaja pa bojazen, da bo kmalu zopet primanjkovalo mleka, vendar se tega danes nihče ne zaveda. Ker sklepi samoupravnih organov sestavljene organizacije do delovnih organizacij nimajo ustrezne zakonske moči, so opozorili, da bi to vprašanje morali rešiti z zakonom o združenem delu. Prav tako bi morali več pristojnosti prenesti na delavske svete, ki bi bili sestavljeni po delegatskem načelu, saj je odločanje na zborih delavcev neracionalno in preveč zapleteno. V razpravi so opozorili tudi na poplavo samoupravnih aktov, ki v praksi nimajo ustreznega učinka. Končno pa bi morali ukiniti žiro račune in bilance temeljnih organizacij in jih prenesti na delovne organizacije, pri čemer bi precej zmanjšali nepotrebno administracijo in režijo. Komunisti SOZD-a Hmezad so se dotaknili tudi novega deviznega zakona in izrazili zaskrbljenost, če nekatere pripombe iz javne razprave ne bodo upoštevane — predvsem tiste, ki se nanašajo na spodbujanje izvoza. Kritično so se opredelili tudi do šestodstotnega združevanja deviz za skupne potrebe, kar pomeni za se- stavljeno organizacijo Hmezad tri milijone dolarjev. Delovno skupino v SOZD-u Agros je vodil Miran Potrč, tema razgovora pa je bila prav tako: Naslonitev na lastne sile. Tudi v tem razgovoru so ocenili, da položaj sestavljene organizacije ni ustrezno zakonsko opredeljen in da je potrebno samoupravljanje postaviti v učinkovitejši položaj. Prav tako so opozorili na problem delovanja akcijskih konferenc ZK, kajti še predno je naloga opravljena, se vodstvo akcijske konference že menja. Zato so se zavzeli za stalno vodstvo le-te. Med drugim so opozorili tudi na pomanjkanje tehničnih kadrov in na težave pri zaščiti patentov. Člani predsedstva so kritično ocenili ravnanje posameznih komunistov in osnovnih organizacij na področju kadrovske politike, saj ni malo primerov, ko se stališča višjih organov niso spoštovala. Zato so se zavzeli za doslednejše uveljavljanje stališč in zahtevali, da se dosledno uveljavi tudi osebna odgovornost. jk Med udeleženci proslave ob 170-letnici v Libojah sta bila poleg občinskih, krajevnih in medobčinskih predstavnikov tudi podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Janez Bohorič ter predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. 170 let Keramične industrije Liboje Nekoč so bili samorastniki... S prvim septembrom višja nadomestila Danes so kolektiv, spoštovan doma in po svetu Ker žalska občinska zdravstvena skupnost še ni sklicala skupščine in obravnavala predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, si v večini organizacij združenega dela niso na jasnem, kako je z določanjem osnove za nadomestilo osebnega dohodka v času bolezenskega dopusta. Kaže pa, da v občini zdaj ne bodo čakali na oktobrsko zasedanje skupščine, temveč bodo, tako kot v štiri-inštiridesetih slovenskih obči-, nah, začeli izplačevati višja nadomestila s prvim septembrom. Občinske zdravstvene skupnosti so namreč v Sloveniji v letih 83 in 84 sprejele samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Čeprav je bil samoupravni sporazum veljaven, pa vse od njegove uveljavitve do danes nekatera vprašanja niso bila enotno rešena. Predvsem so bila to vprašanja, ki so se nanašala na določanje osnove za nadomestilo osebnega dohodka. Kohec decembra 84 je bil sprejet tudi družbeni dogovor o osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Jugoslaviji. V tem družbenem dogovoru so se udeleženci zavzemali, da se v dogovorih republik in pokrajin določita zgornja in spodnja meja za povečanje osebnih dohodkov na podlagi nadomestil, in sicer: za začasno nezmožnost za delo do 30 dni največ do 90 % poprečnega osebnega dohodka, doseženega v predhodnem obračunskem obdobju (v zadnjih treh mesecih), za začasno nezmožnost, ki jo je povzročila nesreča pri delu in v drugih primerih, določenih z zakonom, pa 100% poprečnega osebnega dohodka, doseženega v predhodnem obračunskem obdobju. Predlog republiške zdravstvene skupnosti je bil nekoliko drugačen: osnovo za nadomestilo naj bi še naprej predstavljal osebni dohodek, dosežen v minulem letu, vendar revaloriziran z odstotkom rasti nominalnih osebnih dohodkov v tekočem letu. Takšen predlog bo zdaj podpirala tudi žalska občinska zdravstvena skupnost, medtem ko so člani sveta za delovne in življenjske razmere delavcev pri Občinskem svetu Zveže sindikatov predlagali, naj se upoštevajo določila družbenega dogovora. Po besedah predsednika Občinskega sveta Zveze sindikatov so izračuni pokazali, da pri višini nadomestil ni bistvenih razlik, glede na to, ali se obračunava na- domestilo po predlogu zdravstvene skupnosti ali pa po določilih družbenega dogovora. Pomembneje je to, da spremembe končno začnejo veljati. Prav zaradi tega bodo v občinski zdravstveni skupnosti organizacijam združenega dela predlagali, da začnejo višja nadomestila obračunavati že s prvim septembrom, predlog pa bodo naknadno potrdili na oktobrski skupščini. Irena Jelen-Baša »Delavci Keramične industrije nam vedno pomagate tako, kot dobra mati reže kruh svojemu otroku.« Takšno je bilo sporočilo, s katerim so domačini na osrednji slovesnosti ob 170-letnici znova potrdili staro resnico; tisto, da so tovarna in tamkajšnji ljudje vedno dihali in živeli skupaj. Prisrčna slovesnost je bila sredi septembra v domu Svobode v Libojah. Po zvokih Internacionale in uvodnih besedah predstavnika delavskega sveta tovarne je udeležencem, med njimi so bili poleg krajevnih in občinskih tudi zastopniki medobčinskih in republiških organov, govoril podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Janez Bohorič. Potem,«ko je vse prisotne spomnil na dogodek pred točno 35-imi leti — takrat so delavci iz rok predstavnikov države prejeli ključe tovarne v svoje roke, je Janez Bohorič dejal: »Redki so kolektivi, ki se ob tako častitljivem jubileju lahko pohvalijo tudi s tem, da dosegajo najboljše rezultate v svoji panogi, ob tem pa izvozijo skoraj polovico proizvodnje na najzahtevnejše trge sveta, imajo urejene delovne pogoje, razvito politično, kulturno in športno življenje, so vzor za sodelovanje s krajevno skupnostjo, niso zadolženi in imajo jasen, ambiciozen, pa vendar realen razvojni program, ki so ga zasnovali predvsem na lastnih sredstvih in silah.« Nadalje je v svojem govoru omenil letošnja gospodarska gibanja in menil, da v celoti kažejo še vedno prešibko rast industrijske proizvodnje, prevelik porast zalog gotovih izdelkov, preskromno rast konvertibilnega izvoza, preveliko porabo energije in prenizko raven produktivnosti. »Skoraj polovica industrijskih panog,« je razlagal Bohorič,« ima nižjo proizvodno rast kot lani. Tudi na po- dročju kmetijstva ni ustreznih premikov v učinkovitosti gospodarjenja. Ob vsem tem pa se že pojavljajo odstopanja od z resolucijo opredeljene politike pri delitvi dohodka.« Posebej je govornik opozoril na nujno upiranje poizkusom odtujevanja temeljne pravice delavcev, da sami odločajo o svojem delu, pogojih in rezultatih, »predvsem zato, ker ti poizkusi prihajajo od slabih gospodarjev — tistih, ki bi odgovornost za slabe rezultate hoteli prenesti na druge, poleg tega«, je menil Bohorič, »pa se moramo odločno zoperstaviti zlorabljanju monopolnega položaja nekaterih organizacij, ki svojo uspešnost gradijo na osnovi neupravičenega višanja cen.« V nadaljevanju je govoril še o 170-letni zgodovini tovarne, kjer je dejal, da samo potrebne surovine in energija ne bi bila dovolj, če se ne bi delavci »stalno in pravočasno prilagajali novim razmeram na področju surovin in na trgu keramičnih proizvodov ter na področju razvoja tehnoiogije.« Zatem so člani tamkajšnje Svobode pripravili zanimiv kulturni program, sestavljen posebej za praznik tovarne, po končanem programu pa je zbranim govoril direktor Keramične tovarne Franjo Tilinger. Povedal je, da so današnje razmere v tovarni rezultat velikega samoodpovedovanja in dokaj samorastniškega razvoja, saj pred leti banke niso imele razumevanja za kreditiranje njihove dejavnosti. »Zato pa danes nimamo obveznosti in dolgov, pravočasno smo se zavedli tudi nujnosti izvoza — ne le zaradi deviz, temveč zato, da se znamo prilagajati zahtevnemu tujemu tržišču,« je zaključil Franjo Tilinger. Na koncu je sledila še podelitev številnih priznanj. Med drugim so delavcem Keramične izročili najvišje občinsko priznanje — zlati grb občine Ža- lec. Plakete Keramične industrije so prejeli: Berta Simone, Ivanka Feldin, Jožefa Zeme, Mojca Pere, Marija Narberger, Jerica Čretnik, Karolina Babič, Olga Štefančič, Janko Vrabec, Franc Breč, Rudi Grum, Ivan Toplak, Marija Krajnc, Marija Uplaznik, Jože Lednik, Jože Avsec, Vinko Vodovnik, Milan Gorenjak, Jože Rus, Cirila Gothe, Marinka Baloh, Ana Veselinovič, Anton Mlinarič, Stanko Vodeb, Franc Matek, Majda Oblak, Majda Kotnik, Franjo Tilinger, Mitja llrisek, Milica Muzlovič, Janez An-celj, Silva Horvat ter Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin, Skupščina občine Žalec, Občinski sindikalni svet, Sadjarstvo Miro-san, Liko Liboje, Ingrad — TOZD Medlog, Krajevna skupnost Liboje, DPD Svoboda Liboje ter TVD Partizan Liboje. Zlati znak Keramične pa so dobili: Ivan Blatnik, Katarina Bred, Anton Bučej, Matilda Cilenšek, Viktor Colnarič, Jerica Čretnik, Ivanka Feldin, Gabrijela Gluhak, Ivan Godler, Karolina Gola-všek, Rudolf Golavšek, Elizabeta Goršek, Cirila Gothe, Ana Grm, Rudi Grum, Silva Horvat, Rajko Jagič, Zofija Kokol, Jože Kolar, Terezija Korelc, Marija Maček, Bernarda Martinčič, Marjana Mlinarič, Ljudmila Muzlovič, Marija Pinter, Jožefa Rihter, Jože Rus, Zofija Skok, Olga Štefančič, Silva Šuster, Franjo Tilinger, Janez Tkavc, Ivan Toplak, Majda Vipotnik, Stanislav Vodeb, Marija Zeme, Miroslav Žagar, Jožefa Žagar in Ida Železnik. Irena Jeien-Baša ni i i i I i i i L SO • m Zbiranje denarja za posodobitev bolnišnice V današnji številki Savinjskega občana objavljamo seznam organizacij združenega dela, ustanov in posameznikov, ki so v času od petnajstega avgusta do enajstega septembra nakazali denar za posodobitev celjske bolnišnice na žiro račun posebnega sklada. Podatke o zbranih sredstvih so zbrali v Celju in kažejo, da so denar v omenjenem roku prispevali naslednji: Agros Šempeter , 200.000,00 Kovinska industrija Vransko 121.455,00 Sigma Žalec 220.202,00 Veterinarska postaja Žalec 7.780,00 Hmezad KZ Savinjska dolina — TOZD Gotovlje 412.000,00 Hmezad KZ Savinjska dolina — TOZD Vransko 228.000,00 Hmezad KZ Savinjska dolina — TOZD Braslovče 230.000,00 Hmezad KZ Savinjska dolina — TOZD Šempeter 188.000,00 Hmezad KZ Savinjska dolina — TOZD Tabor 180.000,00 Hmezad KZ Savinjska dolina — TOZD Petrovče 298.000,00 Hmezad KZ Savinjska dolina — TOZD Polzela 278.000,00. Hmezad KZ Savinjska dolina — TOZD Prebold 188.000,00 Dolar Franc, Celje 11.216,00 REKAPITULACIJA ŽALEC: 11,811.115,50 din Člani sklada za zbiranje denarja za posodobitev celjske bolnišnice pošiljajo v objavo sezname tistih organizacij združenega dela, ustanov in posameznikov, ki na žiro račun nakazujejo denarna sredstva. Toda poleg denarja prispevajo številne organizacije, ustanove in posamezniki tudi material in je tako njihov prispevek v resnici večji, kot kažejo objavljene številke. V zvezi z objavljanjem zbranega denarja pa se postavljajo tudi določena vprašanja samih delavcev. V marsikateri organizaciji so namreč delavci že delali za bolnišnico, vendar organizacija denarja še ni nakazala na žiro račun sklada. V žalski občini je takšen primer v Tekstilni tovarni Prebold. Zato v imenu delavcev postavljamo vprašanje: kje je denar, ki so ga delavci že »prislužili«, ni pa še bil nakazan (po podatkih, ki so razpolago) na žiro račun sklada za posodobitev bolnišnice? 1 I I I i I I I J XVIII. Mednarodni sejem obrti Skriti pomen drobnega gospodarstva S poslovnimi dnevi 11. in 12. septembra je bil odprt XVII. mednarodni sejem obrti v Celju. Ta dva poslovna dneva, ki pomenita v letošnjem letu novost na celjskem sejmu, sta — zdaj že lahko rečemo — pomenila zadetek v polno. Zadovoljni gospodarstveniki, samostojni obrtniki in drugi so sklepali pogodbe, samoupravne sporazume in dogovore o kooperaciji. V petek 13. septembra, pa so sejem odprli tudi za oblikovalce. Poslovni dnevi so bili organizirani posebej, saj je imel vstop na sejem le obiskovalec s poslovnim vabilom. Takšno ravnanje je zahtevalo celo vrsto izkušenj iz prejšnjih let, ki so v prejšnjih letih pokazale, da se v čašu sejemskih množic skoraj ne da delati. Hkrati pa so organizatorji opazili, da prehaja poslovnost vedno bolj v ospredje, da postaja le-ta vedno večji motiv, da prihajajo in želijo razstavljalci sodelovati na sejmu. Večji poudarek je letos dan kategorizaciji in doslednejši polarizaciji različnih panog. Organizatorji skušajo rešiti in popraviti takšne in podobne napake, ko so razstavljali drug ob drugem izdelovalec orodja, mesar, pa traktorji ipd ... Nekatere panoge pa se niso mogle razstaviti zaradi zaželene specializacije, zato sta panogi, kot sta lesarska in tekstilna razstavljeni še vedno širše, kot je namen sejma. Na 21000 kvadratnih metrov površine razstavlja preko 300 obrtnikov, v 63 obrtnih združenjih in 32 obrtnih zadrugah razstavlja spet druga množica drobnogo-spodarstvenikov, 72 organizacij združenega dela, 15 trgovskih organizacij, 38 tujih razstavljalcev, 11 manjših in večjih gostinskih obratov. Ker je obrt najbolj razvita v Sloveniji, je kajpak največ sodelujočih na sejmu iz naše matične domovine. Čeprav letos lahko rečemo, da mednarodni sejem obrti v Celju vse bolj dobiva karakter vsejugoslovanskega sejma. Mnogo sodelujočih samostojnih obrtnikov ali kooperantov je izreklo pohvalne besede o naj- večji manifestaciji obrti, ki je predstavljena ravno na tem sejmu. Danilo Basle, sekretar obrtnega združenja Žalec, nam je povedal, da so letos pritegnili k sodelovanju preko petdeset obrtnikov žalske občine. Nekateri razstavljajo v okviru razstavnih prostorov, ki jih ima Obrtno združenje v hali A, nekateri samostojno, tudi na prodajnih prostorih, ki vključuje 240 prodajnih stojnic. Iz žalske občine imamo tudi inovacijo, ki jo na .sejmu razstavlja Vojko Rizmal, poklicni fotograf in inovator. Vojka Rizmala na žalost nismo mogli dobiti na kratek razgovor, vendar sodim, da je vsem dobro poznan kot fotograf, ki se ukvarja z barvno fotografijo. Njegova inovacija — razvijalni stroj—lahko razvije 36 barvnih filmov na uro. Razen krožnega sistema z 12 rokami je fotograf vse izdelal sam. Razvijalna naprava ima posebne odlike, kot je, na primer, takojšnja regeneracija, natančno doziranje kemikalij, široka uporabnost in relativno majhna razsežnost, saj zavzame zelo malo prostora. Čeprav s težavo, smo vendarle uspeli opraviti majhen razgovor z dvema razstavljalcema, za katera je bilo dosti zanimanja na XVIII. Mednarodnem sejmu obrti. Prvi je Jože Kočevar, inženir in izumitelj, dolgoletni znanec sejma obrti v Celju, znan tudi drugim organizatorjem sejmov, ki je prejel za svoj točkovni aparat za spajanje aiu materialov (različne debeline) srebrno odličje, nagrado za kakovost obrtniškega izdelka. Povprašali smo ga, kaj mu pomeni sejem obrti. Povedal je, da mu ne glede na priznanje, pomeni sejem obrti bolj politično manifestacijo drobnega gospodarstva in da poslovnost ne prihaja do tistih zaželenih intenzitet, je domet tega sejma zelo velik. Družba namreč na nek način spoznava domet, pomen in možnosti obrti in drobnega gospodarstva. Pri tem ne moremo mimo dejstev, kako malo store nekatere občine za razvoj drobnega gospodarstva. Mar- sikje obstaja nekakšna zabloda, zato se prezrejo možnosti kooperacije in povezovanja obrti z industrijo, kmetijstvom in ostalimi panogami gospodarstva. Seveda je ta problem prisoten tako na Slovenskem in celotnem jugoslovanskem prostoru. Jože Kočevar je zelo pohvalno govoril o Mednarodnem sejmu obrti v Celju, kjer se družba spoznava z obrtjo, z njenimi problemi in z možnostmi sodelovanja in povezovanja gospodarstva z drobnim gospodarstvom. Pri srečanjih in pogovorih politikov in gospodarstvenikov prihaja do progresivnih soočanj, do depolitizacije drobnogospo-darskih dejavnosti. Omenjena je bila tudi nedozorelost nekaterih obrtnikov, ki nočejo razstavljati, bodisi da jih ne bodo kopirali, zaradi poslovnosti ali zaradi drugih izgovorov. Le-ti ne razumejo možnosti, ki jim jih ponuja ta sejem. Jože pravi, da je njegova delavnica zrasla na tem sejmu, zato se bo ne glede na to, da razstavlja na mnogih bolj poslovnih sejmih, vedno rad vključeval v Mednarodni sejem obrti v Celju. Drugi takšen zanimiv rastavlja-lec, ki je privabil dosti obiskovalcev , je Aco Markovič, aranžer in slikar iz Žalca. Slikovit in dekorativno bogat razstavni prostor, ki je takoj privabil obiskovalčevo pozornost Gruče ljudi so se ustavljale ob razstavljenih slikah in izdelkih umetnostne obrti, ki jih je razstavljal Aco. Aco se je pravzaprav čudil, da je tako malo, ali bolje, skoraj nič umetnostne obrti, rastavljene na sejmu. Njegov razstavni prostor, bogato dekoriran in okrašen z njegovimi umetninami, je prej manifestativne kot komercialne narave. V tem smislu tudi Aceu pomeni ta sejem dosti. Čeprav se ljudje različno odzivajo na razstavljene eksponate, je slikar vesel vsake pohvalne besede in pogleda. Vedno razpoloženi Aco nam je povedal, da razstavlja na lastne stroške in da mu ta razstava njegovih del veliko pomeni. Gregor Vovk Garant Polzela rasti tečaja pa nismo ustvarili pričakovanega dohodka. Drugače kot v preteklih letih pa je bilo s preskrbo z materiali, saj nismo imeli nobenih težav. V primerjavi z drugimi proizvajalci pohištva smo še vedno v zadovoljivem po-ložaju-zahvaljujoč tudi konkurenčnosti -cen naših izdelkov. Naša usmeritev je do konca leta v povečanju izvoza in kooperacijske proizvodnje. Za naslednje srednjeročno obdobje pa načrtujemo zmanjšanje proizvodnje pohištva, ki bi naj predstavljalo 60 odstotkov proizvodnje, ostalo pa bo kooperacijska proizvodnja. Več kot v sedanjem