Političen list za slovenski narod. „ , . , p'° Pošti prejeman velja: , Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. J L v administraciji prejeman velia: £ v r . KI ' -a P°'le a 8 8ld- " °etrt leta » jeden i gld. * v Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 Jir. Vredništva telefon-štev. 74. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnistvo ln ekspedicija v ,,Katol. TIskarni'' Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ullculi St. I., 17. Izhaja vsak dan. izviemsi nedelje in prazuike, oh pol 6. uri popoldne. Ntev. ira V Ljubljani, v torek 2. avgusta 1898. I^etiiilv XXVI fttfcifo Scveli zc3n\ o bčni *>$>c t ,,cficUol!. tii>Hovnccja biuttva v Čju Miani" v ItMtL, ot pte^scbuifja. 2. fajuifioro pcrocifo o odEotorcnv dcfotjostju •*> •minuti društveni doti. 3. Šo&atnesm pcbfogi iu umreti.** 'f £jufcfjcma, dni 19. jitfija 1898. Cel Gor. V Kdor želi staviti kak samostojen predloa, blaao-voli ya naznaniti odboru vsaj tri dni pred zborovanjem. Katoliški centrum. Vsak katoličan katere si bodi narodnosti gleda z veseljem tja v Nemčijo, kako se njegovi somišljeniki vspešno borijo z najrazličnejšimi nasprotniki. V sredi najrazličnejših strank in stran-čic stoji visok, trden stolp, sezidan tako, da ga ne podero strele sovražnikov, in v njem so na straži možje kremenitega prepričanja, možje, ki se ne sramujejo v protestantskem Berolinu javno se postaviti na stališče katoliške cerkve. Da, to ni malo, cesar je protestant, protestantska Prusija in velik del Nemčije, in ti možje so katoliškega pre- pričanja. A ne samo to. Katoliški centrum je tudi delaven tako, kakor malo katera druga stranka. Ne stoji na zsstarelem temelju konservativizma, temveč on je vedno mlad, prilagodi se razmeram življenja in njega potrebam, uporablja in obrača katoliške nazore na času primerne naprave. Njegovo katoličanstvo je radi tega tako prikupljivo, ker je vzeto iz njega glavno jedro, ki je za sedanjo politiko katoličanov upotrebiti, — socijalni moment kataličanstva. In ta katoliški socijalizem, ki tvori prav za prav bistvo programa katoliškega centra v nemškem parlamentu, je ona moč, ki je sezidala tako visok in močan stolp, pred katerim se klanjajo vae stranke v parlamentu. Centrum je skoz in skoz socijalen, glasovi, na katerih sloni, so v največji meri dolavski. Čudno, vendar resnično, in to priča o veliki delavnosti centruma, da so skoraj vsa večja industrijska mesta v njegovem taboru. Pri zadnjih volitvah so vrgli celo tovarnarja Kruppa, ki se jo postavil za kandidata med svojimi delavci. To ie delovanje, ki je vredno da se rešpektuje in vzame za vzgled. Zdaj je katoliški centrum prva in največja stranka v nemškem parlamentu. Cesar in vlada se morata ozirati nanj pri vsakem glasovanju. Njegova naklonjenost je potrebna vsakemu predlogu, ki hoče zmagati. Solidarnost 103 oziroma 108 mož je železen steber, ki vse prodere. Poleg centruma je pa največja stranka socijalno - demokratična s 56 možmi, torej skoraj za polovico manjša. Seveda je faktum, da ima socijalna demokracija skoraj še jedenkrat več glasov za seboj, toda rudeča internacijonala je kakor v kleščah tega orjaka. Sovraštvo, ki je zavladalo po buržoazijskem nemškem svetu pri zadnjih volitvah nasproti socijalni demokraciji, je zjedinilo vse nemške bur-žoazijeke stranke in strančice, da so šle solidarno v boj zoper socijalno demokracijo. Le centrum v svoji nepremakljivi pravičnosti se ni dal potegniti v to gonjo, temveč je pustil pri ožjih volitvah, kjer ni bilo zanj upa zmage, popolno prostost svojim pristašem, da so volili po vesti ali pa ne volili. Ta fakt je zopet precej utrdil ugled centruma v delavstvu, kajti vse nacijonalne in drugo nemško stranko so delavskim težnjam nasprotno in socijal no-demokratična stranka ima vsaj voljo storiti kaj za delavca Le priznati, kar je res, to daje vsaki stranki ugled in pridobi simpatijo. Nemški parlament bo prvi izmed vseh bojišče, na katerem si bosta stala nasproti samo dva nasprotnika, ki sta si v načelih nezložljiva, ki so morata biti za zmago ali propad: socijalna demokracija in katoliška demokracija. Katoliški socijalizem se bo sčasom izbistril in so v pravi luči in v pravem imenu pokazal: v katoliški demokraciji. Ta dva orjaka bosta ostala sama izmed neštevil nili strančic, vso bo izginilo v jeden ali drugi tabor. V ognju boja bodeta stali sami si nasproti. Socijalna demokracija to dobro čuti, jasno ji je, da je nazadnje boj na življenje in smrt s tem katoliškim orjakom neizogiben. Pri zadnjih volitvah sta Šli obe stranki jedna mimo druge, ne da bi se kje z večjo silo zadeli; socijalna demokracija se izogiblje. Saj ima pa tudi malo orožja proti stranki sami. Celo nasprotniki katoličanstva priznavajo, da je centrum že mnogo storil za socijalno reformo, da si resno prizadeva koristiti delavcem. In pri tem je centrum vztrajen in dosleden. Da, prav ima II. pl. Gerlaeh, ki