xvn. letnik. V Gorici, 25. novembra 1901). 47. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno z« celo leto 3 krone, za pol leta K t'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turlnl št. 9. 9 Naročnino in naznanil;! sprejema upravništvo, Gorica Semenlška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah In sicer: če se liska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L LukežiČ) v Gorici. »Slabo gospodarstvo v deželni hiši". »Soča" in njena prijateljica „L’eco" tekmujeta v obrekovanju o slabem gospodarstvu v deželni hiši. ,ledna skuša drugo prekositi; razloček je le ta, dase vedno ne ujemata v tem čednem poslu. Dočim trdi prva, da se povsem zanemarja slovenski del dežele, trdi druga, da leze večina podpor in denarja iz deželne hiše v slovenske kraje. — Razumno, — prvi je namen nahujskati Slovence proti sedanji deželni upravi, drugi — Italijane. Kako neutemeljene so' te trditve označenih sestric o slabem gospodarstvu v deželni hiši, kaže nain čisti dobiček, katerega je imela dežela v zadnjih štirih letih od doklad na užitnino in pivo. Ta dobiček znaša okroglih 950.000 K. Lani je dobila dežela namreč od užitnine 706.000 K. Če primerjamo ta dohodek z onim 1. 1904 (povišanim na isto doklado) v skupnem znesku 479.000 K, vidimo, da je imela dežela le v tem letu čistega dobička 227.000 K. Izkazali smo pa uže v prejšnjih letih, da je znašal I. 1905 čisti dobiček 160.000 K, leta 1906 okroglih 200.000 K in leta 1907 pa 161.000 K, torej v štirih letih okroglih 748.000 K. In ako prištejemo temu še preostanke iz 1.1905 in 1906 v skupnem znesku 31.000 K, dobimo čisti dobiček 779.000 K. To pa le od — užitnine. H temu je prištevati pa še čisti dobiček, katerega je imela dežela od doklad na pivo, od kar je sprejela pobiranje teh doklad v lastno režijo. Ta dobiček znaša 171.000 K in se razdeli (reduciran na doklade I. 1904) tako-le: Leta 1905 je znašal 31.000 K, 1. 1906 okroglih 47.000 K, I. 1907 52.000 K in leta 1908 pa 41.000 K, torej skupaj 171.000 K. Oba dobička, namreč od užitnine in piva, znašata torej 779.000 K -|- 171.000 K = 950 000 K. če dodamo še, da so imele občine vtem času 831.000 K i n vlada 650.000 K čistega dobička od te akcije deželnega odbora, je razvidno, da so pridobili v tej dobi vsi trije činitelji skupaj 2,431000 K. Ves ta denar bi bil zlezel v privatne žepe, ako bi bilo ostalo pobiranje užitnine od 1. 1905 naprej v rokah privatni h Š p e k u 1 a n tov, ka ko r jebilo prej. In potem se najdejo še zdražbarji, ki hočejo ljudstvo nahujskati s slabim gospodarstvom v deželni hiši! O, da bi se bilo le vedno tako gospodarilo tam, kakor sedaj, tedaj bi bila dežela na drugi stopinji gospodarskega razvoja nego je! Naravno je, da pečejo ti vspehi, katerih ni mogoče utajiti, nasprotnike, posebno pa one, ki so si prizadevali z nečuveno frivolnostjo zaprečiti akcijo deželnega odbora in naših poslancev, ki je privedla do takih rezultatov. Da bi svoje privržence slepili, lažejo, da se kar kadi. Jedili negirajo pri tem katerokoli zaslugo našim poslancem, drugi pa trdijo proti svojim volilcem nasprotno; konečno so se pa zjedinili in trdijo, da je to le slučaj, da je dežela prišla do teh vspehov. »Soča" je skušala začetka varati javnost s trditvijo, da je povzročila te lepe vspehe le gradba bohinjske železnice, pri kateri je bilo nakopičeno na tisoče delavcev, ki niso bili »botončkarji", marveč so jedli in pili, da je bilo veselje. S tem je hotela zmanjšati zasluge prizadetih činiteljev na tem polju ter si olajšati vest za grehe, katere si je nakopičila s svojo brezvestno gonjo proti nameri, naj dežela sprejme pobiranje užitnine v lastno režijo. Toda mrtva števila so jo kmalu lopnila po zobeh, da je morala obmolkniti. Ta števila pravijo, da je znašal čisti dobiček užitnine po novem sistemu pobiranja prvo leto 160.000 K, drugo 200.000 K, tretje 161.000 kron in četrto 227.000 K. No, lani se vendar ni gradila nobena železnica v deželi, in vendarznaša čisti dobiček 67.000 K več nego L 1905, ko je zgradba bohinjske železnice privabila na tisoče delavcev v naše kraje. Ta števila kažejo pač kaj drugega, namreč da raste število prebivalstva od leta do leta in ž njim tudi konsuni, a zadevne fluktuacije užit-ninskih dohodkov so odvisne le od cene in mnužine doma pridelanega vina. Ta števila so pa tudi slovesen protest .proti nameri „Sočinih“ špekulantov, naj vlada odda zopet pobiranje užitnine v zakup, češ da zakon to zahteva. Čujte Slovenci, koliko škode bi bile imele država, dežela in občine lansko leto, ako bi se bilo to zgodilo — recimo — 1. 1907 in bi bila država odstopila privatnemu zakupniku pobiranje užitnine povsem za ono ceno, katero je kazala užitnina 1. 1907. Leta 1908 je dobila dežela 65.000 K več nego leta 1907, občine so dobile 72.000 K in država pa 55.000 K več; torej vsi trije činitelji skupaj 192.000 K več nego L 1907. Ko bi bila država torej odstopila! 1907 pobiranje užitnine kaki tvrdki ali privatnim zakupnikom, bi bila oškodovala sebe, dežele in občine za s k o r o 200.000 K le pri u Ž i t n i n i. To govori jasno: pobi ra nje užitnine mora ostati v javni upravi. Vse to kaže pa tudi, dase dobro gospodari v deželni hiši in da more le brezvesten obrekovalec nasprotno trditi. „Eden za mnoge". Svobodne misli. V dopisu z Lokvij — »Soča" št. 132 in „Primorec“ št. 46 — je mnogo »svobodnih mislij". Ne bo škodilo, da jih nekaj orišem in zapišem — našim svobodnjakom za uho. Začnem s konca ! „ ... namesto tega (Kristusovega nauka) sejete sovraštvo med brati in ste proti vsakemu napredku!" Poglavje o »setvi sovraštva med brati" prepustim njemu, ki je to zapisal — njemu, ki je »eden za mnoge", kateri so zares v mirne kraje zanesli sovraštvo, podivjanost, zapravljivost in semena drugih škodljivih rastlin... O drugem delu pa par besed Duhovniki so proti vsakemu napredku? — To trditi more le mladič, ki res slovenske slovnice ne zna; more le n e ve d n ež, ki