LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERSOOICO DE LA COLECTBV9DAP YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 19. DE JUNIO (JUNIJA) DE 1937 Núm. (štev.) 24 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. t LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Prilike se boljšajo Ko človek pomisli, ^kakšne so bile razmere v skoro vseh naših naselbinah Južne Amerike še pred manj ko enim letom in če ga količkaj zanima usoda naših ljudi v tujini, mora občutiti globoko zadoščenje, ko vidi, da so se prilike v zadnjem času v mnogem izboljšale. To opažamo v Buenos Airesu, tako nam poročajo iz Rosaría in tako se glasijo vesti tudi iz Montevidea ter iz drugih krajev, če izvzamemo mor da Brazilijo, kjer se nekateri posamezniki hudo prerekajo v naših kolonijah, namesto da bi svoje energije posvetili skupnemu društvenemu delu, ki je popolnoma zamrlo. Po vesteh, ki jih imamo iz raznih naselbin, tvori Brazilija žalostno izjemo med našimi kolonijami, kjer so se razmere vidno izboljšale. Spori med organizacijami in mržnje med posamezniki se rešavajo in pozabljajo, plačani hujskači imajo vsak dan manj besede^ in vpliva, skoro povsod se opaža nova volja in pripravljenost za skupno delovanje, v ljudeh, ki so — v mnogih slučajih radi doživljenili razočaranj •— že več let apatično gledali na celokupno naše izseljeništvo, se zopet obnavlja prepričanje, da ni še vse izgubljeno Na to postopno izboljšanje prilik so vplivale razne činjenice. Da so ljudje postali bolj spravljivi, je gotovo posledica izboljšanja gospodarskih prilik. Človek, ki ni več v tako hudih skrbeh za jutrišnji dan, kakor je bil še pred nedavnim za časa gospodarske krize, ni več tako razdražljiv, kakor je bil prej, ko mu skrbi za usodo družine in za svojo lastno niso dale spati. Boljša-nje notranjih prilik v naši narodni, državi in dejstvo, da postaja Jugoslavija v zunanji politiki zmerom bolj važen faktor, vse to dviga narodni ponos med izseljenci in utrjuje v njih vero v bodočnost našega naroda doma in v tujini. Na izboljšanje prilik pa je vplivalo mnogo tudi dejstvo, da se predstavništvo naše države v Buenos Airesu sedaj tesno zanima za naše izseljeništvo ter je že v mnogih slučajih dokazalo, da je voljno z izseljenci sodelovati pri vsaki stvari, ki more biti naši skupnosti ,v korist. V tem pogledu ni bilo v prešnjih letih vse ta ko, kakor so izseljenci pričakovali *n želeli. Nima smisla in tudi naš namen ni, da bi obnavljali spomine na te nevšečne stvari, ki so za nami Jn je bilo o njih itak o svojem času mnogo in še preveč govorjenja in pisanja. Izseljeništvo danes vidi i to prav ob vsaki priliki rado tudi samo izjavlja), da so se razmere v tem pogledu temeljito ^boljšale in zato je naravno, da se nezadovoljstvo in zabavljenja čez državo in njene predstavnike umikata volji po sodelovanju in ,veri v lepšo dobo našega izseljeništva. Vse te činjenice, ki smo jih zgoraj navedli, pozvročajo, da postajajo možnosti za uspeh skupnega eno-vanja našega izseljenifltva vedno u-Rodnejse in zato smemo pričakovati. da Be bodo sedaj za skupno delo navdušili tudi taki, ki so doslej stali ob strani, ker so videli že nešteto Poskusov, ki so Be izjalovili r&di Revolucionarni oblegajo Bilbao Izdatna pomoč, ki je nekatere države nudijo upornemu generalu Francu posebno kar se tiče modernih letal, je obrodila svoje uspehe. Baski, ki so z vso vnemo branili svojo zemljo in svojo avtonomijo pred navalom revolucionarcev, so se morali v zadnjih tednih stalno umikati pred uporno vojsko, kateri je "istilo pot ÉMtlftO revolucionarno letalstvo. Euzkadijska vlada je bila dala utrditi važne strategične postojanke okoli glavnega mesta in pretirana časnikarska poročila so celo zagotavljala, da so Baski zgradili okrog Bilbaa pravcato "Maginoto-vo linijo", kakor jo imajo Francozi na meji z Nemčijo, vendar pa te utrdbe niso bile zadostne. Revolu- približali mestu ter so se par tednov skrbno pripravljali na odločilni napad proti "železnemu obroču", se je že v prvih dneh ofenzive posrečilo prebiti utrdbe na več mestih in nepristranski vojaški strokovnjaki smatrajo, da je usoda mesta že zapečatena. Da bi Bilbao postal drugi Madrid, ki se že dolge mesece uspešno upira revolucionarcem, na to ni misliti, ker je položaj glavnega mesta Euzkadija različen. Revolu-cionarci s svojimi topovi obvladajo pristaniščp in ker bodo v kratkem gotovo popolnoma obkolili mesto, bodo branilci Bilbaa kmalu odrezani od sveta ter se bodo morali vdati. Valencianska vlada Baskom ni tovo rada storila. Vojakov in muni-cije so Baski sicer imeli dovolj in tudi poguma jim ne manjka, a valencianska vlada jim ni mogla preskrbeti letal, ki so jih nujno rabili, in pa težkih topov, s katerimi bi bili mogli nevtralizirati akcijo upor niške artilerije. Revolucionarni pritisk na Euzkadi je skušala cen- ho-teli imeti nezlomljeno enotno fronto proti fašizmu. Takoj, ko se je vnela fašistična in protifašistična borba v Španji, so zopet prvi hiteli tja slovenski in italijanski protifašisti. Organizirali so takoj tujsko legijo ter so največ pripomogli v zadržanju Fnan-kovih čet m celo zabranili zavzetje Madrida, dokler se ni izvežbala domača obramba. Lahko bi povedali tudi koliko slovenskih častnikov in približno koliko prostovoljcev se traína vlada olajšati s tem, da je bori v Spanji, kakor tudi o drugih cionarcem, ki so se bili že zadostno mogla pomagati, kakor bi bila go- Tajne sile v borbi t je tudi druge protifašistične liste, posebno v Južni in Severni Ameriki, ki pridejo samo indirektno y po-štev, ker ga čitajo povečini izseljenci, ki se ne bodo več vrnili v Nelo- Ker je umorjeni urednik in j Italijo. Vendar so taki listi zelo ve- Kot smo v zadnji številki na kratko poročali sta bila na doslej nepojasnjen način umorjena urednik so-cialistič- tednika "Giustizia e liberta", Karel Roselli in njegov brat zgoraj omenjeni socialistični list v precej tesnih odnošajih tudi z gibanjem slovenskih izseljencev iz Julijske krajine v Jugoslaviji in Južni Ameriki, bomo našim črtateljem na kratko in v glavnih obrisih obrazložili vzrok krvavega fašističnega nasilja. Ocjkar so fašisti, kmalu ko so prišli na vlado, ubili socialističnega voditelja Jakoba Mateottija, se jim je zdelo, da so najnevarnejšega nasprotnika odstranili. Druge ugledne protifašistične voditelje je vlad® deloma vrgla v ječe in deloma jih je poslala v ftonfinacijo. Mnogim pa se je posrečilo pobegniti iz Italije ih nekaterim iz konfinacije, med zadnjimi je bil tudi Roselli. Skoro vsi so pribežali v Francijo, odkoder so vodili močno propagando in delovanje proti fašističnemu režimu v Italiji. Mussolini je večkrat poizkusil pri francoski vladi, da bi prepovedala aktivnosti italijanskim antifašistom ni, pa nikoli nič pozitiivnegja dosegel, kajti francoska vlada sloni načelih demokracije in ima zato vsak pravico celo domačo vlado kritizirati, kaj še le, da bi ital. protifaš. ubežniki ne smeli povedati svoje mnenje o fašistični Italiji. V kolikor nam je znano ter jih tudi mi dobivamo, izdajojo italijanski protifašistični emigrantje v Parizu štiri tednike in eno revijo. Te liste izdajajo socialisti, republikanci, komunisti in menda anarhisti. Torej so različnih svetovnih nazorov vendar so v borbi proti fašizmu edini. Seveda imajo italijanski emigran- nja narodnega ponosa, radi nezaupanja v državo in njene predstavnike, kar je naše izseljeništvo tlačilo ter bilo vzrok, da smo ,v gospodarski, kulturni