s-wstice.* . ■ " ' NO'. 93 Terl^cj- cfi0°n} Ulal Ton a^M€RICAN IN SPIRIT evGlg;7 da bodo °-.iašk2ene S^e P°zvale letos v vo-kov Vlužba le 50,000 obvezni-dom ° konca Junija bo predvi-15:0qq P02Vanih v vojaško službo baivo- V dru§i polovici leta pa JJec 35,000. Voja?kS^0 ^°'ie bdo Pozvano v Ve2nj, ° službo vsega 98,000 ob-dobijN?’ Prihodnje leto bi radi da bj 'T dov°ij prostovoljcev, ^0zivap Ve2n:‘bov ne hilo treba ll v oborožene sile dežele. V remenski prerok pravi: oblačno z verjet-ip i°^dežja, popoldne zjasnitev °k0i°n^no- Najvišja temperatura Iz slov .naselbin Frank Sirse V sredo, 10. maja, je nepričakovano umrl na svojem domu v starosti 52 let Frank Sirse, 6166 Lake Ave., Elyria, Ohio. Pokojnik je bil rojen v Kapli pri Celju. V Ameriko je prišel leta 1952. Zaposlen je bil pri U.S. Steel družbi v Lorainu. Bil je član društva št. 21 ADZ in United Steel Workers of America Local 1104. Zapustil je ženo Frančiško, sina Franka, hčerko Sonjo, poročeno Neuber-ger, v Sheffield Lake, vnuka, brata Stankota Muršič v Kapli pri Celju in sestro go. Alojzijo Kebersek. Pogreb je bil v sb-sobo, 13. maja, s pogrebno mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda, lato na pokopališče Kalvarija. jib Connally odstopi Zakladni tajnik J. Connally je odstopil in se bo vrnil v privatno življenje. Nixon poln hvale o njem. WASHINGTON, D.C. —Včeraj. je Bela hiša objavila, da je zakladni tajnik John B. Con-nally odstopil in da se bo vrnil v privatno življenje v domačem Teksasu. Časnikarjem je dejal, ia je prvotno obljubil ostati v /ladi samo eno leto, da pa je to rodaljšal zdaj skoraj na polnih 18 mesecev. J. B. Connally je hvalil sposobnosti predsednika Nixona in se posebej njegov pogum in izrazil veliko zadovoljstvo, da je .mel priložnost sodelovati v njegovi vladi. Tudi predsednik Ni-:ion je bil poln hvale nad od-stopivšim. Dejal je, da je bil ijegov svetovalec tako v domači cot v mednarodni politiki. Pri ;em je bil “stolp močF. Čeprav e odstopil, bo Connally še ve-ino ostal v tesnih stikih s predsednikom Nixonom. Namignil je, da utegne jeseni celo sode-.ovati v njegovo korist pri vo-ivni borbi. Odstopivšega zakladnega tajnika bo nasledil George P. Shultz, dosedanji proračunski direktor in načelnik urada za upravo. CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 17, 1972 if ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV mmm re Vclivno leto ni primerno za davčne reforme, Nixon jo bo predložil prihodnje leto, če ho če v — Beli hiši. WASHINGTON, D.C. - Predsednikov glavni svetovalec, za domača vprašanja John D. Ehr-lichman'je dejal, da je predsednik Nixon prišel do zaključka, da “ni v narodnem interesu in ae v interesu posameznega davkoplačevalca poskušati izvesti večje spremembe v zveznem davčnem zakonu” v volivnem letu, ko sta javnost in Kongres pod mečnim strankarskim vplivom. Predsednikov svetovalec se je precej ostro izrazil o demokratskih predsedniških kandidatih, ki da toliko govore o nujnosti davčne reforme prav v času, ki je za vsako resno reformo neprimeren in za njeno uzakonitev najbolj težaven. To je ciljalo v prvi vrsti na McGoverna, ki izjavlja, da so davki za osebe s srednjimi dohodki previsoki in pretežki, med tem ko so za bogatine in korporacije prelahki. John D. Ehrlichman je na tiskovni konferenci dejal, da bo Nixon, če bo seveda pri novem-berskih volitvah letos zmagal, predložil obširnejšo davčno reformo prihodnje leto, ko bo o njej možna mirna in stvarna razprava brez ozira na volitve. OlIV. ! SILVER SPRING, Md. — Zastopnik Holy Cross bolnišnice je včeraj izjavil, da. se je stanje guv. G. C. Wallacea izboljšalo v taki meri, da je dejansko nevarnost za njegovo življenje minila. Odprto je vprašanje njegove paralize. Boje se, da ne bo mogel rabiti svojih nog. Ena od krogel je namreč obtičala blizu hrbtenice. Doslej še ni bilo mogoče dognati, ali je hrbtenica poškodovana v tečji meri ali ne. To bo mogoče dognati šele, ko bodo z operacijo vzeli iz telesa kroglo. Na operacijo hočejo počakati, dokler se ne bo stanje guvernerja izboljšalo in utrdilo. Guv. Wallace jei odločil, da ostane kljub atentatu nanj še dalje v voiivni borbi. Dokler ne bo mogel sam javno nastopati, bo vodila voiivni boj zanj njegova žena Cornelia. iixoima skupina gre Laird v Evropi WASHINGTON, D.C. - O-brambni tajnik M. R. Laird je včeraj odletel v Evropo na pomladansko posvetovanje NATO. Zastoj na železnicah LONDON, Vel. Brit. — Koncem tedna je prišlo na železnicah do popolne ustavitve prometa, ko so železničarji začeli z namernim zavlačevanjem prometa v podporo svojih zahtev. V ponedeljek bi moral biti promet obnovljen, pa so se železničarji med seboj prepirali, ali naj se pokore odločitvi • Sodišča za industrijske odnose, ki je odredil glasovanje železničarjev o sprejemu 12.5% poviška pri plačah, ali ne. To sodišče je odredilo glasovanje o povišku, pa odločilo, naj se ostale sporne točke urede v nadaljevanju pogajanj, ko naj železničarji vrše redno svojo službo. Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! Bela hiša je objavila, da bo predsednik Nixon odletel na pet v ZSSR v soboto, pa se ustavil do ponedeljka v Salzburgu v Avstriji. j WASHINGTON, D.C. — Pot i predsednika Nixona v Sovjetsko i zveza, ki je bila zadnji teden nekam negotova, je sedaj določena v vseh podrobnostih. Bela hiša je objavila, da bo predsednik Nixon odletel iz ZDA v seboto, pa se ustavil do ponedeljka v Salzburgu v Avstriji za kratek oddih, pa nato nadaljeval polet proti Moskvi. Predse dnika bo spremljala Mrs. Patricia Nixon, kot je bila i z njim na Kitajskem. Njen spored obiska v Sovjetski zvezi je r a z 1 i č en od predsednikovega. I Vendar bo z njim letpla po vsem sodeč v Leningrad in v Kijev. 1 Iz Sovjetske zveze bo pred-j sednik Nixon letel v Iran na ; kratko srečanje in razgovor s kraljem Rezo Pahlevijem, pa se nato na poti domov ustavil zadnji dan maja v Varšavi na Poljskem. Pričakujejo, da bodo oborožene sile ZDA omejile svoje nastope v Vietnamu v času Nixo-novega obiska v Sovjetski zvezi, če bodo to dovolili nastopi rdečih. I'f B I M & lisi biir’s m ifllCUsUffllP'Lu» Mili ' Liiri i Guv. Wallace je zmagal tudi v j Marylandu, vendar tam ni dobil ’ absolutne večine. Zanj je glaso-, valo pri primarnih volitvah 39% demokratov, za sen. Hum-phreyja 27% in za sen. McGoverna 22%. Podporo so dobili kandidatje v Marylandu v isti plasti volivcev kot v Michiganu. Sen. Humphrey je dobil skoraj vse črne glasove, med tem ko je delavstvo tudi v Marylandu šlo v večini kljub naporom unij za Wallaceom. Nekateri trdijo, da naj bi na volitve vplival v večji meri a-tentat na guv. Wallacea v ponedeljek. Povpraševanje volivcev in primerjava izida primarnih volitev leta 1968 in 1964 kaže, da je bil ta vpliv sorazmerno majhen. Večina volivcev se je že cdločila za svojega kandidata, ko so padli streli v Laureiu. Predsednik Nixon je dobil pri republikanskih primarnih volitvah velikansko večino in seveda vse delegate. Njegova tekmeca obstojata dejansko samo na papirju. Ashbrook je predstavnik kpnservativnega krila stranke, McCloskey pa liberalnega. Noben se ni volitev aktivno udeležil. Pri včerajšnji* demokratskih primarnih volitvah v državah Michigan in Maryland je odlično zmagal guv. G. Wallace. Predsednik Nixon pri republikanskih primarnih volitvah ni imel nobenih težav. CLEVELAND, O. — Za primarne volitve v Michiganu in v Marylandu je vladalo veliko zanimanje. V obeh državah so pri demokratskih primarnih volitvah napovedovali že več dni zmago guv. G. Wallaceu. V Michiganu naj bi bila na drugem mestu sen. McGovern, v Marylandu sen. Humphrey. Napovedi so v glavnem obveljale in po vsem sodeč streli na guv. G. Wallacea v Laureiu v Marylandu na glasovanje niso bistveno vplivali. Guv. George C. Wallace je dobil v Michiganu 51%. vseh oddanih glasov pri demokratskih primarnih volitvah in je to njegova prva absolutna zmaga v kateri izmed severnih držav. Pri teh volitvah je igralo važno vlogo prevažanje šolarjev, proti kateremu se guv. Wallace vztrajno bori cd vsega začetka. Na splošno je zanj glasovalo delavstvo, četudi so unije to temu