prav nič ne pozna zgodovine; more le zlobnež, ki mi roko ponuja, dokler me potrebuje. Ko me ne rabi več, dobim brco v plačilo: »Vi ste proti vsakemu napredku!" Ali res? Odprimo najprej zgodovino in berimo le o nekaterih iznajdbah! Kdo je Slovanom dal ABC? — Sveta duhovnika Ciril in Metod. — Kdo je vpeljal arabske številke? Papež Silvester II. Kdo je iznašel zistem za note, monakord, muzikalna pravila in harmoni e osnovne nauke? Benediktinec Gvido areški. In če pra-šaš: Kdo je sploh ohranil nam stare klasike (pisatelje)? — Bili so menihi... Dalje! Kdo je napravil prvo uro s kolesi? Benediktinec Viljem llir-scltan; uro, ki je kazala tudi mesec, dan v tednu itd., je pa napravil Pacifik, nadškof veronski; in uro z sedanjo mehaniko Gerbert, škof magdeburški. — Kdo je napravil prvi mlin na vodo? Sv. Llrsus, menih. Kdo je iznašel legat (Sprachrohr), laterno m a g i k o, v o-domet, e o I o v o h a r p o in p a n-to m eter? Jezuit Atanazij Kircher. — Kdo je iznašel brizgal n ico? Cistercijani. — Pii novo luč? Jezuitje... Se dalje! Kdo je prvi slikal na steklo? Opat Gozbert tegernzeški. — Kdo je prvi uporabljal kemijo za zdravljenje bolnikov? Benediktinec Blaž Valentini. — Kdo je iznašel očala? Dominikanec Aleksander Spinski. — Kdo strelni prah? Frančiškan Bertold Schvvarz. — Kdo je izboljšal m a g n e t in k o m p a s ? Diakon Flavij (iioia. — Kdo je iznašel p o v e č a I n o in u ž i g a I n o steklo? Frančiškan Roger Bacon največji fizik in kemik srednjega veka -- Kdo je iznašel h e I i o s k o p ? Jezuit Krištof Schciner. — In d i frakcijo luči (lomljenje žarkov)? Jezuit Fran Gri-maldi. — Kdo je odkril cink in arzenik? Dominikanec Albert Alagnus, slaven zoolog, mineralog in botanik... Pa še dalje! — Kdo je vpeljal v Fvropi gojitev sv il op rej k? Menihi. — Kdo je odkril, da je zemlja okrogla in se suče okrog s o 1 n-ca? Sv. Virgilij, škof solnograški; Re-giomontanus, škof rezenški; kardinal Nikolaj iz Kuze; zlasti pa Kopernik, kanonik v Frauenburgu. — Kdo je napravil prvi strelovod? Ne Franklin, ampak Prokop Diviš. — In električno luč in električno muziko in drugu čudovite električne naprave? Zopet Prokop Diviš, župnik na Moravskem. — Ja, le vprašaj: kdo so bili slavni matematiki, astronomi, anatomi, geografi? Bili so duhovniki... Pa še dalje I — Kdo si je izmislil šolo za g 1 u h o n e m e? Benediktinec Peter Poncij in Abbtš de l’Epče jo je spopolnil. — In če hoče »Fden za mnoge" zvedeti, kdo je ustanovil prvo učiteljišče in obrtno šolo? Šolski brat, sv. Janez de la Salle. — ln prvo bolnišnico? Sv. Bazilij, škof. — In vseučilišče slovensko ? Jezuitje 1. 1596 v Ljubljani. Tu so se podeljevale vse tri stopnje 'akademičnega dostojanstva: bakalavreat, magistrat in doktorat. Na tej visoki šoli se je predavala tudi mehanika in poljedelstvo (ars agraria) in razne druge teoretične in praktične vede. (Glej A. Veble »Hoj za vseučilišče!") Kje so bili tačas naši svobodnjaki? Ha, zdaj vstajajo in prihajajo pa ne zidat celega vseučilišča, ampak podirat bogoslovno fakulteto, češ, da blagoslovci ne goje znanstva, ampak se vzgajajo le za »politične petelinčke!" Kaj pa je veda ali znanost? Iskanje resnice. In kje najdeš resnico? V ka tol iški veri. Pa vstajate in hočete bogoslovcem vzeti višjo izobrazbo ? Tistim hočete braniti v visoko šolo. ki so si za slovenski narod pridob ili n aj več zasIug? In tega ne trdim jaz, ampak dr. Braf, vseučiliški profesor in bivši poljedelski minister; on piše: »Ob zibelki našega narodnega preporoda je povsod stal duhovnik na prvem mestu"... In če pogledate v riašo dobo, ali so morda zdaj duhovniki »proti vsakemu napredku?" Kdo je zidal »Narodni Dom" v Ljubljani? Ali ne zlasti duhovniki? Ko pa je stal, so se „N. I) o m a“ polastili I i b c r a I ci... Kdo je ustanavljal in podpiral Ciril-Metodovo družbo? Ali ne zopet duhovniki? Zdaj pa v njej vladajo svobodnjaki... In glejte v Gorici »Ljudsko posojilnico!" Ustanov i-telj dr. Gregorčič je moral bežati iz nje. Ostal mu je le „5 o I s k i D o m", ki nič ne nese... Tako vi liberalci ali svobodnjaki — duhovniki so „proti vsakemu napredku", kaj ne ? O nespametni ljudje, ki verujete še ..Soči" in ..Primorcu"! Ali res ne vidite in ne čutite, da uprav oni »sejejo sovraštvo med brati in so proti vsa k e m u (pravemu) napredku?" Gnusoba vseh gnusob so njihovi listi, en sam velik škandal, eno samo veliko pohujšanje na zemlji goriški prava strahovlada svo-bodnjaštva... (Dalje pride.) Politični pregled. K položaju. Včeraj je imela poslanska zbornica po daljšem prenehanju zopet sejo. Poprej se je mislilo, da poslanska zbornica ne bo zborovala, ako se poprej ne doseže kake sprave med nemškimi strankami in »Slovansko .Jednoto". No, sprava ni bila dosežena in poslanska zbornica pa vendar zboruje. Vprašanje je le, koliko časa. Glavni namen zborovanja posl. zbornice je ta. da bi se spravil pod streho proračunski provi-zorij. Do tega pa ne pride brez privoljenja »Slovanske Jednote". »Slovanska .lednota" bi privolila v prvo čitanje proračunskega provizorija, ako bi se mini-sterstvo med prvim in drugim čitanjem rekonstruiralo in mislilo se je že, da se bo to tudi zgodilo, ker se je navidezno tudi na nemški strani kazala neka popustljivost. Ali v zadnjem hipu so sc postavile nemške stranke na stališče, da mora biti proračunski provizorij poprej vsprejet in šele potem (Ja bi bili pripravljeni pogajati se s »'Slovansko Jed-noto". Ker pa »Slovanska ,lednota" na take limanice ne pojde, ni izključeno, da ne bi bilo parlamentarno zasedanje že v nakrajšem času odgodjeno in da ne bi začel peti § 14. Državni zbor. Včerajšnja seja poslanske zbornice se je začela po 2. uri popoludne. Ko so stopili ministri v dvorano, so začeli češki radikalci vpiti: Kaj iščete še tukaj! Vi lažete in goljufate cesarja! Vi kršite državne temeljne zakone, ker ste dali jezikovne zakone nemških deželnih zborov v sankcijo! Falsifikatorji avdijenc! Lažniki! Abzug