in socialni organizaciji daleč zaostali za drugimi priseljenimi narodnostnimi Rkupinami, v katerih družbi živimo v Južni sporov v kolonijah, radi pomanjkv Ameriki. lika, če ne glavna opora za uspeh. Nas primorske Slovence bi gotovo toliko ne zanimali italijansko protifašistično gibanje, če bi ne bili sami direktno prizadeti. Od začetka smo upali, da bo Jugoslavija našla zaveznikov, ki bodo^ Jtalijo prisilili, če že ne k. odstopu naših krajev, ki jih je proti naši volji o-kupirala, vsaj k spoštovanju obljub, ki jih je v rapalski pogodbi dala, to je, da bo spoštovala naš jezik in da nam ne bo branila kulturnega in gospodarskega razmaha. V tejp smislu se je bilo pričelo povojno življenje z vso silo na'Primorskem in Istri- Kmalu pa nas je fašizem oropal vseh najelementarnejših pravic in naš narod je bil pogreznjen v črno suženjstvo, kot si ga je komaj misliti mogoče. i Jugoslavija nikakor n innšla takšnih zaveznikov. Nasprotno pa se je fašizem celo jačil. Lavalova politika v Franciji je dala Mussoliniju potuho, da je lahko izvedel afriški načrt. Vse prizadevanje Anglije ni nič zaleglo. Primorski emigranti oziroma njih voditelji, pa so se že prej odločili, da ne bodo iskali nobene direktne pomoči in zaščite od nikake države, marveč se zadovoljijo, da se jim da gostoljubje. Pač pa so se pridružili italijanskim antifašistom, ki so jih tudi sami vabili v svoje vrste, ker s opač ravnotako potrebovali pomoči. Kdor je skrbno zasledoval slovensko in italijansko protifašistično časopisje, mu pač ni ostala prikrita nova taktika borbe proti fašizmu. Protijašistično delovanje je bilo videti vsak dan enotnejše in zato močnejše in odločnejše, kar ni o-stalo prikrito Mussoliniju, ki je bil po svojih tajnih agentih o vsem dobro poučen. Propagianda se je zanašala od Slovencev iz tujine v Julijsko krajino in od Itialijanov med italijansko delavstvo in celo armado. odredila ofenzivo na drugih frontah, vendar pa to ni mnogo pomagalo. Baski se sicer junaško branijo in -v zadnjih dneh se jim je celo posrečilo potisniti na nekaterih krajih revolucionarno vojsko nazaj, vendar pa morejo biti ti uspehi le začasni, ker razpolagajo uporniki z najmodernejšimi vojnimi sredstvi, kakršnih Baski nimajo in proti katerim junaštvo ne zaleže mnogo. Predsednik euzkadijske vlade Aguirre se je z nekaterimi člani vla de umaknil z Bilbaa v neko vas v okolici, kjer si prizadeva, da, bi dobil ojačenja, ki naj bi ogroženemu mestu priskočila na pomoč. Boji so izredno hudi, o čemer priča, tudi veliko število žrtev. Odkar se je začela revolucionarna ofenziva proti Euzkadiju, je padlo in bilo ranjenih že več ko 22.000 Baskov. Proti Baskom še borijo baje prav močni oddelki italijanske vojske in številna nemška letala. Tej tuji intervenciji pripisujejo v veliki meri uspehe uporne vojske v Euzkadiju. Seveda se svet vprašuje, čemu se Italijani in Nemci tako močno zanimajo baš za to pokrajino španske dežele in zakaj niso na primer svoje "prostovoljce" koncentrirali za napad proti Madridu, ki bi vsaj s političnega stališča bil večje važnosti. Odgovor na to vprašanje je treba menda iskati v dejstvu, da je Bilbao središče velike rudarske industrije ker je baskiška dežela izredno bogiata na rudah in posebno na železu. To dejstvo nekoliko skrbi tudi Angleže, ki imajo močne ka-pitale investirane v baskiških plavžih, pa se boje, da bi Nemci in Italijani utegnili polastiti se vse rudarske indlustrije v Euzkadiju v plačilo za pomoč, ki so jo nudili Francu. Čeprav bi se v takšnem slučaju šlo za denar, vendar ni verjetno, da bi prišlo do kakšnih hujših mednarodnih zapletljajev, kakor jih napovedujejo nekateri listi, ki morajo vsak teden najti nove možnosti za izbruh evropske vojne. Ječe so se polnile in na otokih je bilo ve<$no več konfinirancev, primeroma mnogo več Slovencev kot Italijanov. V Franciji so se organizirali razni protifašistični patronati, tudi slovenski, ki so od povsod zbirali prispevke za fašistične žrtve- BuenosaireSka slovenska in italijanska društva so imela en skupen protifašističen shod in več prireditev, katerih čisti dobiček je bil namenjen za te žrtve. Žp 1 so skušali skoro vsakokrat neodgovorni strankarski elementi izrabiti te prilike za svoje politične s,vrhe, kar pa se ni nikoli niti pri Slovencih niti pri Italijanih posrečilo, ker so alej ko prej obvladali položaj tisti, ki sodarskih pravic. tujskih legijah, pa ni tolike važnosti in tudi prostora nimamo. Važno pa je, da se v teh tujskih legijah vsi protifašisti, brez ozira politične ali verske pripadnosti, borijo skupno proti skupnemu sovražniku,, fašizmu. Omenimo naj, da je bil umorjeni Rosselli med organizatorji tujskega bataljon* "Garibaldi" in da je ne samo moralno temveč tudi mate-rjalno priskočil na pomoč s tem, da je pisal članke v svojem listu in zbiral prostovoljne prispevke- Poleg! protifašističnih časopisov,, ki so brez dvoma glavna gonilna sila proti fašizmu, so izdali slovenski in italijanski emigrantje tudi več knjig in brošur, ki so bile prevedene tudi v druge jezike kot v francoski in angleški-, Mussolini je pričel iskati prilike^ da z enim udarcem, če bo le mogoče, ubije kar dve muhi. Obljubil je izpolniti dano obljubo Jugoslovanom pod Italijo in je s tem pridobil Jugoslavijo za znani sporazum. Slovenski emigrantje iz Julijske krajine, ki jih je v Jugoslaviji okrog 70 tisoč, ne bi tedaj imeli več povoda se boriti proti fašističnemu režimu, ker dobijo tisto, kar so hoteli in jim je bilo že pred oku-piranjem obljubljeno. In če bi le še ¡rovarili, bi jih lahko Jugoslavija prisilila k molku, ker bi kaj takega ne bilo več narodna borba za kulturni in gospodarski obstoj, marveč strankarstvo. In tako bi se .avtomatično zrahljale vezi slovenskih in italijanskih protifašistov, ki so se bili odločili za enotno borbo proti Mussolinijevemu režimu. Miissolirrijp pa biloi dovpl| samo to, temveč je po svojih tajnih agentih pričel zasledovati tudi voditelje italijanskih protifašistov, ter kot smo prej omenili, je enega že spravil s poti- Kako se bodo razvijali dogodki dalje, ne moremo vedeti. Vemo samo, da se Slovenci iz Julijske krajine nikoli ne bomo odpovedali svojih pravic do ivljenja in obstoja in da bomo vedno znali najti način in sredstva, četudi bi se morali s samim luciferjem zvezati, da sčasoma dosežemo tisto, kar nam po vseh božjih in naravnih postavah gre. Kar se tiče Italijanov, bodo pa že tudi vedeli, kako je zanje najbolj prav. Če italijanski narod hoče fašizem, naj ga le ima, ampak nam naj da svobodo kot jo lahko zahteva vsak kulturen narod. Ker pa je po našem mnenju fašizem le vsiljen italijanskemu narodu, smo prepričani, da bo prej ali slej likvidiral z njim. In ko bodo italijanskemu narodu vladali pošteni in pravični možje, nam ne bodo kratili qarodnih, kulturnih in gospo- J K "Concordanca" je našla podpredsedniškega kandidata Po trudapolnih pogajanjih so se razne struje v vladnem bloku končno domenile glede človeka, ki naj nastopi pri prihodnjih volitvah kot kandidat za mesto podpredsednika republike. Kakor se mnogokrat zgo di, da se tretji smeje, ko se dva prepirata, tako se je tudi v eoncordan-ci zgodilo, da ni prodrla s svojim kandidatom nobena izmed obeli skupin, ki sta se poganjali za dr. Carca nia in za Patrcma Costasa, marveč je bil za podpredsedniškega kandidata določen sedanji notranji minister dr. Ramón S. Castillo, dočim bo za predsednika kandidiral, kakor je že znano, sedanji finančni minister dr. O rt iz. S kandidaturo Castille so zadovoljni tudi anti-•onalisti, pa se je torej hudi spor bodočega podpredsednikta itivci so namreč prepriča- pers zaradi (konsetVi, ; na vsak način zmaga-^ bodt, SFe$n\? re& . se bo vršila skup-"t-v o 23 č-®0, ^ih konservativ- ^delegatov -.