pravi, da ni v nobeni deželi v Evropi politično organizovana katoliška cerkev tako zelo delavna v socijalnem oziru, kakor je centrum v Nemčiji. In tega se boji rudeča protikatoliška internacijonala. Sami socijalno-demokratiški voditelji so že to večkrat priznali, da se za druge stranko (nacijonalne itd.) še ne pobrinejo, najhujši in najmočnejši nasprotnik njih je katoliški centrum. Oba nasprotnika trdna in dosledna v načelih, priprav- LISTEK. Volitve. (Češki napisal Vaclav Kosmak.) (Konec.) Z Račjega se je odpeljalo dvanajst voz. Peljali so se k volitvi v K., in sicer v dveh oddelkih. Prvega je vodil gospod Sojka. Na glavi je imel cilinder, na rokah polno prstanov in kričal in zabavljal je čez slovansko druhal, da so se lasje je-žili. »0e ostanemo pri teh Slovanih, pomremo vsi lakote in nas še pozapro v ječe. Če so ti - le za nami tam zadaj«, kazal je na drugi oddelek, »taki norci, naj pa bodo ; jaz ne bom. Vi tovariši, glejte, da se ne daste tam v mestu preslepiti! _ Aha, tamle je Musil«, je kazal s prstom na človeka, ki je na polju ob cesti kopal krompir. »Čevljar Musil, zakaj ne greš volit?« »Nimam denarja za pot.« »Pusti to! Pojdi, prisedi! Pelješ se z nami in tam dobiš jesti in piti, kolikor boš hotel, in poleg tega še dva goldinarja.« »Ali legitimacijski listek imam doma«, praskal se je Musil za ušesom. »To bomo že naredili. Porečeš, da si ga pozabil doma, in mi bomo pričali«. V drugem oddelku so se vozili zavedni Slovani. Pevali so: Hej Slovane, Kde domov muj, Naprej, in so prisegali, da ne odpadejo, in »ko bi tudi gromelo« — je pristavil kovač Kučera. Le poglejte tega Judeža Sojko, kako se pači, čudno, da se mi žolč ne razlije. Ali le počakaj, ničvrednež. Pridi še enkrat k meni na posodo prosit denarja. Poženem te«. Ko so prišli v K., so šli Bucherjevi privrženci v nemško kazino, narodni volilci v čitalnico posvetovat se. Slovanov je bilo manj, zato seje pa nasprotnikom pridružil še kje kak žid, kak uradnik in penzijonist. Ti so odločili. Ko je okrajni glavar proglasil, da je gospod Bucher izvoljen, so pričeli židje kričati »Iloch«, največ in najbolj pa je vpil pek Sojka. Šli so z že naročeno godbo po novega poslanca in ga vodili s častjo po trgu. £lovanski volilci so jezo goreli in stari Kočera jc vpil: »Hitro naprezite, pa odidimo!« »Ali prej bomo pa vendar nekaj pojedli!« mu je ugovarjal ta in oni. »Nič. Ko bi jaz tu v tem Babilonu kaj snedel, bi se zastrupil. Dokler bom živ, me ta luknja no bo videla!« Napregli so in narodnjaki so sc odpeljali. Imeli so na vozeh prapore. Mojster krznar je sedel zamišljen ravno poleg prapora in ga je pričel odvezovati. »Zakaj ga odvezujete?« so vpraševali drugi. »Saj smo propali.« »Naj smo propali, toda volili smo dobro. Ni se nam treba svojega prapora sramovati. Pustite ga, da ga vsakdo vidi.« Poleg starega Kučere je sedel osemdesetlctni krznar Beran. Neprenehoma je lomil roke. • »Zakaj tako lomite roke?« ga je vprašal kovač. »Kako bi jih ne lomil! Ta sramota! Naši otroci nas bodo še proklinjali, ko bomo v grobu ležali.« Med takim govorjenjem so prišli do osamljeno krčme. Ustavili so se, da bi poobedovali. Krčmar je bil iznenaden vsled tolikega števila go- / O? ljena do zadnjega v res niči ti svoje ideale, se bosta spoprijela in tedaj se pokaže moč in mladostna čilost svežih katoliških načel. Skoraj bi se dalo izračunati matematično, v kolikih letih boste obe stranki absorbirali vse druge, tako zistematično se vrši ta proces Zdaj pa poglejmo v Avstrijo. Ta se imenuje katoliška in kako vse drugače je pri nas nego v protestantski Nemčiji. Tu nimamo jednotnega katoliškega čuta, kakor bi ga trebalo. Liberalizem je vsega kriv, kajti dejstvo, da se dviguje narod zoper narod v Avstriji, je njegova krivda. On je spravil nemškemu narodu slovanske v podnožje, seveda vse lepo na tihem in polagoma, dočim je trobil v drž. zakoniku o podlagi pravičnosti. In tako je prišlo, da se morajo v Avstriji narodi prepirati šele za prvi pogoj obstanka — za jednakost v državi. S tem smo zavlekli politiko v Avstriji za desetletja v preteklost in mesto, da bi se začelo vendar jedenkrat s socijalno reformo, stojimo tam, kjer smo 1. 184S. In pri tem se nagiblje de vctnajsto stoletje ; pred nami se dviguje dvajseto, stoletje socijalizma, kakor mu pridevajo že naprej ime. Mi avstrijski siromaki se bomo pa še prepirali med seboj za narodnostne zahteve. Druge države gredo naprej, za nje bo res novo stoletje, stolotje soc. reforme, kakor vse kaže. Države so si same že tega sveste in ne bodo nepripravljene. V Avstriji se pa vlada še ne pobrine za to »nepraktično« vprašanje, pri nas jezdimo še vedno narodnega konja, a ne vseh avstrijskih narodov, temuč le še vedno nemškega. Mej tem pa se neka stranka čedalje bolj krepi. V okrilju narodnostnih bojev raste prav krepko in hitro. To je Bocijalna demokracija. Ona raste, a njej nasproti je ni stranke, ki bi bila na