Bienerth, Schreiner. Ilo-chenburge/! Fina ministerska družba! Proč s tako vlado. To vpitje je trajalo ves čas čitanja zapisnika. Posl. Kuranda je predlagal, naj se izvoli odsek, ki bo proučeval in se posvetoval o vprašanjih, tičočili se medsebojnih gospodarskih, trgovinskih in prometnih odnošajev med deželami Avstrije in Ogrske. Vlada je predložila šestmesečni provizorični proračun, rekrutni kontingent in krošnjarsko predlogo. Nato je prišel na vrsto nujni predlog posl. Kra-mafa o varstvu manjšin. Utemeljevaje nujnost svojega predloga je dr. KramaF očital vladi pristranost v prilog Nemcev pri imenovanju uradnikov. Izjavil je, da Čehi ne bodo pustili raztrgati svojega kraljestva z nameravano razdelitvijo po okrožjih. Tudi ne gre. da se vleče krono v strankarsko borbo v prilog vladi. Zvezo z Nemčijo naj se tako uredi, da jo bo slovanski večini mogoče prenašati. On pa vedno upa, da se bodo slovanski narodi še dobro počutili v Avstriji in da bodo prišli do svojih pravic, lidin poli-tiški čin. ki ga more napraviti Biener- tliov kabinet, je, da se umakne drugemu kabinetu, ki bo vladal z vsemi narodi in ne proti slovanski večini. Govorili so še nekateri poslanci in seja je bila prekinjena. Danes zopet seja. Sklicanje delegacij. Sklicanje delegacij na 10. decembra se bo izvršilo te dni. Skupni finančni minister Burian bo demisijoniral.Njegov naslednik bo baje grof Zicliv. Koroški Slovenci zborujejo. Politični shod v Libeličah, na katerem sta- govorila Grafenauer in dr. Brejc, jo pozval Metnitza, naj odloži mandat, protestiral je proti krivicam, ki se gode koroškim Slovencem in je pozval ,,Slovansko Jednoto", naj neizprosno nadaljuje započeti boj do zmage. Izlet slovanskih mestnih svetov , v Bosno. Vest, da namerava bosanska vlada prepovedati izlet zagrebškega, ljubljanskega, praškega in lvovskega mestnega sveta v Bosno, je popolnoma brez podlage. Poljska ljudska stranka. Poljska ljudska stranka je imela v nedeljo posvetovanje pod predsedstvom svojega predsednika poslanca Stapinske-ga. Na tem posvetovanju se je sklenilo pozvati poljski klub. da pristopi k „Slo-vanski Jednoti," ker bi inače Poljska ljudska stranka sklicala še drugi shod, na katerem bi se sklenilo, da Poljska ljudska stranka izstopi iz Poljskega parlamentarnega kluba. Lahi so pripravljajo zoper nas. V Boloniji sledeč zgledu generala Asinari, je vseučiliščni profesor Paiotti v nagovoru do dijakov proslavljal Ober-danka in dijake pozival, naj stopijo v strelska društva, da sc kakor Japonci pred vojsko z Rusijo pripravljajo za boje Italija ne sme obnoviti zveze z Avstrijo, marveč se pripraviti, da reši neodrešene provincije. Darovi. Jubilejni darovi z a »S loven-s k o s i r o t i š č e": P. n. gg. Franc Stepančič, ekonom v centralnem semenišču, ob nastopu svojega 78. leta 50 K (živio!), Karol Čigon, vikar na Vojščici, 10 K, msg. Josip Pavletič, župnik stolne cerkve na račun ustanovnine 20 K, Josip Simčič, Dobrovo 10 v, Anton Kristančič, Gradič 36 v, Golja Andrej, Smast 50 v, Josip Cej. Ravnica 60 v, Josip Lukežič, zidarski mojster. Renče 131, I K, Andrej Rutar. mizar Volče 10 v, Anton Tomšič, črevljar Sovodnje 50 v, v nabiralnikih: v gostilni g. Ivana Gleščič i K 40 v, v velikem semenišču 80 v, gostilna g. Josipa Molar 90 v, v najdenem nabiralniku 32 v, Josip Ščurek, Dugo 20 v. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L! Za »Šolski Dom": Veselo omizje, zbrano na predvečer »Zahvalnice" v krčmi g. I. Sfiligoja na Dobravem 10 K 44 vin. Domače in razne vesti. Genjene naročnike, katerim smo poslali poštne položnice, prosimo, naj nam takoj naročnino pošljejo. Bliža se že konec leta. Opozarjamo zlasti tiste, ki dolgujejo za več let. 1'prava „Prim. Lista-. Proti novemu vinskemu davku, ki ga namerava vlada predložiti zbornici poslancev, sta pri finančnem ministerstvu protestirala »Goriška zveza" in »Vinarski odsek Goriške zveze". Pridružujoč se tozadevni resoluciji zborničnega vinarskega odseka sta zahtevala, da ne sme vlada predložiti zakonskega načrta, po katerem bi novi davek prizadel širše sloje hujše nego po dosedanjih zakonih, predvsem pa ne odškodoval vinogradnike. Vlada naj enakomerno postopa toliko pri pospeševanju vinogradništva kolikor pivovarniške industrije. Papež mladini. — V teh dneh zboruje v Rimu kongres katoliške mladine. Predsednik kongresa Conun Pericoli je v svojem otvoritvenem govoru omenil tudi gonjo za Ferrerja ter je dejal, da katoliki v Italiji ne bodo izrekli nobenih platoničnih protestov proti vpitju za Ferrerja, ampak bodo protiverski gonji odgovorili z izpolnitvijo in poglobitvijo svoje organizacije. Udeležnike kongresa je sprejel v avdijenci tudi papež Pij X., ki je dejal v svojem nagovoru, da ni treba pričakovati od njega sijajnih govorov; kadar ima pred seboj najljubše svojih otrok, mladino, mu govori edino srce. Primerjal je verski pouk zrnu v primeri Jezusovi. Verski pouk se dostikrat vse premalo upošteva, je pa podlaga. na kateri vzraste dober krščanski mož. Mladi ljudje se morajo dandanes veliko učiti; priporoča mladini učenje, ker ima izobražen katolik boljše orožje v rokah kot neizobražen. Pri tem pa se ne sme pozabiti katekizma, ki že sam zadostuje, da se užene zaničevalce vere. Volilni imeniki za dopolnilno volitev. ki se bode vršila dne 19. decembra, so razgrnjeni 14 dni na upogled. Na to opozarjamo naše .somišljenike in zaupnike, da store svojo dolžnost. Pregledajo naj imenike. Zadnjič je bilo mnogo naših volilcev izpuščenih, kar se mora sedaj popraviti. Kar je bilo zadnjič napačnega sc mora sedaj odstraniti. Pripravimo se na volitve dobro oboroženi, da ne bo treba sitnih ožjih volitev! Agrarcl so sklicali za nedeljo po-poludne v Gorici v dvorani »Pri Zvezdi" shod zaupnikov goriškega okraja. Shod je bil napovedan ob 2. uri popoludne, a ker bi sc shod, ako bi se ob tej uri začel, vršil brez poslušalcev, so čakali skoraj do 3. ure, dokler se je nabralo 40 do 50 mož. .Med udeleženci