*ej n lasili Vusto Ol ti7,(3«tillo. ProS, zborovali: ¿udi antiperso- * Ane »oao " tli Ji) bodo dne jialist) te- ter t*0*1*' starega 50 let, Fernanda Poilpra, 58 let, Antona Lombarda, 47 let, Manuela Castra, 40 let, Manuela Vi-llamarina, 47 let, Pedra Gerbanda, 40 let. Juana Pesehiuttija, 54 let, Paula Breneta, 57 let, in Francisca Ce.sa, 52 let starega. SOCIALISTI SO SI SKOČILI V" LASE Spor med skupinama, v kateri se jo razcepila socialistična stranka, je imel bučen odmev tudi v poslanski zbornici, kjer so si poslanci, ki so še pred nedavnim priptadali isti politični stranki, skočili v lase ter po-vzočili škandal, radi katerega je moral predsedujoči poslanec preki-nuti sejo. Delavski socialist Rusomanno je na seji govoril ter tekom svojih iz-vajanj obdolžil "nedelavskega" socialista Carrero "plagijata". Carrera je jezno reagiral, hude besede so začele leteti na eno in drugo stran, socialistični poslanci obeh nasprotujočih si skupin so planili pokonci ter se začeli obdelovati s takšno jezno vnemo, da so radikali in celo konkordancisti morali pomirjevalno T>n hudih naporih se vmes- ^ „ aili ista kandida- PROPAGANDNO POTOVANJE Dr. ALVEARJA Kandidat radikalske stranke na mesto predsednika republike dr. Marcelo T. de Alvear potuje sedaj v svrho propagande po notranjosti republike. Imel je že volilne shode v Cruz del Eje, v Rioji in Catamar-ki in, kakor poročajo listi, je bil povsod z navdušenjem sprejet. Radikali menijo, da jim je spor med konservativci zelo prav prišel, ker jim je omogočil, da so s svojo propagandno prehiteli vladni blok in zato upajo, da bo njihov uspeh pri volitvah večji. IZGON NEZAŽELJENIH TUJCEV ' ločiti nasprot-jim je posrečilo sice». . »:+; u^t nike, niso jim pa mogli zamašit, in zato je vpitje trajalo dalje, dokler ni predsednik odgodil sejo ter poveril posebni komisiji nalogo, da preišče, ali so Rusomannove obdol-žitve utemeljene. POŠTNA HRANILNICA DOBI LASTNO POSLOPJE Pred kratkim smo poročali, da je Poštna hranilnica kupila zemljišče na vogalu ulic Victoria in Soliš, da si tam zgradi lastno palačo. Preteklo sredo so že položiil temeljni kamen za novo palačo. Svečanosti so prisostvovali predsednik Justo, kardinal Copello, mnogi civilni in vojaški dostojanstvenik ter člani di-plomatičijega zbora. Na podlagi zakona, ki v pokrajini Buenos Aires prepoveduje komunistično propagando, je policija v La Plati predložila izvršni oblasti listo nezaželjenih tujcev, ki naj se izženejo iz države. Lista obsega naslednje priseljence: Jakoba Knaka, starega 47 let, Josipa Gianninija, Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se ZGODNJE KOBILICE Ogromen obliak kobilic, ki je meril v širini svojih 20 kilometrov, v dolžini pa kakšnih 80 km, je v sredo zjutraj vpadel na argentinsko ozemlje pri Canastu v Corrientesu ter krenil proti jugovzhodu, v smeri proti Empedradu in Saladasu. Letos so se kobilice zgodaj pojavile, ker je zima izredno mila, pa se kmetovalci s strahom vprašujejo, kaj bo. TOK GA JE UBIL Nicolás Stazzi, star 27 let in zaposlen v tovarni cemente Portland, v ulici Carabobo 702, se je pri delu po nesreči dotaknil elektixivod-ne žice velike napetosti, pa ga je tok takoj ubil. Pozor zastankarji Mnogo jeze in nejevolje smo povzročili med vsemi, ki smo jim list ustavili, daai bi ga gotovo ne bili, če bi bila naročnina poravnana, j Mnogi so med tem poravnali in jim bomo dostavili vse zaostale številke, če jih bo dovolj. Drugi pa, ki so pismeno ali telefonično obvestili, da j jim list ugaja in da bodo ob prvi priliki poravnali naročnino in tistim, ki nam je naš inkasant žago- ; tovil, da so dobri plačkiiki, samo da ni bilo nikogar po naročnino, bomo tudi nadalje pošiljali list, vendar samo toliko časa, da bo lahko vseh obiskal, ker nekateri naši rojaki in rojakinje so postali tako ko-mcdni, da se jim zdi predaleč enkrat letno priti sem na uredništvo. To Velja posebno zsi naročnike v mestu, medtem ko so iz dežele mnogo toonejši in ni treba vedno opo-nünjati, kaj še le po dvakrat in večkrat trkati na vrata zaradi tistih borih šest pesov. Sreča za naše iz-seljenstvo, da je več točnih kot netočnih ljudi, ker nasprotno bi sploh ne mogli izdajati lista. Pri nekaterih ¡naših ljudeh vse lepe besede in prošnje nič ne zale- " -TTnt ■"■"«sili V^'l, <"---» i"v ^en, aejv. **■"" „ . , ki niso v redu z naročajo, naj jo vendar poravnajo, da ne bo nepoln zmed v upravi. Pri nekate-trebiu._ ne¿aj ulegel, pri gega kot odločiti se, da homo od slej naprej vsakemu ustavili list en mesec potem ko mu bo zapadla naročnina. S tem bodo imeli v prvi vrsti koristi čitatelji sami, ker jim bomo lahko nudili boljši list- Torej, te dni bodo vseh, ki ste zaostali z naročnino Pikali naši inkasanti. Sprejmite jih lepo iti po možnosti poravnajte. Če pa kdo ne mara lista, naj kar brez strahu pove, ker mu ga ne bomo silili. Kar naj ostane pri "Critiki" in drugih listih, ki vse perj in točneje povedo kot Slovenski list. Samo če bo kdo kedaj imel kako potrebo, (dokler smo živi je pač na svetu vse mogoče in tudi to, da bo Slovenec imel ravno od Slovenca potrebo) naj se nikar ne obrača do nas. Ne Slovensko Prosvetno Društvo Mladi gozdar je prezanimiva povest, ki so jo mnogi naši rojaki in rojakinje čitali in se je dogodila na Goriškem- Dne 4. julija pa jo bo "Pro-sveta" predstavila v živih slikah v ul. Alsina 2832. Tudi pevski zbor bo nastopil s povsem novimi skladbami. Sodelovalo bo društvo "Tabor" ter baritonist znatnega radijskega zbora "Ii«¿enacional", ki ,ga vodi znani prof. Kubik in bo tudi na naši prireditvi spremljal s klavirjem svojega solista. SPORED : 1) N/agovor. 2) V. Vodopivec: "Izgubljeni cvet" (meš- zbor). 3) "Venček narodnih" (moš. zbor Tabora) 4) Hajdrih: "Sirota." (moš. zbor s sopran-solom) 5) Lach: "Domovini" (moš. zbor) 6) "Solospev" (Slavko Furlan, spremlja na klavir R. Kubik). 8) A. Wiliams: "El Capricho" (izvaja na klavir Marica Mavoeva) 7) "Valček" (pleše Irena Vidmarjeva) 9) Ljudska igra: "MLADI GOZDA R"- V ODMORIH PRI PROSTI ZABAVI IN PLESU SVIRA "SLOVENSKI ORKESTER" K veliki udeležbi vljudno vabi ODBOR DOMAČE VESTI HIMEN Danes sta se poročila Anton San-tel, doma iz Belsega in Josipina Žurga, doma iz Bače na Primorskem- Bilo srečno! i PROSLAVA Društvo Kosovo v Ensenadi po- je Slovenec sam napisal tisto izjavo, brez da bi imel zato polnomoč-nega dovoljenja od omenjene zve- -ze, proti čemer je ista protestirala ter poslala popravek, ki pa ga je Slovenec odklonil. ŽENITNA PONUDBA Star sem 39 let ter pravoslavne Vel-;, posísya.9. i??en od žene v Jugoslaviji. Po poklicu sem kuhar, Qedaj pa imam lastno pekprijo. V , ,. , , „ 98 , -"«nitve bi se rad seznanil s roča, dia bo v porideljek dne 28. svrlio ^ , . , , , , , , . , • , "vim dekletom ali vdo t. m. ob 8 uri zvečer praznovalo i kakim slovenj — ništvo lista po šifro "SimoZ? » Vidovdan z lepo skupno večerjo v v0. cen. ponudbe pv?.ibi_ stili jetrah, žalodcli, žlčevju ltu. Za bolnike iz notranjosti imanio rezervirane sobe (kakor za J.enske, \ tako tudi za moške) s posteljami, i Cena od 1 $ dalje dnovno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsako- j vrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. ; V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UI