srednjeročnem obdobju bomo morali namenjati sredstva za pososobitev opreme, načrtujemo rekonstrukcijo površinske obdelave, prestavitev žagalnice in izgradnjo montažne hale. Prizadevanje za večjo kvaliteto izdelkov in prodajo na tuja tržišča pa bo naša najpomembnejša naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju,« je sklenil naš razgovor Matjaž Rojnik. jk Usmeritev v izvoz Pred kratkim je dolžnost direktorja pohištvene delovne organizacije Garant prevzel Matjaž Rojnik. Z njim smo se zapletli v razgovor o trenutnem gospodarskem položaju delovne organizacije, o načrtih do konca letošnjega leta in o usmeritvi v naslednjem srednjeročnem obdobju. »Razmere na domačem tržišču so se precej spremenile, zaradi zmanjšanja kupne moči smo se usmerili v izvoz. Še lani smo na domačem tržišču prodali 80 odstotkov pohištva, letos pa le polovico. Tako smo ob polletju presegli plan izvoza, ki nam ga je zastavil SISEOT, za nas pa to pomeni več kot štirikratno povečanje v primerjavi z lanskim obdobjem. Zaradi tega tudi nimamo zalog, kar je sicer pojav v drugih organizacijah. Več kot podvojili smo tudi kooperacijsko proizvodnjo z IMV Novo mesto, TIM Laško, Lesno Slovenj Gradec in še z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami. V letošnjem letu smo razvili nov program proizvodnje pohištva, s katerim smo Matjaž Rajnik zmanjšali stroške materialov. Zastavljen plan količinske proizvodnje srno v polletju dosegli, za 2,8 odstotka pa smo povečali fizični obseg proizvodnje. V posodobitev proizvodnje smo vložili 200.000 dolarjev, kar je bilo nujno za doseganje potrebne kvalitete za izvoz. V prvem poletju smo na konvertibilnem tržišču iztržili milijon dolarjev, zaradi počasnejše Usposabljanje enote za protiletalsko obrambo Sredi septembra je 'Občinski štab za teritorialno obrambo Žalec organiziral taktično urjenje enote za protiletalsko obrambo v spremljanju ciljev v zraku. Enota pod poveljstvom Iztoka Kučerja, ki je bila lani proglašena za najboljšo enoto v Teritorialni obrambi občine Žalec, je tudi na tem urjenju dosegla postavljene cilje in s tem visoko stopnjo vojaško-strokovne izurjenosti ter usposobljenosti za izvajanje protiletalske obrambe. Na vaji so sodelovali tudi letalci iz Aero kluba Celje in člani letalsko modelarskega kluba Lastovka s Polzele s svojimi maketami letal, ki sc popestrile usposabljanje. Za visoko stopnjo dosežene vojaško strokovne usposobljenosti in za dosežene uspehe pri izgradnji vojaških kolektivov, je komandant Teritorialne obrambe Žalec pohvalil pet pripadnikov enote: rezervnega višjega vodnika Srečka Cilenška, rezervnega desetarja Martina Trebšeta, rezervne vojake Vinka Čremožnika, Ladislava Koširja in Staneta Kropivška. Te dni naj bi v novem stanovanjskem bloku v Žalcu izročili ključe stanovalcem (foto: jk) ~ \ Preko 70 novih stanovanj v________________________________J čeprav je letos stanovanjska izgradnja v žalski občini precej okrnjena, se je v teh dneh oziroma se bo v naslednjih tednih v Žalcu in na Polzeli vselilo v nova stanovanja preko sedemdeset družin. V novih prostorih na Polzeli so uredili petindvajset stanovanj. V glavnem se vanje vseljujejo delavci Tovarne nogavic in Garanta, nekaj pa je med njimi tudi solidarnostnih stanovanj. Oseminštirideset stanovanj je te dni na voljo tudi v Vegradovem bloku v Soseski V v Žalcu. Stanovalci bi se morali vseliti že v začetku septembra, vendar so ob tehničnem pregledu ugotovili vr- sto napak, ki jih je bilo treba še odpraviti. Poleg teh oseminštiridesetih stanovanj pa na Samoupravni stanovanjski skupnosti načrtujejo, da bo do konca letošnjega leta v Soseski V nared tudi drugi niz stanovanj. Tam bo prostora za devetintrideset družin, trenutno pa imajo neoddanih še enajst stanovanj. Tretji niz, v katerem načrtujejo dvaintrideset stanovanj, pa bo v Žalcu nared do pomladi. Poleg teh stanovanj, ki so oziroma še bodo na voljo zasebnikom in organizacijam združenega dela, gradijo blok z dvajsetimi stanovanji tudi v Libojah. Po prvotnih načrtih naj bi bili prostori, v katerih bodo uredili tudi otroški vrtec, narejeni do konca letošnjega leta. Vendar pa trenutne razmere na gradbišču kažejo, da se. bodo stanovalci, v glavnem delavci tamkajšnje Keramične industrije in dobitniki solidarnostnih stanovanj, vselili šele v začetku prihodnjega teta. Na Samoupravni stanovanjski skupnosti se te dni ubadajo tudi z načrtovanjem stanovanjske izgradnje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Po dosedanjih planih izgledi niso najbolj rožnati, saj nameravajo v vseh petih letih zgraditi v žalski občini le 350 stanovanj. Irena Jelen-Baša Jubilej proslavili skromno Tisoč tristočlanski kolektiv tovarne nogavic Polzela je svoj praznik, 9. september in 35-letni-co samoupravljanja praznoval skladno s trenutnimi gospodarskimi razmerami — skromno. Na slovesnosti, ki so jo pripravili, so se zbrali samo jubilanti, ki imajo že deset, dvajset ali trideset let delovne dobe, ter predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij. Do sedaj je bila navada, da so za ta dan pripravili tovarniški piknik, letos pa so se odločili, da bodo sredstva, ki bi jih porabili zanj, namenili celjski bolnišnici in to v višini 1,5 milijona din. O gospodarskih gibanjih v tovarni in načrtih je govoril direktor Alojz Došler in med drugim poudaril, da so dosegli določeno rast fizične proizvodnje in osebnih dohodkov, tako da njihova realna vrednost glede na inflacijo občutno ne pada preveč. Zanimiv je,še podatek, da bodo letos napletli 44 mio parov nogavic in od tega polovico izvozili. Potem so jubilantom podelili nagrade. Za 30 Ift delovne dobe so jih sprejeli: Edvard Bašič, Amalija Satler, Terezija Ribič, Nikolaj Završnik, Draga Mitrovič, Rudolf Korber, Rudolf Skerlovnik, Stanko Tavčar in Franc Hribernik. Za 20 let dela je rfačjrado prejelo 23 delavcev, za deset let 27 delavcev. Kulturnoumetniški program so pripravili učenci OŠ Vere Šlander in kvintet Lastovka. TONE TAVČAR Direktor DO Alojz Doiler izroča jubilejno nagrado Ireni Dobravc Aero ob 35-letnici samoupravljanja V septembru delavci 2500-članskega kolektiva Aera vsako leto pripravijo dneve Aera, na katerih poleg kulturnih in športnih prireditev predstavijo rezultate dela in gospodarjenja. Letošnje dn'"." oO povezali s 35-letni-co samoupravljanja. Na tiskovni konferenci so najprej pokazali film in z njim predstavili delo petih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Tradicija in kakovost sta temeljni značilnosti današnje podobe sodobno organiziranega Aera, ki jo dopolnjujejo dobro delo, široko znanje in zanesljiva strokovna razgledanost delavcev, združenih v kemični, grafični in papirni industriji. Podatki poslovnega rezultata za prvo polletje letošnjega leta kažejo ugodna gibanja rasti in izpolnjevanja plansko zastavljenih ciljev. Triodstotno preseganje fizičnega obsega načrtovane proizvodnje, 15 milijard celotnega prihodka, predvsem pa 6.771 000 dolarjev izvoza - pretežno na konvertibilno tržišče — to trditev tudi potrjuje. Skrb za kvaliteto izdelkov, 20 milijonov dolarjev izvoza ter posodobitev opreme za proizvodnjo papirja v Medvodah načrtujejo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tako kot doslej bodo tudi v prihodnje namenjali veliko pozornosti standardu delavcev, posebno skrb pa namenjajo kadrovski politiki, saj se zavedajo, da brez pravih kadrov ni napredka. ' • jk Posnetek iz taborišča Saldenburg življenje v taboriščih so se globoko vklesali in pustili posledice vsem, ki so. to doživeli. Njihova pričevanja st> živa še danes, najbolj pa jih boli občutek, da so zapostavljeni, saj kljub mnogim obljubam, ki so ostale prazne besede, njihov status še vedno ni rešen. Le posamezniki so si uspeli izboriti pravice, kot jih imajo žrtve nacizma. Zato imajo zahteve ukradenih otrok po štirih desetletjih svobode še toliko bolj grenak priokus. »Ali smo si to zaslužili,« se sprašujejo naši sogovorniki Branko Blagotinšek, Helena Žnideršič, Berta Cilenšek in Matija Kajtna. HELENA ŽNIDERŠIČ: »Že leta 1941 so se pri nas zadrževali partizani, kar so kmalu opazili petokolonaši in 23. junija 1942 so očeta, strica in brata odpeljali v Stari pisker, kjer so očeta ustrelili, brata in strica pa odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz in Mathausen. To, česar smo se bali, se je zgodilo 4. avgusta 1942, ko so nas zgodaj zjutraj — mamo, staro mamo, teto in tri otroke — imela sem štiri leta, odpeljali v Okoliško šolo v Celje. Mama je slutila, da nas bodo ločili, zato se najbolj spomnim joka in vpitja žensk. Mamo so potem odpeljali v Auschwitz, nas otroke pa v FrShnleiten. Tu so nam okrog vratu nataknili kovinske ploščice in nič več nismo smeli govoriti v materinem jeziku. Po dveh mesecih so nas ločili in tako sem bila sama v taborišču Kasti. Zelo sem pogrešala sestri in ker sem bila slabotna, sem večkrat zbolela. Ko je brat prišel iz Mathausna, smo se novembra 1944 vrnili domov sami s sestrami, ki so me prišle iskat v Kasti. Z vlakom smo se pripeljale v Maribor, kjer smo morale podpisati, da bomo živele pri sorodnikih, kajti staršev nismo imele več. Gorje se je nadaljevalo doma, saj je dom bil prazen, bil je brez žlice in lonca, pozimi pa se nam je podri še strop. Po vojni smo dobili konja in začeli obdelovati zemljo in se tako v težkih povojnih razmerah preživljati na kmetiji. Čeprav smo bili otroci, pa smo grozote nacizma občutili, saj smo bili odtrgani od matere in domovine. Zato mi danes ni vseeno, da nam naša država ne priznava tega, kar. priznavata npr. Poljska in Belgija. Obljube so ostale prazne besede in žalostno je, da se moramo tako boriti za svoje pravice.« Obljube ostajajo prazne besede Ukradeni otroci smo žrtve fašističnega nasilja »V drugi svetovni vojni je ugrabljanje otrok tujega rodu, ki naj bi se nasilno vključili v drugorod-no občestvo, to se pravi pojani-čarili, prišlo v program nacističnega ra j ha. Takšen program so uresničevali tudi na Slovenskem. Žrtve so bile predvsem partizanske družine na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. Ugrabljanje otrok je bil največji genocid dvajsetega stoletja, strahotnejši 4000 ljudi med njimi 430 otrok. Sledilo je še več akcij in okrog 600 otrok je bilo prepeljanih v zbirno taborišče FrShnleiten, od tu pa v taborišča Saldenburg na Bavarskem, Fielshofen, Neustift, Himmelberg, Seligenporten, Eisenstein in Kaštel; dojenčki in otroci pa so bili nastanjeni v razne domove Lebensboma. Najstrašnejši dogodki so se odvijali v zgodnjih jutranjih urah od 9. do L) »«JU «nul*. U.Ut In Min», ••> *»*.»•» «n.fcl». li.UNl in Tri irim,. Seznam internirane družine Blagotinškovih in perfidnejši od samega streljanja talcev,« je v knjigi UKRADENI OTROCI zapisal Stane Terčak. 25. junija 1942 je Himmler izdal navodila za izvedbo akcije, Deško okoliško šolo v Celju pa so pripravili za vlovitveno taboriče. V zgodnjih jutranjih urah 3. avgusta 1942 se je začela akcija izseljevanja partizanskih družin in do 6. ' avgusta je bilo 10. avgusta, ko so moške in ženske v starosti nad 18 let deportirali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, starejše in onemogle pa v plinske celice v Birkenauu. V ponedeljek, 10. avgusta, pa so odpeljali še otroke s kamioni na železniško postajo, jok in krik mater in otrok sta bila nemočna obsodba grozovitega početja na- in Posnetek ob vrnitvi domov BRANKO BLAGOTINŠEK: »V naši hiši oziroma zidanici so se zbirali pobudniki vstaje v Andražu, pa tudi Letonja se je večkrat oglasil. Očeta so Nemci zaprli v Stari pisker in tisti dan, ko so našo in še dvanajst družin iz Andraža deportirali, je bil oče ustreljen v Mariboru. Tako kot ponavadi sem tudi tisto novembrsko jutro nesel mleko sosedovim in ko sem se vrnil, je bila hiša obkoljena. Nemci so «mili, naj se hitro odpravimo. V cule smo si natlačili nekaj obleke in osebnega pribora. Še zadnjič smo se ozrli za domom in pri Jelenovih so nas naložili na tovornjake, šest otrok, sestra je bila stara štiri mesece, jaz pa še nisem dopolnil 12 let, se nas je stiskalo k mami, kajti slutili smo, da se bo zgodilo nekaj hudega. Iz Celja so nas odpeljali tako kot mnoge druge v FrShnlei-ten, od tu v Forheim in nazadnje v Baugertes Niederbajer. V taborišču smo bili večkrat tepeni kot siti, učili in pogovarjali smo se lahko samo nemško. Končno je 19. 3. 1945 napočil dan, ko smo z vlakom odpotovali domov, dva dni in tri noči nismo okusili hrane. Iz Celja smo jo mahnili peš domov in čeprav je bil dom prazen in opustošen, smo bili srečni, da smo se vsi vmiii.« BERTA CILENŠEK in MATIJA KAJTNA: »Očeta, mamo in teto so Nemci zaprli 25. 11. 1941, z nami štirimi otroki je doma ostala le stara mama. Očeta so 30. marca 1942 ustrelili, mamo pa odpeljali v Ravensbrück. Tretjega avgusta pa so Nemiri odpeljali tudi nas in tako je hiša ostala prazna. Neja je imela tedaj štiri leta in je bila najmlajša, meni pa je bilo 15 let in vsi smo upali, da bomo' našli mamo,« pripoveduje Matija, Berti pa je najbolj ostal v spominu jok in vik mater, ki so jim pobrali otroke, njih pa odpeljali v koncentracijska taborišča. »Najprej so nas odpeljali v FrShnleiten, nato pa v Neustift in Seidenburg, kjer smo k sreči ostali skupaj. V. Neustiftu smo ruskim ujetnikom večkrat metali hrano preko zida. Najbolj pa smo se bali večera, ko so sporočali, komu so umrli starši. Starejši otroci so nas skrivaj utHi, med seboj smo se pogovarjali v materinem jeziku in ob večerih smo prepevali partizanske pesmi. Čeprav je bilo vojne konec, smo se vrnili domov šele 22. julija, osvobodili pa so nas Amerikanci. Mama nas je pričakala v Žalcu in za vse nas je bil to najsrečnejši trenutek, ko smo se lahko zopet stisnili k njej. Dom je bil opustošen, naseljenci so nam pobrali vse, kar pa je bilo lesenega, so pokurili. Prve dni po vojni je Miha s klobukom po vasi zbiral seme, da smo lahko posejali njive,« je s solzami v očeh pripovedovala Berta. Matija pa je zavojček cigaret zamenjal za fotoaparat in ob vrnitvi napravil nekaj izredno zanimivih posnetkov, nekatere med njimi tudi objavljamo. jk »Obleke so nam iz rjuh in prtičev sešile Ooličnikove iz la pri Mozirju,« pravi Berta Cilenšek Krajevna organizacija ZZB Vinska gora in odbor skupnosti borcev 3. bataljona Vojske državne varnosti sta ob praznovanju krajevnega praznika in v počastitev spomina na borbe izpred štiridesetih let odkrili na Lopatniku spominsko obeležje dvema padlima borcema. Odkritja obeležja so se udele- žili številni borci 3. bataljona VDV, med njimi tudi Franjo Marovšek, predsednik skupnosti borcev, ki je orisal dogodke z dne 5. februarja 1945, ko sta pri domačiji Viher padla Konrad Veligovšek in Franc Sakelšek. Nemci so zajeli Toneta Cimermana, ki je bil kasneje ustreljen kot talec, in Ivana Korošca, hudo ranjen pa je bil Mi- lan Orešnik. Poudaril je tudi pomen in delovanje vojaške državne varhosti, ki ji je prebivalstvo v teh krajih veliko pomagalo. Spominsko ploščo so svečano predali v varstvo učencem osnovne šole in mladim iz Vinske gore, ki so ob tej svečanosti pripravili tudi krajši kulturni program. Ivan Vodošek Nekdanji borci ob spominskem obeležju v Vinski gori so se poklonili padlima tovarišema. Kmečki upori v Savinjski dolini (2) Piše: Franci Ježovnik Nadaljnji dogodki so se naglo vrstili. Lovrenc Maas je prišel s četo štiridesetih mož 19. aprila v Lemberg na posest Feliksovega sina Janeza Friderika, od koder so se napotili v Celje. Tu jih je pričakal celjski četrtni mojster Feliksov sin Janez Friderik s svojo vojsko. Pridružili so se tudi vojaki rif-niške gosposke. Za zbiranje vojske so izvedeli podložniki, ki so poslali na Krajnsko svoje glasnike, vodil pa jih je Jakob Skorja iz Ločice pri Vranskem, sin Gregorja Skorje. Okoli dvesto puntarjev se je utrdilo v Grajski vasi, kjer so cerkveni zvonovi, bili plat zvona in pozivali na punt. i Prvi, ki so napadli vas, so bili plemiči s svojo vojsko. Bilo jih je okoli dvesto z zastavami in trobentami, vendar so bili odbiti. Ko se je še profos s svojo vojsko približal vasi, ga je napadlo okoli sto kmetov. Dva kmeta sta bila ubita, enajst pa je bilo ujetih. Profos in plemiči so z vojskama ponovno napadli vas ter bližnjo Krištofovo cerkev. Napadalci so prekršili starodavno pravico, po kateri se preganjani lahko zateče v cerkev, kjer je na varnem. Plemiška vojska je vdrla v cerkev, ubila kmeta, ki ga je potegnila iz cerkve in cerkev izropala. Puntarji so v bitki izgubili pet mož, dvanajst je bilo ujetih, ostali pa so se umaknili v hribe. Začeli so padati gradovi,'gosposka je množično bežala v utr- jene postojanke. 23. aprila so puntarji zavzeli Heckenberg in Prebold. Prebold so v treh urah razrušili in pobili njegove stanovalce. Istega dne so puntarji, med njimi kmetje iz laške posesti, napadli mitničarjevo hišo na Vranskem, zavzeli Ojstrico, Podgrad in šentpavelsko župnišče. Med voditelji punta je bil tedaj že 70-letni Gregor Skorja, ki je padel v Šeščah. Pri Ojstriškem gradu je bilo zborovanje, na katerem je govoril stari Skorja. Na zboru so sestavili poziv za splošni upor. Tako so se na Vranskem razen župnika in še treh vsi odločili za punt. Braslov-ški župnik Jurij Krameršek je na zahtevo puntarjev pisal v Celje in zahteval, da takoj izpuste ujete kmete, kajti drugače bo več tisoč puntarjev napadlo mesto. Ujetnike so nato res izpustili. Punt se je širil proti Gornjemu gladu, proti Laškem, proti šaleški dolini, proti današnjemu Kozjanskemu, proti Framu, na Kranjsko, kjer je z domačini napadal gradove Gregorjev sin Jakob Skorja. Vako se je začel punt, začel se je na Jurjevo, na ljudski praznik pomladi, ki je po povzročeni škodi presegel oba velika punta 1515. in 1573. leta. Vladar je rotil puntarje, naj odnehajo, pisal jim je pisma in to celo v slovenščini, kar je kazalo, da je priznaval slovensko nacionalno pripadnost puntarjev. V Novi klošter so prišli puntarji prvič 4. maja. Delegacija petnajstih kmetov je izjavila, da bodo ostali pokorni, če se bo zmanjšala tlaka. Šestega maja je pod vodstvom Štefana Dvornika in Antona Repiča prišlo v Klošter dvesto puntarjev. Sedmega maja so zavzeli puntarji iz Grušovelj pri Šempetru pod vodstvom Tomaža Repuša-Bolfenka gradič v Lazah, jugovzhodno od Velenja. Istega dne so prišli puntarji v braslovški trg in naskočili Žovnek, vodil jih je • Stefan Rak, med napadalci pa je bil tudi 90-letni Tomaž Destenko, Miha Natek pa je zaigral vlogo odsotnega zemljiškega gospoda. 