smo opazili »znanega kmečkega prijatelja" Gilčverta, nadkmeta Naceta Križmana ter njegovega domačega konkurenta Budina, ki bi rad povsod kaj veljal, nadalje seveda ne prav veselega Mrinoljo in njegovega oprodo Locattellija, tolminskega učitelja pripravnice Kutina, s Franko-tom skreganega dr. Petra Medveščeka in še nekaj drugih. Našega poročevalca niso pustili k shodu, kajti vedeli so uže naprej, da ne bode vladala med njimi najlepša harmonija. Zato pa so sklenili po kratkem posvetovanju, da mora ostati vse to, kar se bo na shodu govorilo čez tega in onega, čez lastne pristaše in voditelje, čez urednika »Glasa" in učitelje, tajno. Vkljub najstrožji tajnosti pa se nam je posrečilo izvedeti, da zadovoljnosti na shodu ni bilo. Seveda, edino zdravilo za žalostne agrarne zaupnike bi bilo. da bi dal skregani Franko Mermolju na roko 50.000 K, da bi poplačal volilne stroške, bogati Saunig pa da bi dal za »Glas". Teli dveh mož z veliko mošnjo na shodu pa ni bilo, kajti uže naprej vesta, da ko hitro prideta v družbo z Mrmo-ljeni, ju ta vedno »cuka" in »cuka" za »takvin". Daj pa daj! Seveda, dati ni lepo. In ako se kaj da, se hoče vedeti, za kaj se da. Letos pa sta Franko in Saunik dajala in dajala, nazadnje pa nič dobila. Dajala sta namesto Gabr-ščeka. Le la se je pa smejal. Saj bi bilo tako vse njegovo, ako bi zmagali Frankovi in Saunikovi denarci. Kakor rečeno, na agrarnem zaupnem shodu ni vladala najlepša harmo- nija. Nace Križman je govoril in govoril, koliko dela učiteljstvo za kmeta, a contra mu je dajal njegov sorojak Budin, ki ga je hudo naklestil. Poseči so morali drugi tnnes. Mrmolja seje trudil, da bi poravnal razpor. Zvračali so krivdo drug na drugega na porazu pri volitvah. Nekateri so bili zadovoljni, da so v agrarni stranki učitelji, drugi spet ne in hočejo popolnoma samostojen nastop ob volitvah brez učiteljev in Gabrščeka ter njegove »Soče". Ravs in kavs na shodu je bil velik. Ko so se do dobra sprek-Ijali, so se nekateri odstranili in ko-nečno so izvolili nek odbor za goriški okraj, ki bo imel nalog širiti liberalne — pardon agrarne ideje po deželi. Tako je končal ta shod. Sicer ne garantiramo za vsako piko, ki je tu napisana, a tako so nam pravili tisti, ki so bili na shodu navzoči. Jugoslovanska strokovna zveza priredi dne 28. t. m. v Ljubljani IV. vseslovenski delavski shod s sledi čim vsporedom : a) Poročilo »Zvršilnega odbora slovenskega krščansko-sociali ega delavstva". Poda odbornik J. S. Z. kolj v katekizmu". Prijazno so povabljeni k sestanku člani in vsi preč. gg. duhovniki, ki se za to zanimajo. Ime predavateljevo jamči, da je predmet referata posebno za veleč, gg. katehete zelo važen in aktualen. Sestanek se vrši v prostorih Centralnega semenišča in se prične ob 1 Oh predpoldne. m Sinočno predavanjo v dvorani »Central", katero je priredila S. K. S Z. o bitki pri Grunvvaldu, o kateri je predaval in s skioptiškiini slikami pojasnjeval dr. Lenar d iz Ljubljane, je bi- lo nad vse zanimivo. Poslušalcev je bilo mnogo, skoraj polna centralna dvo rana. Živahno je bil predavatelj akla-miran. Prihodnjo sredo bo predaval Pr. Kremžar o svobodni šoli in svobodni misli. Nato pride na vrsto predavanje dr. J Srebrniča o Istri in Dalmaciji. Kraje bodo pojašnjevale skioptiške slike. m Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1910 so došlc za goriško mesto in se dobivajo pri cerkovniku stolne cerkve. Vsi častiti društveniki so u-Ijudno naprošeni, da plačajo ob tej priliki, ko dobijo knjige, udnino z d tekoče leto, da s lem poverjeniku prihranijo dosti truda. m Dr. Luzzatto in Lenassl sta bila izpuščena v četrtek iz preiskovalnega zapora, v katerem sta se nahajala skoraj dva meseca zaradi znanega kralia italijanskega denarnega zavora »Banca popolare" v Gorici. Na svobodo sla bila izpuščena potem, ko sta položila kavcijo ^vsak po 120.000 K. m Nesreča. — Včeraj se je 5 letna hčerka Katarine in Miliota Brešan, stanujočih v ulici Lungh’ Isonzo tako hudo opekla, da je kmalu potem, ko so jo prinesli v žensko bolnišnico za opeklinami umrla. Ostala je namreč za malo časa sama pri ognjišču. Približala se je preveč k ognju tako, da se ji je obleka imela. Vedno in vedno stara pesem. Sta-riši, ne puščajte niti za trenutek otrok samih pri ognju! m Ponočna lekarniška inšpekcija. Nova šesta lekarna, nahajajoča se na Pran-Josipovem tekališču št. 39, opravljala bo ponočno lekarniško inšpekcijo vedno takrat, ko ne bode iste opravljala Kiirnerjeva lekarna. Iz goriške okoli e. g Iz dežele fikfakovcev ln pokvarjencev. — Dvogovor. Liberalec Juri: »Ni čuda, če propadamo! Saj nam nihče bolj ne škoduje kot gospod Gabršček". Liberalec Groga: »Kako to misliš?" Juri: »Gabršček je kriv, da pridejo najbolj petelinasti Im... kaplani v mesto, kjer rogovilijo in podirajo napredne postojanke". Groga: »Molči, šleva, in ne skruni kristalnočistega Ga-brščeka, ki je sam o sebi trdil, da je uže 10 let v odprtem boju z duhovščino". Juri: Kako si zabit; a nič ne bereš? V »Primorcu" od 29. okt. t. I. toži Gabršček, da avancirajo le kaplani, ki politično rogovilijo. In v ravnoisti številki poziva Gabršček svoje dopisnike, naj mu poročajo, kako so nunei politizirali. On bo vse to objavil in politfkujoči kaplani bodo zopet avanciraii. Groga: Z Bogom, adijo !! g Brezbožnežl. V nedeljo so plesali v Sovodnjah. Kakor so plakati naznanjali, so imeli Martinov ples v Kodermacovi gostilni. Plesali so do II. ure zvečer. Po plesu je bilo mnogo mla- dine z godci vred zbrano pred gostilno Kodermacovo, iz katere so vino nosili in se napajali. V tem času se je pa v Sovodnjah nek bolnik boril s smrtjo. Ob II. in pol ponoči je duhovnik iz Mirna šel v cerkev po sv. popotnico za bolnika. Duhovnik s sv. popotnico in cerkovnikom s svetilko prideta iz cerkve. Pred Kodermacovo hišo, ki se nahaja tik cerkve, pa so plesalci in drugi kleli, da se je kadilo. Zvonček je drobno zvonil, duhovnik s sv. popotnico je obstal. Druhal