P A C H A 2 8 Naznanjamo naši cenjeni klijenteli in občinstvu sploh, da bomo nadaljevali iya,&3 poslovanje OD DNE 28. TEKOČEGA JUNIJA NAŠEM LASTNEM /POSLOPJU BMÉ. MITRE 234 opremljenim z vso udobnostjo in najmodernejšimi tehničnimi na pravami, katere so znak največje varnosti- BANCO HOLANDÉS UNIDO SLOVENSKI ODDELEK Podružnica Buenos Aires GLAVNO RAVNATELJSTVO: AMSTERDAM (Holandija) Alois Sinek in njegova žena Magda, tovarniški preddelavec, avstrijski državljan, Alfred Hoetzl, kemik in obratovodja tvrdke Laurieh, avstrijski državljan in Anton Libich, tehnik, češkoslovaški državljan. Med tem je posredovalna akcija v sporu med delavstvom in tovarno Laurieh, ki se je pričela na sre-skem načelstvu, tudi dianes ostala negativna. Delavci so stavili naslednje zahteve: 1. Sprejem vseh delavcev v tovarno, 2. Če to že ni mogoče drugače in če so redukcije »krajino potrebne, so delavci pripravljeni pristati na skrajšani delovni čas. 3. Kjer je to tehnično nemogoče, zahtevajo izmenjavanje zaposlenih delavcev. Tovarna Laurieh teh predlogov ni sprejela. Mir in red še ni bil skaljen. DELAVSKA ORGANIZACIJA JRZ V Ljubljani se je pred kratkim vršil občni zbor Zveze združenih delavcev, ki so se organizirali za borbo proti organizaciji krščanskega delovnega ljudstva, Jugoslovanski strokovni zvezi, ki jo je ustanovil, kakor znano, pokojni dr. Janez Ev-Krek. ZZD uživa vse zaupanje in podporo vodstva JRZ in je živahno na delu, da zbere v svojih vrstah katoliško delavstvo. Do sedaj ji je uspelo ustanoviti 32 podružnic z 2150 člani, dočim ima Jugoslovanska strokovna zveza še vedno okoli 10.000 članov. Organizacija je dobila pri zadnjih zaupniških volitvah v obratih 24 zaupnikov. Upa pa, da bo pri prihodnjih volitvah to število podesetorila. NOVA DIPLOMATSKA ZASTOPSTVA V INOZEMSTVU Ustanove se odpravništvo poslov kraljevine Jugoslavije v Teheranu, generalni konzulat v Aleksandriji in generalni konzulat v Rotterda-mu. IZKUŠENA BABICA 1 t ANA C HR P OVA I Diplomirana v Pragi ¡a v Fútenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo BNTRE RIOS 621 V. T. na Mayo SI82 * t ♦ ♦ ♦ ♦ PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ Centrala v Buenos Airesu: začasno, Cangallo 360. Filialka v Bueno« Airesu' Corrientes vogal Rio Bamba. Ob svoji deseti obbtnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 Bs. A:res SLOVENSKA ORIGINALNA KNJIGA Večina slovenskih založb danes izdaja samo prevode. Slovenska originalna knjiga danes nima tako u-godnega trga, kakor prevod. Zato se založbe branijo originalov. Izjema med temi je Delavska založba s svojo Krekovo knjižnico, ki si je nadela nalogo, da izdala poleg dobrih soeijalnih knjig tudi slovenske originalne knjige. Ker so cene prav nizke, opozarjamo naše izseljence na njene izdaje. Celoletna naročnina zia tri vezane knjige znaša Din 78 za broširane pa Din. 48. Letos namerava. založba izdati: Feliei Scilio: Med volkovi (pre-vod); Venčeslav Winkler: Bajtak Skuk (original); Matuš Kosec: Gra pe (prevod). Založba je izdala do sedaj tele slovenske originalne knjige: Sedem mladih slovenskih pisateljev, Miško Kranjec: Predmestje, Mirko Javor-nik: Črni breg, Miko Javornik: Srečanja z nepoznanimi, Slovenske novele in Jožko Jurač: Kijaj umira. Naslov: Delavska aaložba, Ljubljana, Miklošičeva cesta. STRAŠNA NESREČA DRUŽINSKEGA OČETA V TRSTU Prrejšnji mesec se je zgodila v Trstu huda nesreča, Ključavničar Vidmar iz Štorij pri Sežani, ki je bil zaposlen v neki ključavničarski delavnici v T rstu, je ravno imel opravka pri aparatu za bencin ko je ta eksplodiral in mu glavo docela odtrgalo. Vidmar, ki se je šele pred par leti poročil, je bil preepljan na domače pokopališče ter tam pokopan. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi iz vseh bližnjih vasi. Lahka mu zemlja. PO PRIJATELJSKI POGODBI NI NOBENIH OLAJŠAV ZA ONE KI SO ZAPISANI V ČRNIH KNJIGAH Ljubljana, maja 1937. — Marsikdo se je že tolažil z mislijo, da bo po sk'lepu prijateljske pogodbe spet smel vsaj na obisk domov. Vendar je vse ostalo pri starem, in sicer še bolj, kot je bilo pričakovati. Oni dan so neko našo rojakinjo, ki je poskušala, da bi s prelaznico šla čez mejo, kjer bi se sestala s svojci, vrnili s prve italijanske obmejne postaje. Drugi so spet dali pa konzularnem uradu izjavo da ostane v tem pogledu vse tako, kot je bilo. Tretjo so zavrnili, da vsi oni, ki so postali po 1. 1922. jugoslovanski državljani ne do be potnega vizuma za Italijo zato, "ker si šleht" itd. Mnoge so razne priprave listin, potnih listov in drugega stale veliko denarja in časa, a vse zastonj. Zato naj se vsakdo prej osebno prepriča in zagotovi na konzularnem uradu vizum, preden stori kakšen drugi korak. POLOŽAJ NAŠEGA KMETA V JULIJSKI KRAJINI Češki veleindrustrijalec Bata podaja vtise iz svojega trgovskega potovanja po Italiji in pravi, da je vedno prorokoval polom fašistovskega gospodarstva, leto za letom je znala italijanska vlada najti kritje za svoj bilančni primanjkljaj, i celo vire za svoje abesinsko podvzetje, za lepo u-rejene ceste, asfaltirane po celi državi. Gospodarska osvoboditev je stala Italijo 100 miljard lir. Nočem oporekati nekaterim njegovim trditvam, ker so resnične in je pri autarkičnem gospodarstvu lažje doseči vidnih u-spehov kot pri onem demokratične podlage, kjer je treba za vsako postavko odobritev parlamenta. Ne more se pa govoriti o gospodarski osvo boditvi Italije, tu smo še daleč. Z 100 miljardami danes je najmani 120 miljard — notranjega dolga ni še rešen večji del gospodarskih nalog, ki si jih je nadel fašizem. Omeniti moram v prvi vrsti agrarno vprašanje. Tu si poglejmo gos podarsko stanje naših rojakov doli, ki so bili pred svetovno vojno neodvisni posestniki, ki so svoje pridelke primerno prodali, da so lahko živeli od svojih zemljišč. Danes imamo tu samo zadolžene kmete, ki ne morejo izhajati z dohodki, ki jim jih daje zemlja in lezejo v dolg. dokler jim ne prodajo domačijo- Naš kmet, po čigavi krivdi se to vrši, je drugo vprašanje, ki bi me zavedlo na politično plat — se danes bliža svoji proletarizaciji. Dolgovi ga tarejo in dražbe so na dnevnem redu, poslednji čas že radi zastankov davkov, S: liti se mora z rodne grude v mesto, morda v kak industrijski center, da postane delavec ali v inozemstvo. Kmet najemnik (kolon) ne more postati, ker kolonizirajo v naših krajih samo italijanske kolone. Ta način proletarizacije našga prej neodvisne ga kmeta gotovo ne predstavlja osvoboditev, ampak gospodarsko in nacionalno zasužnjenje istega. Enake gospodarske prilike preživ lja tudi italijanski kolon. Ta je sicer navajen na svojo usodo od pamtive-ka, ker ni bil nikdar samsvoj, samo da se njegova usoda ni pod sedanjim režimom nič zboljšala, ampak raj.? poslabšala. Pred svetovno vojno je vsaj plačeval manj davkov in življen-ske potrebščine so bile cenejše. Danes je drugače, in če čitamo poročila zadnjih dni, cene živilom rastejo in fašistični sindikati, ki imajo nalogo nadzirati cene, niso v stanu zadrževati porast istih vzlic vsem dragonič-nim odredbam, ki so jim na razpolago. Ne sme se soditi položaj neke de žele po lepo asfaltiranih cestah. Vprašanje agrarne reforme je danes v Italiji pereči vprašanje, ki vzlic vsem obljubam, ki so bile dane masam po ljedelskih delavcev, do danes ni bilo načeto, ako izvzememo izsušitev močvirij. Tu so res naselili več ko-lonov, toda kje so še miljoni kolo-nov. ki čakajo razdelitve razsežnih latifundij v celi Italiji. O tem se ču-je tu pa tam kaka beseda. Načelni spor, ki obstoja v fašistični stranki je spor kmetskega delavca proti interesom veleposestnikov in v tem sporu zmagujejo, kakor je pri auto-ritativnih režimih razumljivo, vedno latifundisti, ker t so skupaj z velikim Resiavrant - Pariila | In pivo za dru'zine (familiar) | FI0RDELL1 £ Pripravno za bankete — Pose-$ tben pokrit prostor na dvorišču.