tako široki podlagi avstrijske narodnosti, kakor je soc. demokracija. Zato se krepi in bo rastla, dokler ne nastane v Avstriji mejnarodna katoliška zveza — katoliških demokratov avstrijskih narodov ali recimo — katoliški centrum v Avstriji. Dokler se vsi avstrijski narodi ne združijo na krščansko socijalnem temelju in storijo jednotno, močno stranko, dotlej stoji avstrijska politika za katoličane in so-cijaliste, ali gre pa celo rakovo pot. S to združitvijo bi postavili tudi naši soc. demokraciji stolp nasproti, kakor je v Nemčiji in jo zajezili. Seveda program bi ne smel biti star, zapuščen, nepraktičen, temveč svež, primeren, prikladen času, da bi ostal živ še v novem stoletju. Idejo katoliškega centruma v Avstriji je prinesel pred nedavnim nemški katoliški poslanec. Po našem mnenju je izvršitev te ideje za sedaj, v teh razmerah, se nemogoča, kajti treba je pred vsem odpraviti in izključiti definitivno vsa narodnostna vprašanja. Potem pa, ko odene Avstrija plašč vsestranske narodne pravičnosti, tedaj se prične vspešno delovanje združenih narodov za socijalno reformo. Tedaj se združimo katoliški socijalisti vseh avstrijskih narodov in vstvarimo — avstrijsk katolišk centrum. To naj bo naš ideal za bodočnost v avstrijski politiki, kajti v tej ideji leži kal socijalizma v smislu kat. cerkve in nje velikega poglavarja. Tedaj bo zavladala prava slovanska vzajemnost v Avstriji, ker bo prišla iz skupnega narodnega, socijalnega in verskega prepričanja. Dotlej pa ne pustimo pasti poguma v očigled sedanjega, skoraj brezupnega in zmedenega stanja v Avstriji, temveč počakajmo in delajmo, da se kakor brzo mogoče reši pravično narodnostno vprašanje, potem pa vse naše moči našemu vzoru 1 I. Š. Politični pregled. V Ljubljani, 2. avgusta. Nagodbeno vprašanje. Čim bolj se približuje čas, ko treba nekaj definitivnega ukreniti gled<$ razmerja mej Avstrijo in Ogersko, tem večja negotovost vlada v tem oziru. Največ imajo pa seveda opraviti časnikarji in pa v marsikaterem oziru najbolj interesovana židovska klika. Kakor vse kaže, se vladi brez posredovanja ne bota mogli sporazumeti in dognati, na kak način in na kateri podlagi naj sloni nagodbeni provizorij. Vsled tega je bilo misliti na posredovalca. To nalogo je prevzel skupni finančni minister Kallay, o katerem skoro ni misliti, da bi res deloval v korist avstrijske polovice. Ta mož se je v soboto • dalje časa posvetoval z baronom Bantt'yjem, v nedeljo zjutraj pa se je podal na Dunaj, kjer je najpreje obiskal grola Thuna in se nato odpeljal v Išl k cesarju. S tem potovanjem je sedaj baje toliko dosegel, da se podasta grof Thun in finančni minister dr. Kaizl v kratkem v Budimpešto in potem se morda z baronom Banffyjem podajo vsi v Išl ali pa poslednji sam. Najbolj verjetno je, da gresta poročat cesarju oba ministerska predsednika. Kdaj se doseže sporazumljenje in kdo bo konečno zmagal, je seveda še vedno popolno nejasno, vendar smemo pričakovati, da se izvan-parlamentarnim potom ne ukrene ničesar, kar bi nasprotovalo statusu quo. Provizorij se najbrže sklene za dobo jednega leta, oziroma tako dolgo, dokler se konečno ne posreči parlamentarnim potom rešiti to kočljivo in dolgotrajno vprašanje. Spomin na okupacijo Hotne in Hercegovine. Minulo soboto je minulo ravno 20 let, odkar pripadata Bosna in Hercegovina pod upravo avstro-ogerske monarhije. Veliko se je v teh letih spremenilo v imenovanih deželah in prebivalstvo je vrlo hvaležno našemu orožju, ki je je oslobodilo za vselej turškega jarma. Vendar pa ne smemo zamolčati, da bi se bilo v teh deželah še marsikaj lahko zgodilo, ko bi ne bila uprava skoro izključno v rokah ministra Kallaya, ki posebno v narodnem oziru ne stori tega, kar bi bilo nujno potrebno in kar želi po veliki večini slovansko prebivalstvo. Pa tudi v drugih in tako posebno v gospodarskem oziru ni vse tako kot bi moralo biti. Radi pomanjkanja cest in železnic so v raznih delih okupiranih dežel še vedno skriti in nedostopni veliki zakladi pred vsem lesa in premoga. K večjemu kak veliki židovski podjetnik prične izkopavati bogate zaklade, toda v tem slučaju nima dežela in prebivalstvo nobene koristi in še celo potrebne delavce si naročajo taki podjetniki iz Nemčije ali z Mažarskega. Nasprotno se je pa seveda mnogo storilo za napredek prebivalstva, ki se je v teku stov, na srečo pa je imel vendar prešičje meso, ki se je sušilo pod streho. Nakuhal jim je povo-jenega mesa, in čez nekaj časa so bili narodni volilci zopet dobre volje. Ko so bili najbolj veseli, zaropočejo zunaj vozovi in pek in njegovi privrženci se lezli ž njih. »Nemci gredo«, kričali so vsi v krčmi. Kovač je pogledal skozi okno, zgrabil za stol in kričal: »Fantje, kviško ! Niti jeden ne sme sem. Naj gredo dalje k židu Neunerju. V pošteno krščansko krčmo ne spadajo. Vi, gospod krčmar, če nočete, da se kaj zgodi, odpravite jih.« »A kako naj jih?