je dalje rjovela. Se ni zmenila za nič. Cerkovnik s svetilko gre med druhal in opomni, da skažejo čast Najvišjemu. Sedaj pa so se začule iz druhali kletvine vpričo duhovnika s sv. popotnico, da so se lasje ježili. Duhovnik s sv. popotnico je sedel v koleselj ter zbežal pred druhaljo. To se je zgodilo minulo nedeljo v Sovodnjah po plesu pred Koder-macovo gostilno ob II. in pol uri ponoči ! Pove naj tisti, kdor ve, da se je kje kaj sličnega zgodilo! g Smrtna kosa. — V Prvačini je umrl 24. t. m. g. Jan. Z o r n v 92 letu svoje starosti, oče veleč. g. dr. Ililarija Zorna, profesorja na goriški c. kr. realki. Pogreb bo jutri zjutraj ob 3. uri pop. Preostalim naše iskreno sožalje. g Iz Mirna. — Novo življenje se je začelo v naši krščanski organizaciji, odkar sc je izročil naš »Društveni dom" svojemu namenu. V tem razmeroma kratkem času smo imeli že več domačih veselic, par društvenih sestankov in v nedeljo 14. t. m. dve skioptiški predavanji. Predaval je g dr. K. Ca puder, za kar se mu srčno zahvaljujemo, V nedeljo dne 28. t. m. ob 7. uri zvečer bode ljudska veselica z igro, petjem in šaljivim prizorom. Igrala sc bode igra »Krivica in dobrota" ter šaljivi prizor »Poslanski kandidat za bodoče deželnozborske volitve". Šaljivi prizor je delo tov. A. Vuka, kateri ima dobro žilo za take reči. Že lani je priredil šaljivi prizor »klerikalni zmaj", kateri je vzbudil med udeleženci obilo smeha. Zato lahko brez skrbi jamčimo vsem, ki se mislijo udeležiti te domače prireditve, da tudi to pot ne bo brez vesele zabave. Za nedeljo 5. decembra t. I. opozarjamo že danes naše prijatelje na lepo igro »Gorsko življenje", ki se bode ta dan prvič igrala na našem odru. To zanimivo igro uprizori skupina kat. narodnih dijakov iz Gorice. Režiser pri tej igri bode pisatelj te igre sam. Da pa bode ta nova igra nudila dovolj zdravega humorja, nam jamči okolščina, da sodeluje pri igri znani Jurčkov Tonček, ki je pred Časom v Gorici nastopil pri igri »Divji lovec". Torej kedor se hoče ta dan veselo zabavali, naj pohiti dne 5. dec. v Miren. Ob tej priliki zna biti udeležencem sreča mila, da jih za pot, ki so jo napravili v Miren lahko »Miklavž" bogato obdari, ako niso zapisani v »črnili bukvah". Dne 8. dec., na Marijin praznik, ob 7. in pol uri zvečer bode zanimivo skiop-tiško predavanje o Lu rd n. II koncu pa moramo povedati, da se domači fantje pridno vadijo za uprizoritev krasne dramatične igre »Per-nando, strah Astvrije". Ravno tako se pridno vadijo otroci pod vodstvom neumorno delavnega in požrtvovalnega preč. gospoda kaplana J. Draščeka raznih iger in petja nabožne in druge pod-učne vsebine.. Torej kakor se vidi iz tega le programa. je postal res naš »Društveni dom" domače gledališče. g Št. Ferjan. — Prismuknjeni »Primorec" je pisal nekaj lažnjivega o naših »Orlih", katere imenuje čuke. Rad bi poznal tega čuka. Zdi se, da je nek Cerovec. Pravi, da so ga naši »Orli" natepli. Ako bi ga pozval, naj imenuje imena onih, ki so ga tepli, bi bil naj-brže v zadregi. »Orli" so ga branili, ko ga je nekdo drugi klestil. To imajo v zahvalo. Naši „Orli“ niso navajeni klofut dajati, Se manj so sc tega naučili v društvu. Mogoče se to učijo liberalci v njih društvih. Dopisnik naj bo le tih, čeravno vemo vsi, da je malo prifrknjen. Zato mu tudi ne zamerimo mnogo. Soditi treba po osebi, ki napada. i\ danes pika. Ako ga kaj srbi, popraskamo. .) o 1 e f Al a r a ž, podpredsednik telov. dr. »Orel", g Tifus se je pojavil v Sovodnjah, obolelo je več oseb. lino dekle in en mož sta za tifusom umrla. Odredrilo se je potrebno, da se bolezen po možnosti omeji. Iz ajdovskega okraja. a Vina po Vipavskem je letos še precej, kupcev pa od nikoder ni. Kaj je temu vzrok? Kaj delajo Mrmoljeve vinarske zadruge? Al ari jih je zato u s t a 11 o v i I, da bodo čl a n i s h r a-njevali svoja vin a v zadružnih kleteh? Kmet rabi denar, zima je na pragu, potrebe so velike. Kajpada, Alr-moljeve zadruge so postavile ceno vinu po 32 K hektoliter, med tem ko se ga drugod ceneje dobi. Zalagatelji vina seveda nimajo sile vina pokupiti, ko vidijo neumno trmo nekaterih zadružnih otročajev. Kmet pa naj vsled tega trpi! Oj, prijatelji in reševatelji kmeta, nesposobni agrarci, tako se ne delal Kaj ste ustanovili vinarske zadruge za to, da bodete spravljali n a š e vinorejce v nesrečo? Roke preč od zadružnega dela, kateremu niste kos! Vidite, sedaj je prišel čas, da bi se pokazali, kaj znate! Vidimo, da nič ne znate! Ob volitvah pa ste zna- li izvrstno zabavljat proti nam in našim dobro uspevajočim zadrugam. Kako ste mičkani! a Šmarje. — V nedeljo je bilo v Šmarjah v prostorih „Kat. slov. izobraževalnega društva podučno predavanje, katerega se je udeležilo mnogo mož, mladeničev iu deklet. Predaval je zelo poljudno in zanimivo velespoštovani gospod dr. Brecelj, zdravnik iz Gorice o prvi pomoči v raznih poškodbah, kakor n. pr pri ranah, krvavenju, zlom-lenju in izpahnenju udov, opeklinah, pikih in kako ravnati z navidezno mrtvimi. Tega predavanja smo bili zelo veseli in mu pazljivo sledili. Zahvaljujemo se zato srčno velespoštovanemu gospodu zdravniku dr. Brecelj u za lepe nauke, ter si želimo še večkrat zanimivih podučnih predavanj. a Iz Vrtovlna v št. 46 nam je poslal priprost mož dopis. Zdelo se nam je u-mestno spremeniti nekatere besede. Dopisnik pa zahteva od nas, da priobčimo neki stavek ravno tako, kakor nam ga je on sporočil. Pisali smo. da se je vr-tovinski župan „ j a k o čudno izrazilo farjih." Dopisnik pa nam je pisal tako le: Župan je začel zmerjati, da je sramota za klerikalce, ker imajo tako agitacijo in lažejo, da si hoče spodnji Vrtovin napraviti vodnjak, farovž in farja; „ a k o bi jaz u k a z a 1 “, to so besede županove, „v 10 dneh binebilo nobenega farja več.