9. maja je prišlo v Novi klošter 150 mož pod vodstvom Andreja Berneka, njegovih treh sinov in Martina Novaka. Naslednji dan je samostanski predstojnik podpisal listino s kmečkimi zahtevami in jih priznal. 14. maja so puntarji izsilili odpravo umrščine, prejne tlake in korninskega novčiča, znižanje gornine za polovico in omejitev tlake na tri dni letno. Vrhunec so doživljale uporniške akcije v tritedenskem razponu med 21. aprilom in 14. majem. Fevdalci so se zbrali, na pomoč pa so poklicali tudi krajišnike in uskoke, ki so bili 19. maja že pri Celju. Istega dne se je v Braslovčah predala močnejša puntarska skupina, v Grušovljah pa je divjal Matija Qualandro, trgovec in gospodar Brunovega gradu. 22. maja je Svarcenberg, komandant krajišnikov, paradiral z vso svojo vojsko v žalskem trgu, da bi tako prestrašil kmete. Kmečka vojska je hitro razpadla, kra-jišniki so ostali v dolini do sredine junija, med tem pa so po dolini plenili, pustošili in naropano blago pošiljali v slavonsko krajino, od koder so prišli. Podložniki so bežali in širša celjska okolica se je praznila. Vendar puntarji še niso mirovali. 4. avgusta ponoči je začela goreti preboldska pristava, zažgali pa naj bi jo podložniki, ki tudi niso hoteli gasiti, zato je poleg pristave pogorel tudi grad. Ječe so bile polne ujetih puntarjev. Samo v celjski ječi jih je bilo do 24. junija 124. V avgustu so v Celju zbrali 110 puntarjev in jih zaslišali. Med njimi so bili: Tomaž Destenko (gospostvo Žovnek), Gašper Goro-granc iz Žovneka, Andrej Jerneje (Šratenbahovo), Miha Natek (Žovnek), Jernej Navemik (Šratenbahovo), Miha Ocvirk iz Grajske vasi (Šratenbahovo), Štefan Rak (Žovnek), Gregor Skorja iz Ločice (Šratenbahovo), Pankrac šubila (šratenbahovo), Janez Teuffenbacher (Prebold), Jurij Ti-soner (Šratenbahovo), Adam Vi-lan (Žovnek), Andrej Žunko, mlinar pri Ojstrici (Šratenbahovo). Med osmimi mučenimi ujetniki, jih je bilo kar osem iz gospostva Šratenbahovo oziroma z Žovneka. To so bili Tomaž Destenko, Andrej Jerneje, Miha Natek, Miha Ocvirk, Gregor Skorja in Andrej Žunko. Štefan Rak je priznal svojo vodilno vlogo in Odgovornost za staro pravdo in je bil tudi pripravljen žrtvovati glavo. Gregor Skorja je po treh mučenjih priznal svojo vlogo pri puntu, Milan Natek pa je priznal da je pomagal voditi napad na Žovnek. Med zaprtimi puntarji je bil Štetai Rak obsojen na smrt. Krvnik gaje obglavil, razčetveril in obesil njegove dele na štirih krajih. Gregor Skorja pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. Vendar napetost ni popustila. Ojstriški podložniki niso hoteli spoštovati vsiljene pomiritve. Stari Skorja je iz grajske ječe pozival, naj puntarji vztrajajo v uporu. Jurij Šratenbah pa je še kar naprej ropal in pretepal. Z vladno komisijo so se sestajali župani vasi. 7. aprila 1636 so se sestali na Ojstrici. Kmete so zastopali župani: Andrej Zupančič iz Cepelj, Adam Mohor z Go-milskega, Luka iz Grajske vasi, Blaž Kočen iz Ločice, Matija iz Lok in Andrej Završnik iz Marija Reke. V imenu vseh je govoril Andrej Zupančič. V Gradcu sta biia v imenu podložnikov Martin Ocepek in Matija Savol iz Čepelj. Savo) je bil med tem tudi že na Dunaju. Tri dni po vrnitvi je Savol na marčnem proščenju pri Marijini cerkvi na Creti podložnikom odsvetoval, da bi se odzvali povabilu komisarjev. Edvard Kardelj, ki v delu Razvoj slovenskega narodnega vprašanja poudarja pomen tega punta, je zapisal, da je spomladi 1635 vzplamtel nov upor z izredno močjo in širino, takšen, da se ne da primerjati z upori 1515 in 1573. Najprej je zajel Spodnjo Štajersko, nato pa se je naglo razširil skoraj po vsej Kranjski. Kmečka vojska je zopet osvajala in uničevala gradove, dvorce in samostane. Razen utrjenih mest in nekaj gradov je bila vsa pokrajina na Štajerskem v rokah upornih kmetov .. . Edvard Kardelj tudi poudarja, da je kljub porazom kmečke vojske kmečko plebejska demokratična revolucija ni bila brez rezultatov. Celo nasprotno, močno je spodkopala moč fevdalnega sistema in ga prisilila k izdajanju reform, ki so olajšale razmah progresivnih ekonomskih in političnih tokov. Z geslom »Za staro pravdo« se je torej izražal oster napad na obstoječe družbene odnose, napad na celoten družbeni sistem, čeprav se uporniške kmečke množice same niso vedno zavedale tega dejanja. In v tem gibanju je savinjski kmet leta 1635 stal v prvih vrstah. Viri: Jože Korošec — Mi smo tu. Obzorje, 1985. Edvard Kardelj — Izbrano delo I, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Mladinska knjiga, 1973. Rajko Vrečar — Savinjska dolina. 063 — omrežna skupina Celje SEZNAM TELEFONSKIH NAROČNIKOV AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE ŽALEC Telefonskim naročnikom avtomatske telefonske centrale Žalec bodo spremenjene klicne itevilke. Podatki o klicnih številkah za telefonske naročnike, ki so objavljeni v telefonskem imeniku SR Slovenije 1B85/86 na strani 650/653, ne veljajo več od dneva vključitve nove ATC temveč veljajo nove klicne itevilke, ki so objavljene v tem seznamu. V zvezi z vključitvijo nove ATC in preključitvijo telefonskih naročnikov, bo dne 27. septembra 1985 od 14.00 ure dalje, do vključno 28. septembra 1985 prekinjen, nato pa moten telefonski promet z naročniki telefonske centrale Žalec in Griže. Istočasno bo moten telefonski pro- ' Šempeter v Savinjski dolini, Polze-Podjetje za ptt promet Ć ČAKŠ IVAN Ul. Nikola Tesla 13 713625 ČAS IVANKA Kardeljeva -74 711344 ČATER SREČKO Savinjske čete 2 714449 ČEHOVIN STANE Šlandrov trg 12 A 714340 ČEPIN ZVONKO Partizanska 26 711974 ČERENAK DANICA Velenjska 9 712448 ČERNELIČ IVAN Ul. Nikola Tesla 3 712421 ČERNIČ MILENKA Ul. Talcev 5 711660 ČERNILOGAR - JOŽE Fl. Pohlina 1 712368 — JOŽE ml. Fl. Pohlina 1 714334 ČETINA MATIJA Partizanska 21 711925 ČOH JOSIP Ipavčeva 1 713356 ČREMOŽNIK MILAN Šlandrov trg 33 714270 ČRETNIK ANTON Vrbje 93 711068 ČULK GREGOR Čopova 1 714375 ČURČIČ SAVO dipl ing Kidričeva 2 la, Prebold in Vransko. A ADLEŠIČ ZORA Kruševska 2 712435 AMBRUŠ ALOJZ Velenjska c. 11 711594 ANTLOGA - DRAGO Kardeljeva 5 712485 — SONJA Tomšičeva 17 714384 ARNUŠ FRANC Rista Savina 14 711972 ARZENŠEK BORIS dipl pravnik Ul. talcev 5 711060 AŠKERC VERA Vrbje 52 713470 AUBREHTJOŽE Kardeljeva 39 711634 AUDIČ — JAROŠ, Ul. heroja Staneta 2 714364 — ZLATICA, Šlandrov trg 8 B 713428 AUGUSTIČ VILI — Vrbje 713129 AVTO CEUE, PE Žalec Cankarjeva 7 712116 B BAUDEK MILAN Gregorčičeva 8 713696 BAUER VENČESLAV ing Fl. Pohlina 1 713497 BEGOVIČ CILKA Prešernova 3 711512 BEOGRAD. BANKA PE Kardeljeva 12 n. c. 712211 — Tajništvo, direktor 713157 odd. blag. in likvid. n. c. 712211 — Odd. za poslovne odnose z UDS kridit. mal. g. n. c. 712211 — Agencija NAMA 711455 Telex: 33549 BB ŽALEC: YU BERNIK VLASTA Velenjska c. 11 711670 BEVC LEON Kruševska 3 711657 BITENC SAVIN dr Ul. Janka Kača 2 713329 BIZJAK IVAN Gotovlje 43 714392 BLAJ KARLA Gotoveljska c. 2 712165 BOBOVNIK MIŠO Kardeljeva 33 711566 BOGATAJ ANICA Efenkova 2 711992 BOMBEK JAKOB Šlandrov trg 19 712356 BORŠIČ MILAN Pohorska 5 711064 BOSTIČ DUŠAN dr Kvedrova 1 712309 BOZOVIČAR MILAN Aškerčeva 8 713678 BOŽIČ DRAGO Partizanska 14 711642 BOŽIČEK IZTOK Šlandrov trg 28 71157.0 BRAČUN RUDI Partizanska 1 713445 BRATKOVIČ AVGUST Ul. Heroja Staneta 6 713528 BRATUŠEK MILAN Čopova 6 713345 BREČKO JOŽE Prežihova 5 712355 BREGAR ROMAN Fr. Pohlina 4 711698 BREJC VINKO Gregorčičeva 7 711568 BRGLEZ - IVAN, Velenjska c. 11 713526- — MIJA, Savinjska 16 712460 BRINOVEC FRANC Velenjska 9 714480 BRVAR POLDE Ul. talcev 5 711596 BRZIČ - TOMAŽIN ROMANA Cankarjeva 5 712430 C CEGLIČ FRANC šprajčeva 5 711674 CEHNER JANKO Ložnica 26 c 712466 - KAREL Pohorska 6 712410 CEKUTA MIRAN Efenkova 2 711550 CENTER ZA SOCIALNO DELO OBČINE Cesta na Lavo 1 n. c. 711261 CENTRIH SILVO Velenjska 9 713667 CERJAK ALBINA Velenjska c. 11 711547 CEROVAC MATJAŽ Tomšičeva 1 A 713485 CEROVŠEK JOŽE dipl oec Bratov Letonje 2 714397 CESTNO PODJ. CEUE — TOZD asfaltna baza Vel. Pirešica 26329 25945 — TOZD kamnolom 27125 25930 CEHNER DRÄGO Pohorska 6 a 712329 CIMERMAN BORIS Ul. Flor. Pohlina 4 713647 CINK FRANC Šprajčeva 7 711074 CVETLIČARNA ŠKORJANC Šlandrov trg 18 714232 DAJČAR JANKO Prešernova 3 DAKIČ PAVLE Pohorska 2 DEBEVC IVAN Ložnica 1 - VILI Ložnica DEBIĆ - DANE, ing Gregorčičeva 12 - SONJA Šprajčeva 1 DELAVSKA UNIVERZA Ivanke Uranjekove 6 Zbornica Žalec DIACCI - ALOJZ ing. Savinjske čete 18 - TOMO Kardeljeva 64 DIMEČ MARJAN Nikola Tesla 20 DOBOVIČNIK HEDA Ivanke Uranjekove 4 DOBRAVC ALOJZ ing šilihova 2 DOLAR FRANC Ipavčeva 7 - MILAN, ing Prežihova 3 - PAVLE mgr. oec. Sos. Podvin n. h. - STANKO Gotovlje 66 - VIKTOR Kruševska 10 DOM NINE POKORN Grmovje n 737181 DOMITROVIČ FANIKA Fl. Pohlina 2 DORNIK HILDA Ul. heroja Staneta 2 DOSEDLA DRAGO Kardeljeva 45 DROBNE IVAN Zupančičeva 10 DRUŠTVO UPOKOJENCEV Efenkova 1 DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA Cesta na Lavo 1 DURIČ IVAN dr Čopova 6 713558 711038 711664 714106 714243 712320 713403 711417 711343 711385 712483 711205 712352 714157 711504 712414 713339 713563 713961 711537 c. 737190 713590 713378 712275 713627 711182 711460 714453 ELEKTRODISTRIBUCIJA CELJE, nadz. Žalec Vrečarjeva 9 EM - HIDROMONTAŽA gradbišče Podlog 711126 711193 FAGANELI FRANJO dipl ing Soseska Podvin FALE SAŠO Rista Savina 4 FALETIČ MIRAN Gotovlje n. h. FENDRE DARINKO Ul. heroja Staneta 5 FERME ANTON Prežihova 3 FERRALIT, livarna, strojna obdelava in modelarna Ul. Žalskega tabora 9 n. c. - OBRATVRBJE TELEG. FERRALIT TELEX: 33636 FELIT YU FILIPIČ BRANKO Prežihova 5 FIŠER BORIS Efenkova 2 FAJS FRANC Bratov Letonje 3 FON MIJA Čopova 6 712895 711105 713456 712233 714356 713131 711292 714395 713535 714403 714492 FOTO RIZMAL Kardeljeva 20 711256 FREITAG FRANJO Velenjska 9 712458 G GABERŠEK STANE Podvin n. h. 711052 GAJŠEK VOJKO Tomšičeva 1 713333 GALOF SLAVKO Pohorska 3 713544 GASILCI GASILSKI DOM Ul. heroja Staneta 1 714253 GEOLOŠKI ZAVOD LJ , TOZD vrtal. min. del. Vel. Pirešica 25540 GERM TONE Partizanska 32 713684 GLASBENA ŠOLA Aškerčeva 9 713253 GLUŠIČ NIKO Fl. Pohlina 4 711066 GOBEC VIDA Vrbje 45 714255 GOJZNIK MARKO Gotovlje 47 712312 GOLAVŠEK JULIJAN Ul. heroja Staneta 7 711644 GOLIČNIK IVAN Cankarjeva 3 712302 GOLOB — ELZA Velenjska c. 10 712331 — KAREL Prešernova 3 711375 — MARJAN, dipl. ekon. Cankarjeva 5 713551 GORIŠEK — RADOVAN ing. Aškerčeva 12 — VLADO Partizanska 18 GORJUP DANILO Celjska 4 GORŠEK MARJAN Kidričeva 5 — ROZIKA Kidričeva 1 GOSTEČNIK IVAN Partizanska 38 GOUBAR MILAN Prežihova 1 GOVEK JOŽE Ul. Nikola Tesla 5 GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE — Gozdni obrat Kardeljeva 63 GRABNER LUDVIK Partizanska 5 GRADIS GIP TOZD GE CELJE Gradb. »Hmezad« skladišče Gradb. Mlekarne GRADNJA, industrija gradb. materiala Kardeljeva 14 — Direktor tehn. kornere, in — Spl. kadrovski sektor n. c. — fin. rač. sektor n. c. — tehnič. vodstvo — opekarna Gornja vas telegr. GRADNJA telex: 33533 SIGRAD YU GRILANC PETER dipl ing Bratov Letonje 2 GRUM SILVA Kidričeva 1 HABJAN ROMANA Prešernova 7 HALADEA MARJAN Fl. Pohlina 3 HALUŽAN STANISLAV Efenkova 2 HERMAN HERMINA Oničeva 5 — SLAVKO Partizanska 46 HMEZAD, kmetij, industr. trg. gostinstvo — sekret, invest, odd. — elektron, rač. odd. — finanč. rač. sektor — interna banka saldakonti — pravni odd. n. c. — DSSS, konzorcij za Malto, Titov trg 3 DO KMETIJSTVO skupne službe Vrečarjeva ul. TOZD KOOPERACIJA — uprava n. c. — ZE Gotovlje — kmetijska preskrba TOZD KMETIJSTVO — PE Ribogojnica — Ribja restavracija — DE kmetijstvo II. Vrbje TOZD HMEZAD EKS. IMP. — uprava n. c. HMEZAD TOZD STROJNA — Proizvodnja kmet. strojev, servisi in in prodaja WV n. c. — PE kovinarstvo TOZD MONTAŽA Ložnica 714175 TOZD TOVARNA KRMIL Vrečarjeva 13 n. c. telex: 33680 YU TKZIC TOZD VRTNARSTVO CELJE — Cvetličarna TOZD MESNINE CELJE — Mesnica telegr. Hmezad telex: 33514 YU HMEZAD DO CELJSKE MLEKARNE Cankarjeva 3 DO GOSTINSTVO, TURIZEM Hmeljska 2 DSSS — direktor DSSS — računovodstvo TOZD HMELJAR PE gostišče Hmeljar PE kolodvor, restavr. PE BIFE FERVEGA Vel Pirešica Kegljišče DO AGRINA Celjska 7 n. c. 713211 DSSS — direktor DO 711337 TOZD VELEPRODAJA Celjska 7 n. c. 713211 — direktor TOZD 714284 delovne enote — Kmetijska mehanizacija n. c. 713211 — Reproinvest. 712145 mat. n. c. 713211 — Žitarice • n. c. 713211 712172 — Gradbeni material n. c. 713211 — Barve, laki 713281 Skladiščna služba: — Kmetijska mehanizacija n. c. 713211 — Reproinvest. in gradb. material Vrbje 712287 TOZD MALOPRODAJA Celjska 7 — Direktor TOZD — Blagovnica HMEZAD — Vodja vlag. in nabav, prodaj, sl. TRŽNICA TOZD TRANSPORT Vrbje pri Žalcu TOZD SADEKS — Direktor TOZD TOK MEGA — Direktor TOK telex: 33545 AGRINA YU telex: 33514 HMEZAD YU telex: 33680 TNjIKZLC YU HODNIK JOŽE Kardeljeva 61 HOTEL GOLDING — RUBIN c. 713211 713163 n. c. 713211 712124 711402 c. 711321 c. 711441 712292 c. 711431 711145 714412 711016 Titov trg 3 n. c. 714211 — Direktor 713152 714428 telex: 33848 HOTGRZ YU 711623 HRIBAR - MARIJA 714359 Zupančičeva 5 - TOMISLAV 713649 714361 Zupančičeva 7 HRIBERŠEK 711552 712891 — DUŠAN Sos. Podvin 711696 714494 HRUSTEU FERDO Gotovlje 83 a 714310 713508 HRUŠOVAR ALOJZ Partizanska 29 711576 714275 INGRAD CEUE sektor Kardeljeva 2 n. c. 712118 711574 — Direktor TOZD 712103 — Gradb. RTP Podlog 714257 — Betonarna Vrbje INSTITUT ZA 714272 711437 HMEUARSTVO IN 711474 PIVOVARSTVO Ul. Žalskega tabora 2 n. c. — Kmetijska zemljiška 711221 skupnost n. c. INTIHAR MARINKA 713121 Kruševska 3 713488 701011 ITEO UUBUANA 714221 Inštitut za ekonomiko 711457 organiz. in trženje 701080 Jurčičeva 20 IVANC PAVEL 712889 Ložnica 35 IZLETNIK CEUE 713482 avtobusna postaja 713165 711914 poslov. Titov trg 1 711114 714419 J JAGER VLADO Fl. Pohlina 4 JAKŠE STANE 714482 712781 Ul. Nade Cilenšek 6 JANEŽIČ ERVIN dipl. oec 711354 711018 Kajuhova 5 - POLDE 713467 712432 Zupančičeva 8 - RUDI 711536 713550 Savinjska c. 29 JANIČ PETER 701620 711008 Gotovlje 73 JANJIČ ARSEN dr 711582 Kidričeva 5 JANŠE JOŽE dipl. ekon. 714433 Partizanska 2 JAVŠEVEC TONE 711608 Sos. Podvin JERMAN STANE 712383 714141 Jurčičeva 18 JEŠIČ DESA 714431 714165 FI. Pohlina 3 711031 JEZA MAKS Kidričeva 5 713472 711419 JEŽ NADA Velenjska c. 11 713540 714141 JEŽOVNIK RIHARD 713561 Kidričeva 3. 714319 713108 JUG - IVAN 712897 Efenkova 2 714438 711102 - KAREL Žalskega tabora 7 714348 714235 — TONE Cankarjeva 1 JUGOTEKSTIL ONA ON 713604 712221 Maloprodaja enota št. 10 Kardeljeva 23 JUREC TONICA 712397 Šlandrov trg 6 JURETIČ JOŽE 712252 711211 Cankarjeva 2 713671 714125 JURHAR IVAN Velenjska 12 711532 711475 JURJOVEC SILVA Prešernova 3 JURŠIČ HERMAN 711638 714241 Cankarjeva 3 JUTEKS tekstilna tovarna 713326 '711245 Hmeljarska 1 n. c. 712121 — Direktor 712216 713173 — Komerciala 713291 — Tehnični sektor 711163 — Vodja nabavne službe 713262 — Ložnica telegr. JUTEKS 711207 714174 telex: 33529 YU JUTEKS jVfTERŠEK MARJAN 714245 711393 Gotovlje 143 K KAČ JANltO 713442 711147 Kidričeva 5 714317 714170 KAMPUŠ LOJZfc Vodnikova 5 712471 737248 KARČIČ JANKO 711482 Šlandrov trg 38 ' 711970 KARTUŠ FRANJO Gubčeva 4 713368 KAUDIK ŠTEFKA Ul. Heroja Staneta 5 713464 KEBLIČ MILAN Partizanska 4 711620 KEK JOŽE Sos Gotovlje n. h. 713687 KEKEC FRANC Ivanke Uranjekove 4 714127 KERT BRANKO Gotovlje 136 712338 KISOVAR JAROMILA Šlandrov trg 39 a 711014 KISIČ VINKO Čopova 5 714443 KITAK MILICA Ul. Florjana Pohlina 3 711631 KITEK ANTON Gotovlje 79 c 712378 KLAMPFER DANICA Cankarjeva 3 713354 KLANČNIK IVAN Gotovlje 90 714401 KLANJŠEK FRANCI Tomšičeva 1 - 713629 KLUN ANGELCA Velenjska c. 11 711543 KNAPIČ PETER Fl. Pohlina 1 714331 KNEŽIČ BERISLAV Čopova 6 714323 KOBAL ALOJZ dr Kidričeva 4 713635 KOBALE MARKO Roševa 4 713315 KOCELI IVAN Velenjska 4 711502 KOČEVAR DUŠAN Gotovlje 94 714306 KOKOVNIK ALOJZ Šlandrov trg 28 a 714230 - ALOJZ Ul. Nikola Tesla 21 713624 KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS Ivanke Uranjek 2 n. c. 711351 KOMPOLŠEK CVETO Gotovlje 141 a 712712 KOMUNALA P O Nade Cilenšek 5 - Direktor - Spl. kadrov, sl. - Fin. računoV. sl. - EZD gradnje - EZD ceste n. c. 712141 -- Tehn. kornere, sl. - EZD vodovod - EZD zelenice n. c. 712131 KONČAN HERBERT Kidričeva 1 713308 KONDA LEOPOLD Ul. Nikola Tesla 11 713546 KONSTRUKTOR MBR. Gradb. Podlog 711193 KOPRIVA FRANC Cankarjeva 3 712408 KOPRIVC IVAN Gregorčičeva 5 711968 KOPŠE HERI Sos. Podvin n. h. 711682 KORBAR BRANKO Fl. Pohlina 3 713494 KORBER LJUBO Ul. talcev 5 711076 KORENT FRANC dipl. ing. arh. Kardeljeva 25 713372 KOROŠEC MARJAN Ipavčeva 15 712345 - RUDI Kardeljeva 71 712860 KOS - FRANC Studence 41 712785 - RADIVOJ dipl. ing. Kidričeva 3 713384 KOŠIR SILVESTER Aškerčeva 6 711616 KOŠTOMAJ MILAN Cankarjeva 3 711556 KOTNIK - MAGDALENA Velenjska c. 11 712366 - STANKO Ul. Nikola Tesla 6 713102 - VILJEM Kidričeva 7 712361 KOVAČ - IVAN Fl. Pohlina 1 713435 - RADO Kardeljeva 73 712260 KOVAČEVIČ BRANKO Gubčeva 5 713380 KOVAČIČ EDVARD Gregorčičeva 1 714315 KOVINOTEHNA CELJE — Prod. enota KOVINÄ Šlandrov trg 712158 KOZAR MARIJA Velenjska c. 10 711605 KOŽELJ STANE mag. ekon. Ipavčeva 9 712353 KRAGL - EMIL Gotovlje 85 713462 - IVANKA Šilihova 3 713538 KRAJEVNA - ORGANIZACIJA SZDL Galicija 713969 - SKUPNOST Hmeljarska 3 713265 — Gotovlje 711371 — Ponikva 712385 — Vrbje 713191 KRAJNC - ALBIN Gotovlje 106 713313 - ANGELA Kruševska 1 713641 - HENRIK Gotovlje 71 b 712487 - JOŽE Gotovlje 62 712887 - MAJA Gubčeva 1 713587 - MIRKO dipl. ing. Sos. Podvin 711508 - RUDOLF Roševa 1 711437 KRAJŠEK - MILAN Vrečarjeva 6 711564 - VILI Ul. Nikola