« je vil krčmar z rokami. »Ce pridejo sem«, je rekel prodajalec popra z močnim glasom, »ne bode šlo gladko«. Ko so mlajši volilci to slišali, so zgrabili steklenice; oči so jim zažarele, in pripravljali so se na boj. Krčmar videč, kaj se godi, hiti k gospodu »Sojki. »Prosim vas, odidite, če ne bo slabo. Ti se napravljajo zoper vas«. »Koliko jih je tu?« je vprašal Sojka. »Polno, kakih petdeset«. t Sojka se je ozrl po svoji mali armadi, v kateri je bila polovica Židov in polovica pijanih, zaškripal je z zobmi ter zapovedal voznikom, naj vozijo dalje. Od te dobe nista govorila Sojka in Kučera med seboj niti besedice več, dasi sta bila soseda. Sojkov sin je postal res uradnik pri gospodu Bucherju. Stari je ostal iz hvaležnosti nemčur, prijateljil se je z židi, in ti so mu po svoji navadi slekli suknjo. * * * Stari Sojka je bil mož — beseda. Dal se je plačati, in kar je obljubil, je spolnil. Njegov sosed je bil pa bolj zvit tiček. Pri volitvah so podkupili tudi njega. Agitator nemškega kandidata mu je dal desetak, da bi volil na nemško stran. Tiček je vzel desetak, in ko je prišla nanj vrsta voliti, je rekel: »Gospod N. mi je dal deset goldinarjev, da bi ga volil; jaz sem si vendar premislil in volim gospoda O. Ce hoče agitator gospoda N. desetak nazaj, tukaj je. Razume se, da se ni za/lesetak nikdo oglasil, in tako ga je prebrisanec vtaknil v žep ter zraven volil svobodno. te dobe pomnožilo za polovico, kajti mej tem ko pred dvajsetimi leti razun mohamedovskih ni bilo skoro nobenih učilišč, nahajamo sedaj v Bosni in Hercegovini 260 ljudskih in nad 20 višjih in srednjih šol. Ko bi se razmere vsestranski tako razvijale kakor šolstvo in mažarščina, bi danes okupirane dežele ne samo pokrivalo svoje potrebščine iz lastnega, marveč lahko donašale skupni državi marsikatero korist. Baron Banffg ne odstopi še tako naglo, tako trdijo njegovi, rekte vladni listi. Vsi od prvega do zadnjega dokazujejo, da se Banffy no umakne in da bo preje šel grol Thun, kakoV pa mažarski ministerski predsednik. Baron Banffy, pravijo, uživa zaupanje kralja, »naroda« in pa liberalne stranke in dokler se nahaja v tako prijetnem položaju, ni niti najmanjega povoda, da bi se moral umakniti. - Kar se tiče zaupanja, je resničen le zadnji del. Baron Banffy uživa za-upanje liberalne stranke, to je tistih kimalcev, ki vedo, zakaj trobijo v njegov rog, to pa je tudi vse ! Da bi ga pa tako zaupanje vzdržalo na krmilu, ni prav verjetno. Bumunskl kralj v Petrogradu. llu-munski kralj Karol in prestolonaslednik sta v nedeljo popoldne ostavila Petrograd, kjer jima je car Nikolaj z vso carsko rodbino pripravil vrlo prijetne dneve. Vsprejem kakor tudi slovo sta bila zelo prisrčna in vse je kazalo, da se je znova utrdila prijateljska vez mej sosednjima vladarjema. Tudi z rodovi nista skoparila. Kralj Karol je odlikoval vse ministre in druge dostojanstvenike z visokimi redovi, car Nikolaj pa je to velikodušnost povrnil s tem, da je odlikoval kraljevo spremstvo. Mirovna pogajanja mej Španijo in Ameriko. Kakor vse kaže, se kmalu sklene premirje mej Španci in Amerikani. Ameriška vlada je oficijelno odgovorila na noto španjske vlade, katero je izročil francoski poslanik Cambon. Pogoji, pod katerimi so voljni Amerikani skleniti premirje z nasprotnikom, so večinoma že znani, le to je noto, da zahtevajo pred vsem, da se španske čete takoj umaknejo z bojišč na Kubi in Portoriko. Vojne odškodnine ne bodo zahtevali, pač pa zahtevajo, da se jim prepusti se jeden iz-mej ladronskih otokov. Španska vlada v nedeljo še ni prejela oficijelnega odgovora, vendar pa je prejela iz Pariza obvestilo, da se ji odgovor v kratkem dostavi. Sicer pa je nada opravičena, da bodo mirovni pogoji precej mileji, kakor se sedaj misli, kajti akoravno je Amerikanom na Kubi in Portoriko sreča mila in se jim ni bati več posebnega nasprotstva, se jim vendar na Filipinih ne godi posebno dobro, ker jim tam vstaši provzro-čajo večje preglavice, kakor pa španski vojaki. Kakor je namreč razvidno iz poročila admirala Deweya, bi potrebovali Amerikani še najmanj 150.000 mož, ako bi hoteli ukrotiti vstaške čete. Na te otoke se toraj Mac Kinley ne more posebno ozirati in vsled tega se v njegovem odgovoru ne omenjajo z nobeno besedo. Prvi vspeh v mirovnem oziru je sedaj že dosežen in ako madridska vlada odgovori kolikor toliko prijazno, ni dvoma da se v kratkem sostavi špansko - ameriška mirovna komisija, katero bodo pri velevažnem delu podpirali tudi zastopniki Avstro-Ogerske, Nemčije in Francije, ki so se že v nedeljo dalje časa posvetovali z ministrom za zunanje zadeve. Shod slovenskega učiteljstva. V proslavo 50 letnega vladanja presvetlega cesarja zboruje včeraj in danes v Ljubljani »Zaveza slovenskih učiteljskih društev«. Zbralo seje v Ljubljani na stotine slovenskih učiteljev in učiteljic s Kranjskega, Štajerskega, Primorskega in Koroškega, katerim so se kot dragi gostje pridružili ob