odsvetovale in mu priporočale sen. Humphreyja. Ta se v Michiganu ni posebno dobro odrezal, dobil je le 16% glasov. Glavna podpora so mu bili črnci. Sen,. McGovern je dobil v Michiganu 27'r glasov, pretežno med liberalno mislečo mladino in premožno gornjo plastjo volivcev. i 'K V svobodni demokraciji naši!je nima mesta! CLEVELAND, O. - Združene države so dežela svobode, kjer izbirajo državljani svoje vodnike, krajevne, državne in zvezne, z volitvami Zvezna in državne ustave nudijo vsem, ki se ne strinjajo z večino priložnost, da povedo svoje mnenje brez strahu pred posledicami, obvezujejo pa vse, da sprejmejo sklepe in odločitve večine. Manjšina ima polno pravico, da se bori za svoja načela, za svoj program. Če je ta res kaj prida, lahko dobi za sebe večino in manjšina postane vladajoča večina. Ko je enkrat večina državljanov odločila in določila neko pot, se jo mora manjšina držati. To je načelo svobodne demokracije in svobode sploh. Tam, kjer se manjšina odloči za uporabo sile, da bi uveljavila svoja stališča in zahteve napram večini, tam o svobodi ne moremo govoriti. V naši dfeželi se je v kratki dobi njene zgodovine vedno znova pojavil kak posameznik, pa tudi večje ali manjše skupine, ki so se odločile za uporabo sile, ko niso mogle do cilja po ustaljenih demokratičnih, ustavnih potih. Politični umori v naši deželi posebno v zadnjem desetletju brez dvoma niso redkost, človeka je naravnost strah, ko pomisli na to. Tako radi se postavljamo s svojo svobodo, govorimo in pišemo o strpnosti, ki naj bi bila temeljna lastnost Ameri-kanca. Dejanja, kot smo ga doživeli zopet zadnji ponedeljek, spravljajo zagotovila o strpnosti v močen dvom. Kdor gleda demonstrante vseh vrst, posebno levičarske demonstrante proti vojni v Vietnamu, njihove divje o- braze, njihov fanatizem, nasilje, h kateremu se zatekajo vsak čas in ob vsaki priložnosti, se mora vprašati, kam vse to vodi? Značilno j e, da je največ zagrize nosti, nerazumnega predajanja strastem v boju za postavljene “cilje” na visokih šolah. Največ izgredov, največ demonstracij, pa tudi najbolj zagrizenih je na visokih šolah, kjer se je posrečilo raznim levičarskim demagogom spraviti pod svoj vpliv mladino, ki se tam vežba in uri, da bo delala v življenju z razumom, se odločala po treznem preudarku, ne pa po trenutnem razpoloženju, vodena po strasteh in nagonih! Pogled na mladino na naših visokih šolah pri demonstracijah in izgredih vzbuja cesto pri opazovalcu dvom v uspešnost naših visokih šol pri vzgajanju izobražencev, pa postavlja v neugodno luč tudi samo duhovno raven naše študirajoče mladine! Guv. George C. Wallace je imel in ima polno pravico, da svobodno in brez nevarnosti pove svoje mnenje, razloži svoja stališča. Oblast mu mora to v ustavi zajamčeno pravico omogočiti in jo čuvati. V ponedeljek pri tem ni bila uspešna, zato leži guv. G. C. Wallace v bolnišnici hrom od pasu navzdol, Arthur Bremer, ki je tega kriv, kot vse iz gleda, pa sedi v ječi. Vsa dežela je zaprepaščena in prepadena ob tem novem nasilju, za katerega ni mogoče najti nobenega smisla in opravičila, svet pa gleda na ZDA, ki naj bi bile vodnik svobodnega. sveta in čuvar njegove svobode, kako niso sposobne zavarovati uspešno niti lastnih pred sedniških kandidatov. vesti SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so zadela glavni stan letalske obrambe Severnega Vietnama na robu letališča južno od Hanoia. Močno se poškodovala tudi oljevod iz mesta Vinh do Demilitarizirane cone in s tem oiečila preskrbo rdečih tankov in drugih motornih vozil z gorivom na severnem bojišču. Rdeči so prekinili na enem mestu glavno cesto št. 1 med mestoma Hue in Da Nang: SAIGON, J. Viet. — Podpredsednik ZDA S. T. Agnew, ki je po prisostvovanju predaji Okinave na Japonskem odletel v Bangkok na Tajskem, je prišel danes sem in se raz-govarjal s predsednikom Van Thieujem. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je odšel sinoči v Camp David na kratek odmor, p redne bo v soboto zjutraj odletel na obisk v Sovjetsko zvezo. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj odobril predsednikov poziv za končanje sovražnosti v Vietnamu s 47:43 in s tem končal razpravo o njegovi vietnamski politiki. PARIZ, Fr. — Zastopnik Hanoia Le Due Tiro in zastopnica V:eL. ’ /L aih sta pozvala Včeraj uradno ZDA ir. Južni Vietnam na redni. se:, tanek konference o končanju vojskovanja jutri. Zastopnika ZDA in J. Vietnam sta predlog odklonila in ameriški zastopnik poslanik Porter je odletel v Washington na posvetovanje. Požar povzročil neprevidni delavec OSAKA, Jap. — Oblasti so prijele nekega električarja, ki ga dolže, da je odvrgel gorečo cigareto v bližini razstavljenih sintetičnih tkanin v tretjem nadstropju veleblagovnice. Prišlo je do požara, ki je pokončal nato 117 ljudi v zabavišču na vrhu 7-nadstropne stavbe zadnjo soboto zvečer. ; . f ! Iz Clevelanda j šfc.a* lr> i ^ Rojstni dan— Danes praznuje 92-letnico rojstva Mrs. Julia Knaus, 1194 E. 170 St. Domači in prijatelji ji k rojstnemu dnevu iskreno čestitajo in ji želijo dobrega zdravja in še veliko let. Bog jo živi! Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima svojo sejo jutri, v četrtek ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članstvo vabljeno! Še na mnoga leta— Poznani Anton Šestan s 3435 W. 60 Street bo praznoval jutri svoj 86. rojstni dan. V Ameriki je že petdeset let, doma pa je iz vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici. Zvest naročnik našega lista je že dolgo. Čestitkam njegove dobre žene se pridružujemo tudi mi ter Mr. Šestanu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Seja— Klub slovenskih upokojencev St. Clairsko okrožje ima svojo sejo jutri ob dveh popoldne v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Seja je važna, več v dopisu na notranji strani lista. Nastop na TV— Otroci, ki so nastopili na koncertu Planine, bodo v nedeljo, 21. maja, nastopili na Polka Variety Programu na kanalu 5. Štrajk pri P.D.— Včeraj popoldne so objavili pri listu Plain Dealer njegovi razvažale! štrajk, ko so pogajanja za novo kolektivno delovno pogodbb propadla. Unija je notela enoletno pogodbo z $26 tedenskega poviška, podjetje pa je bilo voljno povišati plače za $46 na teden tekom prihodnjih 40 mesecev. Pričakujejo, da bo lastništvo Cleveland Pressa iz solidarnosti samo ustavilo izdajanje lista, dokler ne bo rešen spor in štrajk končan. Razvažale! lista P.D. zaslužijo seaaj za redni delavni aas aaRL .) na teaen. Obsodba nasilja— Zupan R. J. Perk in mestni svet sta včeraj obsodila atentat na guv. G. C. Wallacea pretekli ponedeljek. Zupan je dejal, da ne misli predložiti nobene nove omejitve lastništva strelnega orožja, ker da to ne bi moglo bistveno spremeniti položaja. Van Thieu pogrešijiv? WASHINTGON, D.C. — U. S. News & World Report poroča v zadnji številki, da je državni tajnik V/. P. Rogers na svoji poti po Evropi tamkajšnjim vodnikom zaupal, da Van Thieu ni “nepogrešljiv”, če bi bil on edina ovira za sporazum v Vietna- mu. Vira sladkorja Dve tretjini vsega sladkorja pridobe iz sladkornega trsa, eno I tretjino pa iz sladkorne pese. Prejšnje miniranje bi ¥sjrio že morda končalo WASHINGTON, D.C. - Državni tajnik W. P. Rogers je pred senatnim pododborom, ki mu načeluje W. Proxmire, odločno branil Nixonove zadnje ukrepe v vojni v Vietnamu. Dejal je, da bi bilo nemara vojskovanja že konec, da je prejšnja vlada minirala pristanišča Severnega Vietnama. Državni tajnik je izrazil prepričanje, da miniranje pristanišč Severnega Vietnama ne bo privedlo do vojaškega soočenja ne s Sovjetsko zvezo in ne z L. R. Kitajsko. Ti ukrepi bodo privedli do obnove razgovorov in do njihovega uspešnega zaključka. W. P. Rogers je dejal senatorjem, da ameriško ljudstvo podpira v veliki večini predsednikov nastop in da naj bi isto storil tudi kongres, dokler ta reč ni končana. /IfecAtžAA IkiliOVMA A.-ll« 6117 3t Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. ^ggM3 SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 98 Weds., M^jTitTiOTž' Spomladansko zasedanje jugoslovanskih škofov Od 18.