Tesla 19 711370 KRAU VLADO Gregorčičeva 43 713917 KRANJC - AVGUST Sos. Podvin 712783 - JANO Savinjske čete 8 711607 - STANE Fl. Pohlina 1 KRAŠEK MARTIN Fl. Pohlina 3 KRAŠOVEC - BRANKO Dobrteša vas - TOMAŽ dipl. prav. Kardeljeva 35 - KRISTINA Tomšičeva 7 KRAŠOVEC MILAN Šlandrov trg 41 KRČMAR STJEPAN Ul. heroja Staneta 6 KRIVEC ANTON Velenjska 9 KROFLIČ JANEZ Partizanska 13 KRUŠIČ - FRANJA Kruševska 1 - MARTIN Ul. Nikola Tesla 15 - PETER Savinjske čete 6 KUČER - JOŽE Kidričeva 1 - ZDRAVKO Jurčičeva 19 KUTLER JOŽE Kardeljeva 21 KUHAR AMALIJA Kardeljeva 83 L LAKNER - DANIJEL Cankarjeva 5 - SILVESTER Velenjska 10 LAMPRET LUDVIK Ul. talcev 5 LAMUT IVANKA Kidričeva 6 LAZNIK - ANTON dipl. oec. Hausebichlerjeva 2 - ZINKA Efenkova 2 LEGVART IVICA Velenjska c. 15 LEKARNA Prešernova 6 LENART ALOJZ Fl. Pohlina 4 LESJAK - ALFONZ Rista Savina 2 - FORJAN . Rista Savina 2 - MILAN dipl. vet. Partizanska 27 LEŠER MARJANA Efenkova 2 LEŠNIK RUDOLF Cankarjeva 2 LETTIG STAŠA Cankarjeva 1 LILET prod. čevljev Šlandrov trg 36 LIPOVŠEK ANTON Gotovlje 62 a UUBUANSKA BANKA Splošna banka Celje Ekspozitura,Žalec Šlandrov trg n. c. LOČNIŠKAR ANDREJ dr Kardeljeva 27 LORGER CVETKA Ul. heroja Staneta 7 LUKASC EGON dipl. ing. Sos. Podvin n. h. LUKNER ANICA Fl. Pohlina 3 LUŽNIK CVETKA Efenkova 1 M MAJCEN OTO Velenjska 10 MALGAJ JOŽE ing. Sos. Podvin MARIČ SILVESTER Ul. heroja Staneta 5 MARKOVIČ - DRAGO Bratov Letonja 1 - NIKO prof. Levstikova 4 MAROVT STANE ing. Čopova 6 MARTINŠEK STANE Ul. Florjana Pohlina MEDLE JOŽE Šlandrov trg 39 a MEDVED JOŽE Vodnikova 7 MEGLIČ JANEZ Partizanska 3 MEH SREČKO ing Ul. žalskega tabora 5 a MELANŠEK - JANKO Savinjske čete 14. - JOŽE Savinjske čete 14 MERX Veletrg. gost. in proizv. podj. Celje - PEKARNA Šlandrov trg 35 TOZD prodaja kiosk MEZNARIČ JANEZ Prežihova 3 MIHELAK JUDITA Velenjska c. 10 MIKEK IVAN ing Vrbje 95 MIKUŽ CVETA Ul. talcev 5 MINERVA tovarna za predelavo plastike n. c. - Direktor - Ložnica — Oprema Ložnica telegr. MINERVA telex: 33542 MINERVA YU MIRNIK MATIJA Kardeljeva 22 - STANE Rista Savina 14 - STANE Hausenbihlerjeva 8 MLADINSKA KNJIGA Knjigarna in papirnica Šlandrov trg 38 MOHORKO RAFAEL Ul. heroja Staneta 6 MONTANA Zabukovski rudnik n c. (Nadaljevanje na 8 711692 711618 712497 714426 713390 713350 712112 713541 711042 713532 712328 712468 711554 714478 714153 712881 712446 713661 714345 714372 713553 711592 711541 714103 711666 711580 711980 711962 713622 711558 713632 712135 712393 712231 713415 713330 713963 714390 712350 713617 713995 713509 711514 712381 714451 713692 712370 713694 711518 713447 712214 712228 712207 711966 714423 713552 713396 711676 707160 707178 713271 714224 713460 711572 711484 713203 713537 711241 . strani) 6 SAVINJSKI OBČAN — September 1985 Taborski kulturni dnevi »Negujmo to hišo z zavestjo, da je bila zgrajena z našim denarjem, da je naša in da naj bi še vrsto let, lepa kot je danes, ostala pomnik kulture Žalca nekdaj in danes. In naj ta hiša simbolizira povezanost dela, človeka in kulture. »Tako je med drugim dejal predsednik odbora za izgradnjo kulturnega doma Viljem Petek, ko je govoril na slavnostni otvoritvi Doma kulture v Žalcu. Viljem Petek je v svojem govoru v novi dvorani omenil najprej nekaj zgodovinskih letnic, ki potrjujejo, »da kultura v žalski občini ni namenjena sama sebi, ampak je bila vseskozi povezana z narodno zavestjo, naprednimi giba- nji in z gospodarskim razvojem. »Med temi prelomnicami je Viljem Petek omenil ustanovitev prve slovenske šole v Žalcu — leta 1580, slovensko šolo iz leta 1762, Narodno čitalnico, ustanovljeno 1868, pa slovenski Tabor, nastanek Žavskega pevskega in dramatičnega društva, Zvezo slovenskih požarnih bramb ter ustanovitev drugih mejnikov. Iz zgodovine je slavnostni govornik potem prešel v današnje dni in današnji razvoj kulture. »Na območju občine,« je dejal Viljem Petek, »deluje 22 krajevnih in 21 šolskih kulturnih društev, 15 moških, 8 mešanih, 5 ženskih in 18 šolskih pevskih zborov, 3 okteti, 31 vokalnih skupin — torej skupaj 850 odraslih in 1200 pevcev šolske mladine; 4 pihalni orkestri, 8 dramskih skupin, folklorne in ritmične skupine, več likovnih amaterjev, mladi literati, izposoje-vališča knjig v vseh krajevnih skupnostih ter kinematografi. »Potem je nadaljeval: »Odraz tako razvite kulturne dejavnosti je tudi referendumska opredelitev za izgradnjo, poleg objektov ostalega družbenega standarda, kulturnih in večnamenskih domov v občini. Prizadevanje za izgradnjo kulturnega doma s knjižnico je v Žalcu staro več kot deset let, zato je bila načrtovana investicija že v predzadnjem programu samoprispevka. Ker naložba ni bila uresničena, je bila izgradnja pre-nešena v zadnji referendumski program. Zbranih je bilo 103.740.000 din samoprispevka in s tem denarjem je bil ta objekt tudi zgrajen. K temu znesku so dodatno prispevali še občani 1.830.000 din in obrtniki 1.410.000 din. Organizacije združenega dela pa so primaknila sredstva za komunalno ureditev. Po končanem govoru je predsednik skupščine Kulturne skupnosti Franc Lenko predal ključ predsedniku Delavsko prosvetnega društva Svobode Žalec Eranu Sadniku in s tem predal dom v roke žalskih svobodašev. Franc Lenko je zatem podelil še Savinovo plaketo predsedniku odbora za izgradnjo doma Viljemu Petku, predstavnikom organizacij združenega dela, ustanovam in posameznikom pa prizna- Franc Lenko, predsednik skupščine Kulturne skupnosti je s ključem predal Kulturni dom v upravljanje predsedniku žalske Svobode Eranu Sadniku nja Kulturne skupnosti za prispevek k izgradnji Doma kulture. Slovesnost v novem domu, ki se je je udeležilo zelo veliko število obiskovalcev, so zaključili s kulturno-umetniškim programom, v katerem so se predstavili člani Moškega pevskega zbora Svobode Žalec, Jožica Ocvirk, Dekliški pevski zbor iz Žalca,Anka Krčmar, Savinjski oktet, Mladinski pevski zbor osnovne šole Peter Sprajc-Jur ter Suzana Ograjen-šek. Svečanosti ob odprtju Kulturnega doma se je udeležilo velika množica občanov in gostov. Mladost v svobodi 2. bienale pionirske grafike V okviru praznovanja taborskih kulturnih dni in v počastitev 40-le-tnice osvoboditve je na osnovni šoli Šeter Šprajc-Jur v Žalcu potekal drugi bienale pionirske grafike Slovenije. Na natečaj s temo Mladost v svobodi je prispelo 683 grafik, ki so jih poslali iz 63-tih šol, to je deset šol več kot na zadnjem bienalu, kar zgovorno dokazuje naraščajoče zagimanje za likovno ustvarjanje. To pod spretnim vodstvom likovnih pedagogov dobi svoj pravi smisel in vse tiste kvalitete, ki uvrščajo to izrazno zvrst v umetniške vrednote. Tokratni bienale je še posebej obogatila častna predsednica akademska slikarka in grafičarka Tinca Stegovec s svojimi umetniškimi stvaritvami, ki so pripomogle k visoki umetnški ravni bienala. Izbor najboljših del je opravila strokovna komisija, ki je imela izredno težavno in odgovorno nalogo, da je med vsemi prispelimi grafikami izbrala najboljše in jih nagradila z zlatimi plaketami. Prejeli so jih: Franci Pogačar iz OŠ Ljube Mikuš Žalec; Robert Pišek, OŠ Maks Durjava iz Maribora; Mitja Tanjšek, OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca; Nina Skok, COŠ Veljko Vlahovič iz Titovega Velenja; Bojan Poje, Oš Brezovica pri Ljubljani; Mateja Koprivnik, OŠ Oplotnica; Ksaver Logar, OŠ Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca; Beno Zidarič, OŠ bratov Polančičev iz Maribora; Simon Kovše, OŠ Boris Vinter iz Zreč in Slađana Bobič, OŠ Milan Šušteršič iz Ljubljane. Zlate plakete so prejele tudi naslednje šole: Dane Šumenjak iz Murske Sobote, Simon Jenko iz Kranja, Bratov Mravljak iz Titovega Velenja, Otroški oddelek bolnišnice Slovenj Gradec, OŠ Brezovica pri Ljubljani, Veljko Vlahovič iz Titovega Velenja, Ljube Mikuš iz Žalca, I. celjske čete iz Celja, COŠ Šercerjeve brigade iz Lovrenca na Pohorju in OŠ Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki. v. Cz Viljem Petek, predsednik gradbenega odbora, je prerezal trak in povabil občane v kulturni hram Tinca Stegovec se je v Savinovem razstavnem salonu predstavila s svojimi grafikami, v kulturno umetnosnem programu pa sta nastopila Franci Rizmal in Bojana Dornik. Hlapec Jernej na novih odrskih deskah 1 POZDRAV NOVEMU DOMU KULTURE n .v* t s jllllŠG*® «■ * .. ~ FOTO: L. KORBER I I I I I L Dolina, ti deklica nisi sanjava, ti plodna si žena, postavna in zdrava. Lahkó si ponosna na svojo lepoto, ki dana bila ti z bogato je doto! -Branila pred tujcem si čast, premoženje, dočikala si prekaljena vstajenje. Rokave zavihala že si visoko, zgrabila za delo z neutrudno si róko. Domovi se novi ob potih belijo in pota in ceste v daljavo hitijo, tovarna ustvarja in pólje rodi in di ie kulturi življenske moči! Prestolnica mlada, to mestece naie sadove kulture bo pilo iz čaše, ki danes nam kapljice prve ponuja in up za užitke duhovne nam vzbuja. Med belo zidovje prijazno nas vabi! Savinjčan hikdir naj tegi ne pozabi: tako kot telesu potreben je kruh, brez hrane kulturne umrl bi duh. Zato naj v tem domu bo vedno topič, domačemu gostu in tujcu lepč! *0 /S Meta Rainer J Ni slučaj, da so na odrske deske v novem kulturnem domu prvi stopili igralci dramske sekcije žalske Svobode, saj ima prav ta dejavnost najdaljšo in najbogatejšo preteklost. Namreč že leta 1885 je bila v Žalcu uprizorjena prva slovenska gledališka predstava. V spretni režiji Bogomira Verasa, ki je napravil tudi adaptacijo Cenkarjevega Hlapca Jerne- ja, se je uspešno predstavil domači ansambel, sodelovali pa so tudi igralci Vrbe. Svoje je k uspešni premieri prispeval tudi Jože Pristov, slovenski dramski igralec v vlogi Hlapca Jerneja. Sicer pa so nastopili Roman Kozovinc, Hinko Čuvan, Jože Meh, Sandi Jeki, Brane Cimerman, Nikola Živ-kovič, Jožica Ocvirk, Majda Piki, Darja Tavčar, Anica Maček, Marjana Topolovec in otroci. Taborski kulturni dnevi Povedali so OBISKOVALCI 0 DOMU IN PRIREDITVAH Ali je bila izgradnja kulturnega doma kot osrfednjega tovrstnega objekta v občini upravičena ali ne, kakšni so prvi vtisi, kako so bili zadovoljni s programom in kaj predlagajo programskemu svetu, ki bo skrbel za dejavnost doma, smo vprašali nekatere obiskovalce. * Mirjana Kučar: »Kulturni dom je zelo lep. Prizadevati si moramo, da bo takšen tudi ostal, saj smo vanj vložili veliko denarja. Program prireditev je bil zanimiv, pester in kvaliteten. Takšnih prireditev si želim tudi v prihodnje. Zato pa bi potrebovali sposobnega kulturnega animatorja, ki bo znal k sodelovanju pritegniti čim-več ljudi.« Janko Melanšek: »Ko sem prvič stopil v dvorano, sem bil presenečen. Obisk na prireditvah taborskih kulturnih dni dokazuje, da so si občani takšen dom, ki je urejen in udoben, tudi želeli. Prepričan sem, da bodo kvalitetne prireditve vedno dobro obiskane. Torej bo tudi v prihodnje obisk odvisen od programa, ki naj bo pester, pri tem pa ne smemo zanemarjati amaterjev. Tudi vzgoje obiskovalcev ne bi smeli zanemarjati, da se primer obnašanja učencev srednješolskega centra iz Žalca ne bi ponovil. Cena vstopnic ni bila previsoka, seveda kar je šlo za kvalitetné prireditve.« Anton Ajdič: »Dom je kulturno urejen, v njem ne vidim nobenega nepotrebnega razkošja. Želim, da bi bile prireditve vedno tako dobro obiskane in da se bodo krajani Žalca v bodoče bolj izkazali, kot so se v preteklosti, saj smo bili večkrat priča slabemu obisku. Seveda pa bo obisk odvisen tudi od kvalitete prireditev.« Darinka Kruleč: »Kulturni dom je lep in funkcionalen. Govorice, da bo to drugi Cankarjev dom, so neutemeljene. Takšen objekt sta Žalec in občina potrebovala. Zelo všeč mi je tudi oprema doma. Želim, da bi dom ostal tako lep tudi v prihodnje, vložena sredstva pa naj bodo opravičena s čimbolj razvejano dejavnostjo v njem. Veseli me, da si bomo sedaj lahko ogledali tudi opero.« Jože Zakonjiek: »Končno smo tudi v Žalcu dobili prepotreben kulturni dom in na tega smo lahko resnično ponosni. Sedaj so dani vsi pogoji za razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti, po obisku sodeč pa lahko ugotovimo, da si ljudje želijo kvalitetnih prireditev. Dvorana je lepa in akustična, prav pa bi bilo, da bi bili sedeži oštevilčeni. Sedaj bi bilo treba pripraviti takšen program, ki bo raznovrsten in zanimiv za čim-širši krog obiskovalcev. Gledališke predstave, opera in opereta pa so v Žalcu vedno privabile veliko obiskovalcev« Darinka Štrajher: »Kulturni dom je lep in takšen mora ostati tudi v prihodnje. Rada obiskujem kino predstave in upam da bosta sedaj tudi izbor filmov in produkcija boljši. Najbolj pa se veselim operne predstave.« jk KONCERT UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA Na odru Doma kulture so se domačim in tujim obiskovalcem predstavili v okviru Taborskih kulturnih dni tudi pevci Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič iz Slovenije. Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, ki letos slavi 60-letni jubilej, je bil ustanovljenleta 1925 v Trstu. V zelo težkih kulturnih in političnih razmerah je med primorskimi Slovenci deloval vse do leta 1929. Od leta 30 ima zbor svoj sedež v Ljubljani. Med okupacijo se je zbor pridružil kulturnemu molku. Na pobudo slovenskih sindikatov pa je začel ponovno delovati leta 1952 in brez prekinitev deluje še danes. Osnovna naloga zbora je gojiti kakovostno ljudsko, partizansko in umetno pesem domačih in tujih avtorjev. V povojnem času je zbor nastopil več kot 400-krat v večjih krajih Slovenije, med drugim so nastopali tudi v Žalcu. Velike uspehe je zbor dosegel tudi na gostovanjih po tujini, za svoje delo pa so prejeli pevci državno odlikovanje in Gallusovo plaketo ZKO Slovenije. Pripravila ij in jk Foto: L. K. Večer z glasbeno solo Kako razvejana in bogata je dejavnost glasbene šole, so dokazali gojenci s pestrim programom. Najprej se je predstavil Mladinski pihalni orkester pod vodstvom Zorana Kovača, harmonikarski orkester pod vodstvom Marjana Kozmusa pa je zaigral nekaj večno lepih melodij. Še po- sebej so navdušile mlade violinistke Vesna Haložan, Tjaša Jakob, Milena Urlep in Lucija Strojin. Eva šoster in Jasmina Salko-vič sta že mojstrsko ubirali klavirske tipke; Marika Ambruš, Nata-ša Šip il*i Nina Golob pa so nastopile s flauto. Prijeten glasbeni ve- čer so dopolnili še člani trobilnega kvarteta. Ker so bili številni poslušalci zadovoljni z nastopom mladih glasbenih ustvarjalcev, bi bilo prav, da bi glasbena šola večkrat pripravila takšen koncert. Na posnetku mlade violinistke med nastopom. V okviru taborskih kulturnih dni je RTV Ljubljana posnela znano prireditev Pesem in mladost. Posnetek si bomo lahko ogledali v novoletni oddaji Pedenjžep. »Lani sem plela rožmarin, rožmarin, letos pa plejem sam pelin, sam pelin,« tako je začela svoj nastop Svetlana Makarovič s predstavitvijo ljudskih balad z naslovom Pelinov med. Po predstavitvi slovenskega filma Ljubezen so se obiskovalcem predstavili nekateri ustvarjalci tega uspeinega filma, in sicer režiser Rajko Ranfl in igralki Bernarda Gregorijevič in Ferenčak, zanimiv pa je bil tudi razgovor, ki ga je vodil Branko Stamejčič. »Naia največja želja je, da bi ta kulturni hram bil vedno tako obiskan, kot je danes ob odprtju,« je dejal Eran Sadnik, predsednik žalske Svobode, njegove želje pa so se na prireditvah taborskih kulturnih dni tudi uresničile, saj si je prireditve ogledalo skoraj 5000 obiskovalcev. Knjižne police ponujajo bogato čtivo Na odprtju novih prostorov Občinske matične knjižnice so se zbrali številni ljubitelji knjige in gostje, med njimi Jože Humer, podsekretar Republiškega komiteja za kulturo, ki je zbranim ob tej svečani priložnosti dejal: »Draga naša občinska matična! No vidiš, da le nismo taki! Saj si imela dostikrat prav, ko si nam potihem očitala, kako se malo brigamo tako za svojo knjižničarsko štalco kot za kravčo. Saj res ni bilo prav, da smo te namesto v štalco bolj v kokošnjak privezali. In preslabo smo te hranili, tudi to je res. Le z delom pljuč smo ti dali dihati, tudi to je presneto res. In kot da se vsega tega skrivaj sramujemo, se še za mleko, ki si ga vendarle imela, nismo dovolj brigali. Kadar je naneslo, da bi te morali primerjati z drugimi občinskimi knjižnicami, smo kar rajši preč pogledali. In pred tvojim vzdevkom »matična« smo si ušesa zatiskali, saj nam je zvenel bolj v porog kot v sporočilo. A če si zaradi tega obupavala nad nami, Žalčani, zdaj vidiš, da le ni bilo treba. Lej, štalca je zdaj tu: pod tem našim novim kulturnim krovom boš kraljevala, temu našemu novemu kulturnemu ognjišču boš dajala vsakdanjega goriva in netiva in gorkote. Vabila boš k sebi, nazdravljala nam in nas krepila. Navadili se te bomo še vse drugačne kot doslej. Taka — vsem na očeh, nas boš pač še bolj opominjala na svojo podhranjenost, na svojo naduš-nost. Kar daj! Preživela si svojih sedem suhih let, v tej suši si našla dovolj moči, saj si nagosto razpredla korenine po naši občini. Zdaj je čas, da poženeš kvišku! Le opominjaj nas, a nam tudi zaupaj: ta Žalčan, ki je danes vsem krajevnim sapam in vesoljnim vetrovom navkljub kot za sta- vo zgradil tale dom, tole knjižnico, si je sposoben jutri priskrbeti tako knjižnično dejavnost, da se bo svetilo navzven in da bo grelo navznoter. Zanesi se ti na nas, Žalčane, draga naša, občinska matična! Fani Robič je v imenu kulturne skupnosti izročila Anici Lesjak, vodji knjižnice, priložnostno darilo za njeno prizadevno delo. Občinska matična knjižnica sedaj ponosno vabi ZA TRAVIATO NAJVEČ ZANIMANJA Verdijeva opera Traviata v izvedbi mariborskega ansambla, ki je bila na sporedu zadnji dan taborskih kulturnih dni, je privabila preko 500 obiskovalcev. Za vse, ki so si želeli ogledati opero, v dvorani novega kulturnega doma žal ni bilo prostora. To pa je tudi dokaz, da je za operne predstave veliko zanimanje, kar si obiskovalci žele tudi v prihodnje. V vlogi Flore Berovcix je nastopila tudi Nika Vipotnik, naše gore list. (Nadaljevanje s 5. strani) PIPAN ANTON SANDE—RAJH MILICA ŠKORJANC — Cvetličarna - MITJA — Obrat Prešernova 3 713430 Hausenbichlerjeva 7 713359 Šlandrov trg 18 714232 Kidričeva 3 712316 Zaloška gorica 711383 PIPERĆIČ VENTISLAV SAVINJSKI MAGAZIN ŠKRABAR angela ZAGOŽEN MARJAN ing Telegr. Montana Velenjska 9 713663 — Uprava 712254 Velenjska 11 711584 Sos..Podvin 711096 Telex: 33840 PIRH DRAGO — Direktor 713105 ŠOSTER OSKAR dipl. ing. ZAKONJŠEK JOŽE MON ZA YU Kardeljeva 83 712481 — Kornere, odd. 712271 Sos. Podvin 713973 Vodnikova 4 712387 MUCK OTON dipl. ing. PIRŠ IVANKA — Vodja maloprod. 