Leto 1906.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 6. marca 1906.
Ysebina: (Št. 52—54.) 52. Ukaz gledé roka, v katerem morajo obstoječe banke ukreniti več odredeb, potrebnih po zakonu o založenih bančnih zadolžnicah z dne 27. decembra 1905.1. — 53. Ukaz o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okolišu mesta Iglave. — 54. Ukaz o izpremembi vplačilnih rokov za hišno naj-marino v okraju za pobiranje davka Pfibram.
52.
Ukaz finančnega ministrstva v po-razumu s pravosodnim ministrstvom z dne 11. februarja 1906.1.
gledé roka, v katerem morajo obstoječe banke ukreniti več odredeb, potrebnih po zakonu o založenih bančnih zadolžnicah z dne 27. decembra 1905. I. (drž. zak. št. 213).
Na podstavi §§ 9 in 11 zakona o založenih bančnih zadolžnicah z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213) se izvršujč ta zakon zaukazuje naslednje :
I.
Določila tega zakona (izvzemši zgolj § 1, odst. 2) se uporabljajo po izrečnem, v § 9 obseženem predpisu tudi na zadolžnice, za kojih izdajo se je podelilo državno odobrilo, preden dobi moč ta zakon, ki jih izdajajo torej obstoječi bančni zavodi, in rok, v katerem morajo obstoječe banke ukreniti po § 1 tega zakona potrebne odredbe, naj določi finančni minister.
Po § 1, odst. 1 zakona z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213) se na založene bančne zadolžnice, to je na zadolžnice, izdane po bankah, ki se glasé na imetnike ali so prenosne z indosamen-
tom, ter se sklicujejo na prednostno založbo (fundacijo) in ne spadajo med zastavna pisma (komunalne, železniške, melioracijske, industrijsko-kreditne zadolžnice itd.) zmislu primerno uporabljajo določila zakona o zastavnih listih z dne 24. aprila 1874. 1. (drž. zak. št. 48).
Zmislu primemo uporabljaje § 4 nazadnje omenjenega zakona mora izdajajoča banka imovinske predmete, določene za prednostno založbo bančnih zadolžnic, dati v varščino za zadostitev pravic iz bančnih zadolžnic in to je treba poočititi v bančnih pravilih. Za zagotovitev te kavcijske vezi so ukre-njena še nadaljnja določila v zakonu o zastavnih listih z dne 24. aprila 1874. 1. (drž. zak. št. 48), ki ga je zmislu primerno uporabljali, ter neposrednje v zakonu o založenih bančnih zadolžnicah z dne 27. decembra 1905. 1. (drž, zak. št. 213).
Po tem imajo odslej tiste banke, ki so na podstavi državnega odobrila, podeljenega že, preden je dobil moč zakon z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213), izdale založene bančne zadolžnice, ki so še v obteku, naslednje dolžnosti:
1.	Ako ni že v veljajočem bankinem ustavu izrečeno, da služijo določeni deli bankine imovine v založbo bančnih zadolžnic (eventualno razdeljeno po posameznih vrstah, kategorijah ali serijah) ali jamčijo za njih odkup (§ 9, odst. 3 zakona), se mora bankin ustav popolnih vzprejemši določila, po katerih so imovinski predmeti, določeni za prednostno založbo bančnih zadolžnic (eventualno razdeljeni po posameznih vrstah, kategorijah ali serijah,
(SleVculKhi)
82
§ 1, odst. 3 zakona z dne 27. decembra 1905. 1. [drž. zak. št. 213]) dani v varščino za zadostitev pravic iz teh bančnih zadolžnic. Med te imovinske predmete spadajo tako listi predmeti, na kojih podstavi se najprej izdajo bančne zadolžnice (fundacijski predmeti), kakor tudi iz teh imovin-kih predmetov dotekajoče in za poplačilo službe bančnih zadolžnic določene premične vrednosti (zakladi obresti, raz-dolžni zakladi) ter morda razen tega za nadaljnje posebno zavarovanje bančnih zadolžnic namenjeni imovinski predmeti (zavarovalni zakladi).
Po tem še potrebna dopolnila ustava naj bankino vodstvo čim prej predloži občemu zboru, pri deželnih bankah pa deželnemu zboru, da jih sklenejo.
2.	Gledé tistih v varščino za zadostitev pravic iz bančnih zadolžnic služečih imovinskih predmetov, na katerih se more pridobiti kaka knjižna pravica, je treba doseči vpis kavcijskega jamstva v javno knjigo (§ 5 zakona z dne 24. aprila 1874. 1. [drž. zak. št. 48]), ako bi se ne bil dosegel že poprej.
Knjižni vpis kavcijske vezi je treba dokazati vladnemu komisarju, poslujočemu pri banki, pri deželnih bankah pa deželnemu odboru, oziroma komisarju, ki ga odpošlje (§ 5 zakona z dne 27. decembra 1905. 1. [drž. zak. št. 213]).
3.	Ako so po bankinem ustavu določeni za varščino gotovina ali vrednostni papirji, je treba hraniti te kavcijske predmete ločeno od ostale bankine imovine pod sozakleponi vladnega komisarja, pri deželnih bankah pa deželnega odbora, oziroma komisarja, ki ga odpošlje (§ G zakona z dne 24. aprila 1874. 1. [drž. zak. št. 48]), ne kraté v § 4 zakona z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213) omenjene pravice, da se opusti ta sozaklep gledé zalog, potrebnih za oskrbovanje tekoče službe.