* Odprto čez dan in peneči i Av. SAN MARTIN 2688 f * U. T. 59-16-53 Í ! * kapitalom in veleindustrijo finančniki fašistovskega podjetja od njegovega postanka sem in brez teh ne bi se mogel fašizem zasnovati. Saj so bili njihovi interesi, katere so zastopali vodje fašizma. Imeli so lepe besede, lepe obljube za malega človeka. Kritika autorkične gospodarske politike z lahkoto dokaže, da pri fašis-tovskih režimih gre le za tem, da se breme stroškov socijalizacije zvrača na srednje in nižnje sloje, kot je že od nekdaj, dočim veleobrti (financ, industrij, zemljišč itd.) financirji fašističnih režimov v Evropi, uživajo nemotemo plodosno obrestovanje svojih naložb. Je to le delna gospodarska osvoboditev, ki jo je izvršila finančna uprava v Italiji s tem, da je odvzela iz žepov svojih državljanov 120 miljard lir in jih naložila v lepo asfaltirane ceste, ki sicer neovrg-ljivo prinesejo svoje koristi, toda za osvoboditev kmeta, za rešitev agrarnega vprašanja, ki je v Italijo'tako pereče, bo treba večkrat po 120 mi-jard. NAŠEGA ČLOVEKA POVSOD IZPODRIVAJO II. Bistrica, maja 1937. — Z razkladanjem in nakladanjem raznega materiala vagonskih pošiljk na kolodvoru v Trnovem so se dosedaj ba-vili poleg priseljencev tudi razni revnejši domačini. Marsikateri je na ta način zaslužil toliko, da je skromno preživljal sebe in svojo družino. Seveda so imeli tudi pri tej zaposlitvi vedno prednost priseljenci. Sedaj pi se je zbrala trojica priseljencev in zaprosila za dovoljenje, da sme vse do-šlo blago sama razkladati in prevažati. So to ljudje, ki ns zmorejo niti potrebne garancije niti kaj drugega. Naj pripomnimo, da so svoječasno prosili za tako dovoljenje že domačini, znani in solidni ljudje, toda brezuspešno, kajti njihove prošnje so bile zavrnjene. Trojici je potrebno dovoljenje izposloval neki višji uradnik železniške uprave v Trstu, ki je strasten lovec. Bil je pa zaradi raznih prestopkov že trikrat vržen iz lovskega udruženja reške pokrajine tako, da tu ne sme več loviti. Lovi pa klljub uradni prepovedi, kar mu omogoča na prebrisan način sam lovski čuvaj Palumbo- Kot protiuslu go je železniški uradnik oskrbel Pa-lumbo-vemu brezposelnemu sorodniku koncesijo za razkladanje in prevoz. Kratko.malo: naš človek ne more niče'sar doseči s poštenim delom. Za njegaVii zaslužka in dela nikoder. Vsak kotiček je zaseden po priseljenih in tudi za nove priseljence vedno poiščejo primeren prostor in zaslužek. Če ne gre s poštenim in u-radnim potom pa z nepoštenim in zahrbtnim delom. Tako je spet nekaj naših domačih delavcev ob skromen zaslužek. NAŠ NOVI KONZUL V ČIKAG^ Naš novi generalni konzul v Či-kagu, dr. Peter Cabric, ki je bil doslej konzul v Skadru, je odpotoval na svoje novo službeno mesto v A-merikp. Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. G 0 D E L AKUTNE. KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, zdravljenJF PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — ST-ociln.- li-tS zn pliučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ÁNALISí*. Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE rANQALLO 1542 •-».wícia«! FAVSTA "Poslušaj me dobro. Jutri zjutraj pojdi na Grévski trg Čakaj, dokler ne začuješ veselega tuljenja, s katerim ljudstvo pozdravlja obsojence, ki prihajajo na raorižče. Nato stopi v hišo, ki jo vidiš na levi strani trga, ako si s hrbtom obrnjeni proti reki. . . V tej hiši reci, da želiš govoriti s knezom Farne, fikim." "Toda Claude! Claude!..." "Cluuda najdeš pri «jem! On in knez sta postala nerazdružljiva tovariša." "Itu kaj naj potlej storim?" ."Prišel boš k njima v trenutku, ko priženejo Fourcaudki na Grévski trg. Vse ostalo je tvoja skrb!'' "Ali", je zarenčal cigan, ki je s etra. atno lakomnostjo stregel na te podrobnosti, "kaj bo, ako kneza ne najdem doma?" » "Najdeš ga!" "In če Clauda no bo pri «jem?. . ." "Claude bo pri njem!" "Ali pa, če me ne spuste v hišo?. . ." "Spuste te, ako jim režeš, da si ti. «ti, ki ga knez Farneški pričakuje ob deseti uri." "Farnose in mojster Claude te bo-•Bta pričakovala!. . Idi zdaj Jutri ob .desetih pokažeš Clautlu njegovo hčer Violetto «a grmadi." iBelgoder je planil Iz Favstine hiše in Je krenil na Grévski trg. Bila Je črna noč Nn trgu je videl delavce, ki so pripravljali grmado. Po Belgoderovem odhodu je Favsta sedla k mizi in napisala: "Za-vaš upor-Je bilo treba kazni. Na. lotila sem vam trpljenje, odmerjeno po vaši krivdi Ker Je bila vzrok upora vaša hr-i, sem hotela, da bi trpeli zara- ^ miril, je igral smehljaj, oster in neraz- ko ga je prišel sluga zbudit, rekoč, da di hčere. Zato sem vam rekla, da je ¡ birljiv kakor smehljaj starodavne Sfin. hoče vzlic zgodnji uri neki tujec za mrtva. Ker pa sto moj ljubljeni uče. ! se. Upognila je jeklo z rokami... Tn vsako ceno govoriti z njim. Pripomnil nec, nisem hotela, da bi trajala kazen j slej, s suhim klenkom se je prelomilo je, da je tujec sam in neoborožen. Vedite, kardinal, da Vio- na dvoje!. . . predolgo. . letta mi mrtva Ako jo hočete videti, pridite jutri zjutraj v naš stan na "Butec", je rekel Pardaillan, "znaj, "Kdor se hoče boriti zoper pardailla- da nisem prijatelj zgodnjega vstajanja, na, potrebuje krepkega orožja,' je za- razen kadar je treba sprejeti damo ali Grčvrkem trgu in recite tistemu, ki ' pirjev; Molina mi je prodajal meče, da nabosti protivnika, ki ne utegne čaka. pride nekaj pred deseto uro k vam, 1 svet ne premore bolje kaljenih; Flo- ti do popoldne." naj vam jo pokaže. j rentinec Va'nucci me je učil borjenja "Gospod vitez", se je začul glas izza Vaša pokroviteljica, ki čaka, da se in me je vadil umetnij, ki se vselej lakejevega hrbta, "ako vas ne budé za-izpreobmete." končajo z nasprotnikovo smrtjo... Jaz radi obeh ralogov, ki ste ju imenovali Sél je neutegoma odnesel pisanje, po tem takem ne morem pogrniti. Par- zaradi enega vas gotovo.' Favsta pa je naslonila težko glavo med daillan mora umreti^.. ." dlani in zamrmrala: ¡ Stopila je v sosednjo sobano, kjer je "S tem udarim kneza Farneškega. imela orožarno. Na stenah 30 viseli Toda kako naj zadenem Pardaillana, meči, rapirji in bodala raznih veliko-preden ga dam Guisu v roke?... če sti Favsta Jih je ogledala vse po vrsti, bo oče gledal Violettino smrt, zakaj je Izbrala si je dolg, te-nak in gibek rapir ne bi gledal ljubimec?'" s giroko školjko, ki je dobro ščitila la- XXXIII. ket in roko Preizkusila ga je, uverila Neznani plemič se, da je ostro nabrušen, in ga obesila "Draga vladarica", je zamrmrala za pas. Myrthls, 'bledi ste in pozno je. . . Ali Nato se je ogrnila s plaščem, prive, že ne mislite na počitek?" zala si 11a obraz veliko baršunasto krin- "Ne smem ljubiti!" je zastokala sa- ko ter pokrila črni vozel svojih las z ma pri sebi "Moja duša «i ustvarjena moškim klobukom Ozrla se je na uro za vsakdanje strasti. A tega človeka in Je videla, da kaže tri. bom ljubila, dokler bo živ. Pardaillan "Kmalu se mora zdaniti", je dejala sama pri sebi. "čas je!. . .»' Zažvižgala je trikrat na srebrno pi. Sčalko, lci jo je