“ Odkrito rečemo, da so se nam zdele te besede preneumne, da bi jih bil izgovoril načelnik ene vipavske občine, prvi mož v občini, kateri mora vendar vedeti kaj in kako govori. Ker se nam pa zagotavlja, da si vrtovinski župan šteje v čast biti sovražnik duhovščine, nam gotovo ne bo štel v zlo, da objavimo njegovim prijateljem in nasprotnikom, kak zagrizen liberalec je vrtovinski župan. Znano nam je, da si spodnji Vrtovinci želijo samostojno duhovnijo in lastnega župnika. Zato so si zadnjič tudi izvolili tako starešinstvo in župana, da jim bo to dosegel. Zdaj pa pravi župan, da klerikalci lažejo, ko trdijo, da hočejo spodnji Vrtovinci imeti „farovž in farja.“ Dvojno je mogoče, ali hočejo Vrtovinci r s imeti svojega duhovnika, ali pa ga nočejo. Če ga res hočejo, tedaj ne lažejo klerikalci, ampak vrtovinski liberalci imajo za norca lahkoverne ljudi, ko jim obetajo duhovnika. Ako pa Vrtovinci nočejo lastnega duhovnika, tedaj so liberalci lagali, ko so pri vseli gosposkah trkali in zahtevali duhovnika. Nevedni ljudje se bodo še naprej dali slepili od hinavskih liberalcev. Resnično krščanski možje pa bodo storili svojo dolžnost in se bodo otresli liberalne komande. Iz kanalskega okraja. ki Lokovoc. V nedeljo, 7. t. m. priredilo je naše izobr. društvo skioplično predavanje o Prancozili-. Predavanje je bilo po blagoslovu ter se ga je udeležilo nad sto ljudij. (iosp. predavatelj nam je pojasnil slavo in padec mogočnega cesarja Napoleona. Pokazal nam je junaškega tirolskega voditelja, Andreja lloferja, in njegove nič manj junaške tovariše, ki so vstrahovali veliko večje število Francozov ter so jih čakali na nepristopnih skalah in ko so se jim približali, so jih pokončali z ognjem in kamenjem. Dalje smo videli bojišče na lipskem polju, kjer je padla slava mogočnega cesarja in še mnogo drugih slik. Iskreno se zahvaljujemo gospodu predavatelju, juristu Alojziju Remec, ki je pokazal že se svojo knjigo »Veliki punt", da ljubi naše priprosto ljudstvo, ki jo je tako krasno spisal in ni v njo vpletal tistih tujih spak, ki so našemu ljudstvu neznane. Želimo, da bi gospod pisatelj spisal še mnogo takih knjig. Slovenske pisatelje in časnike pa prosimo, da naj sc ogibljejo tujk in ne kvarijo našega jezika. ..Primorski list" je nekoč v člankih „0 izobrazb i" prinašal razne tujke ter pojasnjeval njih pomeni. Škoda, da se je to opustilo ! ki Zahvala. Odbor „Kat. slov. izobr. društva" v Anhovem se čuti dolžnega zahvaliti se cenjenemu občinstvu, ker se je v tako velikem številu odzvalo društvenemu vabilu ter posetilo veselico. Zahvaljuje sc bratskima društvoma iz Avč in iz Deskel, č. g. vikarju Aležanu, č. g. kuratu Milaniču, dež. poslancu Al. Zegi, gospodom in gospem iz Kanala itd. Odbor se nadalje zahvaljuje vsem igralcem in igralkam, ki so pripomogli, da se je veselica tako častno izvršila. Odbor. ki Deskle. Pretečeno nedeljo imeli smo prav poučljivo predavanje v našem izobr. društvu. Predaval nam je g. dr. Dermastia imenom Kršč zveze v Gorici. Razložil je pomen posrednih in neposrednih davkov z ozirom na davke, o katerih ravno sedaj razinišljuje drž. zbor. Pri tem je prav primerno omenil tudi nesrečne dogodke v Barceloni, in prav temeljito pojasnil tudi vzroke, vsled katerih so ti nastali. Društveniki se g. dr. prav prijazno zahvaljujemo za poljudno predavanje z željo, da bi nas ta priljubljeni govornik večkrat počastil. Iz tolminskega okraja. t Poroki. — Poročil se je v sredo 17. t. m. g. Ivan Kenda iz Polubinja z g.čno Ano K I i n k o n iz Zatolmina. Novoporočencema. ki sta vrla člana naših društev, kličemo: Na mnoga leta! Poročil se je v sredo 17. t. m. g. Andrej Dobravec iz Dolj z g.čno Lucijo Rutar iz Zatolmina. Našemu somišljeniku in njegovi nevesti, vrli članici našega društva: Bilo srečno ! Iz komenskega okraja. km. Občni zbor Kmečke zveze v Komnu bode dne 5. dec. t. I. ob 3. pop. v župnišču v Komnu. Odbor. k m Gorjansko. - Oh, kaj bo, kaj bo! Sv. Lenart se trese; vezi vojščiškega turna so v nevarnosti, da razpočijo, in petelin na Gorjanskem „teru" hoče zleteti v Štrekljevo Drago od samega strahu, ker je Josip Terčon ml. v „Pri-morcu" od 19. t. m. povedal, da je in da bo agitiral za ..gospoda poslanca Alojzija Štreklja" in za „g. brata lani in letos". Vse to je delal Josip Terčon mlajši seveda iz hvaležnosti, ker hi bila zanj, za Luketovega Pepota, „črna nehvaležnost, če hi ne delal tako". Da, da, poznamo to hvaležnost; trtjoni sc kmalu najdejo in utrdijo svoje prijateljstvo s trtnim rožjein. Seveda smo mi Gorjanci to hvaležnost u že zdavnaj spo znali; obrnili smo zato in bomo še bolj hrbet tem med seboj hvaležnim trtjonom lir po večini volili 19. decembra t. I. kandidata, ki ga nam Josip Terčon ml. n e bo priporočal. Prezrli bomo takrat nasvet še ..mlajšega" Pepota Luketovega, češ, „prav bi bilo, da bi tudi ilrirgi delali tako kol on", ter ostali, oziroma prestopili sčasoma vsi, ki nismo več »mlajši", v vrste S. L. S., kjer bomo spoštovani, in se nas ne bo zmerjalo, da smo »fikfakovsko, pokvarjeno ljudstvo" Gorjanci! Proč od naših sramo-tilcev; to zahteva naša čast in naš ponos nam prisloja odlično.mesto v S. L. S., kakor bomo zaman iskali med hvaležnimi trtjoni! Gorjan ec. km Gorjansko. Zopet bomo morali 19. Jec. na volišče, in zopet sc nam dobrikajo razni prijatelji. „Soča", ki nas je ob deželnozborskih volitvah zmerjala, da smo „fikfakovsko" pokvarjeno ljudstvo. da nismo vredni, da bi se kedo za nas žrtvoval ter da nas mora vsak poštenjak zapustiti kot nehvaležno maso, se nam sedaj dobrika, žal besede nima za nas in nam na vse pretege livaH poslanca Štrcklja, da je jako zmožen in dober kmetski poslanec. Žal, mi smo drugačnega mnenja. Uže večkrat smo tem potom opozorili poslanca Štrcklja na naše potrebe: pošta, podpora za farovž i. dr., a dosedaj ne vemo, s kakim vspehom. G. Lojze misli menda, da stori do nas uže svojo dolžnost, ako obišče s svojo milostno naš semenj sv. Alo-horja ; a mi hočemo delavnega poslanca, ki bo čutil za nas. Zato pa volimo kandidata, ki ga Štreklji in njih priveski sovražijo. Iz sežanskega okraja. s Iz Gorenje Branice. — Smolnati dopisnik