Zgoraj pod št. 1 do 3 navedene dolžnosti morajo banke, ki se jih tičejo, izpolniti do 1. dne januarja 1907. L; pod št. 3 omenjeni sozaklep gledé tistih kavcijskih predmetov, kojih kavcijsko jamstvo se začne šele po 1. dnevu januarja 1907. 1. (zakladi obresti, razdolžni zakladi i. d.), je treba izvršiti takoj po začetku kavcijskega jamstva.
tl
Gledé tistih založenih bančnih zadolžnic, ki se izdajajo, nadaljujé izdajo, ki se je državno odobrila in začela, preden dobi moč zakon z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213), potem ko je dobil moč ta zakon, mora banka izpolniti pod I, št. 2 omenjeno dolžnost že ob pridobitvi vsakega za varščino služečega imovinskcga predmeta, na ka-
terem je moči pridobiti knjižno pravico, torej ob knjižnem vpisu dotične bankine terjatve v prid banki in pred izdajo bančnih zadolžnic. Prav tako se mora v teh primerih pri terjatvah banke, služečih za varščino, ki niso vpisane v javni knjigi, obvestiti dolžnik o kavcijskem jamstvu, kadar pridobi banka terjatev, torej pred izdajo bančnih zadolžnic (§ 3 omenjenega zakona), in to je treba dokazati pri banki poslujočemu vladnemu komisarju, pri deželnili bankah pa deželnemu odboru, oziroma komisarju, ki ga odpošlje. Gledé kavcijskih predmetov, ki so v gotovini ali vrednostnih papirjih in na kojih podstavi se izdajajo založene bančne zadolžnice, nadaljujé že državno odobreno izdajo, je treba pod 1, št. 3 omenjeni sozaklep izvršiti takoj po pridobitvi ali po začetku kavcijske namembe teh kavcijskih predmetov, torej pred izdajo bančnih zadolžnic.
Pri kavcijskili predmetih, ki so v gotovini ali vrednostnih papirjih in kojih kavcijsko jamstvo se začne šele po izdaji bančnih zadolžnic (zakladi obresti, razdolžni zakladi i. d.) je treba pod I, št. 3 omenjeni sozaklep izvršiti takoj po začetku kavcijskega jamstva.
IIT.
Gledé založenih bančnih zadolžnic, ki se zacnö izdajati na podstavi državnega odobrila, podeljenega preden dobi moč zakon z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213), šele potem, ko dobi moč ta zakon, ali za kojih izdajo se podeli državno odobrilo šele potem, ko dobi moč ta zakon, mora banka izpolniti pod I, št. 1 in pod II, odstavek 1 oznamenjenc dolžnosti pred izdajo dotičnih bančnih zadolžnic.
Pod II, odstavek 2 omenjena dolžnost naj velja tudi glede izdaj, mišljenih pod III.
Za prednostno založbo tistih bančnih zadolžnic, za kojih izdajo se podeli državno odobrilo šele potem, ko dobi moč zakon z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213), so terjatve ali za nalaganje pupilarnih novcev nepripravni vrednostni papirji uporabni le tedaj, če je zastavna pravica za to vpisana v javni knjigi ali če velja zanje plačilna ali poroštvena obljuba države, katere izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ali tuzemske javne korporacije, ki ima pravico pobirati doklade. Vendar je izdaja državno jamčenih zadolžnic po členu XX zakona z dne 1. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 85) dopustna tudi tedaj, ako njih založba ne ustreza prej oznamenjenim zahtevam (§ 1, odst. 2, in § 9, odst. 1 zakona z dne 27. decembra 1905.1. [drž. zak. št. 213]).
Kosci s. r.	Klein s. r.
S3.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 27. februarja 1906. 1.
o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okolišu mesta Iglave.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 110) o pooblastitvi finančnega ministra izpreminjati vplačilne roko ve za hišno najmarino se ukazuje, da je hišno najmarino, ki jo je bilo v okolišu mesta Iglave po doslej veljajočih določilih vplačevati v mesečnih, predplačnih obrokih, odslej plačevati v štirih enakih, 1. dne februarja, 1. dne maja, 1. dne avgusta in 1. dne novembra vsakega leta dospelih obrokih.
Enaki vplačilni rokovi naj veljajo po zadnjem odstavku § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) tudi za 5°/oni davek od čistega donosa poslopij, ki so iz naslova stavbstva docela ali deloma oproščena od hišne najmarine.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem aprila 1906.1.
5Ü.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 27. februarja 1906.1.
o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davka Pribram.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 110) o pooblastitvi finančnega ministra izpreminjati vplačilne rokove za hišno najmarino se ukazuje, da je hišno najmarino, ki jo je bilo v okraju za pobiranje davka Pribram po doslej veljajočih določilih vplačevati v četrtletnih, predplačnih, 1. dne januarja, 1. dne aprila, 1. dne julija in 1. dne oktobra dospelih obrokih, v tem okraju za pobiranje davka odslej plačevati v štirih enakih, 1. dne februarja, 1. dne maja, 1. dne avgusta ip 1. dne novembra vsakega leta dospelih obrokih.
Enaki vplačilni rokovi naj veljajo po zadnjem odstavku § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) tudi za 5°/0ni davek od čistega donosa poslopij, ki so iz naslova stavbstva docela ali deloma oproščena od hišne najmarine.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem aprila 1906.1.



/