KAR NAJŠIRŠA RAZPRAVA
Kako čimbolje urediti podnajemniška stanovanjska razmerja
Priprava odloka. s katerim naj bi v vseh Ijubljanskih občinah enotno urejali p<>dstano>anjska razinerja, poteka v času, ku v republiki raz-pra\ljamo ttidi o .spremeinbali in dopolnitvah zakona o stano>anjskih ra/merjili. Polreba po lem, da bi bilo (u področjc c-notno urejeno, so jc poka/ala med ra/pratami *> uresničevanju .samoiipravnih dru/benoe-konomskih odnosm » stanovanj*kem gospodarst\ u.
Že ob prvih ohr;i\nu\;ih osnutka je bil ocllok dele/en ši-rokc po/omosti. Pripombe in predlogi. podani na /borili skupščine mesta Ljubljana v /a-četku oktobra 19S1, pa so bili takšncga značaja, da je bilo po-trcbno pripraviti nov osnutek in ga prcdložiti v najširšo javno razpravo.
Po sedanjem osnutku naj bi i. odlokomenotno urejali nekatere pravicc in .obveznosti med pod-stanovalccm in najcmodajalcem, prcdvsem pa naj bi z njim opre-delili minimalne pogoje pri oddajanju posameznih stano-vanjskih prostorov v uporabo.
Posame/ne stanovanjske enote bi lahko oddal v upoiabo imetnik stanovanjske pravice. lastnik stanovanja kot posamez-nega dela stavbe ali lastnik dru-žinske stanovanjske hiše le na osnovi pisne podstanovalske po-godbe. Če pa bi oddajal stano-
\anjskc prostore v uporaho imetnik stanovanjske pravice. ki ni istočasno tudi lastnik tcli pro-storov, bi moral le-ta pri sklcpa-nju podstano\alske pogodbe upoštevati tudi določbc, ki jili vsebtije stanovanjska pogodba s stanodajalcem. Takšna pogodba nanircč lahko tudi omejuje pra-vico imetnika stanovanjske pra-vice, da prostore odda v upora-bo.
Z odlokom naj bi bila dolo-čena tudi minimalna stanovanj-ska površina. ki bi morala biti za-gotovljena posameznemu pod-stanovalcu. V dosedanji praksi so obstajali primcri, ko je bilo na posamezno stanovanjsko enoto prijavljenih takšno število pod-stanovalccv, ki ni bilo v nikakrš-nem sorazmerju s površino teh prostorov.
Minimalna površina naj bi tudi onemogočala fiktivne prijave prebivališča, ki so povzročale te-žave prijavno-odjavni službi. Pr-votni osnutek odloka jc kot naj-manjši prostor, ki se lahko oddaja v uporabo, določal va-riantno sedem o/.iroma deset kvadratnih metrov na cnega podstanovalca. V novem. osnutku odloka je bilo sprejeto stališče. naj bi taka najmanjša površina ne bila nižja od sedmih kvadratnih metrov^ Takšno, nižje izhodišče je bilo uieme-Ijeno s tem, da bi se pri poveča-nju minimalnih zahtevanih povr-šin pojavilo večje štev.ilo stano-vanjskih prostorov. ki jih nc bi bilo možno več oddajati.
Osnutek odloka določa tudi vrsto cvidenc o sklenjenih pod-stano\alskih razmerjih, ki naj bi po mnenju predlagatelja prispe-\ale h kvalitetnejšemu urejanju tega področja.
Glede določanja višine zneska za |X)dstanarino vsebuje sedanji osnutek odloka določilo, da se višina podstanarine določa spo-razumno med podstantn alcem in najemodajalcem. Najemodaja-lec pa naj bi bil oproščen davka na dohodek v višini, ki ustreza ekonomski stanarini za obravna-vani stanovanjski prostor, pove-čani za uporabnino za skupne prostore in opremo, pa tudi de-janske stroške, ki jih podstano-valec plačuje nademodajalcu (voda, električna energija. plin. kurjava ipd.).
Po nekaterih ocenah naj bi v Ljubljani svoje potrebe po biva-nju urejalo s podstanovanjskimi razmerji okrog 7000 študentov in okrog 2000 družin. Zato je urejanje lega področja izredno občutljiv« in imajo lahko nepra-vilni ukrepi neprijetne posledice (ako /a najcmodajalce še /lasli pa za podnajemnike. S predlože-nimi ukrepi ne bi smeli povzro-čati zmanjšanja ponudbe prosto-rov v podnajem, dokler stalno
povcčanih potrcb še nismo uspeli /adovoljili prek drugih oblik, predtscm prek zadovoljive po-nudbe s stanotanjsko gradifvijo tcr sadostnih zmogljitosti v sam-skih stanotanjih oziroma štu-denlskih domovih. K povečani poitudbi podnajeiiiiiiškib prosto-r<>\ pa lahko prispcva ludi pospe-šcn prehod na ckonomske stana-rine, ki bi ekonomsko stimnliral čim racionalncjšo uporabo sta-novanjskih površin.
M. ŠTRUC