tej slovesni priliki tudi zastopniki češkega in hrvatskega učiteljstva. V nedeljo zvečer je bil slovesen vsprejem udeležencev in gostov na južnem kolodvoru. Pozdravil jih je s krepkimi besedami v imenu krajevnega odbora g. I. Režek, zahvalila sta se po jeden češki in hrvatski gost. Na večer je bil sestanek v »Narodnem Domu«. Zabava je bila jako živahna, vojaška godba je svirala tudi več slovanskih komadov, vrstilo se je več krepkih napitnic, mej drugimi g. ravnatelja Karla Matice, ki se udeležuje slavnosti skoro z vsemi profesorji zagrebškega učiteljišča. Včeraj dopoludne ob 8. uri je bila seja upravnega odbora »Zveze«, ob 9. uri pevska vaja, ob 11. uri seja odseka »Jubilejska samopomoč«, ki je ustanovljena v spomin 50 letnega cesarjevega vladanja. Ob 1. uri je bila seja delegacije v veliki dvorani »Nar. doma«. Načelnik g. nadučitelj Jelene je pozdravil delegate ter naglašal zasluge »Zveze« ob desetletnici obstanka. Tajnik g. nadučitelj Če sni k je obširneje poročal o društvenem delovanju, blagajnik g. Luznar o blagajničnem stanju. V mi-nolem letu je društvo imelo 238 gld. 72 kr. do bodkov, 182 gld. 37 kr. troškov. Sinoči ob 8. uri je bil v Sokolovi dvorani jubilejski koncert s sodelovanjem vojaške godbe Koncert je vodil g. učitelj L. Potreb in. V zborib je pelo do 150 izvežbanih pevkinj in pevcev. Kot solisti so se odlikovali gospodje: R. Vrabl, A. Štefančič, Janko Likar ter gospici Mira De v ter Anica Lapa j ne. Ves koncert, obsegajoč 10 toček, je napravil najboljši vtis. Slovensko učiteljstvo sme biti ponosno na tako lepi večer, katerega so s svojo navzočnostjo počastili poleg druzega odličnega občinstva mnogi dostojanstveniki, mej drugimi presvetli knez in škof ljubljanski, dvorni svetnik S c h e m e r 1 kot zastopnik deželnega predsednika, podmaršal pl. II o c h s m a n n , polkovnika Frank in pl. Nit s c b e, podpolkovnik T a s c b, majorja K u k i č in pl. Lukanc z mnogimi častniki, dež. šolski nadzornik Š u m a n . župan Hribar, trgovske zbornice predsednik P e r d a n itd. itd. Velika dvorana je bila pretesna za toliko občinstva. Danes ob 8. uri zjutraj je bila v stolnici sv. maša, katero je daroval preč. gosp. kanonik Zame j i c ; sv. opravila so se vdeležili skupščinarji učiteljskih društev in presvetli knez in škof. Ob 9. uri se je vršila otvoritev »Šolskega muzeja« na I. mestni deški ljudski šoli v Komen-skega ulicah. Ta muzej je »Zveza« ustanovila s pomočjo dežele in stolnega mesta v proslavo cesarjeve petdesetletnice. Zanimive stvari so muzeju podarili znani afriški potovalec dr. E. llolub, tvrdki Jansky iz Tabora in Holzl z Dunaja, dalje Klein mayr in Giontini v Ljubljani, razne izdelke iz delarn na II. mestni šoli, na Rakeku, v Planini, Dolenjem Logatcu, iz obrtne nadaljevalne šole v St. Vidu nad Ljubljano itd. »Slovenska Matica« in »Glasbena Matica« sta muzeju darovali vsa svoja dela. Ob 10. uri je bilo slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Narodnega Doma«. K zborovanju je prišlo mnoge odličnjakov, mej njimi presvetli knez in škofz veleč. gosp. kanonikom Suš n i k o m. Predsednik pozdravi najprvo vse skup-ščinarje in goste, imenoma presvetlega kneza in škofa, deželnega glavarja in mestnega župana. Presvetli knez in škof, katerega so skupSči narji ob prihodu pozdravili z burnim ploskanjem, se v prisrčnem govoru zahvali za pozdrav, za po vabilo k zborovanju ter čestita slovenskemu uči-teljstvu, da se zaveda dolžnostij svojega velevaž nega stanu ter zbira v posvete o svojih težnjah in sredstvih v povzdigo ljudskega šolstva. Posebno veselje izraža ljudomili gospod knezoškof, da so se učitelji pred današnjim zborovanjem udeležili korporativno svete maše, pri kateri je on sam prosil božjega blagoslova za vspešno delovanje v prid slovenske mladine. Naj bi gospodje učitelji in učiteljice, naglašal je presvetli knez, nikdar ne pozabili, da je ravno pri vzgoji potreben blagoslov božji, ter odgajali nežno mladino v strahu božjem, v domoljubnem in patrijotiškem duhu. (Burno odobravanje.) Gospod deželni glavar De tel a pozdravi učiteljstvo v imenu deželnega odbora, gosp. župan Hribar v imenu stolnega mesta Ljubljane. Za pozdrave sta se zahvalila tudi jeden češki in hrvatski gost. Slavnostni govor je govoril gospod Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu. Izbrana je bila tudi posebna deputacija, da izroči deželnemu predsedniku na presvetlega cesarja udanostno adreso, katera je bila prečitana. Ob 1. uri je bil banket v Sokolovi dvorani po banketu ogledovanje mesta. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. avgusta. (Cesarjeva zahvala) Na shodu katol. polit, društva v Selcih dne 17. julija so zborovalci br- zojavnim potom prijavili povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja na najviše mesto svojo uda-nost. Danes je društvo potom deželne vlade dobilo obvestilo o zahvali presvetlega cesarja za iz raženo zvestobo in udanost. (Osebna vest.) Kakor se nam poroča, se je pripeljal na Bled trgovinski minister dr. I. M. Baernreither ter nastanil pri Mallnerju. (Odvetniška zbornica kranjska) ima v soboto 6. t. m. ob polu 4. uri popoludne v pisarniških prostorih gospoda dr. A. Moscheta izredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev predsednika, pravdnika in njegovega namestnika. (Stanovanja ra županski shod) Privatnim poročilom je povzeti, da bo udeležba pri županskem shodu dne 16. in 17. avgusta t. 1. prav nmogo-brojna. Da bo mogoče željam posameznih udeležencev zadostiti, prosi mestni magistrat vse one, ki hočejo za ta shod odstopiti prenočišča, bodisi brezplačno ali pa proti odškodnini, da to naznanijo najpozneje dol 2. avgusta načelniku magistratnega ekspedita g. oficijalu I. Kališ u. (Imenovanje.) Ravnatelj tobačne tovarne v Steinu, Viljem Moller, je imenovan nadzornikom tovarne v Ljubljani, tajnik pri tovarni v Hamburgu, Josip Wazka, nadzornikom ravnotam. (I« Tržiča.) Presvetli gospod knez in škof se je pripeljal sem v soboto dne 30. julija v spremstvu najodličnejših tržiških gospodov, ki so se bili peljali naproti. Tržič je bil ves v zelenji, cvetji in zastavah. Na različnih krajih so stali slavoloki s primernimi napisi. Ves Tržič je storil vse, da bi dostojno proslavil prihod svojega ljubljenega nad-pastirja. Posebej so pozdravili škofa s kratkimi nagovori slovensko bralno društvo, gasilno društvo, katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa, delavsko podporno društvo, dekliška Marijina družba in naposled šolski otroci s svojimi gg. učitelji Za vse je imel presvetli gospod knez in škof prijazne besede. Zvečer so se združila vsa moška društva in so priredila krasno bakljado, pevci katoliškega društva sv. Jožefa in slovenskega bralnega društva so pa pred škofovim stanovanjem zapeli po dve pesmi. Med petjem sta gorela na Kamniku dva kresova, pred gradom tovarnarja Gassnerja pa smo gledali razne vrste umetalnega ognja in rakete, ki so se dvigali visoko v zrak. Da streljanja s topiči nismo pogrešali, se samo ob sebi ume. Ko so pevci odpeli, se jim je presvetli zahvalil in pristavil: »Dal Bog, da bi Vas, kakor Vas danes druži jedna ideja, družilo vedno staro slovensko geslo: Vse za vero, dom, cesarja!« Naslednjo nedeljo je bila sveta birma, pri kateri je bilo birmovanih 771 otrok. V cerkvenem govoru, ki je prihajal prav iz srca in je šel zato tudi globoko v srce vseh poslušalcev, je presvetli omenjal raznih stvarij, ki se tičejo Tržiča. Posebno toplo je presvetli priporočal dekliško Marijino družbo. Pri obedu so bili razven duhovnikov gg. okrajni glavar kranjski, tovarnar Gassner, župan Mally i. dr. Popoludne po večernicah je bi. shod Marijine družbe, pri katerem je presvetli v navdušenem govoru priporočal Marijino češčenje. — Dne 1. avgusta ob 6. uri je premilostni knezoškof maševal v Lomu, v prostem času pa včeraj obiskal nekaj rodovin, tvornice, društva in šolo, kjer so bili razstavljeni izdelki dekliških ročnih del in risarije obrtnih učencev. Ob 2. uri popo ludne se je danes presvetli odpeljal v spremstvu gg. župana, Gassnerja, župnika i. dr. proti Kranju. Vsem Tržičanom se je milo storilo pri odhodu tako ljubeznjivega nadpastirja, in vsi imamo le jedno željo, namreč to, da bi ga kmalu kmalu zopet imeli v svoji sredi. ^ (Efektno tombolo) je finančno ministerstvo dovolilo gasilnemu društvu na Breznici v radovljiškem okraju. (K vojaškim vajam) odide jutri zjutraj ob tretji uri iz Ljubljane 27. pešpolk proti Rakeku, jutri pride v Logatec. Iz Gradca se pripelje bataljon tega polka po železnici do Rakeka. S polkom odrine tudi godba. (V Kopru) so v soboto pokopali profesorja na tamošnji učit. pripravnici, I. K r i s t a n a. Pogreba so se vdeležili očetje frančiškani, kapucini, vsi mestni duhovniki in kanoniki, učit. profesorji, dež šol. nadzornik vitez Klodič, zastopniki c. kr. uradov. Mestno prebivalstvo pa se je odlikovalo s popolno — nenavzočnostjo, pač pa so posamezniki od strani s psovkami kazali svojo »avito eolturo«. In v takem gnezdu mora prestajati že blizo 27 let slovansko učiteljstvo z mladino. Pokojnik je mnogokrat moral bežati pred zdivjano druhaljo, večkrat si brez spremstva ni upal v šolo. In to je moralo slabo vplivati na zdravje občutljivega moža, ki je ležal le dva dni v bolezni. N. v m. p.! Gospodarska organizacija. Kmeti Sko društvo v Metliki je načeloma osnovano. V kratkem so vloži prošnja za vpis v zadružni register. Okoliš nove zadruge bodo občine Metlika, Božakovo. Rosalnice, Drašiče, Radovica Lokvica, buhor, Podzemelj. Gradac, Semič in Lrešnjevec okraja metliškega Načelnik bo Franc hambič, posestnik iz Metlike. Kmetijska društva se opozarjajo, da si nakupijo potrebnih pridelkov (krompir, koruzo itd) takoj sedaj o n o v i n i, da jih nebo treba potem drago plačevati. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 2. avg. Neki tukajšnji list poroda, da so se te dni na Dunaju vršila posvetovanja med zastopniki češkega in poljskega kluba ter Jugoslovanov. Češki zastopniki so jasno izrazili, kako daleč morejo v jezikovnem vprašanju. Posvetovanje pa ni imelo povoljnega izida, ker so Jugoslovani odločno naglašali, da se mora ob jednem s češkim urediti jezikovno vprašanje tudi na jugu, sicer Jugoslovani ne bodo ostali v večini. Sedaj bode vlada najprvo skušala dognati nagodbo z Ogersko, potem pa skliče državni zbor, kateremu predloži nov načrt jezikovnega zakona, ki ga izdela sekcijski načelnik Stummer. Po tem načrtu bode Praga dvojezična. Po kratkem zasedanju državnega zbor a vlada skliče deželne zbore. Dunaj, 2. avgusta. Cesar je izrekel so-žalje Bismarckovi rodbini in nemškemu cesarju, grof Goluhovski pa v ime vlade knezu Herbertu Bismarcku. Dunaj, 2. avgusta. „Wiener Zeitg." poroča: Cesar je potrdil zakonske načrte odobrene v deželnih zborih češkem, gališkem, nižje-avstrijskem, solnograškem, štajerskem! sleškem. tirolskem, predarlskem, dalmatinskem, kranjskem, bukovinskem. istrskem, mo-ravskem in tržaškem glede oprostitve osebne dohodarine od deželnih doklad, kakor tudi sklepa deželnih zborov solnograškega in sleš-kega glede uvedbe komunalnega dohodninskega davka. Dunaj, 2. avgusta. Finančni minister dr. Kaizl se je včeraj odpeljal v Išel poročat I cesarju o raznih stvareh; govori se. da bode določen tudi dan, ko stopi zakon o vredbi uradniških plač v veljavo. Dunaj, 2. avgusta. Skupni finančni minister Kallay se je danes vrnil iz Išla. Dunaj, 2. avgusta. Včeraj se je otvoril mejnarodni kongres rudniških delavcev, ki prvikrat zboruje v Avstriji. Navzočih je 53 delegatov, ki zastopajo 810.000 večinoma angleških delavcev. Predsednikom je izvoljen Anglež Burt. Sprejela se je resolucija, v kateri se izražajo simpatije 100.000 rudarjem v južnem \Valesu. ki že štiri mesece stavkajo. Berolin, 2. avgusta. Brzojavka, ki jo je cesar Viljem poslal knezu Herbertu Bismarcku, slove: Globoko užaljen občutim bolest, ki navdaja vas vse radi izgube dragega, velikega mrtveca, in obžalujem izgubo velikega sina Nemčije, čegar zvesto sodelovanje pri delu zjedinjenja domovine mu je naklonilo za vse življenje prijateljstvo mojega v Bogu počivajočega starega očeta, velikega cesarja, ter neminljivo hvaležnost celega nemškega naroda. Njegovim pozemskim ostankom pripravil bodem poslednje bivališče v stolnici v Berolinu poleg svojih prednikov. — V smislu poslednje volje kneza Bismarcka je njegova rodbina odklonila to ponudbo. y Pariz, 2. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Aten. da vlada veliko razburjenje mej krečanskim prebivalstvom radi agitacije proti kandidaturi princa Jurija. Rim, 2. avgusta. Uradni list objavlja dekret, s katerim se odpravlja obsedno stanje za pokrajino Como in okraj Specia. Carigrad, 2. avgusta. Sultan je povodom smrti kneza Bismarcka brzojavno izrekel sožalje cesarju Viljemu in knezu Herbertu Bismarcku. Madrid, 2. avgusta. Kralj Alfonz je že popolno okreval. Milan, 2. avgusta. Vojno sodišče je obsodilo poslanca de Andreis in Tural v 12-letni zapor in na izgubo vseh častij. Vojska mej Španijo in Ameriko. Pariz, 2. avgusta, ,/femps" poroča iz Madrida: Španija je voljna pritrditi glavnim pogojem ameriške vlade. Premirje se sklene takoj, ko dojde v Washington uradni odgovor madridske vlade, sklep miru pa pričakujejo pred 15. avgustom. Madrid, 2. avgusta. Ministerski svet se je takoj po dohodu odgovora iz Washing-tona pečal z označenimi pogoji. Glede nekaterih manj jasnih točk si je brzojavno izprosil nadaljnega pojasnila. Havana, 2. avgusta. Španci so napadli pri Carteni četo 400 mož, ki je imela ameriško zastavo. Četa, ki se je morala umakniti. je izgubila 10 mož. Keywest, 2. avgusta. Dosedaj uradno še nepotrjena poročila javljajo, da so Amerikam bombardovali luko Nuevitas del Principe na otoku Kuba ter jo zažgali. Španci so ostavili mesto. Washington, 2. avgusta. Sprememba mirovnih pogojev, ki jo je izročil francoski poslanik Oambon, omejuje se na bodočnost naselbin. Washington. 2. avgusta. General Mi-les naznanja, da bo takoj jel prodirati v sredino otoka, ko se izkrcajo vse ameriške čete. Newyork, 2. avgusta. „Herald" poroča: Amerika odpošlje v mešano španjsko- ameriško komisijo nastopne člane: predsednika Mac Kinleya, generala Woodforda, 01-neya, Traovja in sodnika Edmundsa. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 30tV2 m. » Cas ona- L 8Un>? f jovaaia Uarometr'i l v mm. Tonipera-I tura | Vetrovi po Celziju i zvečer 7. zjutraj j 2. popol. | "787"fl 17-5 | si, szaET 738 2 78 7-8 134 246 brezv. si. jjzah. Nebo H 2 „ > B ^ f V ' X s. jasno megla jasno ;oo redni.! včerajšnja temperatur* 18'0". za 1-7° pod normaloir. Svarilo. Tem potom naznanjam, da som že pred več meseci odvzel zastopstvo gospodu Josipu Barnkopf in toraj on ni opravičen, sprejemati naročila in denar v mojem imenu. Teofil Kotykiewicz, c. In kr. dvorni tovarnar harmonijev, 521 3-3 Dunaj, V., Straussengasse 18. 