v Zamorcu obregnil se je tudi .ob našo hišo. Res je ni imenoval s priimkom, ali vendar tako jasno, da so vsi vedeli po Branici, da misli našo. Najprvo me imenuje velikaša. Če misli na mojo telesno postavo, ima prav; če me pa smatra kot velikaša brez dela, da le jem in pijem, pokažem mu lahko svoje žulnaleroke in mu zabrusim v obraz, da v primeri ž njim sem jaz trpin, on pa baron. Pa kaj to ! Najprej hoče lažnjivi kljukec oblatili našo hišo, da smo nevsmiljeni do revežev in da jih gonimo od praga. Kedaj si ti, vmazanec brezverski, to videl? Pač pa ve cela vas. da imajo ravno v naši hiši berači in siromaki zavetišče in gotovo prenočišče ter da nikogar ne pusti ne stara mama in ne gospodinja praznega od hiše. Dalje obrekuje podla duša. da se v naši hiši „oštija". Alorda se pri tebi, pri nas že nel Sploh pa tak svetnik. ki vidi same napake na drugih, sam-sebe pa ne prime za nos, ni vreden počenega groša. Naša družina vestno izpolnjuje verske dolžnosti, kako jih pa ti, tat časti ? Na koncu seveda mora biti pa še »gospod" zraven. Da, ta mu je v peti; pa zakaj, vedo vsi! No kakšen podrepnik ..gospodov* sem jaz in v čem, to ve tudi vsa dolina. Alari me hočeš napeljevati v sovraštvo do duhovnika? Nikdar in nikoli, zgagar! Če boš pa še kaj rogovilil tu po Branici, iskali le bomo pa kje drugje I Na ta moj dopis, odgovori in se podpiši s pravim imenom, kakor jaz Alojz Žvokelj, posestnik v Branici št. 5. pri Čehovinih. Iz korminskega okraja. kr Poroka. V soboto se poroči v Medani gospod Lovko Toroš z go-spica Cirilko Simčič iz Medane. Uglednemu paru: Bilo srečno! kr Strašna smrt. Kristina Erzetič v Kožbani je zadremala pri ognjišču in pri tem se ji je vnela obleka, da je bila hipoma vsa v ognju. Umrla je z groznih bolečinah. Drobtinice. Črnogorski knez Nikita pesnik. — Črnogorski knez Nikita še pesnikuje. Njegovo novo pesniško delo, katero namerava izdati v kratkem času, se bo imenovalo „Novi venec gorskih pesmi". Stelnhell — oproščena. — Pozornost skoro celega sveta je vzbujal pretečeni teden proces Steinheil, ki se je vršil v Parizu. Znana lahkoživka Steinheil je bila obtožena, da je 20. maja t. L umorila svojega moža in svojo mater. Preiskava je trajala več mesecev in se je državnemu pravdnikn posrečilo dokazati, da je Steinheil res izvršila oba umora. Kljub temu so pa v soboto porotniki Steinheil oprostili. Ta oprostilna razsodba je vzbudila splošno senzacijo. Snežni viharji na Nemškem. — Od torka zvečer do srede zvečer so bili po vsem nemškem cesarstvu snežni meteži. Brzojavne, telefonske in železniške zveze so na mnogih krajih pre- 'Sv Krojaška zadruga GORICA P. n. Povodom |>ric*ote jesensko in zimske sezone dovoljujem si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam do.šle že vse zadnje novosti modnega blaga kakor volne, flaneJe, forštaj-ne iu razno drugo blago. Dovoljujem si, Vas radi tega (»rosili, da nas počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljem radovoljno frauko na dom, da se prepričate o naši krasni in najmodernejši izberi. Nadejaje se blagohotnega vpoštevanja le prošnje, bi-lježim odličnim spoštovanjem Teodor Hribar. trgane. — Snuj' je napravil v mestih in vaseh, v gozdih in na sadnem drevju mnogo Škode. Smrt 120-lotno starko. V Nagy Karoiy je pred nekoliko dnevi umrla Josipa Lendosi. stara 120 let. Žalostno številke. Izračunano Je, da so na Francoskem morali tekoče leto ;ili pa Se morajo prestali kaznjenci 10,322.120 dni zapora. V budgetu so bili določeni stroški samo za ‘>.427.().S7 dni, torej se je račun prekoračil na več kot 800.DOO dni zapora. Ker velja vsak kaznjenec na dan 70 centesimov, je bil notranji minister prisiljen, da najine /a teh 800.000 dni zapora poseben kredit 537.580 frankov. Mislimo, da bo pomnoženemu številu kaznjencev kriva v veliki meri laizirana šola. Danes se v francoskih državnih šolah ne uči o sedmi božji zapovedi. Sadovi svobodomiselnega pouka pa se kažejo povsod. Romantičen roparski napad. — V Sorinu (Italiji) seje dogodil pretekle dni nečuven roparski napad. Dva brata, veleposestnik Berya in njegov brat, sta bila na lovu. Naenkrat ju napade četa roparjev z zakrinkanimi obrazi ter ju prisili z revolverji v roki, da sta se morala vleči z obrazom na tla in pustila se oropati. Potem so naročili razbojniki veleposestniku, naj gre domov in prinese oO.OOO lir. Ce ne prinese denarja, umore mu brata. Ravnotako bodo ubili brata, če jih naznani policiji. Berya je prinesel samo .5000 lir, ker ni imel več denarja. Roparji so kljub temu izpustili -oba brala in nato pobegnili. Želatina kot čistilo za vino. Želatina jemlje vinu slab in tuj duh, zalo jo rabimo vselej, kadar hočemo iz vina odstraniti kak neprijeten duh, naj si bo duh po pustem ali plesnivem sodu. duh po gnjilobi itd. Želatina se priporoča posebno sedaj za mlada vina in sicer za bela vina. Če je vino rjavo-rumene barve, postane s pomočjo želatine bolj svetle barve. Za rdeča in črna vina se pa ne priporoča, ker bi po-bledela. Mlssa ln hon. S. Slanlslal Kostkao brevis et facilis za mešani zbor in orgije zložil dr. Anton Chlondovvski. Založila »Katoliška bukvama v Ljubljani". Cena part. K 2.80 glasovi a 40 vin. Skladba kaže lepo frakturo, v Kvrie naravnost lapidarnc stavke, prinaša marsikaj izvirnega, a tudi znane postope. Maša je cerkve dostojna in priporočljiva. Društveni kolodarčok Sredi dccem-cembra izide .Društveni koledarček" za leto 19IO. Slovenska kršč.msko-socialna zveza" je sklenila, da ga letos da le toliko natisniti, kolikor se bo oglasilo naročnikom nanj in ga bo le naročnikom razposlala. Zato so te dni vsa društva dobila vprašalne dopisnice, koliko izvodov ..Koledarčka" žele za svoje člane. Te dopisnice naj se izpopolnjene vrnej) v s a j do 2i>. novembra. Upamo, da smo vendar že toliko napredovali v organizaciji, da se bo ta „Zvezina“ želja upoštevala. Cena »Koledarčku" ostane stara, namreč 1 krono. Za kratek čas. Pred sodnijo. Sodnik: „Zakaj ste lega gospoda tepli?" — Obtoženec: „(iospod me je imenoval »cepca" in jaz sem ga »namlatil.