^do 21. aprila tl. so v Zagrebu zborovali jugoslovanski škofje. Predsedstvo Jugoslovanske škofovske konference (JŠK) je o delu izdalo naslednje poročilo; En dan so škofje ob sodelovanju profesorjev za moralno bogoslovje Valkoviča in Fučeka posvetili sklepom letošnjega duhovniškega tečaja o družini in njenih vprašanjih v Zagrebu. Škofje so sklepe tečaja na splošno sprejeli kot smernice za pastoracijo družjne in o tem izdali posebno izjavo. Ob sodelovanju prof. Turčinoviča so škofje razpravljali o prevodu brevirja v hrvaščino. Vprašanje je zelo zapleteno in so delo odložili. Odobrili so vrsto bogoslužnih hrvaških besedil, ki jih bodo poslali v potrditev kongregaciji za bogoslužje. Škofje so razpravljali o razmerah v verskem tisku po zadnjem zasedanju škofovske konference (ŠK). O zadnji dvojni številki revije ‘^Svesci” so dali posebno izjavo. Sprejeli so poročilo sveta ŠK za semenišča o dušnopastirskem delu bogoslovcev pred posvečenjem in odločili, da bodo v Zagrebu in v Ljubljani ustanovili središči za duhovne poklice. Razpravljali so tudi o apostolatu med mornarji v naših razmerah. Škofje so povedali svoje mnenje o osnutku navodila papeške kongregacije glede vzgoje za spoštovanje celibata v duhovnih poklicih. Ta osnutek obširno obdeluje način sodobne vzgoje duhovniških kandidatov in obsega tako človeške kakor krščanske in duhovniške vidike te vzgoje. Ti naj bi celibat sprejeli v luči vere kot svoj osebni dar Bogu in Cerkvi. Dva škofa sta se kot zastopnika ŠK pogovorila s predstavnikom državnega arhiva Hrvatske o stanju cerkvenih arhivov. Svet višjih duhovniških predstojnikov je predlagal, naj bi njihovi predstavniki postali člani ŠK. Zbrani škofje ugotavljajo, da po koncilskih odločbah sestavljajo ŠK samo škofje. Ti morejo seveda za določene razprave povabiti na zasedanje tudi predstavnike redovniških predstojnikov. Do takih srečanj bo od časa do časa tudi prišlo. Zveza višjih redovnih predstojnic je predložila, naj bi vsaka škofija določila posebnega duhovnega asistenta za vprašanja redovnic. Prav tako je želela, da bi njihova predstavnica bila navzoča na zasedanju ŠK, kadar bo ta razpravljala o redovnicah, škofje so te predloge načelno sprejeli. Opazovalec ŠK na jesenskem zasedanju francoske ŠK bo zadrski škof msgr. Oblak. Na jesensko zasedanje strokovnjakov za ekumenizem v Rimu bodo poslali prof. Stanka Janežiča iz Maribora. Škofje so odobrili pravila sveta za semenišča. Za predsednika sveta ŠK za izseljence so izbrali msgr. Lacha, za-bregškega pomožnega škofa. Ta svet ima odbor za dušno pastirstvo naših ljudi v inozemstvu (predsednik msgr. Each), turistov (predsednik msgr. Oblak) in nomadov (predsednik msgr. Arnerič). Škofje so razpravljali tudi o stanju državnega zdravstvenega zavarovanja za cerkvene osebe. Odločili ^so, da bodo do jesenskega zasedanja poiskali za tajništvo ŠK še enega duhovnika. Zbor ŠK je izglasoval naslednje izjave: 1) Zbor ŠK je razpravljal o sklepih letošnjega januarskega teološko-pastoralnega tedna, ki se je ukvarjal z vprašanji družine. SK daje priznanje organizatorjem tega tedna, profesorjem teološke fakultete v Zagrebu, da so posvetili pozornost temu nadvse pomembnemu vprašanju našega časa in naše sredine, ga izbrali za predmet letošnjega duhovniškega tečaja, pridobili za razpravljanje naše strokovnjake in^zbudili zanimanje pri številni duhovščini, ki je prišla na tečaj. Tečaj je nedvomno mnogo prispeval k spoznanju sedanjega stanja naših družin, ga osvetlil z naukom Cerkve in dal dragocene pobude in nasvete za boljši pristop in večjo odgovornost v družinskem apostolatu. ŠK ocenjuje kot hvalevredne vse neuradne pobude, iz katerih so zrasla posamezna središča za družtinski apostolat. Med njimi zavzema posebno mesto institut za družinsko problematiko pri jezuitskem Filozofosko-teološkem institutu v Zagrebu. Čeprav so nekateri izrazi nejasni in dvoumni, ŠK rada sprejema sklepe in pobude tečaja, da se ŠK bolj neposredno zavzame za ta pomemben apostolat. Zato je svetu za laični apostolat dodan poseben odbor za družinski apostolat. Vanj sta bila izbrana škofa Jablanovič in Ža-nič z nalogo, da zbereta in povežeta pri tem delu vse, ki se zanj že zavzemajo ali žele sodelovati. 2) Zbor ŠK ocenjuje zadnjo številko (19-20) revije “Svesci” kot zbirko člankov, od katerih nekateri hudo ža- Živimo v Waukegan, 111. časih, ko vse toži, da ni na svetu več dobrih in odločnih določb in postav. Zato toliko neredov vsepovsod med ljudmi vseh raznih ras in stanov. Še vreme se zadnja leta čudno obnaša. Zima tja do sv. Matije, katerega so letos “pozabili’ v pratike in koledarje vtakniti, se še ni preslabo obnašala vsaj tod okrog nas. V marcu in vse skozi tja do sredine aprila pa je brcala in se čudno obnašala. Najbrže zato, ker je menda dobila obvestilo iz “urada”, kjer za nas zemljane vremena urejajo in določajo, da naj začne “pokati” in se pripravi za odhod ter tako napravi prostor mladi pomladi. Starka zima se je pa ujezila in je zato skozi ves marec in skozi dober del aprila brcala okrog naših Velikih jezer, nam nasipala tu in tam še precej snega. V prvem tednu v aprilu smo imeli tod okrog res kaj mrzlo vreme. Najprvo dež in hud vihar, ki je po mnogih okolicah povzročil mnogo škode. Nato pa precej snega. Močne burje so brile pri nas in skoro po vsem severnem delu Illinoisa in gori po Wisconsinu, kakor so omenjali okrog 90 milj na uro. Mnogim poslopjem so odnesle strehe, raztrgale električne in telefonske žice in na več krajih po velecestah odnašale in zanašale avte, tovornjake in buse. Mesto Joliet z okolico je bilo posebno' prizadeto in mnogi drugi kraji, kakor so poročali, škode je za več milijonov. Reda pa točnosti je res v sedanjih časih vsak dan manj. Dostavljanje pošte, posebno časopisov iz drugih mest je nekaj, nad čemer vse godrnja. Sosed Frank je zadnjič omenjal, ko' me je obiskal, da včasih kake številke AD kar cel teden ni. Pri tem sva s Frankom govorila, kdaj bosta letos sv. Jurij in sv. Marko, pa sem pogledal v pratiko. Letos je označen za dan 23. aprila in sv. Jurij je naslikan in jase konja. Franku sem omenil: Glej ,Jurij sedi na konju, ta s svojim konjem bi nam najbrže hitreje dostavljal pošto, kakor pa jo sedanji raznašalci našega strica Sama. To pa to, to ti pa rad pritrdim! je Frank krepko po horjulsko pritrdil. * KAKŠNA JE PA KAJ POLITIKA, ki jo nam servirajo zdaj v volivnem letu naši po-litikarji? Taka je, kakor navadno. Nekako taka, kakor v kaki sejmski kuhinji župica, katero kuhajo, mešajo in solijo razni kuharji in kuharice. Ponujajo jo nam na vse “viže”. Vsak trdi, da je ni boljše, kakor je njegova. Gori v “newhemšaj erskih” hribih in ridah, so rekli v nomi-nacijskih volitvah, da je najbo- duhovnikov, da omenjene dvojne številke revije “Svesci” ne razširjajo. 3) Ob pisanju dela dnevnega tiska o postnem pastirskem pismu zagrebškega nadškofa dr. Kuhariča zbor ŠK obžaluje žaljiv način pisanja in ugotavlja, da takšen način ne more koristiti dialogu med Cerkvijo in državo. Škofje izjavljajo, da je nauk, kakor ga izraža omenjeno postno pismo, nauk katoliške Cerkve v tistem smislu, kakor ga nakazujejo odloki 2. vatikansgega koncila, in da je v skladu z naukom njenega poglavarja Pavla VE (“Družina”, št. 9 od 7. maja 1972) 8 BESEDA IZ NARODA I f § kislo držal, ker sta ga McGovern in Wallace zadaj pustila. Kako bo drugod, bodo pokazale volitve vseh, ki se ponujajo po posameznih državah, na glavni narodni konvenciji v Miami v mesecu juliju, vlada pa še velika nejasnost. Tisti, ki precej dobro poznajo politična obnašanja na narodnih konvencijah, prerokujejo, da bo na konvenciji odločeval denar in pa obljube tistih, ki imajo denar, s katerim pravijo, da se pride, skozi vsaka vrata, posebno v politiki. Imajo najbrže prav. V imenu republikancev bo kandidiral zopet Nixon, o tem ni dvoma. Je še vedno močan. U-gled zadnje čase malo zgublja zaradi Vietnama. To demokrati hudo izrabljajo proti njemu. Tudi domače gospodarske, politične in rasne krize ne prilivajo močnejšega olja v njegove politične svetilke, da bi svetile bolj zanj. Republikanci se bodo morali v jeseni zanašati le na