nosila okoli vratu_ E-den njenih oborožencev je vstopil. mora umreti!...'' Zdrznila se je i-n oko Ji Je vzplam-telo od divjega ponosa. "Mrtvega bom morda še ljubila, to. da potlej bo živel v meni samo spomin minule ljubezni, ki sem jo ozdravila s trdno voljo. Pardaillan mora umreti! I11 da bo moje zmagoslavje resnično In popolno, mora umreti od moje roke. Moja duša mora iziti iz te preizkušnje neranljiva kakor kaljeno jeklo." Tako govoreč Je izdrla svoj meč in ga je začela pazno ogledovati. Na nje. nem obrazu, ki se je mahoma spet u- Pardailan se je -naslonil na komolec in je zagledal tujca. "Oho!" je vzkliknil, "pa ne da bi hotela kaka dama ¿ovoriti z menoj? Neznanec je molčal. "Tedaj vas pošilja nekdo, ki bi me rad pokončal?" Tujec se je priklonil, ne da bi odprl usta. "Prav," je odvrnil Pardaillan, ki je že davno sklenil, da se ne bo čudil ničemur več, "črez deset minut sem vam na razpolago." Brez naglice se je oblekel, žvižgaje >neko lovsko fanfaro, ki mu je rada pri. hajala na um. Nato si je opasal rapir in je odšel v pivsko sobo; tam je zagledal pravkar-šnjega neznanca, ki ga je vljudno prosil, naj gi'e z njim ma ulico. Vitez mu "Na odpravo pojdemo" je rekla Fav- je ustregel. Ulica je bila zapušena; ni. sta. "Koliko mož za spremstvo?" "Vi saini." "Kakjno orožje?" "N0 vzemite «ikakega orožja: vam se ne bo treba boriti!'' Dan se je delal nad Parizom. Vitez de Pardailan je spal globoko spanje, ' kjer ni bilo videti žive duge. Tujec je poi-akal, dokler ni hlapec gospe Hu< gete zaklenil vrat Nato se je odkril, rekoč: "Ste li resnično vitez de Pardaillan?" "Z dušo in telesom, s kožo i« kost. mi. In kdo ste vi, dragi gospod?" "Oproda sem gospodarja, ki ne želi povedati svojega imena. Sporoča vam, da vas vabi na dvoboj in vas proglaša za strahopetca, ako -ne sprejmete izziva." Pardaillan se je zasmejal. "Tako mi rokov peklenščkovih", je dejal, "viteška navada ni, da clóvek ne bi vedel, koga zakolje!" "Moj gospodar vam pove svoje ime, kadar boste ležali na cesti in ga ne boste več mogli razglasiti.'' "Hm, hm!" je pomislil Pardaillan, "menda ni kak vojvoda Guiški?. . . Oh, on bi me dal pač rajgi ubiti v hrbet ali pa bi me prijel in bi me vrgel v ka. ko podzemeljsko jamo... Nemara je Bussi-Leclerc, ki bi se mi rad osvetil? A čemu bi ta skrival ime?..." Prebledel je in usta s0 se mu skri-' vila v besnem nasmešku "Nihče drugi ne more biti kakor Maurevert!..." Obrnil se je k neznancu. "Kje je tvoj gospodar?" je rekel s hripavlm glasom. "Pripravljen sem mu dati zadoščenje...'' ■NI še izrekel teh besed, ko je stopila iz goste sence bližnjega zidu človeška postava Novodošlec se je ustavil pred Pardaillanom in je migmil tistemu, ki se je bil predstavil za oprodo. Le.ta je brez besed pozdravil viteza in gospodarja ter odgel, ne da bi okrenil glavo. Pardaillan in neznanec sta bila sa. ma Vitez je s strastno radovednostjo premeril nasprotnika. "Ni on!" je zamrmral "Nu, prav za prav bi se čudil, če bi bil." Skrivnostni protivnik se je zdel še mladenič, toda po njegovem stasu je bilo videti, da ne zanemarja telesnih vaj, ki delajo ude gibke in utrjujejo telo JUNIN DE LOS ANDES Morda bo cen j. čitatelje Slovenskega lista zanimalo malo novic iz tega pozabljenega dela argentinske zemlje. Moje življenje tu v Las Cordilleras je trudapolno, vendar najden; v njem mnogo veselja in razvedrila vkljub težavam, ki jih ne manjka. Koncem meseca oktobra sem zapustil Junin de los Andes, ki se nahaja 200 Km od zadnje postaje jlužne železnice ijapalla. Zajezdil sem zopet mojega konja ter vzel spremljevalca s seboj in začel sem z mojim delom. To pot sem se napotil proti jugu na obrežje reke Limay, ki meji na Terra Neuquen z Gubernijo Rio Negro- i Prve obiske sem napravil na "es-tancie", ki jih je tu zelo mnogo. Seveda, kadar pridem k tem gospodom, dajo takoj povelje svojim u-službencem in družinam, da pridejo k sv. maši in prinesejo tudi otroke s seboj, da jih krstim. Tako sem trikrat ostal predno sem prišel na kraji, kjer pHebivatjb ubogii Indijanci pomešani s Cilenci. Prišel sem do znanega jezera "Na-huel Huapi", to pomeni: Otok ti-gi|a. Ob obrežju tega velikega jezera je tu pa tam mnogo naselbin-V eni teh naselbin sem naletel celo na enega Jugoslovana, ki je bil poročen z neko domačinko in se je potem poročil tudi cerkveno, ko je našel priliko. Tako sem prejezdil yse te lepe gore in doline ter videl mnogo lepih jezer. Po novem letu sem pa obrnil moje potovanje proti severu. Ne bom opisoval krajev in njih imen,a. 0- menim naj le jezero "Alumine", ki je prav blizu čilske meje. Ob fem jezeru sem se mudil v dveh naselbinah, kjr prebivajo Indijanci- Imel sem dovolj prilike opazovati te u-boge ljudi in njih revščino, nekateri po lastni krivdi, ker si nočejo in menda tudi ne znajo pomagati, drugi pa vsled tegia, ker so se že večkrat morali umakniti iz svojega obdelanega polja ter se naseliti na novo v še ne obljudenih divjih krajih. Letos mi je bilo zopet mogoče priti do g. Benigarja. Meseca aprila sem bil pri njem kar tri dni. On živi sedaj med rodom Caytruz. Dal mi je na razpolago eno sobo, kjer sem opraxljal sv- opravilo t'er krstil mnogo otrok in mladeničev ter mladenk od dvajsetega leta dalje. V teh dneh sva se mnogo, razgovarjja-la z g. Benigarjem. Tudi vreme je bilo nalašč z/ato, ker so v tem času tukaj silni nalivi in je tudi to pot deževalo. Oba sva bila vesela, da sva se mogla zopet po dveh letih "slovensko razgovarjati. Čas mi ni dopuščal, da bi še nadalje ostal pri njem, pač pa sem mu obljubil, da ga po vsej priliki drugo leto zopet obiščem. Še en bratski objem, on je ostal in jaz sem jezdil dalje... V teh mesecih sem obiskal trinajst. indijansqih rodov ter mnogo veleposestnikov in drugih naselbin-Od meseca oktobra pa do junija sem napravil 2840 Km. poti. Nekatere dni sem napravil tudi do 70 Km. in ob takih dnevih sem si zaželel mehke postelje, a ubogi ljudje mi jo niso mogli dati, zato sem se moral vleči kar po njih navadi na trda tla. Pa da bi bila vsaj koliba trdna in bi ne hrumel veter skozi Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične- bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES vse špranje v stenah. In kolikokrat ti zapuščeni ljudje nimajo kaj deti v usta. Sreča, da so ti kr»ji z naravnimi dobrotami zelo obdarovani- Po teh krajih je mnogo divjih jabolk, ki zelo obrodijo in jih imenujejo "Chicha" (čiča) in pa neke vrste smrek ki jih imenujejo "Ara-nucaria" in da veliko semena, ki ga imenujejo "Piñones" (Pinjones). To seme se jé tako kot pri nas kostanj. Tu stane to seme od 8 do .10 ctv. v Bs. Airesu pa je gotovo mnogo dražje. V jeseni gredo v hribe ter naberejo mnogo tega sadja od katerega pozimi živijo. Druga sreča je zunje, da je drv dovolj in pozimi vsaj prezebavajo ne- Škoda, da je ta kraj tako oddaljen od Bs. A., (1600 km.) če ne bi priporočil," da bi ga kdo od Vas obiskal. Ti kraji se po vsej pravici Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Kronični izpaiii, mozoljčki. Izpa danje las. Ultravioietni žarki. ZLATO ŽILO; zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastema, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod 8 svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 VABILO NA PRIREDITEV SLOVENSKE ŠOLSKE DECE (V prcslavo Vidovega dne, kj je tudi šolski praznik) ki se bo vršila v nedeljo dne 27. t. m. v šolskih prostorih, v ulici Paz Soldán 4924 (nfa Paternalu) S P O R. E D : 1) Argentinska Himna 2) Jugoslovanska Himna (izvajajo otroci šole) 3) Nagovor P red s. šolskega društva 4) Pozdrav (Ida Pečenko) 5) Gostom (Anica Lakner) 6) V šoli (otroci Vrtca) 7) Mornar (deklainiiyi Kralj Alojzij) 8) Sladko vinee (deklamira Saksida Stanko) 9) VasoManje. (deklamira Henrik aFganel) 10) Pozdrav bratom na Jugu (Trček Anton) 11) Igrokaz: "MACICE IMAJO TUDI ŠOLO" (igra deca otroškega Vrtca;. Začetek ob 4y2 uri pop- Po končanem sporedu, bo čajanka, s pecivom za vse navzoče otroke. Na to prosta domač(j zabava brez plesa. Vstop prost. — Dobrovoljni prispevki pa se bodo hvaležno sprejemli. Slovenski .-.trši in prijatelji naše mladine, prihitite ta dan na našo prireditev in pripeljite tudi svoje otroke s seboj. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA imenujejo lepi, dasi bi jih seveda ne zamenjal za naše slovenske. Po teh gozdovih ni toliko ptičic in Ve(vei;ic ter drugih lepili gozdnih prebivalcev, kot jih povsod srečate po naših krajih, pač pa je druge golazni več kot dovolj. Sicer pa je tudi to božje stvarstvo in je ^ato vsak kraj po svoje lep in zanimiv-Upa.ni, da boste priobčili te le vrstice v S. L. ter želim tem potom vsem čitateljem in čitateljicam vse najboljše. Ludvik Pernišek, slov. misionar. MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VEUANOVie sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in aicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure "Gospod", je izpregovoril vitez s svojim običajnim brezskrbnim glasom, "ne silim vas, da bi se mi predstavili, čeprav je táko ravnanje zoper vsa pravila; tolažim ae z obljubo vašega oprode, da mi poveste svoje ime, kadar bom ležal na cesti. Toda nekaj, vsaj nekaj bi vendarle rad slišal iz vaših ust: zakaj me nameravate pokončati?" Tako govoreč je zaman izkušal z oč. mi prodreti naličnlk, ki je pokrival nasprotniku obraz. Tujec je odgovoril na njegovo vprašanje s tem, da je izdrl rapir To videč, je tudi vitez potegnil svojega iz nožnice. "Cujte, gospod'', je povzel, preden sta prekrižala meče, "izkazal sem se dovolj popustljivega, da mi lahko sto. rite uslugo. Ustregel sem vašemu pozivu, čeprav imam nešteto razlogov, da ostanem v Parizu kar moči »krit. Jaz vas vobče ne poznam, vi pa poznate me. ne, kakor vse kaže, še predobro. Ali mi ne bi mogli povedati, kako in po kom ste zvedeli, da sem prespal to noč pri ,Vedeževalki*?" iNamestu odgovora Je neznanec iz. tegnil meč in udaril z desno peto ob tla. "Vljudni res niste, gospod", je dejal Pardailan "V svojo veliko žalost vam bom moral sneti krinko, da izvem, kar hočem vedeti. Branite se dobro in čuvajte zlasti obraz; obljubim vam, da ne bom meril nikamor drugam kakor v naličnik." Meča sta zažvenketala Nasprotnik B6 je pokazal veščega in spretnega borca. Vitez, ki ga je izprva nekoliko pod. cenjeval, je moral zdajci odskočiti. "Vsa čast!" j© zamrmral, "8 takim sunkom bi me prav gotovo poslali k vragu. . . ako ne bi bil Pardaillan!'' Naskočil je s svoje strani, Večkrat Be mu je že ponudila prilika, da bi zadel nasprotnika v prsa. Toda Pardailan se je zarekel, da bo meril samo v obraz; ni se hotel osramotiti s tem, da bi prekršil dano besedo, Med tem se je delal beli dan. Okna so se odpirala in radovedne glave so se sklanjale na ulico, čeprav je bila tiste čase vsako jutro prilika, da si opazoval dvoboje med plemiči, ki so se ponoči sporekli zaradi lepih oči kake dekline. Zdajci pa so gledalci vztrepetali; eden izmed nasrotnikov je bil zakričal, kakor da je ranjen na smrt. . . In ven. dar ni pal ne ta ne oni!. . . Tisti, ki Je zavpil, je bil neznanec. Vitez ga je bil po daljši vrsti umetnih naskokov pogodil v čelo... Ko je u-maknil roko, je obvisela krinka na koncu rapirja!. . . "ženska!" je osuplo vzkliknil Pardaillan. Pobesil je rapir. Črna krinka je pala na cesto Pardaillan jo je zamišljeno pogledal Ko je uprl oči v nasprotnika, ga je takoj spoznal in zadrega, ki ga •je obšla v prvem trenutku, je minila. Na Favstinem čelu se Je blla poka. zala rdeča kaplja. Dvignila je oči proti nebu, kakor bi hotela pokazati Bogu to rano, ki se Je zdela tako neznat. na in je vendar pomenila smrt nečesa, kar Je bilo zanjo dragocenejše od življenja: njene vere v svojo notranjo moč. .. Pardaillan je mirno dvignil rapir. Umaknil bo je za dva koraka, odkril se s široko kretnjo in se priklonil, Tekoč: "Ce bi bil vedel, da Je moj nasprotnik princesa Favsta, bi bil do njega bolj obziren, verujte mi, goepa." "Branite se!" je hripavo kriknila Favsta in divje blisnila z očmi. Pardaillan je vtaknil meč v nožnico. "Brani se, ali pa te ubijem!" je po. novila korakaje proti njemu. Vitez je prekrižal roke. Favsta je pobesnela Prijela je meč sredi rezila in ga je zavihtila proti njemu kakor bodalo; a tisti mah, ko je hotela suniti, je Pardaillan p0 bliskovo zgrabil z eno roko za njeno zapestje, z drugo za meč; še trenutek in je bila razorožena! Zav. pila je kakor prej, ko jo je pogodil v čelo, ter odakočila, zakrivaje si obraz z rokami. Pardailan je prijel njen meč za konico in ji je z naklonom ponudil rfff-nik. "Gospa'', je dejal z malone ganjenim glasom, "vse, kar imam na tem svetu, je moje ubogo življenje; oprostite mi, da ga branim in da sem s tem kriv dragocenih solzá, ki jih vidim v vaših očeh!" "O, peklenšček!" je zaihtela "O pe. klenšček, ki te je satan poslal na mojo pot, da bi me pogubll! Ne raduj se zmage, čeprav si me premagal že v drugo. Z zakletvami te hočem iztrgati iz svojega srca. . . In osvetim se ti. . . še danes, na Grévskem trgu!..." Te brezumne besede je Izrekla tako zamolklo, da jih je vitez Jedva čul. Vse-kako jih ni razumel. Položili Favstin meč k njenim no. gam, se je odmaknil. Toda Favsta je srdito zmajala z glavo. Vzdignila je nogo in udarila z njo na rezilo, da «e je prelomilo na dvoje, "Z Bogom",• je dejala. "Ne, do svidenja. Nadejam se, da boste danes ob desetih dopoldne na Grévskem trgu...'' "Na Grévskem trgu?" je mrmral Pardaillan, gledaje za njo. "že drugič mi ga omenja. Zakaj neki? Ali mi napoveduje sestanek ali mi nastavlja past? Vraga, treba je odpreti oči. Pred vsem pa je treba da poberem šila in kopita ter izginem od 'Vedeževalke'." V tem se je bilo zdanilo. Pardaillan je potrkal «a vrata gostilne pri 'Vede. ževalki', ki so bila še vedno zaklenjena. Ko so mu odprli, je krenil narav-nost v sobo vojvode Angoulémskega. "Preseliti se morava", ga je ogovo. ril "Vaš dvorec je bil premalo varen, a znajte, da je ta gostilna še bolj ogrožena. Toda kaj vidim. Vstali ste že? Ne, vaša postelja vobče ni bila odgrnjena in na mizi nabit samokres?...'' Karel je položil roko pa orožje. Njegov obraz je bil bled kakor smrt, nje. gove oči krvavo obrobljene. "Umreti hočete?'' je vprašal Pardaillan. "Da!" je priznal Karel s turobno odkritostjo. f,ln vaša mati?" "Ali je vaš sklep neomajen?" "Xeomajem", Je rekel Karel s trdim, mrkim glasom. "Pardaillan, po. slavljam se od vas." 