711303 ŠPEC MILAN - RUDI Velenjska 9 712453 Fl. Pohlina 2 713432 — Račun. fin. odd. 712281 Gotoveljska c. 4 713607 Vodnikova 2 712427 MUNIH MARJANA PIŽORN EMIL — Blagovnica ŠPEH MARIJA ZALOKAR IVAN Kruševska 3 711610 Ul. heroja Staneta 5 713675 Cankarjeva 5 712156 Velenjska 11 713524 Ul. heroia Staneta 5 712236 PLASKAN FRANC — Manufaktura 713975 ŠPILJAK JOSIP ZARJA N Velenjska 6 a 711902 — Samopostrežba 711307 Kidričeva 7 714337 Proizvodno podj. n. sol. o. NAMA TOZD PODGORNIK LELA ing. Poslovalnica 2 711216 ŠTIBERC FRANJO Glej tudi Petrovče VELEBLAGOVNICA Tomšičeva 1a 714467 — Poslovalnica 3 pohištvo 712126 Rista Savina 16 714460 — TOZD Pleskarstvo 711128 Titov trg 2 n. c. 711231 PODKRAJNIK - GOLOB — Poslovalnica Gotovlje 711170 ŠULER FRANCI Telegr.: ZARJA — Direktor 71144C JOŽEFA — Alkovit 713146 U. heroja Staneta 7- 714408 ZATLER VIKTOR — Restavracija n. c. 711231 Fl. Pohlina 1 714414 — Tehn. trgovina II 713124 Velenjska 5 712341 Telex: 33515 PODPEČAN — Kurivo 713575 T — VIKTOR NAMAZL YU — IVAN — Gostinski obrati TANASKOVIČ TANASKO Aškerčeva 10 714367 NARAKS MARIJA Žalskega tabora 4 711624 — Hmeljar 711147 Partizanska 16 712491 ZAVAROVALNA SKUPNOST Ul. Bačke Palanke 1 711549 popit Štefka — Kolodvor 714170 TANŠEK ALOJZ TRIGLAV NAREKS Velenjska c. 11 713637 — Posl. enota trg Vrbje 711668 Gotovlje 130 711082 Območna skup. Celje - IVAN POSEDEL ANGELA SAVINSKI OBČAN, TARMAN ANTON Predstavništvo Galicija 19 a 713569 Rista Savina 11 711927 UREDNIŠTVO Kardeljeva 29 713565 Šlandrov trg 711360 - MIRO POSTAJA MILICE 02 Ul. heroja Staneta 1 711433 TEKAVC ZDRAVKO ZAVOD ZA NAČRTOVANJE Kidričeva 4 713657 Ivanke Uranjek 2 711112 SCHMIDT MARKO Vrbje 78 A 713305 Ul. heroja Staneta 3 NIVO Podj. za urejanje POŠTA TELEGRAF Ul. heroja Staneta 2 713478 TEMELJNO SODIŠČE — Tajništvo 711314 voda Celje TOZD vod. in TELEFON SEČKI EDO Enota Žalec — Direktor 711325 niz. gradnje — upravnik 714150 Ipavčeva 4 711900 TRATAR SILVESTER — Projektiva 712181 — Delavnice — Admin, kontrolor 711250 SEDOVŠEK ANTON Levstikova 14 n. < c. 714121 — Računovodstvo 711427 Gotovlje 714162 — Pisemski odd. 713160 Pohorska 1 711678 Ul. Nikola Tesla 2 712405 — Inženirina 714116 TOZD vodno gosp. — Dostava 712295 SENČIČ SREČKO TRATNIK BOŽIDAR ZDRAVSTVENI CENTER CELJE Celje — Telefonska Gotovlje 94 713423 Gubčeva 2 713458 TOZD ZD — Separacija Vrbje n. c. 713141 govorilnica ob SENICA BRONISLAVA - NIKO dr Prešernova 6 n. c. 711251 — TOZD obrat, proizv. delavnikih Ipavčeva 2 711500 ZOBOZDRAVNIK ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH — Gradb. mater. Vrbje n. c. 713141 od 7.30 - 18. ob — JOSIP dipl. ekon. Gregorčičeva 10 713426 OBRTNIKOV OBČINE NOVAK sobotah od Oničeva 1 711080 - FANIKA Levstikova 2 712185 MARTIN 7.30 - 12. ure 714261 SIGMA, SAVINJSKA INDUSTR. Prežihova 5 714378 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV Partizanska 6 711918 714262 OPREME IN GRADB. TURK FORTO IN AVTOMEHANIKOV MARTIN — Monter TT linij 713115 Plečnikova 1 713293 Ul. heroja Staneta 6 713324 Hmeljarska 4 711492 Šlandrov trg 24 714190 — Predaja tg. izven Telegr.: SIGMA — FRANC ZEMLJAK MARTIN MIHAELA del. časa 22111 Telex: 33827 Yu Sigma Ipavčeva 17 713645 Velenjska 11 712441 Šlandrov trg 24- 712416 POTOČNIK JOŽEF SILOVŠEK VILI — JOŽE ZORE ADI STANISLAV Partizanska 20 711062 Nade Cilenšek 13 711964 Vrbje 28 A 712219 Kidričeva 4 713301 Ul. Nikola Tesla 22 713514 — MAKS SITAR CVETKO — KARL ZOTEL IVAN ZDENKA Bife Cankarjeva 1 713652 Ipavčeva 14 713639 Efenkova 2 714416 Kardeljeva 16 714286 Gotovlje 74 714266 POVŠE BRANKO SKALIN BORIS ing. — VLADIMIR ZUPANC Cankarjeva 3 712304 Partizanska 43 711587 Rista Savina 7 711923 — AMALIJA O POŽOAJNER MARTIN SKLAD ZA DOPOLNILNO TURNŠEK IVO Kidričeva 7 713342 714216 713245 713182 711465 OBČ. GASIL. ZVEZA IN OBČ. SKUPNOST VARSTVA PRED POŽAROM Ul. heroja Staneta 1 711272 OBČINSKA — KONFERENCA, SZDL Ivanke Uranjek 2 n. c. 712151 — KONFERENCA ZSMS Hmeljarska 3 — MATIČNA KNJIŽNICA Ul. talcev 1 — ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Hrnalierska 3 — ZffiZA REZERVN. VOJAŠKIH STAREŠIN Ulj Savinjske čete 6 občtnSki — ODBOR RDEČEGA KRIŽA Cankarjeva 1 a 713136 — ODBOR ZB NOV Ul. Savinjske čete 5 711197 — SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE ' Ivanke Uranjek 711332 713206 predsednik 714206 OBLAK — JELKO Rista Savina 9 714387 — MARIJA Velenjska c. 11 713506 OBRADOVIČ SAVO dipl. Ing Velenjska 9 712340 OBREZ SILVA Partizanska 24 711976 OBRTNO ZDRUŽENJE Levstikova 2 711156 OBU MARIJA Šlandrov trg 23 713127 OCEPEK FRANC Ul. Janka Kača 3 711028 OORAJENŠEK PAVEL Jurčičeva 20 712489 — ANTON Vel. Pirešica 712175 OMLADIČ EDI Ložnica 7 a 713585 OROVIČ FRANC Cesta na Vrbje 6 713654 osnovna Sola — Ljuba Mikuž Šilihova 1 712170 — Peter Šprajc-Jur Šilihova 1 n. c. 713274 712284 — Podr. šola ^Gotovlje 711982 — Podr. šola Vel. Pirešica 737249 — Podr. šola Galicija 737191 OSOJNIK JOŽE Partizanska 33 714354 PAJENK IVO Partizanska 39 711662 PALČNIK VIDKO Tomšičeva 1 714476 PASARIČ FRANJO Vrbje 64 711000 PEČNIK IVAN Prešernova 2 713492 PEKO poslov. Šlandrov trg 25 713126 PEKOŠAK VIKTOR Kajuhova 3 714300 PELIKAN DARINKA Ul. talcev 1 714405 PERBIL VERA Velenjska c. 11 711672 PERGER JOŽE Ul. heroja Staneta 2 712462 PEŠEC MIRKO Zupančičeva 11 711529 PETRE FRANC Efenkova 2 7T3602 PETRIČEK JANKO dipl. ing Celjska 5 711510 PETROL LJUBLJANA Bencinski servis 713170 PEVEC - GORIŠEK JELENA Kardeljeva 49 714436 PIKL - MAJDA Levstikova 15 713475 - PETER Efenkova2 712418 - VERA Kardeljeva 27 714247 PILIH JOŽE Prešernova 4 713593 PINTAR EMIL Ložnica 14 713679 Kardeljeva 41 711034 POŽLEP ALOJZ Gubčeva 6 713307 POŽUN JURE Efenkova2 713619 PRAPROTNIK — ELZA Šprajčeva4 713392 — MARTIN SOS. PODVIN 713573 PRAŽNIKAR IVAN Vrečarjeva6 712319 PREKORSEK ZVONE Fl. Pohlina 1 713578 PREVORSEK ALOJZ Gotovlje 68 a 712793 PREMIK SAMO Šlandrov trg 15 713285 PREZELJ CIRIL Cankarjeva 5/PBS 714328 PRIVOSNIK ANTON Ul. Ivanke Uranjek 4 714462 PRIVSEK MARJANA Čopova 6 714447 PUNCER MARTIN Sos. Podvin 711908 PUNTAR ALOJZ Gotovlje 95 714342 PUR DARJA Oničeva3 713370 PUŠNIK DRAGO Gotovlje 103 c 713320 R RAČEČIČ ROBERT Velenjska c. 14 712395 RADlSEK franc Velenjska 8 711530 RAK IVAN Gotovlje 75 711026 RAKUŠA MARTIN dr. Kidričeva 1 713364 RAMŠAK — ALBERT Kidričeva 3 713349 — BREDA Ipavčeva 10 712243 — ERNEST Šlandrov trg 28 713501 RASIEWIEZ FANIKA Rista Savina 6 711523' RAZDEVŠEK TEREZIJA Fl. Pohlina 4 711088 REBERNIK ANGELA Fl. Pohlina 4 713361 REBERŠAK SILVA Šprajčeva 10 711636 REDNAK STANE Levstikova 5 713673 REBEVSEK OLGA Čopova 2 713438 REHAR SILVA Čopova 4 713387 REZEC KARL Gregorčičeva 3 713401 RIBIČ DRAGOMIL Cesta na Vrbje 3 711525 — ROZALIJa Kardeljeva 85 711002 RIJAVEC BORIVOJ Čopova 6 712390 RIZMAL FRANJO Savinjska c. 1 711602 ROBIČ IVAN Gubčeva 3 711654 ROJC IVAN Kardeljeva 23 712797 ROJNIK IVICA prof. Partizanska 13 711978 — TANJA Roševa 8 712333 ROS BORIS dr. Partizanska 12 711578 ROTAR JOŽE Ul. Nikola Tesla 17 711534 ROZMAN PAVLA Fl. Pohlina 4 713367 RUTAR MIHAEL Bratov letonje 5 713517 S SADNIK ERAN Pečnikova 2 711153 — VIKA Gubčeva 8 713490 SAJOVIC ANTON Prešernova 1 714302 SALESIN EDVARD prof. Ipavčeva 21 713614 SALOBIR ALBERT Sos. Podvin 711652 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Šlandrov trg 20 n. c. 713121 — Vodja delovne skupnosti 714232 SANDA MARJAN Ložnica n. h. 713582 IZOBRAŽEVANJE IN OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV PRI ZASEBNIKIH Levstikova 2 712160 SKUPNE SLUŽBE SIS OBČINE ŽALEC Plečnikova 1 n. c. — Sekretar — Občinska izobraževalna skupnost — Občinska skupnost, otroškegavarstva — Občinska skupnost socialnega skrbstva —■ Občinska raziskovalna skupnost — Občinska skupnost varstva pred požarom — Samoupravna komunalna intresna skupnost — Občinska kulturna . skupnost — Občinska telesnokulturna skupnost SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE — C. na Lavo 1 SKUPŠČINA OBČINE Ul. Savinjske čete 5 n. c — Predsednik — Predsednik IS — Podpredsednik izvrš. sveta — Geodetska uprava Levstikova 14 — Načelnik obč. geodet, uprave — Odd. za LO Telex: 33528 SOZALC Yu telex: 33667 COZALC YU SLAVONIJA IMK, PRODAJ KONFEKC. Šlandrov trg 33 SLOVIN U. TOZD ŽALEC POLNILNICA COCA COLE Celjska 8 — Tajništvo Direktor n. c. — Prodaja n. c. — Računovodstvo n. c. — Proizvodnja SLUGA ANTON Ložnica 40 A 713690 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA,Podružnica Šlandrov trg 22 n. c. 714131 — Direktor 711134 Telegr: SDK Telex: 33689 SDKZLC YU SMERKOLJ IVAN Šlandrov trg 32 SODNIK ZA PREKRŠKE Ul. talcev 2 — Predsednik — Administracija SOLAR DRAGO Cankarjeva 5 SOZD MERX - KIOSK Ul. Fl. Pohlina SREBRE JOŽE šprajčeva 8 — VLADO ing. Ul. heroja Staneta 2 STEKLAR CELJE, Obrat Žalec Šlandrov trg 28 712264 STERNAD VIKTOR Gubčeva 7 STRAHOVNIK KAREL Žalskega tabora 3 STROJIN JANA Ul. talcev 5 STUDNIČKA TOMO ing Velenjska 9 SUROVINA PE Vrbje 714369 713382 713782 713405 711966 712324 714470 713412 711024 711996 713608 711227 ŠALEJ JOŽE, Gotovlje 711355 Stan : Kardeljeva 72 712290 ŠARLAH FRANC Aškerčeva 13 711904 ŠELEKAR IVAN Celjska 5 711470 ŠEPEC ANDREJ Vrbje 6 713394 — ANTON Gotoveljska c. 6 711628 Sfiligoj avrelij Šlandrov trg 39 A 711614 ŠKAFAR LEOPOLD ing ing. Sos. Podvin 712495 ŠKET BORIS Sos. Ložnica 21 712442 ŠKETA MARIJA Fl. Pohlina 1 711092 Kruševska8 712407 U UDRIH DRAGOMIRA Kardeljeva 10 714472 UGOVŠEK CIRIL ZUPAN STANE Šlandrov trg 39. a ZUPANČIČ-ROGELJ BRINA prof. Kidričeva 2 ZUPANEK JANKO 712373 714370 713121 Tomšičeva 2 711562 Ipavčeva 11 712347 711406 ULAGA DRAGICA _ . Prežihova 1 712401 Z — MIRKO mgr. oec. ŽAGAR VOJKO Sos. Podvin n. h. 713595 Kidričeva 4 711694 URANJEK ANITA — ROMAN Fl. Pohlina 1 711684 Čopova 6 714456 URBAŠEK ANA ŽELEZNIK FANIKA Ul. Nikola Tesla 7 713665 Hausenbichlerjeva 1 712343 URLEP MAJDA ŽELEZNIŠKA POSTAJA Prešernova 3 711912 Hmeljarska 4 711160 ŽERJAV ŠTEFAN V Ul. heroja Staneta 5 712476 VASLE STANE ŽGANK Gotovlje 75 a 711626 — ALOJZ 712226 VEBER MILAN Ul. Nikola Tesla 1 711545 Celjska c. 3 712437 - ANTON 711680 — MAJDA Gotovlje 38 711190 ANJE Velenjska 9 711648 ŽLENDER DRAGO 711124 - ZORAN Cankarjeva 1 712456 Ipavčeva 13 712428 ŽNIDARŠIČ ZDENKA ing. . 711311 VEGRAD - TOZD GRADNJA Bratov Letonje 3 713480 713237 Gradb. stan. bloka 711381 ŽOLNIR MILAN dipl. ing. 711362 VEIS ANTON Fl. Pohlina 1 713580 Šlandrov trg 6 A 713318 ŽUPNIJSKI URAD VELER DARKO Kardeljeva 9 711374 713242 Šlandrov trg 33 A 711589 Gotovlje 33 714226 71oono — MILICA ŽUŽA IVAN Prešernova 3 713450 Kidričeva 6 713376 VENGUST VIU ing. ŽVAR JUSTINA 711335 Prežihova 3 714352 Prežihova 1 713682 711155 VERDEL ADOLF Ul. Žalskega tabora 9 713452 PETROVČE VERDNIK BINCA HMEZAD DO AGRINA Gotovlje 80 714381 TOK MEGA n. c. 711431 VERHOVŠEK VALTER — vodja TOK 711145 Velenjska 9 713513 HMEZAD 713135 VERSTOVŠEK FRANC dipl. inq. DO AGRINA Fl. Pohlina 4 711688 TOZD SADEKS n. c. 711441 VESELINOVIČ ANA — Direktor 712292 Efenkova 2 712334 HMEZAD VETERINARSKA POSTAJA DO MLEKARNA 711421 Celjska 5 714144 Arja vas n. c. 711411 711421 VIDMAR FRANC — Direktor 712137 711421 Čopova 4 714458 713227 - LJUBA ŠEMPETER S. D. Vrbje 58 711600 VIPOTNIK JANEZ Gregorčičeva 5 - JANEZ Gotovlje 111 - RENATA Jurčičeva 7 VIRANT IVAN Kardeljeva 12 — Stanovanje Hmeljarska c. 6 VIRT VINKO Ul. Nikola Tesla 12 VLATKOVIČ LJUBAN dr Efenkova 2 VOGA MILAN Čopova 6 VODUŠEK VINKO Efenkova 2 VOŠNJAK SLAVKO Ložnica 2 A VOŽIČ FRANC Vrbje 30 B VRBIČ IVANKA Rista Savina 13 "* VUČAJNIK VINKO ing. Čopova 6 VUČER ZORAN Kidričeva 3 VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA Šilihova 1 — Varstveni zavod Janko Herman Soseska V Savinjske čete 4 WAGNER TONE dipl. ing Ul. talcev 1 WEBER MILAN mgr. dipl. vet. Celjska 5 712274 713303 713504 711390 711659 712425 711070 714110 711646 712307 713337 711527 714326 712363 711236 713234 711263 714138 714464 712437 ELEKTRO RTP Podlog DEM TOZD Elektroprenos Podlog — Direktor Hidromontaža gradb. RTP 711132 c. 711300 711340 711193 ZAPUŠEK VINKO Ložnica 12 712375 ZAGODE ANICA Kardeljeva 59 712885 - IVAN Cesta na Lavo 6 711686 - MILAN Kidričeva 2 713347 - STANEing. Cesta na Vrbje 4 713570 ZAGORIČNIK LADISLAV Levstikova 3 713409 Komu so bile namenjene počitniške aktivnosti? Čeprav so počitnice že minile, se na Občinski zvezi društev prijateljev mladine še vedno ukvarjajo ž letošnjimi počitniškimi aktivnostmi v Žalcu. V času počitnic so namreč pripravili v Žalcu kar okrog dvajset različnih dejavnosti v času, ko so najmlajši bili prepuščeni sami sebi. Tako so učenci lahko izbirali med učenjem taborniških veščin, igrami na dvorišču, kolesarskimi izleti, srečanji z lovci, čebelarji, gasilci, spoznavali so prometne zakonitosti ali pa so se lahko odpravili na različne izlete, pohode, ekskurzije, se ukvarjali z likovno dejavnostjo, filatelijo ali pa računalništvom. Čeprav je bil splet dejavnosti res obsežen in se je že med letom prijavilo okrog 600 učencev, jih je v času počitnic prišlo na vse prireditve le 65. Pa še ti so bili učenci do četrtega razreda, med tistimi od petega do osmega razreda pa kljub prijavam ni bilo nikogar. Kaj reči na takšne ugotovitve Zveze? Morda samo to, da je vedno slišati očitke in tarnanje, da za najmlajše v Žalcu med počitnicami ni poskrbljeno, podatki pa kažejo, da potem, ko dejavnosti že stečeio, ni pravega odziva. Morda bi bilo še najbolje vprašati starše otrok. Le-ti so namreč podpisali, da se bo njihov otrok udeleževal aktivnosti, ko pa je prišel čas zanje, pa jim je bilo kaj malo mar, če otroci te dejavnosti tudi obiskujejo. -jb- Na pričetku jeseni, ko ae kot vsako leto tudi letos, postavlja vprašanje preskrbe potrošnikov z ozimnico, so se pri Hmezadu odločili, da žalsko tržnico »postavijo na noge«, kot nam je zatrdil Peter Krajnik, direktor Agrine TOZD Maloprodaja. Z njim smo se te dni pogovarjali o sistemski rešitvi žalske tržnice, ki naj bi odpravila probleme v zvezi s skladiščenjem in kadri ter z neprimernostjo tržnice v celoti. Ta čas si prizadevajo oz dogovarjajo s projektantom, saj je žalski tržnici treba spremeniti tudi zunanjost. Poleg tega nameravajo preurediti bife v zaprt prostor, ki bo lahko obratoval skozi celo leto. Razveseljivo je, da je v načrtu tudi razširitev ribarnice, v kateri naj bi z dobavo sveže ribe izboljšali ponudbo. V trgovini na tržnici nameravajo program ponudbe zmanjšati za polovico ob hkratnem povečanju embalažnih enot. Bistvo rešitve problema nefunkcionalnosti tržnice pa je v ureditvi skladiščnih prostorov, s čimer bi omogočili dnevno dobavo in zagotovili prostor za spravljanje večjih količin ozimnice, teh prostorov sedaj namreč ni. Rosana Polutnik • / N Vrt mi pomeni življenje v J Žalski vrtičkarji so letos dobili svoj »košček zemlje pod soncem«, na katerem lahko gojijo različne povrtnine, ki jim jih zatorej ni treba kupiti v trgovinah. Največ zaslug za organiziranje vrtičkarstva ima Franc Korent, bivši predsednik Hortikulturnega društva iz Žalca. Na ta način je legalizirana pot vrtičkarstvu, kar pomeni tudi ukinjanje t. i. »divjih vrtov«. V dogovoru s KS Žalec in Savinjskim magazinom, ki sta dala v uporabo ozemlje ob žalskem pokopališču ter ob železnici, je Hortikulturno društvo Žalec letos izvedlo program vrtičkarstva. Pobudo za ta program je dal Franc Korent. Čeprav je zaradi zapletov, ki so nastali s podelitvijo priznanj, zapustil funkcijo predsednika društva, je nadaljeval začeto akcijo, jo tudi uresničil in pripomogel, da so se dolgoletne želje žalskih vrtičkrjev uresničile. Sam je izdelal načrt, po katerem je obstoječe ozemlje razdeljeno na 106 vrtov. Letna cena za 55 do 65 kvadratnih metrov velike parcele so relativno nizke, ki pa se bodo povečevale skladno z inflacijo. Tov. Korent nam je povedal, da so imeli prednost pri dodeljevanju parcel v uporabo tisti interesenti, ki imajo nižji osebni dohodek ali pokojnino, večje število družinskih članov, samohranilci itd .., skratka tisti, ki jih je realni padec dohodkov najbolj prizadel. Interesentov za vrtičke je bilo še več, vendar Hortikulturno društvo zaenkrat ni moglo zagotoviti več zemlje, vsaj po tako ugodni ceni ne. Vendar Hortikulturno društvo obljublja, da ne namerava opustiti teh načrtov, saj kaže, da bo zanimanje ljudi za vrtičke vedno večje. Najhvaležnejši odziv na trud Franca Korenta in Hortikulturnega društva je prišel s strani vrtičkarjev samih. Vrtovi so pridno obdelani, polni solate, paradižnika, fižola in drugih povrtnin. Sicer pa so nam vrtičkarji povedali: Železnikova, gospodinja in mati dveh otrok, je dejala, da ji vrt pomeni življenje. V delavski družini pomeni vsak prihranjeni dinar veliko. Železnikovi pridelajo na svojem vrtu od solate do krompirja, kar mi je gospodinja z navdušenjem pokazala. Ni pozabila pokazati prostora na vrtičku, ki ga bo že v tem mesecu prekopala, da bosta s soprogom pripravila zemljo za pomlad. Milorad Milič, delavec iz herallita, mi je s podobnim veseljem razkazal svoj »prostor pod soncem« in ni znal skriti svoje hvaležnosti Hortikulturnemu društvu, ki je omogočilo vrtnarjenje tudi tistim občanom, ki nimajo svoje zemlje za obdelovanje. »V teh časih«, je dejal, »ko vsak dinar petkrat obrneš, preden kaj kupiš, nama z ženo ta vrt mnogo pomeni.