svoje uspehe v dobi te njihove sedanje administracije. Teh je nekaj — preveč'pa ne, vsaj pomenljivih ne. Komu bo naša javnost dala mandat 7. novembra v jeseni za vodstvo naše dežele, je za enkrat zelo nejasno. — V našem Lake okraju smo imeli 4. aprila volitve za okrajne odbornike, ki jih imenujemo “County Board Supervisors”. Ves okrajni odbor šteje 37 članov. Okraj je razdeljen v pet o-krožij. V drugem okrožju so bili med drugimi izvoljeni tudi štirje naši rojaki: Victor Gantar, Frank Teršar, Stanley Pekol in Matt Miholič. V tretjem okrožju pa je prišla v odbor Bertha M. Ogrin. Čestitke in mnogo uspehov! * KAKO IN KDAJ SO NASTALE KAVARNE? - Odkar so otvorili prvo kavarno leta 1645 v Benetkah, se je čulo o kavarnah marsikaj. Kavarne sicer niso nič drugega kakor nekaka gostišča, v katerih se zbirajo ob večerih in raznih časih politikaši in drugi — največ taki, ki jim je doma dolgčas (ali mogoče doma ne mqrejo priti do besede, da bi razložili svoje misli in “dobre” nasvete), pa jo mahnejo v kavarno, zlasti v mestih. Tam se srečajo z enakimi “tevariši” in pri mizici, posebno če je kaj dobrega na tej, ki daje človeku korajžo, razlagajo drug drugemu svoje gospodarske, politične in še 'druge sitnosti in težave. Včasih tako resno in zaskrbljeno, da se jim pri družabnem pomenku še kar oči osolze. To omenjam le radi boljšega razumevanja potreb kava-ren. Poglejmo naprej, kako so po otvoritvi prve kavarne v Benetkah nastale in začele rasti kavarne po Evropi in po svetu. Pet let zatem, leta 1650 so o-tvorili drugo kavarno v Oxfor-du na Angleškem. V Franciji se je pa pojavila kavama najprej v Marseillu 1. 1659. V predmestju Pariza, v St. Germain Armenec, pa so leta 1672 otvorili točilnico za kavo, ki pa ni bila prava kavarna. Prave kavarne varnami ter restavracijami so bile prve kavarne opremljene čisto preprosto, z navadnimi stoli ter lesenimi mizami; tla so bila posuta s peskom, v kotih so bili pljuvalniki kot nujna potreba za takratne zelo razširjene in razvajene kadilce. Še v sredini prejšnjega stoletja so bila velika ogledala po kavarnah posebna potrata. V vzhodnih delih Evrope najdemo še zdaj kavarne v prvotni obliki. Poleg ognjišča stoji kavarnar in kuha kavo ter p odpihava žerjavico z zavojem peres in ob majhnih mizicah sedijo Turki, Arabci in Sirij ci, ki srebljajo počasi črno, močno kavo. Pušijo z velike z vodo napolnjene pipe, govore o politiki, ali pa kaj igrajo. Tako posedajo po cele ure, ker v tem je vzhodni človek daleč pred zapadnim: To zato, ker ima mnogo prostega časa. Ko sem bil jaz še mlad poba, mi je vaški krojač pojasnil: “V Ljubljani so kavarne, v njih sanjači in kovači, ki kuhajo in kujejo za nas politiko...” — Čitateljem AD lep pozdrav iz Ameriške Vrhnike! Vrhenšk Tine Seja Ilula slovenskih if objenoev la senklersko okrožje CLEVELAND, O. — Važna seja Kluba slov. upokojencev za okrožje St. Clair Ave. se bo vršila kot običajno v četrtek, 18. maja, ob 2. uri popoldan. Potreba je, da članstvo vrne vstopnice za večerjo. Te si tam preskrbite, ako želite se udeležiti te naše proslave. Večerjo bomo imeli v nedeljo, 21. maja, serviranje se začne ob 4. uri popoldan. Pripeljite svoje prijatelje, naj se z vami udeleže te večerje! Igrala bo godba Maxa Želodca. Zabave bo dosti za vse udeležence. Nas vseh dolžnost je, da podpiramo to, kar smo ustanovili, do sedaj smo imeli z enakimi prireditvami lepe uspehe, glejmo, da se tudi ta dobro obnese. Vas vljudno vabi in pozdravlja Joseph Okorn -----o—----- Slovenil ned zavedi evropskih narafa so začeli otvarjati v francoskem lijo katoliški nauk. Zaradi teh člankov zahtevajo škofje od i vern, Dakotčan. Humphrey se je Ija Muskijeva župica. V Floridi glavnem mestu šele od Sicilijan-pa drugače, da Wallace zna tudi ca Procopija leta 1689. Na Dunaju je bilo izdano dovoljenje za obrat kavarne leta 1683 nekemu Poljaku. Nemško mesto Hamburg je dobilo prvo kavarno šele leta 1679. V nasprotju z današnjimi ka- dobro kuhati. Tudi v Wisconsinu so rekli, da ima Wallace boljša zelišča in da njegova župica je boljša od Muskijeve. Najboljše priznanje pa je dobil McGo- PARKERS PRAIRIE, Minn. — Namen teh cerkvenih zavodov v Rimu je povezati katoliške narode s papeštvom, s skalo krščanstva. Škofje določijo se-meniščnike, ki se potem šolajo pod papeškim nadzorstvom. V naslednjem bodo našteti samo zavodi, ki niso last cerkvenih redov. Ti imajo zopet svoje hiše za svoje duhovnike. Beda, papeški kolegij, ustanovljen za Pija IX. leta 1852 kot del angleškega zavoda. Bil ločen od njega leta 1917 in služi zapoznelim poklicem. Belgijski papeški kolegij, u-stanovljen za papeža Gregorija XVI. v letu 1844 za bogoslovce 6 belgijskih škofij. Francosko papeško semenišče, ustanovljeno 2. okt. 1853. Potr-’ j eno po papežu Piju IX. 14. julija 1859. Germansko-madžarski papeški kolegij. Germanik je bil ustanovljen 31. avg. 1552 pod papežem Julijem III. na pobudo sv. Ignacija Lojolskega za duhovnike, ki naj bi delovali v Nemčiji in sosednih deželah proti prote-stantovski reformaciji. L. 1580 je bil Germanik združen z madžarskim zavodom. Bil ukinjen leta 1798 z zatrtjem jezuitskega reda, znova odprt leta 1818. Zavod vodijo jezuitje. Gojenci hodijo na Gregorijano. Giški papeški zavod, ustanovljen za Gregorija XIII. 13. jan. 1577. Svoja pravila dobil od kardinala Julija Antona Santoro leta 1583, ki je zaupal njegovo vodstvo jezuitom 1. 1591. Zaprt radi pomanjkaja denarja leta 1803. Zopet otvorjen 1845, ob novljen za Leona XIII. 1. 1897 in izročen benediktincem. Bogoslovci obiskujejo Angelsko vse-učilišče. Angleški kolegij. Začetki gredo nazaj v leto 1362. Na mestu nekdanjega angleškega gostišča je papež Gregorij XIII. zgradil semenišče za angleške dijake (23. apr. 1578). Jezuiti so vodili zavod do zatrtja reda? 1773. Bil ponovno otvorjen leta 1818 in njegovo vodstvo izročeno angleški svetni duhovščini. Gojenci obiskujejo Gregorijano. Irski papeški kolegij. Vzrok za ta zavod so bili angleški zakoni 16. in 17. stoletja, ki so prepovedovali vzgojo katoliške duhovščine na Irskem. Leta 1625 so irski škofje prosili papeža Urbana VIII. za ustanovitev irskega zavoda v Rimu. Kardinal Ludvik Ludovisi jim je zgradil hišo na lastne stroške (1628), katere vodstvo je izročil frančiškanom, nato so jo vodili jezuiti do leta 1772. Zavod je bil u-kinjen leta 1798, pa zopet odprt leta 1826 in izročen vodstvu irske svetne duhovščine. Zavodar-ji obiskujejo Lateransko vseučilišče. Litvanski kolegij sv. Kazimira. Za ustanovitev tega zavoda so se leta 1945 odločili litvanski škofje v begunstvu. Pravno je bil potrjen 1. maja 1948 po Piju XII. z bulo: Humana sic ferunt. Gojenci obiskujejo gregorijansko in lateransko vseučilišče. Lombardsko papeško semenišče sv. Ambroža in Karla. Lombardski kolegij je bil ustanovljen leta 1863 za duhovnike in semeniščnike lombardske cerkvene province. Gostje te hiše obiskujejo lateransko univerzo. Papeški kolegij sv. Nepomu-ka. Ta zavod je bil ustanovljen leta 1884 za Leona XIII. Postal papeški kolegij 1. jan. 1890. Zavod se je imenoval češki kolegij do leta 1919, ko so ga odprli tudi bogoslovcem z Moravske in Slovaške. Ko so zavod preuredili za papeža Pija XI. (23. apr. 1930), so dali hiši ime po mučencu sv. Janezu Nepdmuku. Stanovalci hodijo na lateransko vseučilišče. Holandski papeški kolegij Pija XI. Nizozemski zavod, odprt za papeža Pija XI. 26. okt. 1930, je namenjen mladim duhovnikom, ki iščejo višjo izobrazbo. Gostje obiskujejo različne rimske univerze. Romunski papeški kolegij, potrjen za Pija XI. dne 12. maja 1930. Vodijo ga svetni duhovniki. Stanovalci obiskujejo Propagando. Poljski papeški kolegij. Ustanovljen 9. marca 1866 za papeža Pija IX. Ameriški Poljaki so mu oskrbeli zgradbo na trgu Remu-ria 2-A v letih 1947-1948. Leta 1949 so ustanovo izročili v roke j e z u it o v. Bogoslovci posečajo Gregorij ano. Imajo posebno zgradbo za duhovnike, ki iščejo višje, strokovne izobrazbe. Portugalski papeški kolegij, ustanovljen 20. okt. 1900 za Leona XIII. za semeniščnike iz Portugalske in njenih kolonij. Rimsko papeško semenišče, o-snovano leta 1565 za papeža Pija IV. za