“ ■ v mi i.j8Ke štev i j 20. novembra Trst.................. 20 39 12 00 21 Književnost. Mlssa in honoretn Sanctao Caocl-llae. — IV. vocum inaequalium. I-ditio IV. Zložil Anton Foerster. Založila ..Katoliška bukvama v Ljubljani". Cena part. K 2, posameznim glasovom po .10 vin. Ta znana, po naših cerkvenih ko-I rili udomačena in zelo priljubljena maša je izšla ravnokar v novem in sicer četrtem natisu. Maša je lahka in močem naših pevskih zborov popolnoma u-I merjena. Naroča se v »Katoliški bukvarfii |v Ljubljani". zdravnik, kirurg ter bivši asistent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specijalist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran ■ Josipovo tekališče 6. fl ŠUUSMŽ = urar c. kr. državne zeležnice = v GOBICI, Gosposka ulica št. 25. t Potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče Janez Zlatoust Zorn, posestnik danes zvečer po kratki bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 92 letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bo dne 26. novembra 190i) ob 3. uri popoludne. V Prva čini, dne 24. novembra 1909. Lucija Šinigoj roj. Zorn, h«i. Dr. Hilarij Zorn, Ivan Zorn. c. kr. proft-sor, »in. nadučitelj, sin. 0 Odlikovana pekarija In sladčlčarna 1 K. Drasčik £ v Gorici mi Kormi ^ (v luštni hiti) ♦ l/vrmiji* fiiiročiIu viakovrHtneKa |m*o!- ii. torte, koiaee za birmami« porok«, pince itd. Prodaja , ra/lična fina vina Iti likerje na 'tfjjjP drobil o »Ii oris. buteljkah I*ri- • piirniia ni. nhMiiNtvn. One I m k o »i l/.!<«• Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. ES Zaloga pohištva iz lastne dclavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Delavnica cerfcuenih posod In CBPhVBmgo orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica šteu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo dolav-nico cerk enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franko. — Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina n« irobno in debelo. Najceneje kupovniišie nlrnberškega in drobnega blaga ter tkauin, preje in nitij. PotrnbSeine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine ga krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgin ter na deželi. Hiša na prodaj. V Ku ni dolini pri ItujIi jc> na prodaj liiJu Sl. 07. v kateri hi 1 s>*iliij nahaja trnovimi /. neJa-n i m litiigdni. Pri hiši je tudi vrl in droriSje. 0-clasiti »e je v imenovani hiši ulj pi v gostilni IVIrn ilalit! lam hli/.u. Oznanilo Poilpisani naznanjam sl. občinstvu, da imam v zalogi vsakovrstni* iimiij<* od iiujfinojdoga tlo nuj-/.a«'nji*^a. Prodajam vsakovrstno Miiknmo obuvalo kakor tudi vsi» potrobičim* /a čevljarje. FR KOSOVEL, trgovce i usnjeni v Čornlčah 48. $ Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem svojo brivnico preselil s Travnika št. 21 v Gospodsko ulico it. 1 nasproti „Monta“. Zagotavljam točno in solidno postrežbo in se priporočam Franc Novak, brivcc. VIKTOR T0FF0LI (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ugodnejših krajev _______________ Jedilno olje Jedilno fino K 1'04 Istrsko „ Corfu „ Piiglio „ Jesih vinski 112 120 120 po 96 'V. liter Marsiplia ... K l-28 Bombay . . . . „ 1-20 Bari............. 1‘40 Lucca............. 160 najfinejSe . . . „ 2-— Milo in luži. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10. Svoji k svojimi Svoji k svojimi Staroznana narodna trvdka : Anton Iv. Pečenko GORICA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi b o i i ra i in črnimi vini iz 1 a s 11 i h in drugih priznanih vinogradov ; potom s pvlzenjskim pivoiu ,,IMlAZDROJ“ iz slovečo češke ..Meščansko pivovarne**, in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Sclnvarzcnbcrgn v I*roti-vinu na Češkem, in siccr v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim ‘-npinovccm I. vr«*te. la*tnens tre ll I'i|’|i' f t* 1 Uroitli 40 Vlli*rj»>V. Opomba. Olje, katerega naropam direktno Iz Norreglje, prelfiče Ne redno v mojem kem. Inboratorju predno »e napolnijo Nteklenlce. /ato zamorem Jaui^ltl mojim M. odjemalcem gleile člstote ln atalue NpoNobnoMtl za zdravljenje. Cristofolettijeva pijača iz kine in železa. NajboljSI pripomoček pri idravljenju i trsklnlm oljem — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ------------------------------------ Prosiva aahtevati listke! I W> a a o e o u o a H u o N O tu Največja trgovina z železjem :rai99ic & sjlV90 GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strežna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevinu za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna p o s t r e ž b ti! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. o M O ►1 M B O pr H o a o E3 P | era. P cx o Prosiva zahtevati listke! T.r * Goriška zveza “10 gospodarskih zadrug in društev v Gorici regiutrovana zadruga z oniojeno zavezo posrednje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši ,.CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE J0S. VERDI ŠT. 32- * 1 ' Čevljarska zadruga v Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabati šče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po zmernih cenah. XX POSLUŽUJTE SE ZNANE IN S0LIPNE TRGOVINE 9RMClS0l»of. Ljub tovariš v dolgih zimskih večerih je gotovo gramofon. Gramofone vseh vrst, tudi avtomatne, prodajam po najnižjih cenah od 40 K naprej. V zalogi imam slovenske plošče ir orkestrione. Priporočam šivalne stroje v največji izber od 88 Iv mprej. Prodajam tudi na obroke. Zagotavljair slavno občinstvo, da bo pri meni najbolje postreženo. Ignac Šuligoj, nrar, Sr. Lucija ob Soči r i JMa^tiarcilo. »Centralna posojilnica regtatrovana zadruga % omejeno /uvezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5‘4°|0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6U0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. J niki v/vi vsal čase poln Ilovi viso priči