525 1-1 Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da si je Vse<>a-mogočui izvolil k Sebi poklicati našo preljubljeno sestro, oziroma svakinjo in teto, gospodičuo Alojzijo Mulaček, ki je po dolgi in zelo mučni bolezni, večkrat pre videna s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob o. uri zjutraj v 62. letu svojo starosti preselila se v boljše življenje. Pogreb nepozabne predrage bode jutri, dnč 3. avgusta, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Štu-deutuvske ulice št. 2. na pokopališče k sv. Krištofu. Ljubljeno rajnko priporočamo v molitev in blae spomin. " Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1898 Karol in Franjo Mulaček, brata. Na prodaj sta dva križeva pota jeden 95 cm visok, velja gld. 65 — drugi 150 „ visok, velja „ 250 — pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 446 6-6 * * * X X X X * .K mmol i-feevl1 Uljudno naznanjam, da je od sedaj K K K moja prodajalnica * v lastni hiši na Starem trgu 5 v Ljubljani. $ Prisrčno se zahvalim za zaupanje, mi do sedaj skazano, in prosim, da ^ me slavno občinstvo tudi v novem lokalu prav pridno obiskuje. - S spoštovanjem 519 2-2 Avgust Auer. $ Ugoden postranski zaslužek za krščanske trgovce, učitelje in uradnike jo zastopstvo „Unio catholica". Pojasnila daje pismeno in ustno ravnateljstvo na Dunaju, I., Backerstrasse 14 514 5-3 V najem se daje takoj prodajalna v Trubarjevi ulici pri šentjakobskem mostu. — ---Več se poizve v hiši sami, II. nadstr., desno. (520 3- 3 x Proda se ali zamenja z vilo ali manjšim posestvom *t* ^ na Gorenjskem Marija Mulaček, sestra. Posebna naznanila se ne pošiljajo. Le SO kr. za 3 Žrebania. I ^re']ailje v soboto! 315 i 889 9 Glavni dobitek 1M UM t* im 25101« ■":115 razstavno srečke žrebanje: 6avsusta 1898 0 lil«. Žrebanje: 22 oktobra 1898. priporoča »P - C?. menjalnica v Ljubljani. ^ p. -jv,., ui,nuu,a iciuviuarje, lepo prostorno za-se stoječo dvorano i krasen, velik, senčnat vrt, dobro vpeljan fijakarski obrt, gospo- T J darska poslopja in travnike. 1 T* ^ Naslov poizve se pri upravništvu »Slovenca«. 517 5 Gostilna J. Peternel na Bledu. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo gostilno, v kateri se dobi izvrstno dolenjsko in istrijansko vino, Koslerjevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila, in sobe za prenočišče. c7. zfcrnol, f/osti Iničar. 523 3-1 1 gs?? 5 > u 11 a i 8 k a borza. Dne 2, avgusta. Skupni državni dolg v notah . . . . , Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 470, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.veli 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini....... 101 gld. 90 kr. 101 „ 70 n 121 „ 75 101 „ 10 120 „ 80 98 „ 90 907 „ — 363 r, 60 120 B — 58 „ 80 11 „ 75 9 „ 53 44 „ 15 5 P 63 n Dne 1. avgusta. 40,0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. o°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld . 1 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tisme srečke 4°/Q, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/ ,.'.". Dunavsko vravnavno posojilo 1.' 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo ...'..' Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . * » južne železnice 3°/0 . ' > južne železnice 6°/0 . » dolenjskih železnic 4% 164 gld. 50 kr. 161 „ — 192 „ — „ 99 „ 30 n 139 „ 25 n 129 „ _ 109 „ 60 112 „ 50 n 98 „ 50 n 98 „ 50 223 „ — n 180 „ 65 n 127 „ — n 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld..............202 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 165 - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 " 80 Hudolfove srečke, 10 gld.......26 " 50 " Salmove srečke, 40 gld.......gl " — St. Gentfis srečke, 40 gld.....' 79 " 50 " WaIdsteinove srečke, 20 gld. . ... \ 58 "„ — " Ljubljanske srečke....... ! '. 23 __° Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld..' .' 157 " — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3415 °„ — " Akcije tržaškega Lloyda, 500 gid. . . 449 „ — " Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 " — ° Splošna avstrijska stavbinska družba . . 112 " — Montanska družba avstr. plan.....164 "„ 75 " Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 " — " Papirnih rubljev 100........126 iBJT Nakup ln prodaja "TkZk vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih! pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promesa za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična dolniška družba „M E 11 C U _ Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I, Strobelgasse 2. PoJasnlla"£3S v vseh gospodarskih in finančnih stvareS potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostmi papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocegj obrestovanja pri popolni varnosti a&JT n n, I o ž onih ar l nvn i c. "Sa