semeniščnike rimske škofije, vključuje bogoslovje Lateranu in malo semenišče Vatikanu ter papeško rimsko semenišče za gojence, ki se posvečajo pravu. Ruski papeški kolegij sv. Terezije Deteta Jezusa. Zavod je bil ustanovljen za bogoslovce, ki bi naj oznanjali blagovest Rusom, 15. avg. 1929 za Pija XI. Vodijo ga jezuiti. Gojenci hodijo na Gregorijano. Ukrajinski papeški kolegij sv. Jozafata. Ustanovljen 18. dec. 1897 za Leona XIII. za seme-nisčnike iz Ukrajine. Vodijo ga bazilijanci, gojenci hodijo na Propagando. Kolegij sv. Hieronima Ilircev. Ustanovljen 1. avg. 1901 za Leo-na XIII. Odprt za Pija X. leta 1911 hrvatskim duhovnikom za višje študije. Zaprt 1915, znova odprt 1924. Škotski papeški kolegij. Ustanovljen 5. dec. 1600 za časa Klementa VIII. za izobraževanje svetnih duhovnikov iz škotskih škofij. Bil izročen jezuitom za vodstvo leta 1615, nato pa svetni duhovščini leta 1820. Zatrt med 1798-1820 in znova med drugo svetovno vojno (1940-1946). Gojenci obiskujejo Gregorijano. Španski papeški kolegij. Osnovan 1. apr. 1892, potrjen 25. nov. 1893 od Leona XIII., dobil častni naslov “Papeški” leta 1904. Ena zgradba je za bogoslovce, druga za duhovnike. Gostje obiskujejo Gregorijano. Teutonski papeški kolegij sv. Marije del’ Anima. Ustanovljen leta 1859 za 30 duhovnikov iz avstrijskih in nemških škofij, ki bi se naj usposobili ,za delo po škofijskih pisarnah. Teutonski kolegij sv. Marije v Camposanto za duhovnike nemške narodnosti iz dežel nekdanjega sv. rimskega imperija-Ustanovljen 21. nov. 1876 za Pija IX. Gojenci se predvsem zanimajo za arheologijo in cerkveno zgodovino. Madžarski papeški cerkveni inštitut, potrjen od Pija XII. dne 16. julija 1940. Služi madžarskim duhovnikom za višje študije. Slovenski kolegij za slovenske bogoslovce in duhovnike. Ustanovljen 22. nov. 1960 za Janeza XXIII. Naslov: Via Appia Nu-ova, 884; 00178 Roma, Italia. Darove za Slovenik, za ta najmlajši rimski zavod, prejema Msgr. Louis Baznik, St. Pat" r:ck’s Church, Thompson, Ohio, 14086. Joseph Vogrin z naših vrst Willard, Wis. — Spoštovani pri Ameriški Domovini! Danes sem prejela Vaše pismo, da n11 to potekla naročnina. Sem 1° ravno nameravala obnoviti. Z Ameriško Domovino sem ze-'o zadovoljna, samo prihaja bol] slabo. Včasih pridejo po tri skupaj, potem pa zopet nič. Zgodi se tudi, da novejša številka pri' de preje, kot prejšnje. Upam, da se bo poštna dostava popravila-Pošiljam Vam naročnino h1 vse skupaj lepo pozdravljam! Mary Gregorich ------o----- Turisti v gozdu v Velikansko, nerazvito por^' je Amazonke se naj prila' godi zahtevam in poti‘e' bam mednarodnega turi2' ma. “Zeleni pekel ob Amazonki naj bi se odprl mednarodnemu turizmu. Tujci naj bi se otresli strahu pred džunglo in začeli občudovati skrite lepote te^a področja. Takšen je cilj kampaj nje, ki so jo pred kratkim zače 1 v Manausu, upravnem središča amazonskega porečja. Amazonsko porečje nedvoh1' no sodi med najpomembnejša področja, ki jih še niso doseg1 valovi čedalje mogočnejše turi stične agencije so že poslale ue' kaj skupin, ki pa naj bi proučil6 možnosti za razmah turizma v amazonski džungli. Za pavšalu0 ceno sto dolarjev dnevno bod° turiste z letali dovažale v Belem, kjer jih bodo čakali udobno opremljeni čolni s klimati6' nimi napravami ter z ribiško i0 lovsko opremo. a krožni plovbi, dolgi ua 3,600 kilometrov, bodo potova 1 do Iquitosa v Peruju. V Mana0' su bo daljši oddih. To mesto, k1 je med kavčukovo mrzlico prelomu stoletij doživelo nag6 vzpon in razmah, se preureja za turizem. V gradnji je nekaj hotelov, v mestu bo prosta card1 ska cona. F* S. FINŽGAR: Golobova njiva Vedve imata prav, Hana pa udi. Kaj bi se ubijala kot kmet ° Zore do noči, ko ima pa mlin 'Pod kapom. Viš jo!” Tako je rekla Trnuljčka in pomežiknila proti bajti. mlada trenarja sta se Prismukala okrog vogla in se Ustavila pri Hani. Eden je jedel s ruco komisa. Odrezal je pre-cej velik kos in ga ponudil Hani. ^ landra je zadela škaf, Pojdimo no! Še gledati se 1111 §reh takole nastavljanje v teh groznih časih.” Zenske so se razkropile. Od . azdevška je zadonel avtomat s hreščečim glasom po dol-^ertl ^olku spet igral divje ple- Se- Rojaka sta vodila Hano proti! gostilni. Štirje tedni so pretekli. Trenski vozovi so odhajali in Prihajali, včasih vsi, včasih so a i dolge dneve brez dela na ravniku. Golobova lepa ledina ie bila poteptana in pomendra-^a, da je ležala senožet kot ve-1 a> rjava rana sredi polja. Tre-ar3i so utrli čez vrtove čisto sleze, kakor jih ni bilo še 151 °ii- Prvi korak v zeleno tra-3e zaskelel gospodarja, je za-ekel gospodinjo. Sčasoma pa je ® °pela vsaka bolečina. Celo ° r°ci so se naveličali in se lo-j1 ^ svojih starih iger. Z laške ronte so doneli topovi, pa se ni el° več vredno plevici na P°iju, da bi za hip dvignila gla- 0 i11 posluhnila. t'h^Ub> temu je bila čudna, topa 1 °ta v vasi taka, da bi ta, ki je ajbolj molčal najrajši kričal &a glas. -^lada gospodinja ^Ijčka je imela 0tr°k. moža rili, skoro šepetaj e, in venomer so se smejali. Hvastač je zdrsnil na tla in sedel na nahrbtnik. Po njem je zavrelo. Pest je stiskal in grabil krog sebe, kot bi česa iskal. Ko se je nekoliko umiril, je vstal in potrkal na vrata. V hiši je luč ugasnila. Potrkal je močneje. Nič se ni ganilo. Še enkrat in silno. Tedaj se je oglasila dekla v veži: “Kdo je?” “Dekla,” jo je spoznal gospodar. “Torej iz izbe je morala, iz postelje, ko domači ne slišijo.” “Tončka, le odpri,” je izprego-voril. Dekla ga je spoznala in vsa vesela odprla. “Kako trdo spite,” se je hlinil Hvastač, velel dekli, naj napravi luč, sam je pa stopil pred vrata. Nato je prijel za kljuko in posvetil v sobo. Na klopi sta smrčala dva vojaka, iz kamre se je oglasila ona: “Oh, oh, ali si ti! Bog te sprejmi.” Mož je postavil luč na mizo. “Dobro se vam godi!” Poleg potice je stal zabojček, nanj naslovljen, s priprtim pokrovom. Hvastač je pogledal vanj. Kos črnega kruha je bil v njem in dve plesnivi klobasi. etio Franca Trpet majhnih vojski, za pomoč h j o. hiše, samo deklo. pa veliko kme-Trenarji so polegali okrog ^ a ni ga bilo, ki bi bil prijel ^ Večer koso in odrezal nekaj °Sev trave za živino. župan je jme^ jjva grunta, edi- e§a sina na fronti. 3e bil. Prijei brez hlapca pa se ni ganil nihče, da bi gal 23 poda3alnik mu Poma" Zol' k° zdeval snop j e v ko- pa je bilo rok 2 Pri Hvastaču har^0 toporišč, a so ven-rv denarji spremljali njo, če v J^a kosit, vozili samotež vozi-e Namesto hčere Lize, ki je Va ob boke Drugo jutro so ženske stikale glave in si šepetale, kako je zalotil Hvastač ženo in hčer in da ju je s krepelcem pognal v hrib in se zaklenil v hišo. Tega pa niso povedale, kako bridko se je mož razjokal, ko je slonel do jutra sam ob mizi. j Ta dogodek je prebil topo ti-• hoto v vasi. Zašumelo in završalo je vse križem. Pričelo se je opravljanje in natolcevanje, očitki in zbadanje. Ljudje so si grozili s tožbami, z očitno sramoto so se bahali. Župnik je obupoval, župan pa je ostal miren, kot je bil: j “Kaj bi se čudil! Pleve so I stopile k vrhu. Nobeno žito ni brez njih. Prej se ne vidijo, vel-nica jih pokaže.” Nekaj dni po tem splošnem viharju je prišlo ponoči povelje: Kolona naprej! Kot so prišli nenadoma, so nenadoma izginili. Po vasi je zavladal mir, kot bi bila sama sveta nedelja. Edino črni madež — pomendrani Golobov WIST ■ Z SLOV Litija bo več izvažala Litijska “Lesna industrija” bo letos prodala v tujino za poldrugi milijon dolarjev blaga. Izvoz bo letos za 25 odstotkov večji od lani. Polovico vseh izdelkov bodo prodali na območja s trdnimi Valutami, polvico )pa na Vzhod. Med naj večjimi odjemavci na Zahodu so: Danska, Italija, Avstrija in Zapadna Nemčija. Na Vzhodu pa so poleg Sovjetske zveze tudi Poljska in Vzhodna Nemčija. Zadnji čas prodajajo izdelke tudi v nekatere prekomorske dežele. j nega lista pa bo namesto 35 treba plačati 50 dinarjev takse. Izreden uspeh v Mariboru Obrat mariborske tovarne avtomobilov in motorjev na Teznem je v januarju dosegel izredno ugodne izvozne dosežke. Izvozil je za 639.708 dolarjev proizvodov. Mesečni načrt izvoza je tako izpolnil 213 odstotno. Doslej