« Tudi Milojevičevi se v svojem prostem času radi mudijo na kotičku obdelovalne površine, za katero letno plačajo komaj 700 dinarjev najemnine. Tov. Milojevičeva, ki je zaposlena v Ju-teksu, mi je povedala, da ji ni v vselej le prihranjen denar, temveč tudi z veseljem opazuje plodove svojih rok. Gregor Vovk in Rosana Polutnik r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ■ i i i i i i i i i L SUrnijuJi i MOJ OČE JE KMET Moj oče je močan in širokopleč. Že po videzu je pravi kmet. Njegovo delo je zelo zahtevno in težavno, kajti kmet mora vsa dela voditi in opravljati sam. Velikokrat je v enem dnevu traktórist, veterinar, mehanik in še vse drugo. Nekaj let je delal tudi v tovarni, vendar je zaradi onemoglosti staršev pustil delo v tovarni in se posvetil kmetiji. Ko sem ga vprašal, če mu je žal, da je pustil delo v tovarni, mi je odgovoril, da mu je težko za sodelavci, še teže pa bi mu bilo, če bi z znojem prepojena zemlja staršev ostala neobdelana. Kakor vsako delo, je tudi delo kmeta častno in koristno, kajti kmetje pridelujejo hrano tudi za druge ljudi. Tovarne s svojimi modernimi stroji ne morejo izdelati nobenega pšeničnega zrna. Žito lahko le predelajo v razne izdelke, zato je pšenica, ki jo pridelajo kmetje, tako pomembna za naš kruh. Moj oče trdo dela od jutra do večera, da imamo dovolj hrane mi, veliko pa je tudi prodamo. Zato je zvečer ves izmučen. Včasih ves utrujen zadremlje kar za mizo v kuhinji. Ko takrat gledam njegove hrapave in od dela žuljave roke, se mi zelo zasmili. Vendar sem ravno na te roke mojega očeta zelo ponosen. Dokler bodo imeli kmetje žuljave roke, tako dolgo bo na policah v trgovinah dovolj hrane za vse nas. Milan Završnik, Oš Braslovče MUCA Muca lovi miši v dvonadstropni hiši. Tam so miške sive, črne in srebrne. Lovi jih zjutraj in opoldne pa pospravi jih popoldne. Nato si brčke poravna, k mladim muckam pridivja. Vse so mucke se napile, mleka dosti so dobile. Le mlade mucke Miki ni, zato se mama razjezi. Muca Miki, potepinka, šla je k teti po meso, vendar lačna je' ostala, ker jo teta je pognala. Ko pa je domov prišla, mama jo je kregala. Ker se je potepala, brez hrane spat je morala Člani recitatorskega krožka COŠ Petrovče nesla pot? Kamorkoli že, vedno se bom spominjal najinih poti in se vračal v naše samotne gozdove, prisluhnil petju ptic in šu- menju gozdov in takrat mi bo toplo pri srcu. Jože Semprimožnik, OS Vransko IZ MOJEGA KRAJA Zahodno od Vranskega leži vasica z imenom Kale. Prislonjena je na pobočje hriba pod sv. Joštom. V vasi je vsega šest kmetij, na eni izmed njih sem se rodil jaz. Na severni strani, tisoč metrov nad morjem, je hrib, na njem pa cerkvica sv. Jošta. V dolini teče potok Merinščica, na zahodu pa našo vas varuje visoka Menina planina. Zame je to najlepši kraj. Vedno se bom rad spominal lepih dni, ki jih preživljam tu. Ostal bo spomin na travnike in gmajne, kamor smo gonili krave na pašo, se igrali ali nabijali žogo. Najraje pa se bom spominjal gozdov, ki se razprostirajo od naše hiše pa do vrha Menine planine. V njih rastejo vse vrste drevja: košate smreke in gladke bukve, krivi gabri in osamljeni macesni. V nižjih legah rastejo listavci, v višjih prevladujejo iglavci. Kadar zapiha veter, zašumijo drevesa svojo čudovito pesem. Pot do vrha Menine planine sva z očetom prehodila vedno v treh urah. Enkrat na mesec greva tja gor, včasih tudi dvakrat. V Medvedovem hribu imamo tudi svoj gozd. Tam se vedno ustaviva, sedeva na skalo ali na štor, da si malo oddahneva. Od tod je lep razgled na Vransko, Motnik in Šmartno ob Dreti. Rad hodim z očetom po gozdovih, saj mi je nekoč dejal: »Kdor ne vidi cvetočih šmarnic, kdor ne zna prisluhniti šumenju gozdov in petju ptic, ta nima topline v srcu.« To posebej močno občutim, kadar sem sam v gozdu in se zamislim v prihodnost. Kam me bo v življenju za- TABOR V LOGARSKI DOLINI Bil sem v planinskem taboru v Logarski dolini v času od 25. julija do 1. avgusta. V njem smo imeli več enodnevnih pohodov in enega dvodnevnega. Že drugi dan tabora smo preizkusili svoje moči in sposobnosti, ko smo krenili proti Okrešlju. Obstali smo pri slapu Rinka, pod katerim se je raztezala mavrica. Ob poti smo zagledali zlato jabolko in encijan. Šele pri izviru smo videli, kako mrzla in čista je Savinja na začetku svoje poti. Mimo doma na Okrešlju smo krenili proti Savinjskemu sedlu. Na pioti smo naleteli na sneg, zato smo se ustavili in se naužili zimske radosti. Drugi dan smo se napotili do Klemence jame, od tu pa naprej po poti Strelovec—Krofička. Pot do Krofička je bila zelo naporna, saj je polna melišč. Na enem smo se morali navezati. Zaradi naporne poti so nekateri ostali tik pod vrhom. Videli smo skupino gamsov. Naslednji dan smo s hrano in obleko za dva dni krenili po že znani poti na Okrešelj, od koder smo krenili na Kamniško sedlo. Na poti smo prehodili štiri melišča. Na manjšem ledeniku smo se seznanili z uporabo cepina in derez ter naveze. Na Kamniškem sedlu sem prvič videl planike in bile so lepše kot na sliki. Koča je bila zelo urejena in za večerjo smo dobili enolončnico. Naslednji dan smo nadaljevali pot. Ker je bila gosta megla, smo morali paziti, kje hodimo. Nahrbtnike smo pustili petdeset metrov pod vrhom Planjave, na. vrhu pa smo žigosali planinske izkaznice. Nato smo se celo pot spuščali mimo Bab do Škarij in nadaljevali pot na vrh Ojstrice. Kljub temu, da je bila pot zahtevna, smo jo vsi osvojili. Z vrha Ojstrice, od koder je bil lep razgled, smo se nato spustili v tabor, kjer smo zakurili ogenj in dolgo v noč prepevali. V planinskem taboru mi je bilo všeč in žal mi je, da je tako hitro minil. Če bom lahko, bom še šel v planinski tabor. Sašo Veligovšek, OS Griže NAŠA SAMOUPRAVA Samoupravljanje? Da, kot otrok sem to besedo že velikokrat slišala, vendar nisem nikoli spraševala za njen pomen. Ko sem začela hoditi v šolo, mi je po zaslugi raznih krožkov prišla bliže. Seveda tudi v razredu, na razrednih urah smo imeli samoupravljanje. Vendar tisto pravo, sproščeno izražanje naših zamisli, idej, želja .... vse to se je uresničevalo pri krožkih. Tudi zato sem rada hodila k njim. Najraje sem imela ročnodelskega, kjer nam je tovarišica pustila prosto izbiro dela in to nam je bilo všeč. Na vsak predlog je pokimala, odločitev pa prepustila nam. Bilo je veliko predlogov, skoraj toliko kot nas. Vsak je hotel, da bi obveljala njegova. Na koncu smo se le zedinili. Na takih in podobnih primerih sem se učila o samoupravljanju. Pozneje pa tudi pri DMV. Počasi sem spoznavala samoupravljanje in ugotovila, da je povsem v redu, če kje ne zaškriplje. Jasno, dosti ljudi, dosti želja. Zato mora biti vedno kdo, ki predloge uravnava. Le kako bi bilo v šolah, tovarnah, razredih, skupnostih, republikah, če bi vsakdo vse »komandiral«? Na svetu je dosti držav, kjer nimajo samoupravljanja. Nekateri sicer govorijo, da jim gre tam najbolje, vendar jim tega ne verjamem. Tam vidijo le tiste, ki so bogati, ki jim gre dobro. Kaj pa tisti, ki delajo zanje? Tistih ne vidijo? Saj ne rečem, da ima samoupravljanje le dobre strani. Vendar pri nas zaradi tega ni nihče (ali skoraj nihče) ni. prizadet, drugod pa jih je veliko. Srečna sem, da imamo pri nas samoupravljanje, saj so se morale prejšnje generacije zanj boriti, boriti, da nam je zdaj lepše, da smo dosegli, kar imamo. Aleksandra Vinder, Oš Šempeter ZAKAJ TAKO Stojim pred hišo, ki je že na pol podrta. Krita je s slamo, stene so iz blata. Pred njo stoji suhljat deček čokoladne polti. Ves je razcapan. Lačna usta se mu razpotegnejo v rahel nasmeh, roko stegne proti meni: -Hrane!« Z drhtečo roko sežem v malho po zadnji kos kruha. Hlastno ga stisne v roke in ga s poželjivimi očmi opazuje. S snežnobelimi zobmi zagrize v kruh. Obrnem se stran... Na licu začutim solze, v srcu me stisne: »Zakaj tako?« Zahlipam močneje, ko se me dotakne mlajši deček. Tudi on izteza roko proti meni. Kljub temu da sem bila prepričana, da je malha prazna, sežem vanjo in izvlečem kos suhega kruha. Mehko mu ga stisnem v roko in presrečen ga vtakne v usta. Pobožam ga po glavi. Še enkrat se žalostno ozrem v staro razpadajočo hišo in v dečka, ki sta še vedno grizla kruh. . , , , Medtem je v svetu vse drugače. Države tekmujejo med seboj, katera bo izdelala boljše orožje. Komu bo uspelo da bo premagal to zlo!? Ali bo sploh kdaj kdo dokazal, da «ta hrana in voda važnejši od orožja? Jasna Križnik, OŠ Vransko I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Jasna Križnik, I OŠ Vransko Rubrika mladih -Volilno programska konferenca- »Dosegli smo razvoj, toda preveč je odvisen od posameznikov«________________ ^ Tako so menili mladi, ko so ocenjevali delo 1. oktobra bo v Žalcu volilno programska konferenca občinske organizacije mladih. Na njej bodo ocenili delo v zadnjem obdobju, govorili o načrtih v prihodnje ter izvolili novo vodstvo. Da bi konferenca ne bila zgolj formalnost, so v občinski organizaciji že v začetku septembra pripravili oceno dosedanjega dela in izhodišča za delovanje v prihodnje, oboje pa so do volilno programske konference pretresali in ocenjevali mladi po posameznih osnovnih organizacijah. Ko so pregledovali vključevanje mladih v uresničevanje družbenoekonomskih odnosov, so bili zadovoljni, saj so se mladinci, v nasprotju s dosedanjimi izkušnjami, živahno vključevali v letošnje razprave o dolgoročnem planu in imeli tudi konkretna stališča ter pripombe na določene probleme. Prav tako so se mladi, po mnenju tistih, ki so sestavljali oceno, zadovoljivo vključevali v razprave o novih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, uresničevanju socialno varstvenih pravic, problemih otroškega varstva, štipendiranja in zaposlovanja; v tiste probleme torej, ki čedalje bolj pestijo mlade. Nadalje so mladi ocenjevali svojo aktivnost v vzgoji in izobraževanju. Na tem področju so v zadnjih letih želeli predvsem okrepiti vlogo mladinskih organizacij na osnovnih šolah in na šoli srednjega usmerjenega izobraževanja. Medtem ko jim je na osnovnih šolah uspelo ustanoviti aktiv mladih učiteljev, pa niso za- • dovoljni z delom mladih v šoli srednjega usmerjenega izobraževanja, kjer postaja delo mladincev vsako leto slabše, poleg tega pa ugotavljajo, da preobrazba šolstva ne poteka tako, kot je bilo predvideno. Po ocenah mladih prihajajo iz šol premalo strokovno usposobljeni ljudje. Bolj kot v vzgoji in izobraževanju so mladinci zadovoljni z rezultati v kmetijstvu. Tesno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Savinjska dolino in skupaj z njimi so uspešno organizirali delo mladih v devetih aktivih mladih zadružnikdv. Poleg stalnih akcij, kot so kviz Mladi in kmetijstvo, Srečanje zadružnikov in strokovna ekskurzi- ja, so v občinski organizaciji letos prvič organizirali dopisno razgovorni študij za kmetijce in jih tako seznanili s pregledom zadružništva po svetu, s skupnostmi kmetov in z osnovami kmetijsko zemljiške politike. Obsežno oceno so mladi pripravili tudi o preživljanju prostega časa in o kulturnem delovanju. Le-to je razmeroma dobro, saj potekajo po organizacijah mladih številne tradicionalne prireditve: od Naše besede, Mladine poje in igra v Vinski gori, Florjanovega v Andražu do festivala akustične glasbe v Žalcu. Zelo je v občini porasla plesna dejavnost, žal pa za boljše kulturno delovanje pri- manjkuje dobrih mentorjev. Mladi pozitivno ocenjujejo tudi novost — književno mladino, katere glavna naloga je povezovanje mladih literarnih ustvarjalcev, spremljanje njihovega dela ter predstavitev mladih literatov. Podobno kot s književno mladino so zadovoljni tudi z delom Centra za klubsko dejavnost, katerega člani že nekaj časa uspešno vodijo akcijo Naš klub in spodbujajo izmenjavo klubskih programov, organizirajo posvetovanja in gostovanja različnih skupin mladih med osnovnimi organizacijami, poleg tega pa nudijo tudi strokovno, organizacijsko in delno denarno pomoč. Žal še uspešnejše delo zavirajo slabi prostorski pogoji mladih po osnovnih organizacijah. Tudi mladinsko prostovoljno delo so prerešetali mladi pred svojo volilno programsko konferenco. Tu so posebej opozorili na težave pri evidentiranju brigadirjev. Čeprav so v večini organizacij združenega dela podpisali samoupravni sporazum o zagotavljanju pogojev in o financiranju mladinskega prostovoljnega dela, namreč ne uresničujejo člena, ki jih obvezuje, da zagotovijo določeno število brigadirjev iz svojih organizacij. V celotnem poročilu so mladi poleg omenjenih področih zelo podrobno obravnavali tudi delovanje kadrovske komisije in svojo nemoč pri kadrovanju mlajših na odgovornejša delovna mesta, zatem idejno politično delo, dejavnost Centra za obveščanje in propagando, Centra klubov OZN in delo posameznih komisij. Skupna ocena mladih je, da so v zadnjem času dosegli določen razvoj in napredek na posamez- nih področjih, vendar pa je delo organov občinske organizacije in tudi osnovnih organizacij preveč slonelo na posameznikih. Tako kot so podrobno ocenili dosedanje delo, so mladi podrobno načrtovali svojo dejavnost tudi za prihodnje. Predvsem so zahtevali, da se morajo v krajevnih skupnostih organizacije mladih tesneje povezati s političnimi in samoupravnimi organi ter da morajo mladi najti svoje mesto v družbenih organizacijah in društvih. V organizacijah združenega dela pa naj bi mladinci sami bolj vplivali na svoje članstvo in preprečevali nedisciplino, nedelavnost, neopravičene izostanke, malomarnost in neizpolnjevanje obveznosti. V vzgoji in izobraževanju bi v prihodnje mladi želeli še bolj oživiti delo interesnih dejavnosti ter tesneje povezati osnovne organizacije mladih in pionirske organizacije. Tesnejšega sodelovanja pa si mladinci, tako so zapisali v svojih programih, žalijo tudi med mladinskimi organizacijami in aktivi mladih zadružnikov. Irena Jelen-Baša Na volilno programski konferenci so mladi izvolili tudi novo vodstvo občinske organizacije. Za predsednika občinske konference ZSMS so potrdili Bojana Pevca iz Potrovč, za sekretarja pa Janka Kosa iz Ložnice, člani predsedstva bodo v naslednjem obdobju še naslednji mladinci: Vojko Bec, Tabor; Mateja Brinovec, Letuš; Igor Kloar, Griže; Sonja Kupec, Prebold; Stanislav Lesjak, Vinska gora; Mateja Lapornik, Vransko; Jože Matijaško, Šempeter; Vili Pižorn, Andraž; Andrej Potočnik, Prebold; Marta Smrdel, Žalec; Jani Š tu sej, Gomilsko; Darko Vasle, Polzela ter predstavnik Kluba študentov. Pridružite se enotam TO Srečanje treh organizacij mladih Konec avgusta je bilo v Subotici srečanje treh občinskih organizacij mladih. Poleg domačinov so na srečanju sodelovali mladinci iz Žalca in iz Biograda na moru. Sodelovanje med temi organizacijami se je začelo z dogovarjanjem o skupni mladinski delovni brigadi občinskih konfe-' rene iz Biograda, Žalca in Subotice. Ta ideja je bila letos tudi uresničena, saj so brigadirji iz teh treh organizacij mladih skupno nastopili v prvi izmeni mladinske delovne akcije v Jasenovcu. Zdaj si mladi želijo, da bi sodelovanje razširili tudi na druga področja mladinskega delovanja. Prav zaradi tega so mladi iz Subotice pripravili samoupravni sporazum o organiziranju, medsebojnih odnosih, obvèznostìh in financiranju bratske brigade Ljubo Zorica. Ko so se mladi konec avgusta srečali v Subotici, so razpravljali predvsem o vsebini'te-ga sporazuma. Že prej so mladinci razpravljali v svojih organizacijah, v Subotici pa so sporazum še dopolnili ter vanj vnesli pripombe in predloge. Poleg tega so si mladi v Subotici ogledali tamkajšnji organizaciji združenega dela: Sever in pa 29. november. V obeh organizacijah so imeli razgovor z vodstvom organizacije ter s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Govorili so predvsem o poslovanju, izvoznih usmeritvah ter o reševanju stanovanjskih in drugih težav. J. Ušen Obramba domovine je največja dolžnost, pravica in čast vsakega izmed nas, tudi mladih. Za uspešno izvajanje te dolžnosti pa je potrebna izurjenost in usposobljenost za oboroženi boj in splošno ljudsko obrambo. V času narodnoosvobodilne borbe so se vanjo vključevali predvsem mladi, ki niso imeli nikakršnega vojaško-strokovnega znanja, ki bi vsekakor pripomoglo k zmanjšanju števila žrtev te borbe. Prav v ta namen smo leta 1975 pričeli z organiziranim vključevanjem in usposabljanjem mladink in mladincev-prostovoljcev v enotah teritorialne obrambe, v katerih je bilo že leta 1984 več kot štiristo usposobljenih mladih prostovoljcev. Mladi se v enotah TO usposabljajo v treh tematskih vsebinah in sicer v idejnopolitičnem izobraževanju in vzgoji, v vojaško strokovnem usposabljanju in v telesni vzgoji. Težišče idejno-političnega izobraževanja in vzgoje je na razvijanju jugoslovanskega socialističnega patriotizma. na razvijanju in delovanju vojaških kolektivov ter na krepitvi motiviranosti za usposabljanje. Vojaško strokovno usposabljanje temelii na tehnično-tak-tičnem usposabljanju, telesna vzgoja pa ohranja telesno vzdržljivost. Življenje in delo v vojaškem kolekti- vu je zanimivo, saj se sklepajo nova poznanstva in poglabljajo stara. Sestavljajo ga tudi številne proste aktivnosti, ki so del idejno-političnega usposabljanja, obsegajo pa razna zanimiva predavanja ter predvajanja strokovnih filmov in podobno. Določeno pa je s pravilom službe v oboroženih silah in je podrejeno ciljem usposabljanja. In kakšni so pogoji za vključevanje v enote TO? Dekle ali fant morata šteti najmanj 15 let, biti morata člana Zveze socialistične mladine, zanimati ju mora orožja, pa tudi življenje in delo vojaškega kolektiva. Gojiti morata željo za pridobitev idejno-političnega in voja-ško-strokovnega znanja, pripravljena pa morata biti za prostovoljni vstop v teritorialno obrambo za usposabljanje pri obrambi domovine. Če izpolnjujeta vse te pogoje, se lahko prijavita za petdnevno osnovno usposabljanje v svoji osnovni organizaciji ZSMS ali pri Občinski konferenci ZSMS Žalec, za kar morata izpolniti prijavnico. Nato bosta prejela vojaško uniformo, konec oktobra pa bosta vpoklicana na usposabljanje; nakar bosta svečano sprejeta v teritorialno . obrambo z vsemi dolžnostmi in pravicami, kot jih imajo vojaški obvezniki. Vsa podrobnejša pojasnila o času in načinu usposabljanja daje Občinski štab za teritorialno obrambo Žalec. PRIJAVNICA j PRIIMEK IN IME NASLOV ____________________________________ I . Sto prijavnico izjavljam, da sem pripravljen prostovoljno vstopiti v teritorialno obrambo. l—l------i i------------:---- Žalec Krajani Polzele praznujejo svoj krajevni praznik 2. oktobra. Ta dan iz leta 1942 je zapisan v zgodovino Polzele, saj so bili v Mariboru takrat ustreljeni prvi talci-Polzelani Tradicija je že, da za svoj praznik . pripravijo več prireditev, še priseben poudarek pa mu dajo delovne zmage, ki jih ob podobnih priložnostih nikoli ne manjka. Tako je bilo tudi letos. Najpomembnejša pridobitev je mrliška vežica, na njeno gradnjo so se Polzelani dolgo pripravljali. Končno so se odločili, da bodo sredstva zanjo zbrali s krajevnim samoprispevkom, ki ga plačujejo že tretjo leto. Ko so se odločali, kje naj bi stala in kako naj bi izgledala, so izbrali zelo dobro varianto. Kapelico, ki je spomeniško zaščitena, so spretno vključili v nov objekt, tako da .drug drugega dopolnjujeta, ne da bi bila pri tem okrnjena izgled in funkcionalnost. V objektu so štiri mrliške vežice, sanitarije in drugi pripadajoči prostori. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Draga Lubeja bo objekt stal 17,5 milijona dinarjev, dela pa je solidno opravil Ingrad, Gradbena operativa Žalec. Zelo pomembna pridobitev pa je tudi vodovod v Podvinu, Jd so ga Podvinčani zgradili v glavnem z udarniškim delom, zemljišča za oba rezervoarja in črpališče so lastniki odstopili brez odškodnine, za materialne stroške pa je največ prispeval SKIS za komunalo in ceste. *S tem delom vodovodnega omrežja bo v naši vasi problem pitne vode rešen. V spodnjem delu naselja je pred tem že zmanjkovalo vode, ker je bil slab pritisk. Sedaj pa bo vode dovolj. Opravili smo več sto udarniških ur in s tem gradnjo zelo pocenili,« je dejal predsednik režijskega odbora za gradnjo vodovoda Jernej Vošnjak, ki je tudi sam za podvinski vodovod zelo veliko naredil. Okrog petsto upokojencev, članov društva je adaptiralo svoj dom, ki ga bodo tudi odprli za krajevni praznik. Že nekaj časa teče adaotaciia Zdravstvenega doma in graščine šenek. Polzelani si že dolga leta želijo lekarno in to bodo odprli v dneh praznovanja v Zdravstvenem domu. Prizadevnim članom gasilskega društva je uspelo nov dom zgraditi do strehe v letu dni, sedaj pa že urejujejo notranjost doma. Tudi ta odlikuje prostovoljno delo. Plod sodelovanja med pobratenima občinama Žalec in Kruševac je pobratenje krajevnih skupnosti Parunovac in Polzela. V času praznovanja bodo Parunovčani gostje Polzelanov, ki se bodo potrudili, da jim bodo svoj kraj najbolje predstavili in se izkazali kot gostitelji. Obiskali bodo tudi obe delovni' organizaciji in se udeležili prireditev ob krajevnem prazniku in osrednje proslave,, posvečene 40. obletnici osvoboditve. Kulturne in športne prireditve bodo potekale od 29. septembra do 6. oktobra, ko bo tudi slavnostna seja skupščine KS in vodstev družbenopolitičnih organizacij TONE TAVČAR Samopostrežno bodo obnovili Bogomir Pavlič Je prerezal trak ob odprtju novega asfaltnega odseka ceste Tako bi lahko na kratko podali »raport« z zadnjega dneva praznovanja krajevnega praznika KS Prebold v Gornji vasi. Za temi tremi besedami pa se skriva še mnogo več, saj to ni bil odraz trenutnega razpoloženja, ampak sprostitev po tednih in mesecih trdega, zagnanega in požrtvovalnega dela, ki je obrodilo bogate sadove. Svečana seja skupščine KS je bila pravzaprav samo pika na »i« vsemu tistemu, kar se je dogajalo v krajevni skupnosti, še posebno pa v Gornji vasi v minulih dneh. Pa vendar velja ob tem slovesnem dnevu reči še nekaj besed, saj je bil nepozaben, bogat, prisrčen in z veliko mero domačnosti izpolnjen mozaik želja, hotenj in materialnih uresničitev. Mednje sodita avtobusni postajališči, številni cestni odseki, ki so dobili asfaltno prevleko, škarpa pri gasilskem domu, športno igrišče in še vrsto drugih nič manj pomembnih pridobitev. Ta dan je Gornja vas in z njo vsa KS resnično slavila. Povsod so se razlegali zvoki pihalne godbe, petje pevskega zbora, domačih harmonikašev, ki so' spremljali udeležence svečane seje pri otvoritvi posameznih pridobitev, in še in še. Svoje pa so nedvomno dodali člani OO ZSMS Gornja vas, ki so pripravili pod mentorstvom kulturne delavke Ide Završnik lep kulturni program. Odveč bi bilo govoriti o vsebini govorov, ki so jih imeli krajevni dejavniki in drugi udeleženci svečane seje, pa vendar bi kljub temu izvzeli nekaj besed, ki so prišle iz ust predsednika OK SZDL Žalec, ki je dejal, da še ni videl predsedstva, ki bi bilo tako v rožicah. Da pa ne bo pomote, je s tem mislil na čudovito cvetlično razstavo, ki so jo pripravili na odru gasilskega doma Gomjevaš-čani. S to razstavo pa je bil nedvomno ambient svečane seje takšen, kakršnega si lahko le želi- mo. Tako kot je ob takšnih priložnostih navada, so ob koncu seje svečano podelili priznanja in plakete krajevne skupnosti nekaterim najzaslužnejšim krajanom in organizacijam. Priznanja KS so prejeli: Milan Jezernik, Andrej Kumer, Bogomir Pavlič, Janko Marinc, ml., Emil Vedenik, Majda Petek, Janja Kotnik in OO ZSMS Gornja vas. Bronaste plakete KS pa so prejeli: Dora Eberiinc, Vinko Petek in Prostovoljno gasilsko društvo Gornja vas. Slednji pa so podelili svojim članom ob tej priložnosti tudi gasilska odlikovanja in priznanja in se jim s tem zahvalili za prizadevno in aktivno delo v gasilski organizaciji. Popoldan ob 15. uri pa so bili tudi organizatorji pokazne verižne vaje gasilskega sektorja Prebold, ki je pokazala, da so vsa društva v sektorju dobro usposobljena in pripravljena na uspešne intervencije. D. Naraglav Takšnih delovnih akcij je bilo pri gradpji vodovoda v Podvinu zelo veliko Foto: T. TAVČAR Dom društva ^ upokojencev Marija Slokar Društvo upokojencev na Polzeli je zelo delavno. Vanj je včlanjenih 495 upokojencev, svojo dejavnost pa širijo na vsa pdoročja društvenega, družabnega in političnega življenja. Prav na praznik krajevne skupnosti Polzela, 2. oktobra, bodo odprli društveni dom. O njegovi adaptaciji in drugih dejavnostih nam je predsednica MARUA SLOKAR povedala: »Želja, da bi imeli svoje prostore, je že zelo stara. Leta 1980 smo izvedeli za sušilnico v centru Polzele, ki je bila naprodaj. Tako smo jo kupili in začela so se obnovitvena dela. Biio je yeliko tekanja, zbiranja razne dokumentacije itd. Končno je sedaj dom, v katerih imamo eno večjo in eno manjšo dvorano, pisarno in sanitarje, getov. Do danes smo opravili kakih 2500 udarniških ur. Večji del sredstev nam je prispevala Republiška zveza društev upokojencev Slovenije, nekaj pa tudi naša krajevna skupnost. Najštevilčnejši je naš pevski zbor, ki dosega lepe uspehe. Poleg tega imamo organizirano rekreacijo, kolesarjenje, gobarjenje, pripravljamo več izletov, skratka trudimo se, da bi čas upokojitve ne bil puščoben in samoten, temveč kar najbolj ustvarjalen in zabaven.« TONE TAVČAR PROGRAM PRIREDITEV OB 2. OKTOBRU - PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI POLZELA 29. 9. 1985, ob 9. uri ob 10. uri 30. 9. 1985, ob 17. uri 2. 10. 1985, ob 17. uri 3. 10. 1985, ob 17. uri 4. 10. 1985, ob 11. uri ob 17. uri 5. 10. 1985, ob 9. uri ob 16. uri ob 18. uri ob 20. uri 6. 10. 1985, ob 9. uri ob 10. uri Turnir v malem nogometu Odprtje vodovoda v Podvinu Šahovski turnir Odprtje doma Društva upokojencev Polzela Odprtje likovne razstave v salonu Komenda Odprtje lekarne Sprejem gostov iz Paru novca Pričetek 24 ur odbojke Košarka Kultumo-umetniški program v domu Svobode Polzela. Nastopajo; moški in mešani pevski zbor, tamburaška skupina, vokalni kvintet iz Dravograda, plesna skupina, ansambel Slovenija in gledališka skupina Nočni tek po naselju Polzela Promenadni koncert godbe na pihala Slavnostna seja skupščine KS in vodstev DPO v Domu Svobode Polzela. 25 družin na Polzeli Je imelo pred dnevi srečen dan. Dobili so ključe novih stanovanj v bloku v centru Polzele, V novem bloku je 25 stanovanj, od katerih jih je IO za delavce tovarne nogavic, dvoje za Garant Polzela, deset je solidarnostnih, po eno za VIO Žalec, ŽTO Celje in etažnega lastnika. Na sliki: S krajše slovesnosti, preden so podelili ključe novim stanovalcem T. TAVČAR Delavci uprave Savinjskega magazina načrtujejo, da bodo še letošnjo jesen začeli obnavljati in širiti prostore Samopostrežbe v Žalcu. Sedanji prostori so namreč še vedno takšni kot so bili pred dvaindvajsetimi leti. Že pred desetletjem so sicer načrtovali obnovo, vendar je Samopostrežba vse do današnjega dne obdržala svoj ne- kdanji izgled. Kaže pa, da bo končno dobila novo podobo in dodatne prostore. Zdaj obsegajo prodajni prostori 172 m’, z obnovitvijo pa jih bodo razširili na 412 m’. Razširiti nameravajo tudi skladišča, tako da bodo celoten obseg trgovine povečali za dobro polovico — od sedanjih 625 m’ na 1316 m’. Trenutno urejajo vso potrebno dokumentacijo, predvsem pa iš- čejo denar. Obnova bo namreč po dosedanjih izračunih stala dvanajst starih milijard. Čeprav v malhi še ni dovolj denarja, v Savinjskem magazinu upajo, da bodo jeseni lahko pričeli z deli. Kljub obsežnim delom bo trgovina v glavnem redno odprta, zaprli naj bi jo le za določen čas, ko bodo urejali sedanje prodajne površine. Irena Jelen-Baša Zagreti za delo in tekmovanja Grize Desetina mladih gasilcev iz Griž je v Titovem Velenju na memorialu Matevža Haceta osvojila prvo mesto. To je še en uspeh, ki so ga pridjali tretjemu mestu z Vranskega ter prvima mestoma s tekmovanj v Zabükovici in v Šeš- čah. Poleg udeležbe na raznih tekmovanjih pa so ti mladi gasilci zelo zagreti tudi za razna dela, od čiščenja vodnjakov pa vse do pomoči kmetom pri raznih delih. Redno se udeležujejo gašenja požarov. Letni plan dela so izpol- nili že stoodstotno. V veliko pomoč pri delu jim je Marjan Žuža, dolgoletni gasilec, ki jih pri delu spodbuja in usmerja. Mlada desetina se trenutno pripravlja na republiško tekmovanje, ki bo naslednji mesec. Zoran Premik Vinska gora Ob proslavljanju krajevnega praznika so v Vinski gori izdali priložnostno brošuro, ki predstavlja kraj in njegovo zgodovino. Lična brošura zajema predstavitev društev, njihovo zgodovino ter življenje v kraju med NOB. Zanimiv Izdali brošuro je sestavek Utrip kraja pò drugi svetovni vojni, ki govori o obvezni oddaji, o agrarni reformi, o ustanovitvi kmetijske zadruge, o izgradnji zadružnega doma. Podrobno je v njej opisana tudi zgodovina cerkve, njena arhitektura. opozarja pa tudi na posamezne znamenitosti, ki jih skriva cerkev. Na podoben način sta utrip kraja in njegovo zgodovino predstavili tudi krajevna skupnost Braslovče in Šešče. F. J. Franc Mesarič z Dragonerjem tretji v državi Od ljubiteljstva do tekmovalnih uspehov Franc Mesarič, član Konjeniškega kluba Gotovlje, je s konjem Dragonerjem postal republiški prvak v preskakovanju ovir, nato pa je dosegel še tretje mesto na državnem prvenstvu v Beogradu ter se tako uvrstil v reprezentanco za balkansko prvenstvo v Istambulu, ki je potekalo v minulih dneh. Ko je pred leti peščica zanesenjakov v Gotovljah ustanovila svoj konjeniški klub, nihče niti pomislil ni, da bo ljubiteljsko delovanje preraslo v tekmovalni duh in da bodo v tako kratkem času dosegli takšne uspehe. Zanese-njaštvo in trud sta sedaj poplačana z uspehi v brk vsem, ki so kdajkoli pomislili, da bo zgolj ljubezen do konj premagala številne težave, ki spremljajo delo konjeniških klubov. Franc Mesarič, ki ga ljubezen do konj vodi v konjske hleve že od sedmega leta starosti, se je z jahalnimi veščinami seznanjal najprej v Celju pri tamkajšnjemu klubu, pred štirimi leti pa se je vključil v delo gotoveljskega kluba, kjer je prevzel tudi vzgojo mladih jahačev. Konja Dragonerja je za tekmovalne veščine pripravljal sam, zato je uspeha tudi toliko bolj vesel. Sedaj, ko so vsi napori kronani z uspehi, pa delo v klubu ne sme zamreti. Biti jim mora še večja spodbuda, ki jim bo morda pomagala pri premagovanju finančnih težav, urejanju klubskih prostorov in vadbenih površin. Doslej so se finančno vzdrževali sami, saj so zbirali sredstva predvsem s prirejanjem raznih prireditev, veliko časa so namenili prostovoljnemu delu, pa tudi krajani so jim bili v veliko pomoč, ki so nemalokrat primaknili kakšen voz svojega sena in jim pri tem zmanjšali stroške za prehrano konj. Razumevanje je pokazal tudi Hmezad, ki jim je odstopil površine za košnjo. Sedaj, ko so prvi rezultati tukaj, pa pričakujejo, da jim bo na pomoč priskočila tudi širša družbena skupnost. Klub šteje že preko sto članov, zelo veliko je mladih, ki sami urejajo hleve, skrbijo za konje, zanimivo pa je, da se pri tem vestno držijo urnika dežurstev. Načrtno delo s podmladkom pa je tudi porok kluba v izpopolnjevanju in doseganju še boljših rezultatov. Naj omenimo še da je Konjeniška zveza Jugoslavije povabila na balkansko prvenstvo tudi pobudnika in ustanovitelja Konjeniškega kluba ter organizatorja konje-niškega športa v Gotovljah Ervina Časa, ki je z Mirom Novakom vrnil kraju idilo plemenitih štirinožcev, ki hkrati dajejo kraju tudi svojstven pečat. V. Ck in L. K. kONJENf Franc Mesarič s konjem Dragonerjem 13. na Balkanu Tudi naši planinci na Rogli V začetku septembra se je več kot deset tisoč planincev zbralo na Rogli na že 17. dnevu planincev, med njimi pa so bili tudi številni ljubitelji gora iz naše doline. Planinci PD Zabukovica so se na to srečanje odpravili kar z dvema avtobusoma, iz PD Prebold z enim avtobusom, številni pa so bili tudi tisti, ki so se na pot odpravili sami. Savinjčani so tako dokazali, da so zvesti pripadniki planinske organizacije in planinstva. Prisluhnili so besedam izvršnega sekretarja CK ZKS za kadrovska vprašanja Ivana Goloba, ki je med drugim dejal: »... Danes smo tu zbrani pretežno planinci. Kaj je tisto, kar vleče človeka v gore? Ali so dovolj odgovori, da gre za uživanje v miru in lepoti narave, za beg pred vsakodnevni- mi težavami, za iskanje lepšega in bolj prvinskega, za ponos ob pogledu daleč okrog sebe, za iskanje sreče v višavah? Odgovorov bi bilo lahko še več, kajti vsak od nas ima tudi kak osebni razlog. Seveda gre za eno in drugo in za vse to skupaj. Gre pa tudi za zmago nad gričem, hribom, steno, grebenom, goro. Ta zmaga pomeni tudi zmago nad samim seboj.. .« Vsi, ki so bili na Rogli, so preživeli prijeten dan. številni so se povzpeli na razgledni stolp, od koder je čudovit razgled po širnih pohorskih gozdovih; drugi so krenili do Peska, tretji so se zabavali na prireditvenem prostoru. Vsak je torej po svoje preživel ta planinski praznik, Preboldčani pa so se podali še na Boč. F. J. Na Gozdniku tri nova strelišča Ob praznovanju krajevnega praznika v Grižah je Lovska družina Gozdnik-Griže predala svojemu namenu tri nova strelišča pri lovskem domu na Gozdniku. Odprli so strelišče na glinaste golobe, na divjega prašiča in na jelena. Srelišča so vsestranska, saj bodo lahko služila tudi drugim uporabnikom. Poudariti velja, da so vsi trije objekti sad prostovoljnega dela članov lovske družine, ki so opravili več kot 1200 ur pro- stovoljnega dela, pa tudi večino sredstev so z delom pridobili sami. Nekaj so primaknili tudi zasebni obrtniki v kraju, za kar so jim lovci zelo hvaležni. Odprtja se je udeležila tudi delegacija ene od krajevnih skupnosti v Krušev-cu, s katero krajevna skupnost Griže navezuje bratske stike. Na vseh treh streliščih pa so lovci ob odprtju preizkusili svoje strelske sposobnosti. F. Ježovnik V deželi El Dorada Takšen naslov ima nov naravoslovni koledar za leto 1986, ki so ga pripravili za naslednje leto preboldski jamarji, ki tako že tretje leto zapovrstjo zavzemajo pomembno mesto med založniki tovrstnih edicij. Za koledarjema Galapagos in Kras sedaj koledar V deželi el Dorada. Gre za izjemno bogat koledar velikosti 30 x 40 cm, ki na 12 velikih in 24 manjših posnetkih prikazuje slikovito kolumbijsko pokrajino: od centralnih Andov do otoka San Andres v Karibskem morju, prekrasne tropske cvetlice in zanimive posnetke članov odprave med raziskovanjem kraških jam Kolumbije. Podnapis k fotografijam in spremni tekst na zadnji strani so napisani v slovenskem in angle- škem jeziku, tako da bo koledar prav gotovo zanimiv tudi za tujce. Za izdajo koledarja pa so se jamarji odločili iz več razlogov, prvenstveno pa zato, ker bi radi s prodajo le-tega iztržili sredstva za izdajo publikacije knjižne brošure o odpravi v Kolumbijo. Računajo, da bodo delovne organizacije in zasebni obrtniki kakor tudi drugi radi segli po njihovem koledarju ih tako tudi omogočili, da bodo uresničili zastavljeni cilj. Velja še dodati, da je koledar oproščen davka na promet proizvodov in da so na komiteju za kulturo bili nadvse zadovoljni z njihovim izdelkom in tudi kvaliteto tiska celjske Cinkarniške tiskarne in tako brez pripomb koledar oprostili prometnega davka. -OV- Klubsko gorsko prvenstvo Bogato letošnjo kolesarsko sezono bo kolesarski klub pri TVD Partizan Žalec zaključil s klubskim gorskim prvenstvom, ki bo 29. septembra ob 9. uri. Start bo pri DEM Podlog, cilj 3300 metrov dolge proge pa bo v Kalah. Tudi tokrat bo tekmovanje organizirano za vse starostne kategorije, najboljši bodo prejeli medalje, najmlajši in najstarejši udeleženci pa posebne nagrade. AEROBIKA Dekleta in žene, v okviru TVD Partizan Žalec se lahko vključite v aerobiko, in sicer vsak ponedeljek od 19. do 20. ure v telovadnici osnovne šole Žalec. Ce boste fizično vzdržale, se lahko po 20. uri vključite še v rekreacijo; odbojko ali košarko, ki bo potekala do 21. ure. Torej se bomo ne glede na leta poslej dobivale ob ponedeljkih na aerobiki in rekreaciji. Zaželjena je dobra volja in želja za boljšo telesno vzdržljivost. Vabljene! V. Ck Jama Pekel V prejšnji številki smo vam predstavili gozdno pot, ki so jo uredili gozdarji in člani Turističnega društva Šempeter, tokrat pa vas bomo seznanili z jamo Pekel. Lepa cesta, ki vodi iz Šempetra ali Gotovelj, popelje obiskovalca v edino turistično urejeno jamo na Štajerskem, to je v jamo Pekel. Pravljica pripoveduje, da v tej jami prebivajo jamske deklice, ki s svojim petjem privabljajo naključnega obiskovalca. Danes obiskovalca popelje v jamo namesto jamskih deklic vodič Turističnega društva in če se temu slučajno preveč ne mudi, mu pokaže tudi Dvorano napisov, v kateri številni podpisi že iz leta 1880 dokazujejo obiskanost jame. Odkritja S. Brodarja v Potočki zijalki na Olševi oz. odkrite kosti v jami Pekel dokazujejo, da so bile jame osamljenega krasa Savinjske doline priljubljeno in varno zatočišče pračloveka. O prisotnosti človeka in njegovi kulturi pa pričajo tudi najdbe v drugih jamah na našem območju, tako v Bezgečevi jami oziroma Kamniti hiši pri Veliki Pirešici, v Steski jami v Studencih in še v nekaterih drugih jamah na Ponikvanski planoti. Knjiga Slovenski Štajer iz leta 1870 pa prinaša prve podatke o Žalski jami, danes jami Pekel. Knjiga na- vaja, da je dr. Trpaver iz Žalca najel jamo od kmeta v Podlogu, jo uredil za turistični ogled in ustanovil poseben jamski odbor. Leta 1866 naj bi jamo raziskoval tudi graški profesor Raibenschul. Predvideva se, da so v jami prirejali razne zabave. Potem je jama začela propadati. V letih po 1890 se je zanjo ponovno zavzel občinski tajnik Ivan Kač, ki je uredil in popravil že propadajočo jamsko stezo. Ivan Kač je bil občinski tajnik od leta 1891 do 1903. v Žalcu. Bil je velik rodoljub in je dosledno slovensko uradoval. Sodeloval je pri obnovi Ha1isenbichler,jve koče na Mrzlici, pri jami Pekel, organiziral je zadružništvo, deloval je pri gasilcih, pisal je strokovne gospodarske liste, igre in pesmi. ' Pred prvo svetovno vojno so bili obiskani tudi jamski objekti na Dobrovljah. Posamezni raziskovalci so jame raziskovali po biološki plati. Že leta 1902 so našli prve jamske hrošče na Štajerskem v izredno lepi jami štabirnici na Tovstem vrhu in v škadovnici nad Vranskim. Odkrili so, da živi hrošč aphaenopidium treulandi, ki je bil lani upodobljen na pisemski znamki (Evropsko varstvo narave), v Štabirnici na Dobrovljah. Na tej znamki je bil upodobljen tudi kapnik iz jame Pekel. Po drugi svetovni vojni je zavladalo zatišje in jama je nekoliko zatonila v pozabo. Prelomnico zanjo pomeni leto 1969, ko je bil ustanovljen jamarski klub v Preboldu in so člani tega kluba pričeli intenzivno raziskovati osameli kras v Savinjski dolini. V desetih letih dela so evidentirali in dokumentirali že več kot 150 jam. Vedno znova so se vračali v jamo Pekel. 