'Dobro', je odgovoril vitez, "ne branim vam. Vaša glava, vaš svét! Toda opomniti vas moram, da ste moj dolžnik in da pričakujem od vas vračila za prijateljstvo, ki sem vam ga vedno iz. kazoval." "GoVorite, vitez... Pripravljen sem." "česa zahtevate od mene?'' "Prav malo. Zahtevam, du odložite najino slovo do Jutri." "Vitez", je rekel vojvoda Angoulem-ski, "razumem vas, kaj hočete. Radi bi pridobili časa, da me pregovorite. Toda ne varajte se, Pardaillan: preveč sem jo ljubil!..." Mladi mož je krčevito zaihtel, "Ljubil sem jo tako zelo, da vam n® morem povedati," je nadaljeval. "Vi, ki-menda še niste ljubili ženskega bitja, me me morete Aizumeti. . . Bila je vse moje življenje. Njena smrt je moja smrt. In vi me pregovarjate; zapeljujete me, da bi še ostal na svetu, čeprav samo nekaj ur% . . Ne, vitez, vse je zaman. Umreti hočem in to takoj! Uprl je pri tem pogled na samokres. "Tedaj je res konec vsega?'' je de. jal Pardaillan "Nič ne more omajati vagega sklepa?" Spogledala sta se. Vitez je iskal žive besede, zmagovitega razloga, da bi z njim razorožil Karla, Toda našel ga ni.. . "Z Bogom, Pardaillan", Je rekel vojvoda s trdim glasom. V trenutku pa sta se prijatelja-poslodnjič objela z očmi, so se odprla vrata in v sobo je planil Picouic, "Vaša Svetlost!" je zavil. "Najden J» in vrnil se j©! Prišel je!..." "Kdo?"' je krlknil Pardailan, ki ga je mahoma prešinila misel, da bi uteg. ni 1 kak nepričakovan dogodek osvestiti Karlu in izpodbitl njegov namen. "Kdo se je vrnil? Kdo Je prišel?..." "Jaz", je zakrakal debel, masten, do smešnosti žaloben glas In pokazal se je Croasse... (Nadaljevanje) KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires Núm. (Štev.) 24 SLOVENSKI LIST Stran 7 IZ VILLE PROGRESO Ker se iz naše naselbine nobeden ne oglasi, sem se pa jaz namenil nekaj napisati, predvsem imam tudi nekaj predpravice, ker sem se eden prvih tu naselil. Vila Progreso se nahaje dvajset minut od Čakarite, deset od S. Mar tina in deset od božjepotne cerkve v Lurdesu. Tukaj nas živi okoli petindvajset družin. Vsi zaposleni ter so vseh vrst poklicev, samo krojača ni med nami nobenega. Imamo dve prodajalni jestvin, nekaj korakov od postaje pa se nahaja prodajalna pri Miljotu. Kar vprašaj kakega fantiča po slovenski, pa ti bo odgovoril, kak šni Slovenci da smo. Če ni črno poki, ti bo gotovo skoro vsak po slovenski odgovoril. Da pa se ne bom preveč hvali z našo slovensko zavednostjo, moram pripomniti, da se tudi tukaj dobijo otroci, ko bi skoro morali starši iti k sosedovim prašati, lqaj govorijo in želijo. Tudi nevošljivosti je med nami dovolj', kot je v zadnji številki Slr L. pisal g. Jahez Hladnik, a prijatelj iz Caserosa mi je pravil, da so tam še bolj navošljivi, da se zgodi, da kar po pet sosedov ne spregovori med sabo. Iz tega razvidim, da smo v Progresu še le na drugem mestu. Ampak na gotovih mestih je ne-vošljivost celo koristna. Naprimer eden kupi lot za 200 var, drugi hoče več in kupi kar za 250 var in tretji Se hoče še bolj postaviti ter kupi kar dva lota skupaj. Ali*ni taka tekma koristna? Nekoristna tekma pa je, kadar sosede tekmujejo med seboj glede novih kril, ter vstajajo zgodaj, pa ne zato, da bi bile tako strašno pridne, marveč da se pokažejo v novih JUGOSLOVANSKA VLADA IN IZSELJENCI Za časa proračunske debate v narodni skupščini je vlada vnesla v finančni aakon amandman, ki nalaga ministru pošte zgraditev državne kratkovalovne postaje od 10 kw-Če tudi postaja še ni gotova, je vlada že začela z oddajo in sicer s pomočjo Philipsove kratkovalovne postaje v Eiddliovenu na Nizozemskem, ki istočasno oddaja na dva vala in sicer 31.28 m in 17.71 m z direktnimi antenami za Južno in Severno Ameriko. Ponoči 1. aprila ob 1 uri zjutraj je govoril izseljencem predsednik vlade g. dr. Stojadi-novic, 15. aprila zjutnaj ob 1 uri pa je stopil pred mikrofon notranji minister dr. Anton Korošec. Njegov nenavaden govor je vzbudil v vsej javnosti veliko pozornost. Med drugim je dejal: Morda boste od mene kot politika in ministra za notranje zadeve pričakovali, da Vam bom govoril o uaši notranji politiki. Vem pa. da politične borbe hudo vžigajo strasti in izčrpavajo dulio-1 ve v pogosto brezplodni borbi, ki ni vedno najlepša. Take notranje politične borbe iz višje perspektive včasih izgledajo čisto malenkostne, majhne in nevažne. Zaradi tega se ne bom mudil ob tem predmetu. Iznad vsakdanje borbe, ki se mor oblekah. Ko pride mož z dela domov, ga žene lepo poduči, da za vino ne bodo znašali dohodki in ga zato vsaj za en teden ne bo na mizi, a včasih se ta teden potegne kar skozi celo leto. Naj bo dovolj za danes, pa drugič še kaj. Anton živec i Dr. J. HAH1Y | Zdravnik bolnišnice Durand | Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce in slabokrvnost — ženske bolezni — Neredno perilo — Vnetje^ ŽARKI ULTRAVIOLETIČNI p Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón — U. T. 47-7601 — Bs. AIRES~ da zdi malenkostna, se visoko dvigajo tri ideje. Prva je naše iskreno prizadevanje, da državo tako uredimo, da se bodo vsi njeni državljani počutili v njej popolnoma e-nakopravne in zadovoljne, t\a bomo vsi to državo, ki je s tolikimi žrtvami ustvarjena, enako cenili in ljubili. Drug naš veliki smoter je služiti ideji in miru. Zagotoviti naši državi trajen mir, to smatramo za našo najsvetejšo dolžnost. Tretja naša glavna skrb gre za tem, da spet obnovimo in zavarujemo pravo demokracije. Vprav vi, ki ste zunaj mej, v državah velike demokracije, morete dobro občutiti in oceniti, da je demokracija neprecenljiva pridobitev dolgotrajnega zgodovinskega oblikovanja in da predstavlja ono obliko, ki varuje dostojanstvo človeka in ga dviga do res pravega in svobodnega državljana. Hvala Bogu, naš narod ima pregloboko ukoreninjen čut za demokracijo in svobodo, da bi se dal zavesti in omamiti od takih idej, pa naj jih širi komunizem ali fašizem. V drugem delu svojega govora | je minister dr. Korošec razpravljal j o gospodarski politiki, predvsem o Reklamna c«na . J Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.— Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Xa pol kvadre) Buenos Aires MIZARSKA DELAVNICA JONKE & FERJANČIČ Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. RIO CEBALLOS, S. de Córdoba GOVOR MINISTRA CVETKOVIČA V NAROD. SKUPŠČINI Minister Cvetkovic, ki je govoril v nar. skupščini o izseljencih, je navedel štiri glavne naloge službe za izseljence. Prvič iskanje začasne zaposlitve v inozemstvu za tiste delavce, ki doma nimajo dela. Drugič varovanje dela in dobrega položaja tistim, ki so že zunaj. Tretjič skrb za vzdrževanje narodne zavesti med izseljenci. četrtič, skrb, da v slučaju odpuščanja iz službe dobijo izseljenci povrnjene stroške za vrnitev v domovino in da se kolonizirajo v domovini. Ugotovil je precejšnje izboljšanje gospodarskih razmer med našimi izseljenci in dejstvo, da je le malo izseljencev brez dela. Velike . važnosti za verstvo naših izseljencev je ustanavljanje čim večjega. števila naših konzularnih predstavnikov, posebno v Braziliji in Perziji. Omenil je dejstva, da je v Severni Ameriki organiziranih nad četrt milijona Slovencev, Hrvatov in Srbov v podpornih organizacijah, ki potrebi načrtnega gospodarstva. U-gotovil je, da so v tem pogledu demokratične države ravno toliko in še več napravile, kakor države, ki so zavrgle demokracijo.. predstavljajo kapital od ene milijarde in 250.000 dinarjev. Minister vidi nad vse važno nalogo v pošiljanju učiteljev, duhovnikov in strokovnih izseljenskih or-g'anov med izseljence. Vlada hoče čim bolj zavarovati denar, ki ga izseljenci pošiljajo v domače denarne zavode. Iiavnotako hoče vlada ohraniti izseljenski fond neokrnjen ali vsaj zmanjšati njegovo padanje. I)a bi se varstvo izseljencev moglo čim uspešneje vršiti, bo vlada v kratkem izdala nov zakon o izseljencih. ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od \25—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 D. T. by - J723 IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu-. Z