je že izpolnil 21 odstotkov letnega izvoznega načrta. Novost v Ljubečni V opekarnah “Ljubečna” so začeli izdelovati klinkersko o-peko z ornamentiko. Prvič v Sloveniji izdelujejo dva različna vzorca ornamentike. Kljub temu, da so novost uvedli šele pred kratkim, vlada na trgu za izdelke te vrste veliko zanimanje. Prvo serijo so v celoti prodali. Največ kupujejo to opeko za zunanja pročelja, kamine in stene v notranjosti. Cena je zelo ugodna. Zato v opekarni komaj zmorejo naročila. . — uuiie uprta za njimi , vojaško nosila uro na roki. I,ravmk’ ,od.ko,,J “ voz rMrezan K . .m razmlmcen y divjo njivo — Pregla/1 °Putniku; najmanjše ocjseva^ strašno žalostno sre-so a 1Ce rh30 imeli 3 konji, pa ravnega polja in njegova hjivi^ navoziii gnoia na edino črna senca je segala do hiš,'gren-bil° skrv/ tnvleta jap^e'’ in //kega spoznanja polnih. šalo S Vecera’ da bl ne,dl:' (Konec) Sq . p0 cvrtju okrog hiše, dasi Praf/a.1 Sam° dve kok°Ši in niČ j Debelina kablov Pšerhon/ naS b° preVe!al k0t| NEW YORK, N.Y. - Prene-Pariu n' i 6 iebe^ h^an .er zu kabli, ki povezujejo celi- nika neke nedelje. “Pri Loput- V Ljubljani 30% zaposlenih Slovencev Ljubljana ima 30 odstotkov vseh zaposlenih Slovencev. V samem gospodarstvu pa jih je 27 odstotkov. Od 165.000 delavcev, zaposlenih v Ljubljani,'jih dela v gospodarstvu 135.000, v drugih dejavnostih pa jih je zaposlenih 30.000. V petih ljubljanskih občinah je zaposlenih kar 43 odstotkov žensk, na mestnem območju celo 46 odstotkov. Povpraševanje po novih delavcih je zelo veliko. Skrb za zdomce Ljubljansko “Delo” poroča o posebni konferenci, ki je bila v Beogradu, kjer so razpravljali o organiziranju delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Posebej so poudarili,. naj organiziranje delavcev ne temelji na narodnosti, temveč na jugoslovanstvu in naj ima razredni (to je: komhnistični) značaj. Če oblasti niso mogle svojim ljudem doma dati zaslužka in kruha, da so bili prisiljeni iti s trebuhom za kruhom, naj jih vsaj zunaj puste v miru uživati svobodo in naji jih ne posiliju-jejo z diktatorskim mom”. Izboljšana slišnost Radio Maribor je začel svoj spored poskusno oddajati tudi po novem UKV oddajniku. Postavili so ga na televizijskem stolpu na Pohorju. Z novim oddajnikom bo izboljšana slišnost radia Maribor v severovzhodni Sloveniji. Slišnost mariborskega radia se bo povečala tudi srednjem valu. Nov planinski dom na Raduhi Mežiško planinsko društvo s svojimi več kot 1400 člani je lahko upravičeno ponosno na uspehe v preteklem letu. S prihranki društva in s prostovoljnim delom članov so spravili pod streho nov planinski dom pod Raduho. Dom je grajen v lepem, udomačenem alpskem slogu. Verjetno bo res eden naj lepših v tej planinski pokrajini. Ko bo dom opremljen, bo v njem 25 postelj in 30 skupnih ležišč. Mišja nadloga Kmetje z ravninskih krajev v soboški občini povedo, da ne pomnijo tako množičnega pojava poljskih miši, ki povzročajo resno škodo na poljih, kot letos. . Poljske miši najhuje oblegajo polja okrog Beltinec, Lipe, Gan-čan, Sebeborec, pa tudi marsikje drugod. Na tako razmnožite v te zalege je vplivala lanska suša. Poleg posevkov pšenice uničujejo miši tudi deteljišča. lop j e nikakor ne ustreza novim potrebam pouka. V novi šoli bo poleg kabinetov, učilnic in telovadnice tudi prostor za vzgojno varstveno ustanovo ter prostor za malo šolo. Graditi jo bodo začeli letos.. Načrti so tudi že izdelani. Izobražena Postojna V Postojni vlada izredno zanimanje za nadaljevanje študija. Postojnska občina je po odstotku učencev, ki dosegajo strokovno izobrazbo, na prvem mestu v Sloveniji. V tej občini imajo tudi največji odstotek diplomantov z višjo in visoko šolo v Sloveniji. Na tisoč zaposlenih jih ima deset visoko ali višjo izobrazbo. V centru za izredno izobraževanje se šola 600 izrednih slušateljev. Letališče v Prečni Zemeljska dela za novo letališče v Prečni pri Novem mestu bodo letos v glavnem končana. Občina je odkupila zemljišče, plačala izdelavo načrtov za asfaltiranje vzletne in pristajanje tudi večjih letal. Občina se je tudi obvezala plačati asfaltiranje ceste do Novega mesta. Dve tretjini del in stroškov je že plačanih. Modernizacija bolnišnice V Rakičanu pri Murski Soboti so odprli sodobno opremljen ginekoiloško-porodniški oddelek s 75 posteljami. Bolnico samo so začeli izboljševati že pred dvema letoma. Na ta način bo lahko tudi Pomurje sledilo pridobitvam nove medicine. Prometne nesreče Lani so ceste na Goriškem terjale kar 35 človeških žrtev. Med njimi so bili štirje otroci. Smrtnih primerov je bilo za 20 odstotkov več kot leto prej. Huje ranjenih je bilo 300 ljudi, laže pa 483. Skupna gmotna škoda je znašala 7,889.140 dinarjev ali za skoraj 15 odstotkov več Stavka delavcev v Ravnah na Koroškem V obratih železarne Ravne na Koroškem je v drugi polovici februarja 700 delavcev prekini-lo delo. Izplačani osebni dohodki, ki so bili za nekaj sto dinarjev nižji kot mesec poprej, pa so le povod in ne vzrok za stavko. V podjetju je premalo zanimanja za težave delavcev. Izraženo je bilo tudi nezaupanje do nekaterih vodilnih v tovarni. kot “socializ- lani. Največ kokogCVr0’ Pri naS žu- Ko -'Sodilo se je namreč, da so pa nobena i(rp. več ne znese.” Pap bodi’” §a 3e miril Se ' T,e časa počakajmo. sai/e^a re3eta, pridejo pleve 6 Po sebi na vrh.” Prišle so. Zg, pjkUstPi naj starejše črnovoj-Tgj6’ 30 bili morali pred sv. ja]/80111 °d nabora takoj v vo-Pjirn' 'Pud* Hvastač je bil med se^1' Ponoči je prišel. Samo od bljg .Se 11111 je smejalo, ko se je p j j/ domu. Ni mogel mimo stop6,’ da ki ob svitu jasnine ne je 1 do nje in pogledal, koliko bu0Se^ev Porastla, odkar ga ni se s ko je zagledal hišo, so okna v luči. “Bog ve, t>olab,SVetli°’ Morda je kdo Se v. ‘ Morda name mislijo in pogovarjajo.” pel n° stoPil do hiše, se po-pjj a Prste in pri majhni špra-2epa0d Zaveso pogledal v hišo. ob n-.lrL kči sta sedeli pri mizi, je bij1'111 dva denarja. Na mizi steki/ P°bca ln načeta gnjat, v ne preko oceanov, niti en palec. niso debeli Dragi potni listi . Čeprav so z vladnim odlokom cene še vedno zamrznjene, so s 1. marcem občutno povišali takse za potne liste.’ Cena knjižice je ostala ista: 25 dinarjev, taksa za izdajo potnega lista pa stane namesto dosedaj 70 vnaprej kar 100 dinarjev; za podaljšanje pot- prometnih nesreč je bilo v avgustu. 90 prometnih nesreč so zakrivili vozniki zaradi prehitre vožnje, vinjenosti, prekratke varnostne razdalje in nepravilnega prehitevanja. Gozdni požari na Krasu Lani so zabeležili samo na področju zavoda za pogozdovanje Krasa v Sežani 133 požarov. Skupna škoda je znašala nad 2 milijona dinarjev. Zgorelo je 630 hektarov gozdne površine in 1450 hektarov pašnikov. Veselje do petja Redka je dolina, ki ima kar 11 pevskih zborov, kot je to v občini Ravne. Na Ravnah poje moški pevski zbor društva upokojencev, na Prevaljah moški in mešani zbor društva upokojencev. Sestavljajo ga mladi pevci med 20 in 30 letom. Slede še trio, oktet in koroški vokalni kvintet. V Mežici in Črni imajo svoja moška zbora. V Koprivni imajo bratje Zdovci ra. Vsi pojejo predvsem koroške in slovenske narodne pesmi, i --------------o------ Javnssf za ftixonom ¥ nastopa v Vietnamu SEATTLE, WTash. — Znani časnikar L. Harris, ki se ukvarja s povpraševanjem javnega mnenja, je dejal tu, da utegne dobiti predsednik Nixon, kot kažejo sedanja povpraševanja, močnejšo oporo za svoj nastop v Indokini. Večina povpraševanj je dognala da javnost odobrava v razmerju več kot 2:1 Nixonov odločni nastop mimo tistih, ki nimajo jasne sodbe. Predsednikove ukrepe za zaporo Severnega Vietnama odobravajo delno tudi zaradi njegove izjave, da bodo ZDA u-maknile vse svoje čete iz Vietnama 4 mesece poten), ko bodo izpuščeni - ameriški vojni ujetniki in ko bo vzpostavljeno premirje v vsej Indokini. L. Harris poudarja, da za enkrat utegne biti ta močna podpora Nixonu kratkotrajna. Od uspeha in posledic zavisi, če bo preživela do novembrskih volitev. Sredozemsko morje inošito onesnaženo! RIM, It. — Države na obalah Sredozemskega morja prihajajo do spoznanja, da bo treba nekaj ukreniti za končanje