14. avgusta 1969 so odkrili takoimenovano gornjo etažo. Med njenim merjenjem se je zgodila nesreča, ki je terjala življenje jamarja Ljubljanske Matice Antona Suwe-Sulca. V tem času so ričeli člani Turističnega društva empeter in jamarji urejati jamo za turistične oglede. V spodnjem delu jame teče skoznjo potok Peklenščica. V njej je sotočje dveh potokov. Tu je tudi štiri metre visok slap. Jamo krasijo lepi kapniki, stene so prevlečene s sigo, zgornji del jame pa je suh. Tako v jami Pekel spoznamo vodno in suho jamo s številnimi stalagtiti in stalagmiti. V nekaterih predelih jame so čudoviti kalcitni kristali, ki se v svetlobi pravljično svetijo. Skozi umetno izdelan izhod pride obiskovalec zopet na piano. 'F. Ježovnik Povedali so Ivan RANCIGAJ, predsednik Partizana Tabor: »Z novim vodstvom je delo v društvu bolj zaživelo. Tako smo do sedaj pripravili več tekmovanj in trim akcij v kolesarjenju in hoji. Udeležili smo se več rekreacijskih kolesarskih trim akcij in maratonov, ob krajevnem prazniku pa pripravili več športnih tekmovanj. Aktivni so tudi nogometaši. Največja želja pa je, da bi v začetku drugega leta pričeli z obnovo doma Partizan, saj ga je že načel zob časa.« ImldniEk Cea&jos TOZD TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica Žalec V jesenskem času vam nudimo: IZLETE PO DOMOVINI — enodnevne na PLITVICE — DVODNEVNE OBISKE ZOO REZERVATA Kopački rit POČITNICE, IZLETE, STROKOVNA POTOVANJA V TUJINO — -tridnevni izlet na DUNAJ in v PRAGO — dvodnevni obisk tradicionalnega OKTOBERFESTA v Miinc-henu OBISKE — 101. GRAŠKEGA SEJMA — mednarodne razstave gradbene industrije v BOLOGNI — SAIE ’85 Poleg tega vam nudimo rezervacije za vse vrste izletov in počitnic drugih agencij, rezervacije mednarodnih in domačih letalskih vozovnic, rezervacije spalnikov in železniikih vozovnic na domačih in mednarodnih progah. SE PRIPOROČAMO! Vaša turistična agencija IZLETNIK ŽALEC FERRAUT ŽALEC Cesta žalskega tabora TQ Komisija za delovna razmerja TOZD LIVARNE vabi k sodelovanju več KV KALUPERJEV za ročno izdelovanje kalupov. Pogoj: zaključeno izobraževanje na IV. stopnji zahtevnosti — smer ka-lupar-livar in dve leti ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na območju občine Žalec in okolice. Pisne prijave sprejema kadrovska služba v 30-dneh po objavi na naslov: FERRALIT ŽALEC, Cesta žalskega tabora 10, Žalec. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15-dneh po opravljeni izbiri. VIO ŽALEC Komisija za kadrovske zadeve in štipendiranje razpisuje za iolsko leto 1985/86 naslednje itipendlje — 2 štipendiji za učitelja razrednega pouka na PA — 1 štipendijo za učitelja glasbene vzgoje — instrumentalista — flavta — 1 štipendijo za učitelja glasbene vzgoje — instrumentalista — trobenta — štipendijo za učitelja glasbene vzgoje — instrumentalista — klavir Rok prijave je 15. oktober 1985. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dneh sonca ni, čeprav beseda dah nam peša in solze brišejo oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si! (Robič) V SPOMIN 28. septembra 1985 mineva leto žalosti, odkar si nas za vedno zapustil naš dragi, nepozabni mož, ati, sin in brat OTI KOS Mnogo prezgodaj si odšel od nas, s svojo dobroto in iskrenostjo boš za zmeraj ostal v mislih med nami, v srcih vseh nas, ki te imamo radi. Cvetje in svečke na tvojem grobu so dokaz naše ljubezni do tebe. Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob nenadni, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in dedka JANEZA SAJOVCA, geometra se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem, ki so nam jo izkazali v tako hudem trenutku, stanovalcem Partizanske ulice, kolektivu DO Inženiring, DSSS SOZD Hmezad, KZ Savinjska dolina, DO Kmetijstvo Žalec in ostalim DO v SOZD-u HMEZAD, Geodetskemu zavodu Celje, enoti Žalec, kolektivom osnovnih šol Peter Šprajc-Jur Žalec, Oš Griže in OŠ Petrovče, kolegom, sošolcem, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so darovali cvetje, nam osebno ali pisno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Tovarišu Janšetu in Škafarju hvala za poslovilne besede. Zahvala tudi pevcem za ganljivo petje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi I I t t t I t t i S i i i t i i t i i i t i t i i t i i t i I f i i i t i i \ i t i I I I I t \ DA NE POZABIMO Kultura skozi čas Kako razvejano je bilo kulturno življenje Žalca, dokazujejo številni pisni dokumenti, med katerimi je vsekakor zelo zanimiv plakat v nemškem jeziku, ki vabi h gledališki predstavi na veliki šmaren 15. avgusta 1846. Po Vrečarju (Savinjska dolina, 1930) je plakat dokument o prvi gledališki predstavi v Žalcu, ki so jo igrali domači diletanti v nemškem jeziku. Profesor G. Grobelnik v sestavku Dokument iz gledališkega življenja v Žalcu 1846 (Celjski zbornik 73—74) piše, da bi utegnili biti izvajalci tudi izkušeni celjski diletantje, ki so že od leta 1791 prirejali diletantske gledalike predstave v dobrodelne namene. Tudi prva predstava v Žalcu je bila v dobrodelne namene. Izkupiček predstave so namenili za obnovo po požaru v Petrovčah. Predstavo so pripravili v pivovarni, ki je bila prvo industrijsko podjetje v Žalcu, ustanovil pa jo je leta 1842 pivovarnar Franc Žuža. Predstava je obsegala dve enodejanki. Pomenila pa je tudi dokaz družbene razgibanosti, ki jo je v tistih letih zmoglo okrog petsto prebivalcev žalskega trga in je bila takrat še brez pečata narodno-kul-turne zavesti. Le nekaj let kasneje se je slovensko narodno prebujenje začelo odražati tudi na družabnih, kulturnih in gledaliških predstavah v Žalcu. Narodno prebujenje je prišlo prav do izraza v znanem Taboru, ki je bil 6. 9. 1868 v Žalcu. Leta 1869 je bila ustanovljena prva narodna čitalnica, 1883 pa Pevska zadruga,medtem ko je zaslediti prvo slovensko gledališko predstavo leta 1885. Pri kroni so odigrali igro Blaznica v prvem nadstropju, ki jo je režiral nadučitelj Anton Petriček. Pevsko društvo Edinost je delovalo od leta 1899 do leta 1915, ko se je priključilo Dramatičnemu društvu, ki je bilo ustanovljeno že leta 1913. To društvo je leta 1914 igralo Divjega lovca, domačo igro s petjem, nato pa je vsako leto pripravilo vsaj eno igro — vse tja do leta 1930, ko se je društvo priključilo dramskemu odseku Sokola, ki je bil ustanovljen že leta 1910. Igrali so v Roblekovi dvorani, ki je edina imela tudi svoj oder. Poleg nje je znana tudi Hodnikova dvorana, v kateri so še po vojni prirejali plese. t i i i t t f I I i i i i i i i i i i i i \ \ s i i i i A f i i t i i i Omenimo še ustanovitev tamburaškega zbora 1.1895 in ustanovitev druge čitalnice 1901. Ustanovljena je bila v gostilni Hausenbichler, v tej znani slovenski trdnjavi, kjer se je že leta 1868 odločalo o slovenskem taboru, v kateri se je pisal zapisnik tabora in v kateri je bila ustanovljena tudi prva čitalnica leta 1869. ^ Pri narodnem prebujenju naj omenimo še velko manifesta-cijsko zborovanje, ki je bilo 17. marca 1918. v Žalcu. Sprejeta je bila resolucija, ki govori o jugoslovanski državi, ki opušča habsburške okvire, ter deklaracijsko gibanje na načelu narodne samoodločbe. To je bilo drugo takšno zborovanje na slovenskem ozemlju, prvo je bilo pa v Šempetru na Krasu. Gledališka dejavnost je bila v tridesetih letih izredno živahna. K temu je veliko prispeval tudi Radovan Gobec, ki je bil takrat učitelj v Grižah, igrali so njegovi opereti: Hmeljska princesa in Planinska roža. Predstava Hmeliske princese je bila tudi 21. 10.1933 v režiji Rada Štoklja, dirigiral pa je Radovan Gobec, f Igrali so Josip Kveder, Vera Piki, Vida Teržan, Slavica Meh, Franjo Herman, Lihtinegerjeva, Franjo Audič, Slavko Piki, Rado Štokelj, Žarko Kveder, Stanko Lihtineger in Mara Klinc. Še posebej se je razmahnilo igranje po osvoboditvi. V do- t mu ljudske prosvete, nekdanjem Sokolskem domu, so igrali de- f I la: Razvalina življenja, Celjski grofje, Deseti brat, Raztrganci, f Tartuff, Romeo in Julija; leta 1950 pa so igrali Hlapce. Po dalj-£ šem premoru so ponovno uprizorili opereto Planinska roža in sicer 1982. leta. > t V teh dneh, ko je Žalec odprl vrata novega kulturnega do-j ma, so domačini uprizorili Hlapca Jerneja, s katerim naj bi gle- : dališka dejavnost ob pridobitvi novih delovnih pogojev ponovno zaživela. t F. Ježovnik f I Varno v šolo Da bi najmlajši varneje zakoračili v šolske klopi, so tudi letos poskrbeli člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, delavci postaje milice, krajevnih skupnosti, pripadniki narodne zaščite ter osnovnih šol. Tri- dnevna akcija je bila organizirana po vsej občini. Da pa so prvi dnevi bili resnično varni in brez nezgod, so seveda svoj delež prispevali tudi starši. Želja vseh je, da bi bilo tako skozi vse leto, zato obzirnost voznikov in drugih udeležencev v prometu ne bo odveč. Juteks odprl industrijsko prodajalno Tekstilna tovarna Juteks Žalec obvešča cenjene potrošnike, da je na željo občanov odprla 2. septembra industrijsko prodajalno, v kateri lahko kupite vse vrste talnih oblog, jutino tkanino, vreče, makrameje in prejo za izdelavo makra-mejev. Trgovina je odprta dnevno od 9. do 12. ure ter od 13. do 16. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. /O_______________ljubljanska banka Krediti občanom za pospeševanje gospodarske dejavnosti in opravljanje svobodnih poklicev Banka daje posojila občanom, ki ±e opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov skladno z obrtnim zakonom, in občanom, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost. Banka daje po sprejetem pravilniku posojilo za: — nakup poslovnega prostora — tudi premičnega in montažnega od OZD ali fizične osebe — graditev, dograditev, rekonstrukcijo ali adaptacijo poslovnega prostora — nakup in vgraditev materialov in naprav za varčevanje z energijo — nakup nove ali rabljene opreme, strojev in orodja — nakup nadomestnih delov za generalna popravila osnovnih sredstev — nakup generalno obnovljenih strojev ali opreme — nakup strojev in opreme za opravljanje domače in umetne obrti — dograditev, preureditev ter nabavo opreme za turistične sobe — nakup opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo — na osnovi že opravljenih temeljnih raziskav. Za prednostne namene bo banka dajala posojila po ugodnejših pogojih. Višina posojila znaša: — 250 % od vezanih dinarskih sredstev — 300 % od vezanih dinarskih sredstev, če ima občan neprekinjeno tri mesece pred vložitvijo zahtevka za posojilo na računih v temeljni banki najmanj 25 % zneska, ki je v zahtevku za posojilo — 300 % od vezane dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Najdaljša doba vračanja posojila je odvisna od namena in znaša: — do 10 let za nakup ali graditev, dograditev in rekonstrukcijo poslovnih prostorov — do 10 let za posojila za deficitarne storitvene dejavnosti, ne glede na namen — do 5 let za nakup nadomestnih delov za generalna popravila osnovnih sredstev ter za nakup generalno obnovljenih strojev ali opreme. Podrobnejše informacije o vračanju posojil in vsa ostala pojasnila dobite v enoti Ljubljanske banke v Žalcu. KRATKOROČNI KREDITI ZA OBRATNA SREDSTVA Poleg kreditov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti in opravljanje svobodnih poklicev daje Ljubljanska banka tudi kratkoročne kredite za obratna sredstva in sicer: — samostojnim obrtnikom, ki na podlagi določil obrtnega zakona z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno — občanom, ki opravljajo domačo in umetno obrt — kmetom, ki so usmerjeni v določeno kmetijsko proizvodnjo — občanom, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in svoje proizvode prodajajo ter so usmerjeni v določeno proizvodnjo — občanom, ki se ukvarjajo z ribolovom ali gojenjem rib ter s čebelarjenjem Banka daje po pravilniku kredite za naslednje namene: — nakup materiala za poslovanje — osebne dohodke delavcev s prispevki, če jih obrtnik nakazuje na hranilno knjižico ali tekoči račun banke — plačilo storitev, ki so povezane z nemotenim proizvodnim procesom — izjemoma za plačilo vseh vrst pogonskih stroškov za opravljanje obrtne dejavnosti, če presegajo 40 % materialnih stroškov poslovanja — nakup repromateriala (gnojila, krmila, semena, zaščitna sredstva) — živali za pitanje (z življenjsko dobo do enega iòta) Znesek kredita obrtnikom za opravljanje redne dejavnosti je odvisen od kreditne sposobnosti in bonitete. Banka bo dajala kredite za prednostne namene po ugodnejših pogojih. Za prednostne namene pa se štejejo: — deficitarne storitvene dejavnosti ter domača in umetna obrt, če je tako opredeljena v razvojnem programu občine — proizvodne obrtne dejavnosti, usmerjene v izvoz in nadomeščanje uvoza — gostinska dejavnost, ki povečuje prenočitvene in prehrambene zmogljivosti, namenjene turistični ponudbi — obrtne dejavnosti, ki prispevajo k povečanju števila zaposlenih — naložbe in dejavnosti, ki vplivajo na varčevanje z energijo — proizvodnja hrane za izvoz in za organiziran trg — izgradnja novih zmogljivosti za kmečki turizem — realizacija inovacij, ki so registrirane pri raziskovalnih skupnostih — opravljanje obrtnih dejavnosti na manj razvitih območjih, kar pa ne velja za suficitarne obrtne in storitvene dejavnosti, Tudi informacije o tej vrsti kreditov dobite v enoti Ljubljanske banke v Žalcu. Delegacija GD Kruševac je bila od 13. do 1 S. septembra gost svojih kolegov gasilcev GD Žalec in sicer od 13. do 15. septembra. Ti dve gasilski društvi sta že lep čas pobrateni. V dneh bivanja v Žalcu so si ogledali nekatere prireditve Taborskih kulturnih dni, delovni organizaciji SIP in AERO ter consko tekmovanje članov in članic v Titovem Velenju. Tako so gostje iz Kruševca vrnili obisk kolegom iz Žalca. Na sliki: Pri ogledu gasilskih vozil. T. Tavčar začetku septembra se je na vrh Triglava povzpelo trinajst delavcev Garanta in tako počastilo praznik delovne organizacije. Seveda pa brez spominskega posnetka pri Aljaževem stolpu, ki ga objavljamo, ni šlo. Inovacije so dobrodošle povsod, tudi v hmeljarstvu. To pa zaradi tega, ker smo v dolini hmelja, in ker je zamisel zamenjala ročno delo. Takšno napravo sta napravila Jože in Štefan Štorman iz Ločice pri Polzeli. Gre za rezalnik hmeljskih trt. Pri strojnem obiranju je treba hmeljske trte najprej s srpom porezati, potem pa jih potrgajo z nosilnih vrvi in naložijo na prikolico. Za rezanje vsake vrste je potreben en delavec, sedaj ga je zamenjala ta napravaf, ki je pritrjena na čelni strani traktorja in sproti reže hmeljske trte. Zelo ugodno pri tej napravi je tudi to, da je porezanih samo toliko trt, kolikor se jih naenkrat naloži. Letos sta napravo preizkusila na traktorju, ki ga vozi Štefan, do prihodnjega obiranja pa pravita, da bosta napravo še izboljšala in patentirala; Na posnetku Štefan in Jože Štorman ter traktor, na katerem je pritrjena naprava. TONE TAVČAR Tale posnetek ni s Kitajske, marveč smo ga naredili kar pred žalsko Namo, kamor prihaja s kolesi vse več kupcev. Pa to še ne pomeni, da so njihove denarnice bolj plitke, temveč se držijo reka zdrav duh v zdravem telesu, namesto za bencin, pa lahko nekaj več prineso v vrečkah iz Name. * V. Ck, Foto: L. Korber hoj AGRINA M , blagovnico uLO -Hmezad- MESEC KMETIJSKE MEHANIZACIJE VAŠ OSKRBOVALEC ŽALEC Vaš nakup od 23. septembra do 19. oktobra 1985 (M) Hmezad od vijaka do traktorja 8 let IZKORISTITE IZREDEN POPUST! j» 10 let AGRINA