onesnaževanja tega morja, ki je doseglo že prav nevaren obseg. Sodijo, da bi bilo predhodne dogovore mogoče voditi na konferenci za človeško okolje, ki so jo sklicali ZN v Stockholmu na švedskem. Vode Sredozemskega morja so onesnažene z oljem, raznimi kemikalijami in odplako v taki meri, da je postalo to ovira ne le javnemu zdravstvu in turizmu,'ampak tudi ribištvu. Sredozemsko morje je zaprto z edino izjemo Gibraltarskih vrat, kjer doteka vanj voda iz Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima dosti vodnih do- •Vlosk? dobijo delo Strojnik Izkušen na Brown & Sharpe stroju, dobra plača, nadurni čas, plačani prazniki in Blue Cross. Jezik ni ovira. BRONCO MACHINE CO. 28980 Anderson Rd. Wickliffe — 944-3859 (98) Delo dobi Slovenski upokojenec dobi delo po 2 ali 3 dni na teden. Barvanje, košenje trave in delo okoli apartmenta. Kličite 531-4993 ob večerih ali 481-1100 podnevi. (16,17,19 maj) Male Help Wanted tokov, vendar je v njem. premalo tokov in gibanja, da bi se mogla voda v dovoljni meri obnavljati in navzeti kisika. Močno je tudi izhlapevanje zaradi puščave Sahare, ki se razteza v veliko daljavo ob njegovi južni obali. ~ MALI OGLAS! Pleskam Zunaj ali znotraj po vaši volji. Ugodna cena. Kličite 391-1596 -(114) V najem Trgovski prostor, E. 156 in Lake Shore okolica, vel. 20x50, lahko z nekaj čistilne in krojaške opreme. Pripravno za urad. Zmerna najemnina. Kličite 481-6374 -(100) NOTTINGHAM COLONIAL z novo streho, novim cementnim dovozom, novo alum, oblogo, električnim kaminom, formalno jedilnico, 3 spalnice, velika klet, veranda, dvojna garaža. $19.900. YAKKEL REALTY 7294 Lake Shore Blvd. Mentor 946-7545 GOO) V najem Dve opremljeni sobi se odda-sta dvema moškima ali dvema ženskama na 6209 Schade Ave., telefon 881-2253, vsakčas. -GOI) Nova šola v Podgradu V Podgradu pri Ilirski Bistrici se pripravljajo na gradnjo! svoj kvintet. V Šantanelu in v nove šole. Sedanje šolsko pos- Kotljah imajo tudi moška zbo- HIGH SCHOOL BOY part time, neighborhood manufac taring plant, 3 or more hours per day till 7 p.m. Clean up and mater ial handling. VALEN MFG. 6725 Machinery Ave. (101) BODI LUČ! — In luč je posvetila, ko je tale frančiškanski redovnik napravil nekaj posnetkov v Jeruzalemu. V desni roki rum. Tiho so govo- i ima merilo za osvetlitev. DELO DOBIJO bjaSi GRMENJE TOPOV NI PRIJETNO — Vietnamski otroci si tišče ušesa, ko se sliši grme-ne topov na severni fronti. Delo dobi Moški ali ženska za splošno hišno čiščenje po dva dni na teden. Kličite - 831-2254 po 5. uri zvečer. -(99) For rent 2 bedrooms, stove, refrigerator. References, adults, no pets. Call 481-1100 or 405 E. 200 St. (16,17,19 may) Parceli naprodaj Naprodaj sta dve oščiščeni parceli, 50x160 vsaka. Preživite nedeljsko popoldne na svojem zemljišču. Kličite 481-1100 ali se oglasite na 405 E. 200 St. (16,17,19 maj) V najem 6 velikih lepih Sob, 2 spalnici, na 1081 E. 71 St., južno od St. Clairja, zgoraj, najemnina $70. Oglasite se v apt. 2, ali kličite 843-8033. -(100) POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO. 2-delna garnitura $70 plus material. Damo brezplačen proračun. Jamčimo za 15 let. PARK UPHOLSTERING CO. tel. 531-0898 251 E. 156 St. V najem Oddamo štiri čiste sobe na Nottingham Rd. Kličite 481-4649 ali 268-1129. (17,19,26 maj) Ženske dobijo delo IŠČEMO TAJNICO za zdravniški urad. Znanje angleščine in slovenščine nujno, tipkanje zaželeno. Kličite 531-8404 od 10. dopoldne do 12. ure. (17,19 maj) Help Wanted Female FACTORY HELP Opening for mature woman as packer. — Excellent rate and benefits. Permanent. LaTouraine Coffee Co. 2165 Lakeside Ave. 771-5415 (100) ZIDANO TRGOVSKO POSLOPJE, 3 stanovanja, spredaj trgovski prostor. Vse oddano. Odličen dohodek na vašo investicijo. $29,900. YAKKEL REALTY 7294 Lake Shore Blvd. Mentor 946-7545 (100) V najem Štiri neopremljene sobe se odda v najem zgoraj, blizu trgovin v E. 185 okolici. Kličite 531-0371 GOO) Naprodaj za dohodek posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovina, zidano, v Grovewood okolici. Dobra investicija. V Nottingham okolici naprodaj zidano posestvo z 4 stanovanji in tri trgovine. Jako dobra investicija. Cena pravilna za hitro prodajo. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (102) Hiši naprodaj Dve dobri 2-družinski hiši na eni parceli, 5-5 in 4-4 sta ugodno naprodaj na E. 68 St. Kličite 361-6836 FRANCE BEVK: HUDA UMA Po njegovi smrti, to mu je bilo tedaj jasno pred očmi, bo izginila tudi hiša. Čemu bi jim bila? Na njenem stavbišču, ki ga bodo prekopali, bo rasel krompir. Ali pa se bo razbohotila robila čez ostanek groblja. Morda bodo tuji gostači prebivali v njej. Kakorkoli, Zalka se bo nekega dne še sramovala priznati, da se je rodila v “bajti”, kot jo je imenoval Slivar. Ostal bo le Slivarjev dom, ki bo postal mogočnejši s prirastkom njegove zemlje. Ta predstava, ki si jo je za-r mislil, sklonjen nad koleni, ga je 'tako zapekla, da je zaječal Z zmedenim, izmučenim pogledom se je ozrl po izbi, kakor da se je prebudil iz mučnih sanj. Slivarja, ki je kadil pipo, je ošinil skoraj sovražno. Oči so se mu ustavile na Tinetu. Fant ni več plesal. Iz steklenice, ki mu je stala za hrbtom, si je zdaj pa zdaj nalil vina in ga v dušku izpil. Nato je zopet oprl dlani ob klop, kakor da nosi breme, ramena so se mu dvignila, strmel je nekam v noge plesavcev. Mimo njega so plahutala krila; zdaj pa zdaj je ujel Zalkin predpasnik, ki je opletal po izbi. Kako je to dekle plesalo! Tine ni občudoval njenega plesa. Srd, ki ga je bil po večerji popustil, mu je znova grizel notranjost. Nič več ni mislil na nož v škornju. Ne na Mohorja, vsaj ne določno. Temni občutki so se mu spojili v viharen oblak, če bi bil pogledal vase, bi se bil zgrozil. Ivanc je sršel vanj, kot da ga je šele tedaj opazil in kot bi fant šele sedaj sedel na klop. Zdel se mu je spremenjen. Ni mu bilo treba dolgo razmišljati, odkod ta sprememba. Temu i fantu se nikoli ni upiral v srcu. Toda zdelo se mu je, da to šele sedaj jasno čuti. Saj o tem tudi nikoli ni razmišljal. Nekoliko nagel in čudaški fant, a znal je iztekniti delo in ga -zgrabiti na pravem koncu. Iz kesa, ki ga je mučil, iz odpora do Slivarja, je še vse huje nekam zapleta. Uda-pripisoval fantu vrline, ki so mu ril bi se bil po ustih, presnetih. Tine ga je nekaj časa nepremično zrl. Nato je segel na okno, si nalil kozarec vina in ga hotel izpiti. Podal ga je Ivancu. Čuden ogenj mu je poblisknil, v zenicah. Ozrl se je po Zalki. Pesti so se mu krčevito stisnile, usločil taka! Dvignil se je, se odmajal do njega in prisedel. Ni mu bilo do konca jasno, kaj mu hoče. “Zakaj pa ti nič ... onega,” je mencal, “ne plešeš s kakim dekletom?” Fant ga je pogledal začudeno, pijano, a hkrati zlovoljno. “Nocoj mi je toliko do plesa ko stari babi,” je izpljunil. Besede so bile trde, sirove. Tine se ni mogel premagovati. Ivanca niso odbile, le plaho se je upognil pod njimi. “Ne bodi ko sršen,” mu je prigovarjal skoraj milo. “Vedno sem te imel za . .. no ... Ti bi mi bil ljubši kot katerikoli drugi... saj razumeš ...” Tinetu je rasel gnus v grlo. “Ni treba, da me mažete z medom,” je zakričal, da so se nekateri ozrli. “Ne mislite, da sem šele včeraj nehal cizati.” Ivanc se je plašno ozrl. Bilo mu je nerodno. Ali res hoče, da postanejo vsi pozorni na njegove besede? Očitno, iz fanta sta govorila vino in jeza. Najbolje bi ga bilo pustiti samega. Že se je hotel dvigniti in oditi, ko je':zagledal Zalko. Priplesala je mimo njega. Naslanjala se je na Pavleta. Vrtela sta se ko peresce v vetru. Nekam začudeno je pomežiknila, ko je zagledala očeta in Tineta v razgovoru. Osuknila se je, še so strmele njene oči. Naravnost v očeta. Ko jo je Ivanc videl v objemu tega fanta, se mu je storilo čudno težko. Noge so mu bile ko iz svinca, da bi jih ne mogel pre-mekniti. Da ni prej tako mislil in čutil! “Nič z medom,” je zategnil in si segel z roko na čelo, premaknil klobuk, da mu je obvisel nad levim ušesom. “Če sem kedaj govoril drugače, sem bil pijan, a zdaj sem iztrezav. Jaz — to veš — ne morem nikogar siliti... To uredite med seboj... med seboj.” O, hudič salamenski! Ivanc je Dekle je gledalo fanta verno, s srečnim nasmehom. Toda Tine, kakor da ne pleše z njo, kakor da je ne čuti ob sebi. Potreboval jo je, da se je z njo lahko pomešal med pare. Z očmi je lovil Pavleta in Zalko. Podil se je za njima, da bi ju dohitel, a nato jima je sledil. Obrat na obrat, korak na korak. Vsaki-krat, ko se je ob plesu okrenil, ju je predrl s pogledom. Lizabeta je opazila igro in jo je razumela. Bolelo jo je, a je čutila, da je ne sme boleti. Fanta se je bala, a hkrati se ji je zasmilil, prerada ga je imela. “Tine, ali se izplača?” ga je plaho vprašala. Fant jo je ošinil z divjim pogledom. “Ali ti je do plesa?” je ostro zasikal. “Mi je,” je zategnila. “Če ti je do plesa, tedaj pleši, a mene pusti!” Dekle je molčalo. Zalka je bila opazila Tineta, ki je plesal za njo. Kadarkoli se je okrenila, so jo gledale ostre, pol pijane oči. In vsakikrat jo je stresnilo, delala je večje kroge, kakor da beži pred njim. Tine ji je sledil. Pogledala je Pavleta. Ali ga on ne vidi? Pavle je bil mračen, zamišljen, ni se izdal niti z najmanjšo potezo. Četudi se od prvega plesa, ki sta ga plesala, nista več izpustila, sta medtem le malo govorila. Skoraj nič. Zalkino čisto čuvstvo je kalila misel, da jo prodajajo. Pavleta je dražilo njeno vedenje. Še vedno nista zaupala drug drugemu, četudi se nista mogla ločiti. Ko je Zalka videla, da Pavle trpi, je bila še nalašč trda. Uživala je. Šele Tinetovo zasledovanje jo je vznemirilo in zmeh- “Pojdi v hišo!” je zasigal. Dekle se mu ni upalo ugovarjati. Vendar je obstalo še za trenotek, nato je počasi odšlo v vežo. Tine je gledal za njim. Zastrmel je proti vrtu in posluh-nil v gosto temo. Iz noči se je iztrgalo pasje lajanje. Drugi so plesali naprej. 17. Na drugi strani kolovoza, ki je tekel mimo Mlakarjeve hiše, je stal svinjak. Okoli njega se je bohotila divja kopriva, grmi bezga, ki je vsiljivo dišal v poletnih nočeh. Za svinjakom se je med klancem in sosedovim poljem širil sadovnjak. Drevo pri drevesu; bilo jih je polno položno pobočje, ki je šele v spodnjem delu strmo padalo do gozda. Pavletu in Zalki so noge tiho šumele po mladi otavi, ki je bila komaj priburila na dan. Noga se jima je kdaj pa kdaj povalila na zeleni hruški, ki je bila padla na tla. Zakrilila sta z rokami, da sta ulovila ravnotežje. Zalka je tako zelo hitela med tenjami dreves, da jo je Pavle le stežka dohiteval. “Saj bi ne smela tako teči,” si je mislila, “dejal bo, da ga vabim za seboj .Hotela je z njim govoriti in ni marala, da bi kdorkoli ujel kako besedo. Poleg tega jo je bila obšla taka čudna plahost pred ljudmi, da bi se bila najrajši kam skrila. Ko vroča kaplja ji je kanilo v dušo spoznanje, da se s fanti ne da igrati. Ne samo radi notranjega občutka, radi vsega, kar je tistega dne videla in doživela. V temi, ki je bila skoraj popolna, je držala roke predse, da bi kam ne zadela. Med debli ni bilo najmanjšega vetriča, le v vih: januarja, aprila, julija in tajnica Slavica Turjanski, blagajni- oktobra na Prince Ave., februarja, čarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi maja, avgusta in novembra na 80, cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. KJLUIS SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Chemas tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica CeciHa Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tor,e Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kuhavica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik. čalo. Pogledala je Pavleta in se j krošnjah je zdaj pa zdaj zašu- mu nasmehnila. Iskala je pomoči. . Pavle je zavriskal. “Ali me imaš rada?” ji je po-šepnil. “Ne tu,” se je preplašila, ko jo je pritisnil k sebi; ozrla se je okrog, nato v Tinetove oči. ‘Tudi jaz bi rada govorila s teboj.” “Pojdiva na vrt.” “Da naju vidijo ...” Priplesala sta do vrat, tedaj se je Pavle ustavil in potegnil dekle za seboj v vežo. Tine je spustil Lizabeto. Odšel' je za njima. . Ko je prišel pred hišo, je začutil dekle za čutil, da se še huje smeši, da se seb°j Okrenil se je naglo, na- bile tuje. Čutil se je celo krivega pred njim ... vražja reč .V S||§,“ - :V : 'r pravil grozečo kretnjo. melo. Zrak je bil težek, zadušen kot prej, pot je v curkih oblival njeno telo. Nad gorami na zapadu je pobliskavalo vedno gosteje, zmeraj močneje. Vsak blisk je vrgel vijoličasto svetlobo skoraj čez polovico neba. Svetlikanje je bilo še zelo daljno, ni razsvetljevalo nočne temine, le kopo črnih oblakov, ki je rasla na nebu. V njej je zamolklo šumelo, kakor da se od nekod bliža razdražena čreda. Oblaki so bili ko velika teža, ki je pritiskala na zemljo, na drevesa, na ljudi. Ni jim pustila dihati. (Dalje prihodnjič) KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed. Joe Kolman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor Joe Mrhar, Leander Makuc in Mary Aysec. Poročevalec Mathew Penko. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave Častni predsednik Anton Škapin, predsednik J o s e p h Ferra. I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov., domu r..a Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; 'apisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen. vzxstitxtititmtiitxixittiixzztnitiizuitiimitittiiiitiiixiiitiixiuizitsuttxixitxiiztiit X* ^ 1 Imenik raznih društev | ttttunzsnixiltintlittitlixiliixiliitiiiiznitiitiiizztt’.ixnizi-.ivzxiiixiif.iitliwiliizxzzizitix Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU v, _ . . | Predsednik Krist Stokel, 1. podse je ko mačka. Dvignil se je j predsednik John Gerl; IL podpred- m se rinil k vdovi, da bi jo od- , sednik Mary Božic, tajnik John vedel plesat. Zahotelo se mu je I Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. divjega rajanja. Bolj nego te! i4117’ teL IV 1l5871i biag' An?TreJ J ° ° ° J ° Kružion 'žarne kVar> Ir T\TaH_ Zalkine bližine. Tedaj je zagledal Lizabeto, ki je samcata slonela ob godcu. Prišla mu je naproti. Bozichj zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary. Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društ- venem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stoicar, 6611 Chestnut Rd., Independence. Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perusek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domo- AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 •zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platnar, Robert Gerbeck, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek y mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Kare! Mauser: poo predsedniki so vsi predsedniki kra jevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada: tiskovni referent Otmar Mauser. Voronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton (Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Fran's Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo dovinski referent prof, Janez Sever. Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 151 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 341-4256. Poslovodkinja ga. Marica L&vriša, 1004 Dillewood Rd. tel 181-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, pod- predsednik: Lojze Lončar, blagaj-nica: Helen Žnidaršič, tajnica: Marija Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. krije stroške za delo za priglašenjt! škofa Baraga blaženim in svetni kom. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni \.odja Rev. Juli113 Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Pelinu blagajnica Mrs. Mary panian Shodi so vsako drugo nedeljo 'J mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Pieuseanik Msgr. F. M. .Venerin ger, podpredsednik Rev. Guy S. Thoren, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in oi'ganizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavn-d gospodar Jože Zelenik; -odborniki' John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, AngFa Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Elto Erzetič, Poct:' predsednik Renato Cromaz, taj' nik Frank Zorman, zapis Max Tia' ven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje s