Št 25. (1923) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 19. junija 1986 Cena: 100 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
8.000 pevcev v Šentvidu
Na 17. pevskem taboru bo govoril Miran Potrč
ŠENTVID PRI STIČNI— Tra- J dicionaini Tabor slovenskih pevskih zborov, ki ga letos prirejajo že sedemnajstič, bo v soboto, 21., in nedeljo, 22. junija, v Šentvidu pri Stični. Na prireditvi, posvečeni spominu na Primoža Trubarja (ob 400-letnici njegove smrti) in 45-letnici vstaje, bo nastopilo 271 zborov z okoli 8000 pevci, od tega bo pet zborov zamejskih in izseljenskih. Vrhunec 17. Tabora bo v nedeljo, kobo med koncertom govoril Miran Potrč, predsednik skupščine Slovenije. Sicer pa bo celotna prireditev tudi tokrat g izzvenela kot pevski praznik in pod | geslom Pojo naj ljudje potrdila, da j je petje eden najmočnejših stebrov | slovenstvainsamŠentvidrespravo I množično križišče slovenske pev- j ske kulture.
Gospodarski zagon pojenju je
Na skupni seji medobčinskih svetov SZDL in ZSS za Dolenjsko so kritično spregovorili o volitvah in letošnjih neobetavnih gospodarskih rezultatih
NOVO MESTO — O volitvah je bilo prelitega že dosti tiskarskega črnila. vendar jih še vedno ocenjujejo po občinah, regijah, zadnja obravnava volitev pa je bila v torek na seji republiške konference SZDL. Kaj dosti novega vsi ti ocenjevalci niso mogli povedati, kdor je imel taka upanja, pa so se mu izneverila tudi na skupni seji medobčinskih svetov SZDL in sindikata za Dolenjsko, kije bila 13. junija.
Obeležje
neizživetega
življenja
Posvet slovenskih zgodovinarjev in javnih delavcev o Maksu Strmec-kem
KRŠKO — Do septembra letos naj bi izšla brošura s prispevki o delovanju KP v predvojnem obdobju inoustano-vitviOKKPSzaPosavjeteroširšivlogi in delovanju prvega sekretarja OK KPS za Posavje Maksa Strmeckega.
Na posvetu prejšnji četrtek v DKD Edvarda Kardelja v Krškem so povzetke svojih referatov za okoli sto strani obsegajočo brošuro, ki jo bo izdal brežiški Posavski muzej ob pomoči MS ZKS Posavja in občinskih raziskovalnih skupnosti, podali Marjan Gregorič, Martin Ivanič, Anka Miklavčič, France Filipič, Drago Košmrlj, Janko Prunk, Bogdan Osolnik in Jože Jurančič. Posveta vidnih slovenskih zgodovinarjev in javnih delavcev, kigaje vodila Lidija Šentjurc, so se udeležili tudi Mara Rupena, Ivan Križnar in brat Maksa Strmeckega.
Lidija Šentjurc je ob koncu posveta povedala še nekaj osebnih vtisov o Strmeckem. Predsednik odbora za pripravo posveta Stane Nunčič, Jože Ha-binc in Franc Pipan so se zahvalili avtorjem za prispevke. Neizživeto življenje Maksa Strmeckega bo tako dobilo lepo obeležje.
P. P.
40 LET SLOVENSKEGA VESTNIKA
S slavnostno prireditvijo v Borovljah so v soboto, 14. junija, počastili 40-letnico neprekinjenega izhajanja Slovenskega vestnika, katerega prva številka je izšla 14. junija 1946 na Dunaju. Po svoji usmeritvi je časopis naslednik partizanskega tiska na avstrijskem Koroškem, brani in tolmači pa osnovna načela Zvezeslovenskih organizacij, se pravi, da se zavzema za akcijsko enotnost in nadstrankarsko povezanost vseh slovenskih narodnih sil v Avstriji, za sodelovanje z demokratičnimi silami, za vsestransko povezovanje z matičnim narodom in protifašistično naravnanost politike.
Največ kritičnih pripomb je bilo slišati čez zapletenost, ki jo zmorejo samo pravniki. Poenostavitev volilnega postopka pa ne bi smela prizadeti demokratičnosti, ki se je na volitvah pokazala kot dobrodošla novost. Toda
BRIGADIRJI V BELI KRAJINI
LOKVE PRI ČRNOMLJU — V nedeljo, 22. junija, bo ob 17. uri v. brigadirskem naselju na Lokvah pri Črnomlju otvoritev republiške mladinske delovne akcije »Bela krajina 86«. Na otvoritev, na kateri bodo v kulturnem programu sodelovali recitatorji, osnovnošolska folklorna skupina in učenci glasbene šole, so vabljeni vsi krajani. Brigadirji prve izmene, ki bo gradila vodovod v semiški krajevni skupnosti, bodo prišli iz Postojne, Domžal, Krškega in Sevnice, poleg tega bo sodelovala še brigada Rdečega križa Slovenije., Komandantka letošnje akcije bo Vera Marušič, namestnica koman-dantke za interesne dejavnosti Hinka Todorovska, namestnik koman-dantke za naselje Nebojša Vasič, traser Adi Zupančič ter ekonom Marko Plut.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Romi komaj upajo v rešitve
na 4. strani:
• Divje smetišče ogroža vodo
na 6. strani:
• O čateških kamnih spotike
na 7. strani:
• Začenja se predju-bilejni tabor
na 8. strani:
• Pisma in odmevi
na 10. strani:
• Od starih tabern do hotelov
na 12. strani:
• Traktorji čuvajo črno gradnjo
na 13. strani:
• Rallysespetselina Dolenjsko
na 20. strani:
• Iskalegobe — našle svetnike
■■■■■H
kot je dejal eden izmed razpravljalcev, ni vse v zakonskih predpisih. Kjer so resnično hoteli bolj demokratični postopek, so to lahko naredili tudi v skladu z obstoječo zakonodajo. Obstaja pa odprto vprašanje, kdo lahko oži listo kandidatov. Najtehtnejša kritika pa je bila izrečena na račun volitev delegatov v zvezni zbor republik in pokrajin. Poprečnemu volilcu ime in priimek ne povesta dosti, zato bi bilo treba najti način, kako te zvezne delegate predstaviti volilni osnovi.
Vsekakor analiziranje volitev ni zaključeno. Vse napake in slabosti bo treba obdržati v spominu in se jim na prihodnjih volitvah izogniti.
Razprava o gospodarskih rezultatih v prvem trimesečju je pokazalaslabosti in hibe gospodarstva na Dolenjskem. V nasprotju s kampanjskimi ugotovitvami, češ da so osebni dohodki glavni krivec za zmanjšanje sredstev za akumulacijo, je bilo slišati trditev, da se
močno povečuje tudi skupna in splošna poraba. Pa ne samo v obliki prispevkov za SIS, ampak tudi v obliki davkov, tudi republiških in zveznih. Ob vsem tem je zagon dolenjskega gospodarstva iz prvih treh mesecev, ko so bili rezultati še nekako znosni, skopnel. Vsaka osnovna organizacija sindikata naj bi analizirala vzroke za zaostajanje gospodarstva za načrti. V primeru izvoza, ki je dohodkovno vse manj zanimiv, bo analiza odpovedala. Vzroki za takostanjesoznaniintičijov novih izvoznih zakonih. Žal pa na pozive iz Slovenije — tudi s slovenskega kongresa Zveze sindikatov, ki je poslal posebno pismo o teh problemih na zvezne organe — odziva preprosto ni.
J. SIMČIČ
POBRATENI PRIDEJO
VAS-FARA — V soboto, 21. junija, ob 20. uri bo v Vas-Fari v občini Kočevje gostovalo kulturno društvo »Fran Venturini« iz pobratene slovenske občine Dolina pri Trstu v Italiji. Zamejci bodo tako vrnili obisk kulturno-športnemu društvu Kostel iz Vas-Fare, ki je v občini Dolina gostovalo lani.
Ii
V SPOMIN NA DELO ODSEKA OZNE — Preteklo soboto so na Seču pri Črmošnjicah svečano odkrili spominsko obeležje v spomin na medvojno delo odseka Ozne. V tej vasici so namreč od decembra 1943 potekale pripravezadelo Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS, skoraj ves čas svojega obstoja od avgusta 1944 do marca 1945 pa je odsek Ozne za oblast VII. korpusa tudi deloval na Seču. O delu odseka sta na svečanosti spregovorila slavnostni govornik Ivan Eržen, namestnik republiškega podsekretarja za notranje zadeve, ter Ivan Maček-Matija (na fotografiji), ki je ploščo tudi odkril. Predsednikskupnos-ti Borcev Ozne za Slovenijo Franc Pasetta pa je predstavniku GG Novo mesto Jožetu Petriču predal listino o patronatu nad spomenikom. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci osnovnih šol Birčna vas in DolenjskeToplice, nastopil pa je tudi igralec Boris Kralj. (Foto: M. Bezek)
V ponedeljek prekinili
delo v IMV
NOVO MESTO — V ponedeljek, 16. junija, so v tovarni avtomobilov prekinili proizvodnjo v obeh delovnih izmenah in v glavnem zahtevali višje »plače«.
Nezadovoljstvo je privrelo na dan že v petek med delavci popoldanske izmene po prevzemu izplačilnih kuvert za maj, vendar ie delo v proizvodnji še teklo, čeprav so godrnjali. V ponedeljek ob 6.30 so nehali delati v večini delovnih skupin tovarne avtomobilov, medtem ko so v proizvodnji prikolic kljub enakemu načinu nagrajevanja delali brez zastojev.
Sodu je izbilo dno dejstvo, da so v zaslužku za april dobili izplačanih poleg visoke stimulacije še 10.000 din regresa, tako da je znašalo poprečje zaslužka v tovarni avtov 81.851 dinarjev. Majski rezultati so bili glede storilnosti in dosežene kvalitete znatno slabši, zato je bil zaslužek pri posamezniku precej manjši.
V razpravah med prekinitvijo dela je bila močna občutna težnja po uravnilovki pri osebnih dohodkih, izrečena je bila vrsta pripomb k sistemu nagrajevanja. Na zboru delovnih ljudi, ki je v ponedeljek po 10. uri prišlo organizirano pod okrilje sindikata, kljub pojasnjevanjem niso bile umaknjene zahteve delavcev. Tudi popoldanska izmena, v kateri so nekateri že prijeli za običajen posel, je kmalu povsem prenehala.
V torek, 17. junija, ko je bila proizvodnja v IMV spet običajna, jeo dogodkih v IMV razpravljal novomeški izvršni svet in ugotovil, daje na pomanjkljiv pretok informacij v IMV že večkrat opozarjal in da je lahko višji osebni dohodek samo posledica boljših rezultatov. Istočasno je zasedal v IMV delavski svet. Do zaključka redakcije seja delavskega sveta ni bila končana, ker so obravnavali še več drugih zadev, vendar so sprejeli predloge začasnega vodstva IMV. Delavci so uvideli, da s prekinitvijo dela škodujejo le sebi in svojemu zaslužku. Sklenili so, da bodo izpad proizvodnje nadomestili.
RIABAČER
PISECAM NAGELJ
PIŠECE — Člani tukajšnjega turističnega društva, ki mu predseduje Branko Kopinč, so upravičeno ponosni na svoj kraj, saj so Pišece že drugič osvojile turistični nagelj kot priznanje za urejeno podobo vasi.
Novoles začel na pravem koncu
Predsednik IS Dušan Šinigoj s sodelavci na obisku v Novolesu, Iskri in IMV: »To, _____kar	se	dogaja	na področju delitve, vodi v nevzdržno stanje«
NOVO MESTO — »Prišli smo do kritične točke, ko je proizvajalcem potrebna streznitev in spoznanje, da samo s spremembami sistemov in zakonov ni možno doseči donosnega poslovanja. Kljub temu v Sloveniji sodimo, da so potrebne nekatere spremembe, in bomo vztrajali pri tem, da bo izvoznikom vrnjena poslovna sposobnost in da bodo sami odgovarjali za svoj položaj.« Tako je prejšnji teden dejal Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta SRS, na obisku v Novolesu.
Ko so predsednika Šinigoja
DENAR SAMO ZA NAJBOLJ NUJNA POPRAVILA — Številne jame in grbine na magistralni cesti Ljubljana — Zagreb veliko pripomorejo k temu, daje cesta vse bolj krvava. A denarja za temeljito obnovo ceste očitno ni, pa tudi tista malenkost za najbolj nujno obnovo prihaja z zamudo. Tudi zato so se cestarji lotili obnove odsekov med Trebnjim in Ponikvami ter na Poljanah šele pred kratkim. Za nameček pa jim je nagajalo vreme. Obnova tega dela cestišča in odseka med Otočcem ter Krakovskim gozdom bo Cestno podjetje veljala 200 milijonov dinarjev. Okoli 120 milijonov dinarjev bo ostalo še za popravilo regionalnih in lokalnih cest. Na sliki: cestarji novomeškega Cestnega podjetja polagajo izravnalni sloj asfalta pri Ponikvah. (Foto: J. Simčič)
so predsednika Šinigoja v Novolesu seznanili s kritičnim položajem in izgubami ter z vsemi ukrepi, kijih v kolektivu uvajajo za omilitev položaja, je menil, da so dobro zastavili delo. Pohvalil jih je zato, ker so najprej uvedli red in varče-
• Izrecno pa je poudaril, da bo tudi v Sloveniji na področju delitve in porabe sredstev v združenem delu potrebno napraviti red, »kajti to, kar se dogaja od zadnjih mesecev leta 1985 dalje, vodi k stanju, ki ni več vzdržno,« je dejal.
vanje v hiši in utrdili razvojni oddelek.
Precej kritičnih pripomb je v pogovoru padlo na račun bank, češ da nezadovoljivo opravljajo servis združenemu delu, vendar je predsednik slovenskega izvršnega sveta menil, da je potrebna prava mera kritike. Banke same opozarjajo, da svoje funkcije ne morejo opravljati, kot je zamišljeno, zaradi limitov.
Pri ogledu Iskre Tenel na Cikavi in v pogovoru s predstavniki tega la-
ni nastalega kolektiva pa so Novo-meščani pokazali predsedniku Šinigoju povsem nasproten primer. Iz-gubarska dota je plačana, s svojstvenim načinom vodenja te delovne organizacije pa izkazujejo zelo lepe poslovne rezultate. Letos načrtujejo 8 milijard dinarjev prihodka, zelo uspešni so v izvozu, resda zaenkrat pretežno na klirinški trg, vendar pa
najvidnejše mesto v kolektivu dajejo službi razvoja in strokovnosti kadrov. Zlasti to potezo je predsednik Šinigoj pohvalil, razpravljali pa so še o odnosih z združeno Iskro kot celoto, kjer bi morali po mnenju novomeškega dela kolektiva marsikaj spremeniti, predvsem na področju kadrovske politike.
Enodnevni obisk v novomeški občini so gostje končali v tovarni IMV. »Ker pa v tem trenutku javnosti nimamo povedati kaj novega,« so rekli organizatorji, so v tej delovni organizaciji razpravljali brez novinarjev.
RIA BAČER
V drugi polovici tedna bo delno jasno in toplo vreme s popoldanskimi nevihtami.
Kongres
Predzadnji v letošnji 36-členski jugoslovanski kongresni verigi se je pretekli teden zvrstil 12. kongres ZSMJ. Mladi so na njem iskali izhode iz ekonomske, politične, moralnekrize. Po dvoranah kongresnega centra Sava so (spet) odmevali vsi problemi, ki danes tarejo Jugoslavijo in mladino še posebej, kat egorično so se tudi izrekli protijedrskim elektrarnam. Dejansko pa je bilo na vse te teme moč slišati veliko starih in že znanih ;besed, manj pa svežih in konkretnih zamisli, kako oblikovali prihodnost, katere nosilci naj bi bili. Svežveterje na k ongresu zapihat le iz Slovenije in je z žolčnimi polemikami, ki jih je zbudil, zasenčil vse standardne teme. Slovenski predlogi za nadaljnjo demokratizacijo, za legaliziranje štraj-ka. za ukinitev verbalnega delikta in smrtne kazni, za civilno služenje vojaškega roka, peticija proti maratonski poti štafete mladosti in dragi zaključni prireditvi ob dnevu mladosti idr. niso bili prav ugodno sprejeti. Nasprotno, nekateri so bili napadeni s prav nesramno demagogijo. Je slovenska mladina res pozabila Tita, če je proti pompozni prireditvi ob 25. maju, medtem ko je vse večja vojska mladih Jugoslovanov brez dela?
Ž. LINDIČ-DRAGAŠ
Vrsta prireditev — Begičev doprsni kip Trubarja odkril dr. M. Kmecl
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, SEVNICA — Konec minulegatednaje potekal v znamenju vrste kulturnih prireditev v spomin na 400-letnico smrti Primoža Trubarja, počastili pa so tudi 200-letnico osnovne šole v Loki.
Proslave so se pričele minuli petek z večerom o Trubarju v pesmi in besedi v sevniški Lutrovski kleti, kjer je pel oktet Boštanjski fantje, recitirali pa so člani sevniškega odra mladih. Loški rojak prof. dr. Janko Prunk je tehtno osvetlil dejavnost slovenskih protestantov na čelu z velikim Trubarjem. Podčrtal je pomen let zorenja, ko je mladi Trubar v času od 1528 do 1542 imel na skrbi loško faro.
Sobotno dopoldne je minilo v proslavi 200-letnice osnovne šole v Loki pri Zidanem mostu. Ravnatelj sevniške osnovne šole prof. Jože Bogovič je s sodelavci pripravil zgodovinski pregled razvoja te današnje enote sevniške šole. Slavja se je udeležilo 27 še živečih učiteljev šole v Loki, slavnostnagovor-nica na proslavi je bila predsednica občinske skupščine Breda Mijovič. Učiteljem in sodelavcem šoleso podelili Trubarjeve plakete, ki jih je izdelal medaljer Vladimir Štoviček, domača krajevna skupnost je prejela za dobro sodelovanje s sedanjo celodnevno šolo zlato medaljo Sava Kladnika. Učene: iz Sevnice in Lokesoizvedli bogat kultu ■-ni program. V loški šoli je bilo več rars-tav: razstava ženskih ročnih izdelkov iz prejšnjega stoletja, izdelkov današnjih učencev, likovna razstava Mirka Bogoviča, Toneta Zgonca in Lada Freceta ter ekslibrisov Ivana Razbo-
• Posebno doživetje ob prireditvah v spomin Primožu Trubarju je bil sobotni kulturni večer v domu, poimenovanem po njem. Sodelovali so številni loški rojaki: pianist Bojan Gorišek, skladatelj Jakob Jež, violinist Branko Brezavšček, Zora Tavčar Rebula, igralka Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardočeva, dr. Janko Prunk, prevajalka Lučka Jenčič in Jure Koritnik. Pred nabito dvorano so brali svoja dela, igrali, loški mešani pevski zbor pa je večer zaključil s pesmijo.
rška. Svojsko doživetje je bil sobotni večer loških kulturnih ustvarjalcev in domačega mešanega zbora.
Osrednja slovesnost z odkritjem doprsnega kipa Primožu Trubarju je bila v nedeljo dopoldne. Prizadevni predsednik pripravljalnega odbora Jože Hočevarje številnim krajanom in gostom povedal, kako je ideja za to počastitev vznikla v krajevni skupnosti. V imenu pokrovitelja slavja medobčinskega sveta SZDL za Posavje je govoril njegov predsednik Lado Močivnik. Z izbranimi besedami je o velikem Trubarju in pomembnih vzporednicah za današnji kulturni trenutek slovenskega naroda govoril dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva CK ZKS. Povezal je Trubarjevo privrženost kulturi in naše današnje gospodarske težave: »Tudi če namenimo gospodarstvu ves denar, namenjen za kulturo, ga ne bomo rešili, saj smo lani za kulturo namenili le toliko, kot je znašala četrtina izgub v slovenskem elektrogospodarstvu.« Zavzel seje za moč duha v kulturnem smislu, ki že tisočletje daje moč malemu slovenske-munarodu. Dr. Kmecljenatozdvema pionirjema v narodni noši odkril Trubarjev doprsni kip. delo kiparja Mirsada Begiča.
A. ŽELEZNIK
SLOVENSKI TABORNIKI NA BIZELJSKEM
BIZELJSKO — Jutri se bo tuka začel republiški taborniški mnogoboj. Odred Bizeljskih goric vabi občane posavskih občin 20. junija zvečer ob 20 uri k tabornemu ognju, ki ga prireja ni čast tej prireditvi. Tekmovanja čebelic medvedkov in murnov iz vse Sloveniji v taborniških veščinah se bodo vrstil: . od 20. do 22. junija.
TRUBAR V MLAJŠIH LETIH — V Loki pri Zidanem mostu je deloval od 1528 do 1542. (Foto: A. Ž.)
Loka počastila velikega Trubarja
Raziskovalki za nagrado na Dansko
Učenkam SŠTZU prva in tretja nagrada
NOVO MESTO — V gibanje Znanost mladini so se vključili tudi učenci srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič«. Kot edini od novomeških srednješolcev so na republiški natečaj poslali kar devet raziskovalnih nalog.
Pri strogih žirijah sta od vseh novomeških prispevkov vzbudili pozornost predvsem dve nalogi: sociološka raziskava Religija in srednješolci SŠTZU, ki jo je opravila in obdelala Marjeta Jerele, učenka 3. letnika lesne usmeritve, in naloga, v kateri sta Beti Tratar in Marija Blažič, učenki 2. letnika kemijske usmeritve, nakazali pot do cenejše galvanizacije (pocinkanja) najrazličnejših kovinskih predmetov. Naloga Jereletove je bila tako prepričljiva, da jo je žirija proglasila za najboljše delo med devetimi v konkurenci in zanjo podelila prvo nagrado. Beti Tratar in Marija Blažič pa sta za svojo nalogo dobili tretjo nagrado. To je velik uspeh, če vemo, da seje za nagrade potegovalo kar 26 nalog s področja kemije.
Nagrajene raziskovalke SŠTZU (od desne): Marjeta Jerele ter Beti Tratar in Marija Blažič
Tratarjeva in Blažičeva sta si s tretjo nagrado prislužili udeležbo na desetdnevnem raziskovalnem taboru mladih kemikov, ki bo v prvi polovici avgusta na Danskem. Največja nagrada za Jereletovo pa bo, da bodo njeno prvonagrajeno nalogo oziroma raziskavo objavili v eni slovenskih publikacij. Z mentorjem, sociologom Zlatkom Žepanom, sta se že udeležila srečanja sociologov v Dobrni. Povedala sta, daje Marjetina raziskava vzbudila veliko zanimanja sociologov.
IZ.
ORAČ BO RAZSTAVLJAL V KLINIČNEM CENTRU
LJUBLJANA — V sredo, 25. junija, bodo v prostorih Kliničnega :entra v Ljubljani odprli razstavo del Janka Orača, slikarja iz Novega nesta. Avtor se bo ljubljanskemu »bčinstvu predstavil z okoli 17 deli, lastalimi v zadnjih štirih letih.
Romi komaj upajo v rešitev
Z občnega zbora društva Rom — Predsednik Rajko Šajnovič: »Romi si sami ne znajo ali pa nočejo pomagati« — Izrekli javna priznanja posameznikom
NOVO MESTO — Skoraj petdeset Romov novomeške občine se je v petek, 6. junija, zbralo v Športni dvorani v Novem mestu na rednem letnem občnem zboru društva za kulturno, prosvetno in socialno dejavnost »Rom«. Zbora so se udeležili tudi nekateri predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko Romov, med gosti je bil tudi predstavnik Romov iz Murske Sobote.
Društvo Rom, ki združuje 50 članov med okrog 620 Romk kolikor jih sedaj prebiva v naseljih Žabjak. Poganci, Šmihel, Ruperč vrh, Šentjernej, Žužemberk in Graben. Iz poročila o triletnem deluje razvidno, da vdruštvu niso spali, nasprotno, imeli so več kot 40 raznih sestankov pripravili so okroglo mizo, štirikrat so praznovali dan Romov, ustanovili so mladinsko organizacijo, športno društvo, pripravili so delovne akcije čiščenja romskih naselij, reševali socialne probleme romskih družin, pomagali pri zaposlovanju Romovitd.Kotjena zboru povedal eden najaktivnejših in najzaslužnejših v društvu Rajko Šajnovič, Romi kljub takšni organiziranosti ostajajo »poseben narod« s specifičnimi lastnostmi, med katerimi je naštel: nezaupanje do družbe, nezaposlenost, agresivnost, alkoholizem, prosjačenje in brskanje po posodah za smeti, nezanimanje za večerno šolanje, neupravičeni izostanki šoloobveznih otrok, kraje in še marsikaj drugega. Misel je zaključil z besedami: »Romi si sami ne znajo ali pa nočejo pomagati!«
V razpravi je bilo slišati veliko
pripomb posameznih delegatov iz romskih naselij. Tam nimajo elektrike, drugje bi radi cesto, vodovod, na Ruperč vrhu pa celo telefon.
Čez delo šole v Bršljinu, ki ima romski razred, ni bilo pripomb od strani Romov, temveč jih je okaral na zboru prisotni namestnik ravnatelja Tone Dragan. Dejal je, da šola naredi še preveč za te otroke, kijih mnogi starši raje pošiljajo v mesto prosjačit kot v šolo. Na tak način bo po njegovem mnenju socializacija Romov še dolgotrajen proces, s prevzgojo pa bi morali začeti že v vrtcih. Delegat iz Črnomlja je povedal, da se na njihovi občini prav nihče posebej ne ukvarja z romsko problematiko, pa zato z njimi nimajo nikakršnih problemov. Romi so povečini zaposleni in vključeni v krajevno skupnost.
Društvo Rom v sedanjem trenutku ne vidi rešitve iz gmotnega položaja, zato so na koncu prebrali še kritično poročilo o ekonomskem gospodarskem položaju Romov in o tem, kako bi se v bližnji prihodnosti poklicani lotili romskega vprašanja v občini Novo mesto. V njem sesprašujejo, ali je družba pozabila, da so tudi oni državljani. »Razočarani smo in mislimo, da v naši občini ne bomo ničesar več dosegli, zato se bomo za pomoč obrnili na republiko. Javno lahko povemo, da smo v tem koščku Jugoslavije Romi še vedno pravi indijski nomadi, takšni, kot so bili naši daljni predniki pred 1600 leti, ko so bili izgnani iz prvotne domovine. Na to ne bi smeli pozabiti, pa čeprav naš jezik ni več tisto, karjebil
Delegatski sistem v krizi
V Krškem okrogla miza o samoupravljanju
KRŠKO — »Enakosti v socializmu ni mogoče razumeti kot pravice slabih delavcev, da živijo na račun dobrih. Končno je tudi to izkoriščanje. Zato bo nujno razviti sistem notranjega napredovanja in moralnih priznanj v samoupravni organizaciji.«
Tako je sklenil svoj referat o organizaciji in učinkovitosti dela dr. Bogdan Kavčič, ki je po naročilu TCP Djuro Salaj Krško s sodelavci fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane izdelal zajetno raziskavo o delovanju delegatskega sistema v tej največji posavski delovni organizaciji.
Za okroglo mizo v mali dvorani DKD Edvarda Kardelja v Krškem, ki so jo krški papirničarji pripravili v sklopu prireditev ob lanskem jubileju 35-letnice samoupravljanja in 30-letnice proizvodnje časopisnega papirja v Jugoslaviji, je v uvodnem referatu predsednik delavskega sveta DO Anton Arnšek govoril o 35 letih samoupravljanja v tem kolektivu. Poleg že v uvodu omenjene teme so znanstveni delavci in predsedniki samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij »Djura Salaja«in krške občine govorili še o vodenju in (samo)upravlj-anju, o primerjavi nekaterih samo-upravno-organizacijskih izkušenj slo-
Ljubljansko pismo
Za ponoven vzpon
Pred kongresom ZKJ
LJUBLJANA — Naša dosedanja spoznanja o bistvenih vzrokih problemov, ki se pojavljajo pri uresničevanju družbenoekonomskega in političnega sistema, morajo, po oceni članstva ZKJ, postati glavno vodilo Zvezi komunistov in drugim subjektivnim silam družbe pri dograjevanju sistema z namenom, da bi uveljavili vodilno mesto in vlogo delavcev v vseh odnosih družbene reprodukcije in v sistemu socialistične samoupravne demokracije.
Vse tudi kaže, da se bomo morali dokončno posloviti od ekstenzivnega materialnega razvoja. Če želimo v prihodnje uspešno gospodariti, moramo uveljaviti temeljne zamisli v idejni zasnovi ustave in zakona o združenem delu. Doslednejše uresničevanje te naloge ni in ne more biti odvisno le od dobre volje posameznikov, temveč od učinkovite družbene in gospodarske organiziranosti, predvsem pa od preselitve družbene moči iz centrov birokratskega in avtokratskega odločanja v rokein korist delavcev — neposrednih proizvajalcev.
Odkar živimo v razmerah družbene krize, se med ljudmi vse bolj krepi spoznanje, da učinkovit razvoj ne more temeljiti na navidezni idealni skladnosti, temveč le na demokratičnem boju mnenj, stališč in argumentov. Samoupravno odločanje moramo uveljavljati kot demokratičen proces, v katerem se bo ob ustvarjalnem delovanju socialističnih subjektiv-
nih sil vedno znova oblikovala napredna večina ob reševanju konkretnih vprašanj družbenega dela in življenja.
Kakorkoli že bomo v prihodnje uravnavali naš družbeni razvoj, upoštevati bomo morali, da je na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil družbe blagovna proizvodnja objektivno nujna in daje prav uveljavitev ekonomskih zakonitosti bistven pogoj za napredek socialističnega samoupravljanja. Zveza komunistov bo zato morala spodbujati procese nadaljnje družbene delitve in samoupravne integracije dela in sredstev ter krepitev relativne ekonomske samostojnosti sleherne organizacije združenega dela. Blagovne proizvodnje ne razvijamo zato, da bi okrepili vlogo trga oz. zakona vrednosti, temveč zato, ker je razvita blagovna proizvodnja ob hkratni krepitvi sistema družbenega planiranja tudi najučinkovitejše sredstvo in metoda boja proti različnim nacionalističnim pojavom, birokratsko-etatističnemu in tehnokratskemu manipuliranju z ljudmi, kar vse ima svoje korenine predvsem v ekonomski odtujenosti delavcev od rezultatov dela in ustvarjanja.
Tudi politični sistem bo treba v prihodnje razvijati v takšno politično demokracijo, ki temelji na izražanju izvirnih interesov in pobud ljudi, ki mobilizira ustvarjalnost, omogoča podružbljanje upravljanja vseh družbenih procesov razvoja in demopolizira centre odločanja.
Priprave na 13. kongres ZK Jugoslavije pričajo, da vidijo komunisti v doseganju teh in drugih ciljev ter nalog stvarno možnost za ponoven vzpon v razvoju naše družbe, za ohranjanje in razvijanje samoupravne poti, politike neodvisnosti in neuvrščenosti, za razvoj socialistične samoupravne demokracije kot oblike uresničevanja zgodovinskih interesov delavskega razreda, njegovega osvobajanja in osvobajanja vseh ljudi, kakor tudi za ustvarjanje vedno novih razsežnosti človekove svobode.
VINKO BLATNIK
venskih delovnih kolektivov ter delegatskem sistemu in perečih problemih v delovni organizaciji.
Pripravljeno gradivo so ugodno ocenili, čeprav naprizanesljivo ugotavljajo, daje tudi v tem kolektivu, kot to velja za širšo družbeno skupnost, uveljavljanje delegatskega sistema v praksi v krizi. Potrebno je več strokovnega in odgovornega dela nasploh, izboljšati organizacijo dela, spodbujati razvojna snovanja, nenehno usposabljati in izobraževati ter naposled zagotavljati ustrezno ekonomsko osnovo za donosnejše in ustvarjalnejše delo. _________________________P.	PERC
O VOJAŠKEM ROKU ZA ŽENSKE
ČRNOMELJ — Pred kratkim je bila v črnomaljski srednji šoli Edvarda Kardelja okrogla miza o obveznem služenju vojaškega roka za ženske. To je bila tretja tovrstna okrogla miza v Sloveniji sploh, na kateri pa se črnomaljski srednješolci niso strinjali z vsemi zahtevami, ki jih je postavilo mirovno gibanje pri republiški konferenci ZSMS in Lilit sekcija pri Škucu. So pa Črnomaljci proti temu, da bi morale ženske obvezno služiti vojaški rok, in zahtevajo, da o tem razpravljajo tudi mladi, ne pa da se odloča le v nekaterih krogih in pod oznako »strogo zaupno«.
POMOČ PRI SANACIJI KRUPE
NOVO MESTO — Na seji skupščine Območne vodne skupnosti, ki je bila 12. junija v Novem mestu, so delegati sprejeli zaključni račun za lansko leto, finančni načrt za letos in obravnavali analizo izpolnjevanja srednjeročnega načrta 1981 — 1985. Po rebalansu finančnega načrta pa bo Območna vodna skupnost namenila 120 milijonov dinarjev za sofinanciranje investicije Nadomestna vodna oskrba Bele krajine za področje Krupe in Semiča. Na seji so delegate seznanili tudi s tem, da je začel veljati samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1986—1990.
nekoč. Naši otroci bi se morali učiti pravega romskega jezika, kot se že ponekod v svetu. Imeti bi morali svoj slovar pa romsko vzgojiteljico, romski časopis, svojo televizijsko oddajo in še kaj,« je v svojem poročilu posebej po-poudaril Rajko Šajnovič.
Posameznikom, ki so v tem času največ prispevali k dobremu delu društva, so izrekli javna priznanja. Prejeli so jih: Filip Robar, Jože Pečnik in posamezni uspešni igralci mladinske in članske nogometne vrste.
J. PAVLIN
Srečanje dolenjskih invalidov
V športu zmage Kočevcev
KOČEVJE — Okoli 200 invalidov se je udeležilo športno-rekreativnega srečanja invalidov dolenjske regije, ki je bilo 15. junija v Kočevju. Organizator srečanja je bilo Društvo invalidov občine Kočevje, pokroviteljica pa delovna organizacija Oprema. Udeleženci so bili iz občin Črnomelj, Novo mesto, Trebnje, Grosuplje in Ribnica.
V posameznih športnih panogah so bile najboljše naslednje ekipe: kegljanje, 1. Kočevje I 495 kegljev, 2. Ribnica 426, 3. Grosuplje 409 itd.; balinanje: 1. Kočevje 13 točk, 2. Grosuplje 10 točk; šah: 1. Kočevje 11 točk, 2. Ribnica 7,5,3. Grosuplje 5,5 točk. Za prva tri mesta so ekipe dobile medalje in diplome.
Udeležence srečanja je v imenu občinske skupščine Kočevje pozdravil predsednik Stane Letonja, v imenu pokrovitelja pa direktor Opreme Alojz Eržen. Ob tej priložnosti so za 23-letno delo na področju rekreacijskega športa pri invalidih podelili priznanje Miletu Opačiču iz Kočevja, za 12-letnodelopa Janku Kurtalju, poverjeniku društva za območje Dolge vasi. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Zbora odposlancev^ učenci glasbene šole, nonet Rog iz Zeljn, za dobro voljo pa je igral harmonikar Cveto Križ. Udeleženci srečanja so pohvalili vzorno organizacijo.
J. P.
V prihodnje bodo bolj previdni
V viniškem Novoteksu imajo letošnjo polletno proizvodnjo že prodano
VINICA — V tukajšnjem Novoteksu so imeli v preteklem letu težave s prodajo moških hlač, ki sojih sešili za Libijo, zato so tudi poslovanje zaključili z ničlo. 150 tisoč parov hlač jim je kljub vsemu uspelo prodati libijskemu kupcu, ostalih 50 tisoč pa bodo ponudili domačemu trgu. Kakor koli že, to je bila za Novoteks izkušnja, saj zatrjujejo, da bodo v prihodnje pri tako velikih poslih bolj previdni.
V prvih treh mesecih seje poslovanje v viniškem tozdtv Konfekcija izboljšalo, izdelke, ki jih bodo sešili do konca junija, imajo prodane že vnaprej, vse pa bodo izvozili v Ameriko. ZRN in na Nizozemsko. Kar 60 odst. od tega je klasičnega izvoza, ostalo pa je lohn posel. Tudi glede opreme se na Vinici, kar je sicer v tekstilni industriji redkost, ne pritožujejo, kajti sproti obnavljajo in dopol njujejo st roj ni park. saj se za ve-dajo. da bodo le tako lahko ustregli zahtevnim tujim kupcem.
Medtem ko so pred dobrim letom odprli novo proizvodno dvorano, na račun razširitve pa sprejeli 70 novih delavk, so oktobra odstopili nekaj prostorov tudi prodajalni s tekstilom, edini tovrstni trgovini v kraju. Prodajalci pohvalijo, da je povpraševanje zelo veliko, kupci, ki prihajajo celo iz Črnomlja in Metlike, pa največ povprašujejo po izdelkih iz programa Teens. V kratkem bodo začeli v trgovini prodajati tudi obutev.
Mf' -	1	■	•
PRIHODNJE LETO BOLJŠA OSKRBA Z ELEKTRIKO — Razdelilna transformatorskapostaja,kijodelavcigradijoobcesti med Dol. Nemško vasjo in Rodinami, bo zgrajena do zime, pravijo na novomeškem Elektru. Montaža opreme naj bi se začela proti koncu tega leta, razdelilna transformatorska postaja pa bo začela delovati prihodnje leto. Naložba v novi daljnovod med Novim mestom in Trebnjim ter v transformatorsko postajo bo presegla milijardo dinarjev. Ko bosta začela delovati daljnovod in postaja, se bo oskrba z električno energijo v trebanjski občini precej izboljašala. (Foto: J. Simčič)
Z
DOLENJSKI LIST
Naša anketa
ZK brez mladih članov?
V Jugoslaviji je bila nedavno izpeljana raziskava, ki naj bi pokazala svet vrednot in opredelitev naše današnje mlade generacije. Zajela je kar 6.600mladink in mladincev iz vseh republik in pokrajin. Rezultati so po svoje osupljivi, razlikujejo se predvsem po republikah, kot da imamo v Jugoslaviji osem mladih generacij. Najbolj kritični šobili praktično v vsem mladi Slovenci. Nekateri rezultati so tudi hudo neprijetni. Eden takihje gotovo odgovor navprašanje, ali želitevZK. Pritrdilno je odgovorilo le 4,6 odstotka mladih Slovencev, 76,1 odst. pa jih je odgovorilo, daneželivZK. V ZK pa bi šlo kar 80odst. mladih v BIH, 72 odst. mladih Albancev, 30 odst. mladih Srbov in 17odst. mladih Hrvatov. Zakaj tako malo zanimanja za vstop v ZK med mladimi Slovenci? Naša današnja anketa pravi, da zaradi neizpolnjenih nalog ZK v preteklosti, zaradi današnjih težav, zaradi nevzornega obnašanja komunistov itd.
DUŠAN GRANDA iz Dolenjskih Toplic: »Starejše generacije članov ZK so nas mlade precej razočarale s svojim obnašanjem in s tem, da se niso držale zastavljenih ciljev in so tudi odgovorne za sedanje gospodarske in politične težave. Odgovornosti ni, stabilizacijski program se le počasi uresničuje, napake v gospodarstvu se še ponavljajo. Kdo bo rešil probleme šolstva, zaposlovanja, stanovanj? Naši mladinci se morajo pred vstopom v ZK najprej pokazati z delom in splošno aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v svoji krajevni skupnosti.«
MIRAN JURAK, član občinskegasveta ZSS Trebnje: »Bral sem podatke o tem, kako se slovenska mladina vključuje v ZK.
Nisem presenečen, saj mladina v Sloveniji drugače gleda na razmere. Da se v tako majhnem številu odloča za ZK je vzrok v tem, da ta organizacija pač ni uresničila vsega, kar je obljubljala. Zato sedaj ne kaže postavljati pod drobnogled mladine, ampak ZK. Gotovo je, da mladi nimajo nič proti ZK ne proti sistemu, ampak je to njihovo odklanjanje oblika protesta. Vendar se tudi sprašujem, kakšen vzorec mladine je bil izbran za anketo.«
IGOR MUSAR, učenec srednje pedagoške šole v Celju, iz Loke pri Zidanem mestu: »Mlade odvrača od vstopanja v ZK nedvomno to, da so komunisti vse premalo za zgled, ki bi bil vreden posnemanja. Veliko govorijo sicer tudi o vprašanjih, ki živo zadevajo mlade, vendar malo naredijo, da bi sete besede uresničile. V našem kraju, ki sicer slovi po dobrem delu raznih organizacij, npr. mladi še vedno nimamo svojega prostora, kjer bi se lahko zbirali, in to botruje slabšemu delu ZSMS.«
DRAGAN PANIČ, prodajalec v Pohištvu Kočevje: »Mladi lahko govorimo, nihče pa ne posluša naših mnenj, čeprav je veliko mladih pametnih in izobraženih.
Mlade šolamo, jih naredimo pametne, potem pa ne dobe doma dela in morajo v tujino, ki zna izkoristiti njihovo znanje.
Celo inovatorji doma niso upoštevani. Vse to so vzroki, da se mladi nočejo ukvarjati s politiko in nočejo v ZK. Ko sem bil pri vojakih, so me predlagali za sprejem v ZK in s tem sem se strinjal. Potem pa sem bil premeščen in se je vse zamešalo. Partijec mora biti tak, daje za vzor drugim.«
DUŠAN KOHEK, poštar pri PTT Ribnica: »Komunist mora biti marljiv, veste, pošten. Mislim, da večina je takih. Menim, da sem tudi jaz tak, a v ZK kljub temu ne bi vstopil. Sem pa v mladinski organizaciji. Sicer pa o tem sploh nisem razmišljal ali ses kom pogovarjal. Tudi v službi mi nihče nikoli ni predlagal, naj bi postal komunist.«
MATEJA DRŽAJ,učenka črnomaljske srednje šole: »To, da se je v anketi tako malo mladih Slovencev odločilo za vstop v ZK, je najbrž posledica splošne krize v družbi in nezadovoljstva mladine ob tem, pa naj gre za štipendiranje, zaposlovanje itd. S tem, ko bi postali komunisti, ne bi imeli nobene prednosti. V drugih republikah mladinci najbrž menijo, da bi se komunisti bolj zavzeli zanje, če bi bili člani ZK.«
MARKO MATEKOVIČ, delavec v metliškem Novoteksu: »Ko sem pred nekaj meseci začel hoditi v službo, sem sepozani-mal, kako bi bilo z vstopom v ZK, potem pa o tem nismo več govorili. Jaz bi postal član ZK zato, ker mislim, da bi se znotraj te organizacije lažje boril proti številnim nasprotjem, nepravilnostim in krivicam v naši družbi, čeprav ne verjamem, da bi dobil pri tem vso podporo ostalih članov. Sicer se o tem med mladimi malo govori in ne vem, da bi bilo med mojimi vrstniki kakšno zanimanje za vstop v ZK. Celo nekateri, ki imajo končano politično šolo, pravijo, da to vse skupaj ni nič.«
ANICA VEGELJ iz Gornje Pirošice:
»Obiskujem tretji letnik komercialnešole v Brežicah, vključena sem samo v ZSMS. Za vstop v ZK nisem zainteresirana. Politično delo me ne zanima in večina sošolk in sošolcev je enakih misli. Samo zaradi boljše službe tudi ne bi šla v ZK. Nekateri delajo tako, a jaz tega ne odobravam.
Zadovoljna bom tudi s slabše plačanim delovnim mestom, da se bom le lahko zaposlila.«
NATALIJA KOSTREVC, učenka novomške gostinske šole iz Krškega: »Mlade ne zanima politika, zato sc tudi ne odločajo za vstop v ZK. Zdi se mi, da jeZK izgubila precej ugleda tudi v očeh mladih. Mladi smo po malem že kar apatični ob preštevilnih kongresih, vojnah, demonstracijah sile, ki je v bistvu nemoč, da bi si ljudje bili ljudje.
Na pokušnji kozji sir in skuta
Prva republiška razstava in sejem koz konec tedna v Sevnici
SEVNICA — Od jutri od 9. ure dalje in vključno še v nedeljo bo pri Osovnikarju v Sevnici 1. republiška razstava koz. V nedeljo dopoldan bo sejem, ob 14. uri pa tudi dražbena prodaja.
SREČANJE
VINOGRADNIKOV
CERKLJE OB KRKI — Društvo vinogradnikov Dolenjske, podružnica Cerklje ob Krki, priredi to soboto, 21. junija, srečanje vinogradnikov tega območja. Vabljeni so tudi vinogradniki s sosednjih območij in drugi občani. Letos se bodo dobili v vinski gorici Jožeta Pečelina v Piroškem vrhu, in sicer ob 16. uri. Najprej bo strokovno predavanje, potem pa podelitev diplom in priznanj za ocenjena vina letnika 1985. Dogovorili se bodo tudi za strokovno ekskurzijo, ki jo društvo načrtuje julija v Istro in na Koprsko. Srečanje bodo zaključili ob hrani, pijači in ob zvokih domače muzike.
USPEH VOZNIKOV — GOZDARJEV
BLED — V petek in soboto je bilo na Bledu 15. republiško delovno-proizvodno tekmovanje gozdarjev Slovenije. Nastopilo je 60 sekačev in 23 voznikov tovornjakov. Dolenjci so se dobro odrezali, predvsem med šoferji. Tako je dvojica Ivan Fink in Jože Turk iz GG Novo mesto osvojila drugo mesto, tretje pa sta zasedla Janez Gramc in Alojz Mlakar iz GG Brežice. Med posamezniki vozniki pa je bil Janez Gramc iz GG Brežice s 422 točkami drugi, Ivan Fink iz GG Novo mesto pa tretji z dvema točkama manj. Ta teden bo na Bledu tudi državno prvenstvo, vendar vozniki tam ne tekmujejo.
J. P.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 444 pujskov, od tega 420, starih do 3 mesece, in 22, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 150 mlajših in 8 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je stal 800 do 900 din, drugih pa 700 do 800 din.
Za kozjerejo je vse več zanimanja. Na dosedanjih razstavah gojiteljev malih živali se koze vztrajno pojavljajo, čeprav rejcev ni za to nihče
• Kozje mleko se ponaša s pomembnimi lastnostmi: dojenčki na kozje mleko niso alergični kot npr. pri kravjem mleku, nadalje je kozje mleko mogoče zamrzniti, ko pa ga otopimo, ga je mogoče še vedno predelati v sir, kar pri kravjem mleku ni mogoče. Gospodarski pomen kozjereje je torej vse večji. Lani je bil navsezadnje tudi življenjsko dopolnjen prestrogi zakon o prepovedi proste gojitve koz, ki poslej dovoljuje organizirano kozjerejo.
posebno spodbujal. Minulo zimo je bila na pobudo Sevničanov ustanovljena podružnica za kozjerejo
Še Je čas za dognojevanje koruze
Priporočilo inštituta
Obilno deževje konec maja in v začetku junija je mnogim pridelovalcem koruze onemogočilo opraviti dognojevanje z dušikom. Večina posevkov je bila v tem času v fazi kolenčenja, visoka 20 — 50 cm, kar je najprimernejši čas za dognojevanje koruze. Ker so obilne padavine, še posebno na lažjih tleh, izprale v globlje plasti tal dušik, kije bil dodan z osnovnim in startnim gnojenjem, bo potrebno opraviti dognojevanje koruze takoj, ko bodo vremenske in talne razmere to dopuščale. Koruzi naj bi z dograjevanjem dodali od polovice do dve tretjini celotne potrebne količine čistega dušika, ki znaša okoli 200 kg/ha. Tako je potrebno dodati ob dognojevanju 60 — 120 kg/ha čistega N, kar ustreza 220 — 440 kg/ha KAN oziroma 130— 260 kg/ha uree, ki jo je potrebno zadelati v zemljo s plitvim okopavanjem. Nižje odmerke upoštevamo, če smo koruzi jeseni gnojili s hlevskim gnojem, višje pa, če gnoja nismo uporabili.
Dognojevanje koruze najbolje opravimo s kultivatorji z vgrajenimi deponatorji za mineralna gnojila ali pa s trosilcem mineralnih gnojil z adapterjem za trošenje v vrste. Pri ročnem dognojevanju se moramo izogibati trošenju gnojila povprek, ker dušik povzroča na listih koruze močne ožige.
Kmetijski inštitut Slovenije
Kmetijski
Nujna je nega parkljev
Nič ni več tako, kot je bilo nekdaj, niti živina ne. Z modernizacijo hlevov in montažo avtomatskih napajalnikov je govedo prikrajšano za vsakodnevni sprehod do napajališča in, glej ga, šmenta, posledice so že tu. Opazno seje povečalo število obolenj parkljev. Rejci so jim vse težje kos. Da bi jih podučili, kaj naj ukrenejo, ponatiskujemo v skrajšani obliki prispevek, ki ga je za Primorske novice napisal diplomirani veterinar Dušan Furlan iz Kmetijskega veterinarskega zavoda Nova gorica.
Zaradi omejene hoje je obraba parkljeve rožine premajhna, parklji prekomerno rastejo, se ukrivljajo in deformirajo stopalo. V zanemarjenih hlevih, kjer ni urejenega odtoka gnojnice, stojijo živali v blatu in vlažni stelji, kar škodi rožini in povzroča gnojna vnetja parkljev. Včasih pa šepajo živali tudi pri urejenih parkljih. Pogosto gre tu za kostolomnico ali revmatična ter druga vnetja sklepov in tetiv. V vseh primerih šepanja nastaja škoda. Nega parkljev je zato obvezna.
Veterinarska služba si sicer prizadeva, da bi pomagala tudi pri teh opravilih, zato imajo mnogi veterinarski delavci vedno pri sebi tudi pribor za obrezovanje parkljev. Precej so storile tudi zavarovalnice, ki so na nekatera govedorejska področja razdelile posebne klešče in kopitne nože. Ta pribor imajo nekateri pospeševalci ali pa napredni živinorejci. Izposodijo pa si ga lahko tudi tisti, ki živine nimajo zavarovane.
Sicer pa je za obrezovanje srednje zaraščenih parkljev potrebno malo orodja. Največkrat se lahko opravi vse z dobro nabrušenim krivcem. Treba je namreč izravnati spodnjo nosilno površino parklja tako, da se teža ravnomemo porazdeli po celi ploskvi, in ne samo po robovih ali celo na žulju. Za skrajšanje predolgih parkljev so najprimernejše posebne klešče, nekateri pa si pomagajo tudi z žagami, brusilkami, dleti, sekirami in drugimi rezili. Vedno je prav, da parklje še zaoblimo z rašpami, brusilnim papirjem in podobnim. Da bi to delo lažje opravili, poprej parklje namočimo, oziroma jih navlažimo v rosni ali deževni paši. Parklji se zmehčajo podobno kot nohti pri kopanju.
Običajno zadostuje dvakratno obrezovanje parkljev na leto. Če ob obrezovanju opazimo, da so parklji mehki — to vidimo največkrat pri brejih kravah — pomeni, da so živali kostolomnične. Take živali težje vstajajo, šepajo enkrat na eno, drugič na drugo nogo. Tem moramo v krmo dodajati vitamin A in D ter kalcij, fosfor in druge snovi, kijih vsebujejo številni mineralni dodatki, kot so: bovi-sal, biofos, kalfos, kostovit, kalmin in dr.
i
I
*
*
S
#•
S
/
s
J
#
!
*
*
*
*
i
pri Zvezi društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije, sedež podružnice . pa je pri Silvu Osovnikarju v Sevnici.
Tokrat so k sodelovanju pritegnili sodelavce biotehniške fakultete, prof. dr. Franca Ločniškarja, magistra Draga Kompana in prof. dr. Franca Zagožna. Strokovna predavanja bodo obravnavala praktična vprašanja. Podobno posvetovanje
je bilo že letos februarja v Grobljah. Takrat so predlagali, da bi v Sloveniji pasemski izbor koz zožili na sansko in srnasto kozo. Dr. Zagožen je takrat navedel, da je sanska primerna za rejo v ogradah, srnasta pa za rejo v čredah in pašo. Izbor so zožili, ker so za obe pasmi izvedli uspešno tudi umetno osemenjevanje.
Po sobotnih predavanjih bo v Sevnici degustacija kozjega sira in skute naše biotehniške fakultete, svoje tovrstne sire bo dal v pokušnjo tudi žalski Hmezad.
A. ŽELEZNIK
EH
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
Uteja^ Tit Doberšek
! Še o peronospori
BREZ POMOČI NA SVET — Mihčevega Ivana iz Črešnjic nad Lešnico je minuli teden močno presenetila stara Dora. Najprej mu je zjutraj brez pomoči skotila enega telička, čez tri ure pa je svet zagledal še njegov dvojček. Petnajst let stari Dori se pozna, da ima za seboj že veliko izkušenj s potomci, dva hkrati pa je bilo nekaj nenavadnega zanjo in za vso vas.
Diplodioza neodgovornosti
Iz ZDA uvožena bolezen koruze se je »prijela«
Kot poročajo, se je v Srbiji te dni prvič pojavila diplodioza, karantenska koruzna bolezen z imenom diplo-dia maydis, ki smo. jo uvozili z okuženim hibridnim semenom iz Združenih držav Amerike (v vrednosti 10 milijonov dolarjev). Po desetletjih, odkar je v svetu poznana, je zdaj torej bolezen tudi v Jugoslaviji, kjer ji doslej stroka ni pripisovala kakega posebnega pomena. Velika poljoprivredna enciklopedija, na primer, ne premore niti stavka o njej.
Bolezen nikakor ni nedolžna. Diplodioza storža, ali tudi suha trohnoba imenovana bolezen, lahko zlasti v toplem podnebju močno prizadene pridelovanje koruze. Po nekih podatkih potrebuje daljše obdobje zelo toplega in vlažnega vremena, dva tedna nad 28° in okrog
• Ko je bil ta sestavek že v tiskarni, je ljubljanski Dnevnik objavil sporočilo, ki zanika vest o pojavu diplodi-oze v Srbiji. Na posejani ameriški hibridni koruzi doslej niso opazili glivičnih obolenj, trdijo strokovnjaki, ki so pregledali posevke, in dodajajo, da so od 2600 ton iz ZDA uvoženega koruznega semena posejali le 700 ton, kar pomeni, daje v najslabšem primeru ogroženih »le« 35.000 ha koruznih polj. To je dobra novica, ki pa ne opravičuje neodpustljivo malomarnega odnosa pristojnih služb, ki so dolžne preprečiti vnašanje karantenskih bolezni v državo.
90-odstotno relativno vlago, da se sploh močneje razvije. Zavoljo teh zahtev jo nekateri strokovnjaki podcenjujejo in tudi ob okužbi iz ZDA so	napovedovali,	da	se
pri nas ne bo »prijela«. Zdajvsajup-ajmo, da jo bo mogoče zadržati v omejenem obsegu in da bo mogoče živeti z njo podobno kot z drugimi rastlinskimi boleznimi, ki ne zavzamejo katastrofalnega obsega, če je poskrbljeno vsaj za minimalno varstvo rastlin.
V Sloveniji zaenkrat te bolezni ni, kar pa ne pomeni, da je v prihodnjih letih ne bomo dobili.
Diplodia maydis bo zapisana v analih še kot značilen primer neodgovornosti. Bolezen je prišla čez mejo z veliko količino semena, ne da bi naredili laboratorijski
preizkus, ki je sicer zakonsko predpisan. Ko je bilo netestirano seme posejano in bolezen ugotovljena, se je začelo jugoslovansko prekladanje odgovornosti z enih ramen na druga. Ugotovljena je cela vrsta napak, krivca pa še zmeraj ni. Napovedujemo, da bo nazadnje »objektivno« kriva časovna stiska pred setvijo. Vsekakor smo bogatejši za šolski primer, kam pripeljejo neodgovornost, nedelo in splošno žmagujoča »Unija najmanjšega odpora.«
M. LEGAN
Peronospora je predvsem bolezen listja vinske trte, napada pa tudi grozdje, vitice in poganjke. Prvo znamenje obolelih listov so prosojne mastne pege, ki so videti kot oljni madeži. Pege so jasno vidne na zgornji strani listov, če jih gledamo proti svetlobi. Kmalu se na pegah na spodnji strani listov pojavijo bele plesnive prevleke, široke 2 do 3 cm. V vlažnem vremenu oljnih madežev ni in namesto njih opazimo na spodnji strani lista kot prvo znamenje belo plesen.
Napadeni deli lista porjavijo in se posušijo. Poleti se pojavijo navadno manjše oglate pege ob listnih rebrih. Ker je porjavelih in posušenih peg vedno več, se listi posušijo in prezgodaj odpadejo. Zato grozdje ne dozori in ostane kislo. Plesniva prevleka pobeli tudi napadene poganjke in vitice, ki nato ovenejo in se posušijo.
• Letos (do srede junija) v vinogradih še ni bilo opaziti navedenih začetnih znakov perono-spore. To si lahko razlagamo s tem, da doslej nista bila istočasno izpolnjena oba pogoja za razvoj bolezni, toje navedena temperatura in istočasno dovolj vlage. V drugi polovici maja je bilo sicer dovolj toplote, ni pa bilo dovolj vlage. Od 29. maja do 8. junija pa je bilo dovolj vlage, toda mrzle noči (od 3 do največ 8° C) so preprečile razvoj bolezni. Sedaj postajajo noči toplejše, vlage je dovolj, zato lahko pričakujemo močnejši pojav bolezni.
Grozdje napada plesen pred cvetenjem, med cvetenjem in po njem. Tudi grozdje prekrije bela plesen, nato se grozdi posušijo in . odpadejo. Bela plesen se pojavlja najagodah ledotakrat,doklerniso večje kot grahovo zrno. Pozneje napadene jagode postanejo modro rjave, se zgrbančijo in posušijo, a ne razpokajo kakor pri oidiju. Če
od peronospore napadeno jagodo prerežemo, vidimo, daje tudi znotraj rjava in taka, kot bi bila sparjena. Končno jagoda počrni in se posuši. Micelij glivice je prodrl v jagodo grozda bodisi od zunaj, bodisi iz okuženega peclja grozdiča.
Glivica peronospore prezimi v obliki zimskih trosov, ki nastanejo v. jeseni v notranjosti listov vinske trte. Ko je spomladi srednja dnevna temperatura vsaj 2 do 3 dni nad 11° C in sočasno močno dežuje, tako da pade v 2 do 3 dneh vsaj 100 mm dežja na 1 m2, zimski trosi počijo in iz vsakega se razvije po en trosovnik, ki ga dežne kapljice vržejo na mlade lističe trte blizu zemlje. Tu se iz trosovnikov izvije po 60 blodilk ali trosk, ki se v vodi gibljejo z majhnimi bički. Če so listi v tem času veliki vsaj 3 x 2,5 cm, blodilkam uspe, da s kalčki prodrejo skozi listne reže na spodnji strani listov v notranjost lista in tako nastane okužba s to nevarno boleznijo. Po prodoru glivice s kalčkom v notranjost lista se med listnimi celicami razvije micelij glivice, ki s posebnimi sesalkami listu odvzame hrano. Ko se micelij dovolj razraste, požene skozi listne reže na površje lista drevesasto razrasle trosonosce, ki nosijo poletne trose bolezni v obliki omenjenih belih plesnivih prevlek na listu. Tak izbruh trosonoscev s poletnimi trosi bolezni nastane le ponoči, med 1. in 5. uro zjutraj, in sicer če je v zraku več kot 80% relativne vlage (dež, močna rosa) in pri toploti vsaj 12° C. Poletnih trosov je na vsaki pegi na sto tisoče, in kersolahki,jih najrahlejša sapica raznaša po vinogradih. Iz vsakega poletnega trosa zraste po 6 blodilk, ki ob zadostni vlagi skalijo, prodrejo skozi listne reže v liste in mlade jagode. Glivica prodira v notranjost lista le skozi reže na spodnji strani listov. Ker so reže tudi na gro-zdičih, mladih jagodah in viticah, nastanejo bele prevleke iz trosonoscev in trosov tudi na spodnji strani listov, na grozdičih, viticah in drobnih jagodah.
T. D.
Dalje prihodnjič
i
Sožitje gozda in kulture
Gozdarji žele svoje objekte in okolje kulturno urediti — Sodelujejo s kiparjem Stanetom Jarmom
KOČEVJE — Če bi kočevsko turistično društvo podeljevalo »turistični nagelj«, bi ga nedvomno zaslužilo Gozdno gospodarstvo Kočevje. Kočevski gozdarji so v svojstvenem stilu na tem, z gozdovi bogatim območjem opremili križiščagozdnihcest s primernimi prometnimi znaki.
Poskrbeli so zaoznačitev zanimivosti na kočevskem območju, na primer: ogradili in z napisno tablo so označili veliko mravljišče ob cesti Kočevje— Predgrad. Žal pa so se ženašlj neznanci, ki so tablo odstranili, poškodovali ograjo in mravljišče delno uničili. Podobno se je zgodilo tudi s ptičnico oz. ptičjo krmilnico pri Starem Logu ob cesti Kočevje—Dvor.	'
Gozdarji zelo dolgo že tesno sodelujejo z domačim akademskim kiparjem Stanetom Jarmom, ki ustvarja v lesu. Sad tega sodelovanjaje tudi lepo urejena stalna galerija Jarmovih del na prostem pred upravno stavbo Gozdnega gospodarstva Kočevje na Marofu
pri Kočevju. Tudi notranjost tega gozdarskega doma je opremljena z Jarmo-vimi skulpturami o gozdu in gozdarjih. Omenimo naj še najnovejše skupno delo gozdarjev in kiparja Jarma »Kozolček—smerokaz«, ki na križišču v Kočevju opozarja, kje je prava smer za upravo GG.
Pri upravni stavbi tozda GG Rog ob Roški cesti so imeli včasih velik štor in vanj zapičeno razno staro gozdarsko orodje. Žal so tudi toorodje kradli neznanci, zato so si uredili zdaj muzejček kar v notranjščini upravne stavbe, kjer imajo razstavljeno staro gozdarsko orodje, dele dreves, ki so jih napadle različne značilne bolezni, kolute debelega drevja, medveda itd.
Lično imajo urejene sploh vse zgradbe in tudi njih okolico. Že pred leti so namreč sklenili, da bodo svoje objekte kulturno uredili, saj žele živeti in delati v privlačnem okolju.
J. PRIMC
ZEMLJO PROČ.
Černobilska nesreča bo zapustila globoke sledove v sovjetskem kmetijstvu. V tamkajšnjih strokovnih krogih menijo, da bo treba v 30-kilometrski coni okoli atomske elektrarne odstraniti debel sloj zemlje in jo nekam neškodljivo deponirati. Seveda za taka dela nimajo še nikjer v svetu izkušnje, predvsem pa nihče ne ve, kako se sevanje, ki ostane v zemlji, obnaša naprej in kako močno onesnaži talno vodo. Državni sovhozi in zadružni kolhozi v Ukrajini delajo naprej, ni pa jasno, kaj bo s pridelkom.
(Gospodarski vestnik)
PRAVIJO, D* MI DOBRO	\
RADIOAKTIVNO KOp£N3E. KER. \
s\ ?o njem	Aktivswy
»Ta fantič je nekaj posebnega
«
13-letni Jože Švirt obvlada traktor
JELŠE PRI OTOČCU . Švirtova kmetija je največja in najsodobneje opremljena v vasi. Kljub temu dastrojev ne manjka, je dela od jutra do trdne noči, zato morajo prav vsi pridno prijeti. Pri Švirtovih še velja stara slovenska navada, da brez moškega potomstva kmetija nima naslednika, zato so bili ob treh dekletih Jožka še posebej veseli. Danes ima že tri-
najst let in hodi v sedmi razred osnovne šole na Otočcu. Ta fantje nekaj posebnega, pravijo v vasi, knjiga in zvezki mu preveč ne dišijo, z delom pa se lahko kosa pray z vsakim odraslim v vasi.
Čeprav ni prav, da bi otroke dajali za volan na traktor, ga Jože obvlada že od petega leta. Je že spretnejši od očeta. Kljub svoji drobceni postavi hitro in spretno menja priključke na traktorju in si pri tem pomaga s svojo iznajdljivostjo. »Nič na svetu me bolj ne veseli kot delo s traktorjem. Tudi če se kaj pokvari, takoj vem, kaj je narobe, in po možnosti takoj popravim. Vsega tega se nisem učil posebej. Opazoval sem očeta in potem še sam poskusil,« je povedal.
Za trdno je odločen, da bo šolanje nadaljeval na srednji kme; tijski šoli, s katero že od lani dobro sodeluje. Tam sta se z mentorjem Janezom Poklačem teden dni pripravljala na regijsko tekmovanje oračev. Kot najmlajši tekmovalec je med 13 orači dosegel 4. mesto. Rad bi sodeloval tudi na državnem prvenstvu, ki bo letos na domačih tleh, v Draškovcu.
J. P.
. IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
»Fronta« ne želi zamujati
i
Predsedstvo SZDL o prvi oceni volitev in kolektivih pod družbenim varstvom
NOVO MESTO — Poročilo o izvedbi volitev je temeljito, številne kritične pripombe pa bodo doživele preverjanje na več ravneh. SZDL je za ukinitev družbenega varstva v delovni skupnosti ZTKO, priporoča pa delegatom občinske skupščine, naj v IMV čvrsteje zahtevajo ureditev samoupravnih razmer. Tako je menilo predsedstvo občinske konference SZDL na seji 12. junija.
Kritična in temeljito sestavljena ocena minulih'volitev v splošnem izzveni ugodno, glede posameznih delov volilnega postopka pa neprik-riva slabosti. Končno oceno o volitvah bo sprejela občinska konferenca SZDL, še prej pa se bodo o tem izrekli njeni frontni deli. V predsedstvu so opozorili še na nekatere dodatno ugotovljene slabosti, denimo
tale: čeprav je bilo uradno razglašeno da so volišča odprta do 19. ure, so že dopolne hodili po terenu vabit ljudi na volišče. Tako ravnanje so ljudje smatrali kot »siljenje« k volitvam in predsedstvo gaje štelo za samovoljno in neustrezno.
. Menili so tudi, da sta bilaodprtost in javnost volilnih postopkov do občinske ravni zadovoljiva in znatno
Nov Pionirjev začetek
Dober začetek leta metliškega tozda — Nov program
METLIKA — Medtem ko se je lansko leto metliški Pionirjev tozd Zaključna dela otepal z velikimi težavami in so morali uvesti celo ukrep družbenega varstva, so letos s poslovanjem zelo zadovoljni. »V prvih treh mesecih smo imeli dela čez glavo, zato so tudi finančni rezultati dokaj ugodni,« pravi direktor tozda inž. Štokič.
Že sedaj je jasno, da bodo tudi prvo polletje zaključili pozitivno, malo pa se boje druge polovice leta, kajti poletje je za zaključna dela v gradbeništvu bolj mrtva sezona. Veliko večino del v prvem letošnjem obdobju so opravljali na Pionirjevih gradbiščih v Poreču, sedaj pa delajo v Zagrebu, Vojniču, nekaj malega v Metliki, čaka
Računalnik ne more zamenjati rok
V Betini krojilnici
METLIKA — V krojilnici v metliškem Betinem konfekcijskem tozdu krojijo vse, kar izdelujejo v tej temeljni organizaciji, in za vse kooperante širom po Jugoslaviji. Vodja krojilnice, v kateri je zaposlenih 44 ljudi, je Branko Br-nčič, ki je sprva delal kot risar narisov, nato rezalec trakov, tako da dobro pozna vse delo v tem oddelku.
»Na dan skrojimo okoli 20 različnih modelov, delo pa imamo razdeljeno, lahko bi rekel, specializirano, tako da eni krojijo kopalke, drugi jogginge, tretji žensko perilo, četrti majice itd. Vzorec in vsa potrebna tehnična navodila dobimo iz priprave; kroje dobimo, razmnožene po številkah, iz vzorčnega oddelka; največkrat ima posamezen artikel po šest številk.
Branko Brnčič: »Vsak dan krojimo okoli 20 različnih modelov.«
Za vsako številko moramo narisati po več krojev, za kopalke na primer okoli 10, za jogginge pa samo 2, za drobne kroje pa tudi po 20. Ko je kroj izdelan, zlagamo material in ga fino skrojimo. Tanjši material polagamov 100do200plastehinto hkrati krojimo, debelejšega pa polagamo v največ 50 plasteh, včasih, če so majhne serije za izvoz, pa tudi samo v 10 plasteh. Seveda te manjše serije krojimo ročno, ostalo pa strojno,« je pripovedoval Brnčič.
Če bi cel dan krojili samo kopalke. bi jih lahko skrojili kakšnih
10.000	na dan, vendar je njihovo delo odvisno od potreb in zasedenosti strojev v konfekciji. Zgodi pa se celo, da nekatere artikle šivilje tako hitrosešijejo.da ne morejo dovolj hitro krojiti, to velja zlasti za pižame in pulije.
Sedaj v Beti uvajajo novo, računalniško vodeno krojilnico, ki bo postala edina krojilnica za vse Betine konfekcijske tozde. »Res bo potem nekaj sedanjih del odpadlo, vendar bomo morali zaradi večjega obsega dela še povečati število zaposlenih v tem oddelku, vedno pa bo treba kaj narediti še ročno.«
A. B.
jih delo v Novem mestu. Največja težava tega tozda s 60 zaposlenimi je hudo pomanjkanje kadrov, predvsem nujno potrebujejo kleparje in pleskarje. »Osebni dohodki so se v primerjavi z lanskim letom precej povečali in naši delavci za delo na terenu z vsemi dodatki, preseganjem norme in prekournim delom zaslužijo tudi po 200 tisočakov, medtem ko je doma slabši zaslužek kot na primer v Beti.«
Vsekakor pa se v Pionirjevem tozdu pozna, da so se po lanskih ukrepih delovna disciplina, red in odnos do dela močno izboljšali. Prav tako so delavci spoznali, da ni druge rešitve kot delo na terenu, kajti doma ni dela. Konec julija, računajo, se bodo preselili v nove prostore, kjer bodo sčasoma sodobno opremili tudi novo kleparsko delavnico, medtem ko so kamnoseški obrat v Gradcu za silo že posodobili in nabavili nekaj nove opreme. V Gradcu so kupili tudi okoli 4.000 m2 zemljišča, kajti v bodočnosti nameravajo ta obrat razširiti. Za prihodnost imajo v načrtu nov program.
A.	B.
boljša kot ob prejšnjih volitvah, znatno manj pa je bilo te odprtosti pri volitvi republiških organov.
Ob poročilu začasnega organa v delovni skupnosti Zveze telesnokul-turnih organizacij so menili, da so se razmere močno popravile, zato naj bi izvršni svet spredlagal prenehanje ukrepov družbenega varstva.
Več pa so se v razpravi ustavili pri trimesečnem poročilu začasnega vodstva IMV. Boljši poslovni rezultati so dejstvo, ostaja pa tudi dejstvo, da se na področju samoupravne stvari ne urejajo. To področje dela začasno vodstvo tovarne vse preveč odmika, vzdušje v kolektivu pa se ob podaljševanju negotovosti, posebno v tovarni avtov, slabša. Kadri še vedno uhajajo iz tovarne, sindikat in ZK pa dobivajo občutek odrinjenos-ti in nemoči.__________R. BAČER
TV NEŽA ŽE ZORI NA OTOČCU
OTOČEC — V zadnjem času je bilo slišati kar precej pritožb čez strežbo v Restavraciji na Otočcu. Strežno osebje se obnaša, kot da so gostje zaradi njih, da o nasmešku in kakšni vljudnosti sploh ne govorimo. Slišati je tudi za takšne primere, da je natakar neko večjo skupino, ki je hotela večerjati, raje poslal kar naprej, za soboto zvečer pa jihje spet zavrnil, češdatakratne bo prostora. Nad nemogočim obnašanjem in postrežbo so se pritoževali tudi vodarji iz vse Slovenije, ki so si v soboto popoldan zaželeli kaj popiti pod jurčki, direktor V Gl iz Ljubljane pa je ob takšnem obnašanju natakarjev v »Sloveniji, moji deželi« skorajda izgubil živce. Za nameček velja osebje opozoriti, naj z lestencev sname tudi vso pajčevino.
Ostri kot vedno
Trgovina korak naprej
Emona Dolenjka preureja v mestu lokale — Letos ko-misijska trgovina in blagovnica na Glavnem trgu
NOVO MESTO — Nedavno tega so v centru mesta zaprli dve Dolenjkini trgovini: Sneguljčico in prodajalno pohištva na Kidričevem trgu, zaprli bodo še Manufakturo na Glavnem trgu. »V zameno bodo novi lokali z boljšo in specializirano ponudbo,« pravi direktor Lojze Urbanč.
Prodajalno pohištva, ki je tako in tako delala v neprimernih prostorih zraven trgovine Barve-laki, so ukinili, češ da je v mestu že dovolj takih trgovin. Lokal preurejajo, v kratkem pa bo v njem začela poslovati komisijska trgovina, ki sojo zahtevali potrošniki.
Emona Dolenjka jerazentegaodkupila stavbo SDK na Glavnem trgu. Po izselitvi jeseni letos bodo spodnje prostore uredili v blagovnico z 280 m2 površine, kjer bodo nudili pletenine, perilo, lahko konfekcijo, otroška oblačila in blago boljše kakovosti. Tudi zdajšnjo prodajalno Tekstil bodo preuredili, predvsem za prodajo težje konfekcije. V zgornjih prostorih stavbe SDK bo imela delovna skupnost Dolenjke prvič spodobne in ustrezne poslovne prostore, zanimivo idejo pa imajo za izpraznjene sedanje prostore delovne skupnosti. Ker so ti prostori v neposredni bližini tržnice, bi jih radi s tržnico povezali in odprli za ponudbo špecerije, mesa in kvalitetnejših izdelkov prehrane. Ta zamisel pa še nima občinskega »blagoslova«.
Na vprašanje, kaj je z načrtovano gradnjo blagovne hiše na Novem trgu, kjer je avtobusna postaja, in govoricami, da mislijo blagovnico graditi zunaj mesta, je direktor Urbanč rekel: »Zaenkrat načrti za blagovnico mirujejo. Gradnja je zapisana v srednjeročnem programu, pripravljeni smo se je lotiti, vendar ob spremenjenem zazidalnem načrtu na Novem tr-
• TABORNIKI NA GORJANCE
METLIKA — Metliški taborniški Odred dveh krokarjev bo od 22. julija do 2. avgusta pripravil taborjenje pri Miklavžu na Gorjancih. Vsi stroški .bodo znašali okoli 5 tisočakov, prijave za taborjenje pa zbirata tov. Marjana Smrekar in Božo Špoljar na osnovni šoli.
O RAZVOJU ŠPORTA V METLIŠKI OBČINI
METLIKA — Prejšnji teden so se v Metliki sestali predstavniki TKS in šol iz metliške občine in se pogovarjali o skupnih športnih programih, ki bi jih kazalo razvijati v metliški občini. Sporazumeli so se, da je treba dati prednost atletiki kot osnovnemu športu za vse ostale športne panoge. Strinjajo se tudi, da bi bil na metliški osnovni šoli potreben še en učitelj telovadbe, saj en sam ne more vsega opraviti. Če ne bo šlo drugače, bi ga financirala TKS.
gu, in ne drugod. V urejanje tega 1 prostora smo vložili že preveč denarja, da bi ga kar tako pustili vnemar. V planu pa imamo še ureditev sodobne trgovine v Smolenji vasi, odkupili smo tudi parcelo za gradnjo večje trgovine v novonastajajočem naselju Drska.«
Ob sedanjih možnostih poslovanja, ko trgovina nasploh ne more ustvarjati večjih investicijskih sredstev, in ob zelo nizkih osebnih dohodkih zaposlenih si kaj več niti ne upajo načrtovati.
R. BAČER
Ivan Somrak o vtisih z zveznega kongresa borcev v Beogradu
NOVO MESTO — »Borci smo na nedavnem kongresu v Beogradu zelo odkrito in povsem nedvoumno razpravljali o nakopičenih gospodarskih in ostalih težavah v naši družbi. Centralnemu komiteju ZK smo poslali pismo z našimi stališči in priporočili, zdaj pričakujemo, da bo 13. kongres ZKJ postavil piko na L«
Tako je dejal Ivan Somrak, predsednik občinske borčevskeor-ganizacije v Novem mestu, delegat vseh štiirih dolenjskih občin. Pr.vi dan po vrnitvi iz Beograda, kojebil še poln vtisov, je povedal:
»23-članska slovenska delegacija za kongres seje dobro pripravljala, bil pa sem kar presenečen nad kritičnostjo in odkritostjo razpravljavcev. Spet smo borci odločno povedali, da ne želimo nobeno drugo kot Titovo in avnojsko Jugoslavijo, da pa gremo v borbo za spremembo razmer. Proti napakam, birokraciji na vseh ravneh, proti privilegijem in vsemu, kar jemlje moč samoupravi.
Ivan Somrak
Posebej smo poudarjali pomembnost prenašanja tradicij NOB na mlade. Borci smo zato, da pride na dan vsa resnica o posameznih dogodkih med NOB, ampak naj bo v javnosti prikazana objektivno, in ne enostransko. Ker so nekatere stvari ostale zamegljene, ima sovražna propaganda možnost izkrivljati resnico in to z velikim pridom dela. Borci pa ne bomo dovolili, da bi v nekaterih sredstvih javnega obveščanja še nadalje blatili to, kar je nam sveto.«
Kot je povedal predsednik Somrak, je dal kongres precejšen poudarek na socialni položaj borcev, ki se iz dneva v dan slabša. Slišali so podatek, da so borci, ki so šli v NOV po kapitulaciji Italije, trenutno najbolj ogroženi sloj prebivalstva v Jugoslaviji.
R. B.
Za podobo mesta
V Žabji vasi načrtujejo
ŽABJA VAS — V tej skupnosti,eni med 11 krajevnimi skupnostmi v Novem mestu, se težko prebijajo k napredku, kakršen naj bi do nedavnega izrazito vaško območje spremenil v sodobno urbano naselje. Krajevna skupnost Žabja vas, ki številčno močno narašča, naselje pa je že postalo nekajkrat večje, kot je bila predvojna Žabja vas, ima celo vrsto komunalnih težav. v
Za leto 1986 so Žabarji v svoj plan zatrdno zapisali dokončno ureditev in asfaltiranje Drejčetove poti do okolice spomenika. Takoj zatem bodo urejali zadnji krak Poti na Gorjance, v načrtu je makadamska ureditev ulice skozi stari del Žabje vasi, in če bo le mogoče, pride na vrsto še Lobetova ulica.
Pred asfaltiranjem Drejčetove poti bodo gradili še kanalizacijo v tej ulici in ob Poti na Gorjance ter obnovili kanalizacijski vod od Agroservisa do priključka pri Župevcu. V dveh ulicah, Drejčetovi in Na Gorjance, bodo uredili še javno razsvetljavo, za vse krajane pa bo zelo pomembno in dobrodošlo avtobusno postajališče ob cesti pri zadružni trgovini.
R. B.
ODKLONILI SPET NAJVEČ NAJMLAJŠIH
NOVO MESTO — Komisija za sprejem otrok v vrtce v okviru Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto je letos obravnavala 621 prošenj za sprejem otroka v vrtec s septembrom. Sprejetih je bilo 446, odklonjenih pa 175otrok, karjesicer manj kot nek^j let nazaj, a še vedno precej. Kot vsa zadnja leta so morali spet odkloniti največ najmlajših, letnika 1985 in pa 1984. VVVOso sicer nameravali povečati jaslične zmogljivosti v vrtcu na Ljubljanski cesti,,a so ugotovili, da bi morali zaradi tega odkloniti kar dve tretjini otrok od dveh do treh in od treh do štirih let, zato so sklenili ostati pri sedanjih zmogljivostih, ker tako vendarle lahko rešijo več primerov. Posebno z varstvom najmlajših imajo veliko težav tudi v Šentjerneju, kjer ni nobenega uspeha z iskanjem družinskih varuhinj, vrtec pa je itak pretesen in za jaslične oddelke niti ni primeren zaradi zahtevnih normativov. Zoper odločbe seveda pričakujejo nekaj pritožb.
KRAJ: gostilna pri železniški postaji v Metliki. Natakarica: »Kajbostepili?« »Dva deci pa še enkrat dva deci pa še enkrat dva deci pa astor.«. »Astorjani-mamo, to bi že lahko vedeli!« Konec prijaznosti, grenak okus v ustih. Po cesti proti Kolpi pa se valijo reke avtomobilov z domačimi in tujimi registrskimi tablicami. Pričela seje turistična sezona. Hudiča, pa s takšno prijaznostjo?
Divje smetišče ogroža vodo
Težave z metliškim smetiščem in odvozom smeti — Potrebna bi bila osrednja  belokranjska sanitarna deponija in odlagališče posebnih odpadkov
METLIKA	Ko so pred štirimi leti metliško smetišče na Trdinovi cesti
opustili in ga prenesli na novo lokacijo ob stranski poti, ki peljeod Pilda proti Dobravicam, s tem še daleč niso rešili tega perečega vprašanja. Sedanje smetišče je res samo to, nikakor pa ne sanitarna deponija, kar bi moralo biti.
Smetišče je sicer ograjeno, m pa
čuvaja, ker za to pač ni denarja, in tako je dostop do smetišča omogočen vsakomur. Nekatere delovne organizacije vozijo na metliško smetišče tudi še uporabne materiale, kar privablja Rome, ki brskajo po smetišču, pozimi pa tudi kurijo. Seveda bi bila najboljša rešitev osrednje belokranjsko smetišče. Za
• Čeprav na metliškem smetišču ne odlagajo nevarnih snovi — te delovneorganizacije vozijo na posebej za te namene urejeno deponijo v Karlovac, bo slej ko prej treba tudi v Beli krajini misliti na tako deponijo za posebne odpadke. Sedanje smetišče, ki povrh vsega zaradi pomanjkljivosti pri gradnji nima niti uporabnega dovoljenja, bo zadostovalo največ še za 4 do 5 let, potem pa bodo morali najti nov prostor.'
to sedaj ni ne denarja, taki načrti pa redno naletijo tudi na odločno zavračanje krajevnih skupnosti, gotovo tudi zaradi slabih izkušenj tistih pre-
ŠE NEPOPOLNA BRIGADA
METLIKA — Metliška brigada Janka Brodariča se bo letos udeležila republiške mladinske akcije v Trebčah, in sicer bodo metliški mladinci delali v 2. izmeni. Brigado naj bi sestavljalo 25 ljudi, do sedaj pa je prijavljenih šele 15. Prijave zbirajo na OK ZSMS do začetka julija, v tej izmeni pa bo v Trebčah delala tudi brigada iz Češkoslovaške.
bivalcev, ki morajo živeti ob takih velikih smetiščih.
Kljub temu da je smetišče v neposredni bližini Metlike, se tudi v samem občinskem središču pojavljajo divja smetišča. Najhujše je prav na najbolj neprimernem kraju: okoli Obrha, kjer je zajetje za pitno vodo za tri četrtine občine. Komunalno gospodarstvo je to divje smetišče že očistilo, a ljudje še vedno tam odmetavajo odpadke; tudi sanitarna inšpekcija je že skušala poiskati krivce, a celo sosedje »nič ne vejo«. Divja smetišča so tudi okoli Gradca, kjer je Komunalno gospodarstvo pred časom namestilo ob gradu kontejner, a je bil tam samo mesec dni, ker stanovalci niso hoteli plačati odvoza smeti. Sedaj je ta kontejner na Radoviči. Tako imajo urejen odv-
oz smeti samo Metlika, Križevska vas in pretežni del Rosalnic. Komunalno gospodarstvo ima za odvoz smeti dve vozili in bi brez težav odvažalo smeti na osrednje smetišče iz cele občine, saj so sedaj te njihove zmogljivosti zasedene le 60-odstot-no.
A.	B.
ŠTUDENTSKI SERVIS V METLIKI
METLIKA — V začetku prihodnjega meseca bo v Metliki začela delovati podružnica novomeškega študentskega servisa. Za delo se bodo dijaki in študenti lahko prijavljali na mladinski občinski konferenci, od koder jim priporočajo, naj že prej dvignejo izkaznico, za kar potrebujejo potrdilo o šolanju oz. spričevalo ali indeks ter fotografijo. Vse informacije lahko dobijo po tel. 58-218. Glede na zanimanje delovnih organizacij kaže bo dela dovolj.
Le boljša telefonija?
Načrti za razširitev telefonskih central v Metliki in Gradcu ter za nove priključke
METLIKA — Kar se telefonskega omrežja tiče, sodi metliška občina gotovo med nerazvite. Od 13krajevnih skupnosti jih je kar 8 brez telefonske povezave. Sedaj skušajo to stanje izboljšati, saj je razširitev telefonske mreže in zmožnosti telefonskih central v Metliki in Gradcu ter nova centrala na Suhorju tudi v programu samoprispevka. Izvedbeni načrti za centralo v Metliki in na Suhorju so že narejeni, seveda pa za vso zadevo močno primanjkuje denarja, poleg tega nekatera vprašanja glede načina izvedbe še niso rešena. Seveda pričakujejo polegdena-
rja od samoprispevka tudi pomoč ljudi pri delu in udeležbo PTT.
Za izboljšanje telefonske povezave med Metliko in Novim mestom so že podpisali pogodbo za vzpostavitev 24 novih linijskih povezav, 12 naj bi jih dobili že letos, ostalih 12paprihodnje leto. Denar za to bodo prispevale delovne organizacije in komunalna skupnost.
Poleg povečanja števila naročnikov na območju metliške in gradaškecentrale naj bi telefon dobili še Suhor, Jugorje, Rosalnice, Božakovo.Slamna vas, Radoviča, Drašiči in Dobravice.
Novomeška kronika
TRGOVINA — V Dolenjkinem marketu na Kristanovi cesti imaio dve vrsti kupcev: tiste, ki pred blagajno čakajo v vrsti, in one, ki pozanjo blagajničarko in lahko plačajo mimo vrste. Če kdo izvrsteprotestira.jehitro utišan: poleg privilegirane stianke in blagajničarke se nanj spravijo tudi sotrpini iz vrste, češ punci sta pač prijateljici. Naši politiki imajo torej prav, ko trdijo, da so Jugoslovani mešanica najbolj potrpežljivih ljudstev nasvetu.
STRANIŠČE —Pokvarilosejestra-nišče v stanovanju, s katerim upravlja novomeška samoupravna stanovanjska skupnost. Prišli so mojstri, in kerje kanalizacija pač skupna hišna zadeva, nekoliko razkopali tudi stranišče spodnje stranke. Ko je spodnji stanovalec vprašal vrle mojstre, kdaj mu bodo zakrpali luknje v stropu in pobelili stene, je bil odgovor kratek in jasen: »Mi nikoli, mi smo popravljali zgornje
strun kpp«
STEKLENICE - Po končani tomboli je na Stadionu bratstva in enotnosti v našem mestu ostalo na stotine pivskih in drugih steklenic. Kerje tovrstna embalaža že po nekaj deset dinarjev kos, so steklenice žele veliko zanimanja gostincev, pobirati jih je pomagal celo sam direktor uglednega gostinskega podjetja. Kakšna je bila končna bera, se ne ve natanko, za steklenino seje namreč zelo zanimala tudi skupina Romov. Tu pa se ve, kdo je mojster nad mojstri.
Ena gospa je rekla, da, sodeč po časopisnih in drugih poročilih, v nedeljo ni bilo doma niti enega Novomeščana: 5000 jih je bilo na konjskih dirkah v Šentjerneju,
15.000	pa na tomboli. Časi kruha in iger.
VELIKI ŽIVŽAV NA STADIONU
NOVO MESTO — Zadnji dan pouka, 25. junija, bo od 16. do 2 . ure na stadionu v priredbi aktivistov Zveze prijateljev mladine in pod pokroviteljstvom del. organizacijeNovoteks veliki Živžav. Ta največja in tradicionalna prireditev na zadnji šolski dan bo letos še posebej privlačna in prava paša za otroške in odrasle oči. V štiriurnem programu se bodo najprej predstavili z igricami najmlajši in šolarji, zatem pa bo prikupen program, ki so ga pripravili konjeniki in jezdeci s Struge, menekeni z otroške modne revije Novoteksavletalski modelar Tine Bru-dar, Adolf Šuštar in Marjan Hribernik (predstavil bo veliko maketo DC-9 in helikopter). Udeležbo so obljubili tudi: najuspešnejša jugoslovanska rally voznika Sali in Kuzmič z renaultom 5-turbo, piloti z letališča Prečna, člani kinološkega društva (vaje s psi), nekaj mojstrovin pa bodo pokazali tudi motokrosisti iz Straže, gasilci, taborniki, karateisti, plesalci plesne šole Novo mesto in še mnogi drugi. Program bo povezoval Toni Gašperič z ansamblom Labirint in Milanom Ra-divojevičem. Organizator pripravlja tudi gostinske in druge prodajne stojnice.
Sprehod po Metliki
DANES, 19. JUNIJA, BO OB 19. URI v Kulturnem domu Edvarda Kardelja snemanje javne radijske oddaje Prizma optimizma. Prireditev je sicer namenjena upokojencem delovne organizacije Beti ob praznovanju 30-letnega jubileja, vendar je vstop prost tudi za druge krajane. Da dvorana ne bo prazna, napišimo, kdo vse bo nastopil: Lado Leskovar, Zlata Ognjanovič, Miha Dolžan, kvintet Savski val, ansambel Boruta Lesjaka, Stane Urek, Viktor Plemelj, Rado Časi, Vesna Pfeifer in Vili Vodopivec. Dovolj mikavnih imen, da nas spravijo iz copat v kulturno dvorano.
4.	JULIJA BO OTVORITEV METLIŠKIH kulturnih poletnih iger na grajskem dvorišču. Nekajkrat smo že objavili, da bo ta dan nastopil Dare Ulaga s Krjavljem, vendar ne bo tako. S svojimi vznemirjajočimi pesmimi se bo ta dan ob 21. uri predstavila Svetlana Makarovič, ki jo pozna staro in mlado. Že naslednji dan, 5. julija, pa bo na grajskem dvorišču zabavni večer metliške mestne godbe. Upati je, da se bo ljudstva kar trlo.
LETOŠNJI DAN BETI JE BIL sprva napovedan za 28. junij, pozneje pa prestavljen na 12. julij, tik pred kolektivni dopust. Prireditev s kulturnim programom bo na bližnjem Vinomeru, ve se že, da bo igral za ples in dobro razpoloženje ansambel Maj s pevko Ireno Tratnik. Prireditvenega prostora delavci Beti ne bodo razdrli, kajti samo teden pozneje bo na Vinomeru veleveselica Razkošje v stelji. Godli bodo Dobri znanci, obiskovalci pa bodo med drugim iskali dobro skrit zaklad, vreden najmanj 10.000 din.
IZ NKŠIH OBČIN
/	—	“	*	”	S
Črnomaljski drobir
iii3MEmBliliii \\\
Invalidom ustreznejše delo-
V Beltu jim je z načrtnim deiom uspelo zaposliti skoraj vse invalide — Plačilo _lažjega	dela še ni urejeno — Zadnje leto posebna delavnica
ČRNOMELJ — Konec preteklega leta je bilo v črnomaljskem Beltu 62 delovnih invalidov. Tem delavcev je v Beltu težko zagotoviti drugo ustrezno delovno mesto. Do nedavnega so zato večkrat umetno odpirali delovna mesta za neproduktivno delo, maja lani pa so v okviru tozda Livarna odprli posebno delavnico.
Najpogostejši vzrok za invalidnost je bolezen (66 odst.), sledijo poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ter poklicne bolezni. Delovna moč zaposlenih pa se je zmanjšala tudi zaradi narave dela, težkih pogojev, povezanih z zastarelo tehnologijo in staranjem delavcev. Mnogi delavci imajo tudi premalo oddiha, predvsem tisti, ki se doma ukvarjajo s kmetijstvom ali obrtjo, tako da imajo že zgodaj kronična degenerativna obolenja hrbtenice, srca in ožilja. Pomemben vzrok za slabše zdravstveno stanje delavcev je tudi alkohol.
Ker je v Beltu vedno več delovnih invalidov, možnosti za njihovo zaposlovanje pa vse manj, so doslej kategorizirali 33 delovnih mest za invalide, za pred dobrim letom ustanovljeno posebno delavnico pa so imeli v programu 27 delovnih mest, vendar za to ni bilo dovolj ne prostora ne opreme. S tem so problem zaposlovanja invalidov sicer omilili, niso pa ga rešili. V Beltu jih skrbi predvsem to, da se povečuje število delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo in tistih, ki jim preti neposredna nevarnost za
Delo za prizadete ljudi
Klubska dejavnost je prvi korak na poti, da bi v delo in življenje vključili prizadete osebe
»RAZVAJENOST« PA TAKA — Lani so asfaltirali cesto od Brezovice proti Staremu trgu, ljudje, ki imajo ob tej cesti zemljo, pasesedaj pritožujejo, da je na njivah še vedno kamenje, kije ostalo od gradnje, kar je velika ovira pri košnji in oranju. Cestarji so gotovo prepričani, da bi bilo ljudem prelepo, če bi kar takole na hitro ostali brez makadama in da bi se preveč razvadili, so jim ga morali za spomin pustiti vsaj na njivah.
UPANJE IN STRAH — Prvi poletni dnevi so tik pred nami in mnogi Belokranjci že z veseljem pričakujejo, da bodo bregovi ob Kolpi polni kopalcev. Tega, da jih bo čim več, si želijo ■j11 upajo tam, kjer imajo urejena kopališča, vse drugače pa je vtistih krajih, ki so sicer med kopalci zelo priljubljeni, vendar razen vode ljudem ni na voljo ničesar, celo zemlja ne. Tako so kmetje mnogokrat razočarani, ker jim kopalci poteptajo travo, parkirajo avtomobile na njive in podobno. Da prizadeti na to opozarjajo že vrsto let od poletja do poletja, ni potrebno posebej poudarjati, kaj pa se bo pri tem premaknilo letošnje leto, bomo kmalu videli.
ŠTUDENTSKI SERVIS V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — 1. julija bo začela v Črnomlju s sedežem na občinski konferenci ZSMS delovati poslovalnica novomeškega študentskega servisa. Za predvsem počitniško zaposlovanje dijakov in študentov je namreč v Črnomlju tako med mladino kot delovnimi organizacijami veliko zanimanje. Odslej bo začasno zaposlovanje mladine v tej občini mogoče le preko študentskega servisa, ki bo v začetku deloval poskusno.
MLADI UREJAJO DOM
MLAKA PRI KOČEVJU — Mladinci Mlake že leto dni urejajo starejšo hišo v mladinski dom. Delajo ob materialni in vsestranski pomoči krajevne skupnosti Stara cerkev. Dom bo dokončan že letos. Na Mlaki ima mladina svojo osnovno organizacijo, v kateri je včlanjenih blizu 40 mladih. Na športnem podrpčju pa tekmujejo v občinski ligi malega nogometa, kjer so tudi uspešni.
C	A
Drobne iz Kočevja
GOBARSKE TEŽAVE — Kočevski gobarji nimajo težav z nabiranjem gob, saj jih je povsod dovolj. Vsak teden imajo tudi gobarske večere, in sicer po dvakrat v prostorih Društva upokojencev, po dvakrat pa v knjižnici. In ko so se 11. junija spet zbrali v knjižnici, da bi spoznavali nove neznane gobe, ki so jih nabrali, je snažilka ugotovila, da je gobarjev le pet, in dejala, naj kar gredo, ker jih ona ne bo čakala. Gobarji so se res pobrali, čeprav neradi. To je spet dokaz, da je v Kočevju res vsa oblast v rokah delovnih ljudi, in ne kakšnih gobarjev.
. ZELENICA ALI VRTIČKI? — Čez cesto nasproti kavarne je bila že zdaj slabo vzdrževana zelenica, zdaj, ko prenavljajo ta del mesta, pa pripravljajo tu še novo zelenico. Kavarniški šahisti upokojenci že predlagajo, naj bi to zelenico razdelili njim, da bi sadili čebulo in solato. To bi jim prišlo prav zaradi dviga osebnega standarda, zelenica bi bila vzdrževana in tudi pod stalno kontrolo.
MOST SE PODIRA — Na Bregu pri Kočevju se podira most čez Rinžo. Obljubljeno je bilo, da bodo zgradili betonskega, ker se iesenega ne splača popravljati. Krajani pravijo, da bi bili zadovoljni tudi z lesenim in da so pripravljeni pri obnovi sodelovati le material naj jim kupi KS Stara cerkev.
 —-----------------------------
Trebanjske iveri
RUGELJ NA MIRNI — Kot pravijo zanesljive priče, je bila glavna atrakcija lovske veselice na Mirni rojak dr. Janez Rugelj, znani bojevnik proti alkoholizmu. Bolj seje veselica nagibala v noč, več je imel okoli sebe Mire-nčanov in ostalih, podprtih z maligani. Domala vsi so dr. Ruglja prepričevali, kako razdiralno da vpliva pijača na človeka, ter javno izražali gnus nad alkoholiki. Žal priče ne poročajo o tem, kako jo je na koncu odnesel dr. Rugelj. Kljub soku, ki gaje pil, je moral biti krepko omamljen od vinske sape mirenskih borcev proti alkoholizmu.
SOCIALNA RAZSLOJENOST — Tudi na trebanjsko bencinsko črpalko se je že pritihotapila socialna razslojenost. Medtem ko se nekateri črpalkarji vozijo na delo z mopedom, se drugi pripeljejo z golfom ali jetto. In pri vsem tem niti ni opaziti, da bi bili tisti z več kubature kaj bolj prizadevni pri delu. Je pa res, da vse pograbi večja delovna vnema, kadar se na črpalko pripelje mlado dekle v bolhi.
TOVORNJAK KOT ARGUMENT — Vodstvo krajevne skuposti Mirnase že dalj časa neuspešno bori proti enemu izmed avtoprevoznikov, ki ima konjička, da stresa zemljo in smetis svojih tovornjakov na najbolj neprimerna mesta. Očitno je teža tovornjaka zanj močnejši argument, kakor pa so argumentirani preklici in prepovedi, ki jih vodstvo KS Mirna objavlja po časopisih. Očitno »kavbojstvo« šc ni čisto izumrlo.
DUHOVITI PREDSEDNIK
RIBNICA — Ribniški občani so zelo ponosni na uspehe svojega gospodarstva. Primerjajo se s Kočevjem. Med zadnjim obiskom v Ribnici smo med občani slišali naslednje pripombe in ugotovitve:
»Včasih smo Ribničanje tiščali v Kočevje zaradi dela, zdaj pa Kočevci tišče v Ribnico.«
»Če hočeš v Kočevju dobiti višji položaj, moraš imeti rdečo knjižico, v Ribnici pa je dovolj, da si sposoben.«
»Kočevje je mesto priseljencev, priselijo pa se običajno slabi delavci, v Ribnici pa je staro prebivalstvo.« Itd. Itd.
Vprašali smo predsednika občinske skupščine Ribnica Franceta Lapajneta, kaj pravi o teh mnenjih občanov. Odgovoril je, da ljudje pretiravajo in da je tudi v ribniški občini še marsikaj narobe ter da tudi pri njih marsikje škriplje. Nato je zaključil: »Vendar pa nam še ne gre tako slabo, da bi se morali hvaliti.«
P-c
C	^
Dana dobila oskarja za embalažo
Uspeh likerja kivi
MIRNA — »V Dani smo že zdavnaj spoznali, kako pomembno je, v kakšni embalaži ponudiš kupcu svoj izdelek. Jugoslovanski oskar za embalažo, ki smo ga dobili za liker kivi, pa je samo priznanje, da smo na pravi poti,« je povedal Avgust Gregorčič, direktor Dane.
Kakor je že znano, je mirenska Dana dobila oskarja na jugoslovanskem natečaju za celovito prodajno embalažo pijače kivi. Embalažo je sicer izdelala ljubljanska Kartonažna, design zanjo pa Da-nin stalni oblikovalec Janez Vičič. Vendar to ni Danino prvo priznanje za embalažo.
Zanimivo je, da je kivi, kije sedaj zelo v modi in ga v živilski industriji uporabljajo pri izdelavi sladoledov, krem, sirupov in še kje, na trg vpeljala prav Dana. Prva je jugoslovanskemu trgu ponudila kivijev liker, kijenamah osvojil trg pa tudi posicuševalce na ljubljanskem vinskem sejmu, kjer je dobil zlato medaljo. Kivijev liker ni naključni plod Daninega lastnega raziskovalnega dela, v Dani se namreč trudijo, da bi trgu sproti ponudili vse tisto, kar je trenutno najbolj iskano. Ktemujetrebadodati, daje Danin izbor pijač tako širok in bogat, da ga skoraj ni koktejla, ki bi ne vseboval vsaj ene Danine pijače. Najbolj znana dolenjska barmana sta s svojimi tekmovalnimi uspehi tudi najboljša popularizatorja alkoholnih pijač z Mirne.
RIBNICA — Že dobrih deset let je stara zamisel, da bi v Ribnici ustanovili delavnice s posebnimi pogoji, kjer bi dobili delo duševno prizadeti otroci. Kaže, da jim bo postopoma uspelo to zamisel vendarle uresničiti. Marca letos je Društvu za pomoč duševno prizadetim uspelo uvesti vsakih štirinajst dni tako imenovano klubsko de-javnost. Namenjena je prizadetim, ki so stari nad 15 let. Klub ima prostore v osnovni šoli s prilagojenim programom Jože Petek v Ribnici.
Vsi prizadeti zelo radi prihajajo \ klub in so izrazili željo, naj bi bila taka srečanju pogostejša. Zaradi želje po učenju in delu namerava društvo
KOČEVJE: V NEDELJO REFERENDUM
KOČEVJE — V vsej kočevski občini bo v nedeljo, 22. junija, referendum, na katerem se bodo volilci odločali o uvedbi 1,5-odstotnega občinskega samoprispevka in 0,5-odstotnih samoprispevkih v posameznih krajevnih skupnostih. Poročilo, podano na ponedeljkovi (16. junija) skupni seji vseh zborov občinske skupščine, ugotavlja, da so v glavnem podprli programe samoprispevka.
ZAKAJ JE POZELENELA KOLPA?
BROD NA KOLPI, VAS-FARA — V nedeljo, 15. junija, je nenadoma in brez pravega vzroka pozelenela reka Kolpa. Take barve ni bila še nikoli, zato je to povzročilo med ljudmi, ki vodo iz njeup-orabljajo tudi za pitje in napajanje živine, precejšnje vznemirjenje in ugibanja. Po dokaj zanesljivih podatkih jedo nenavadneobarvanos-ti Kolpe prišlo zato, ker je ekipa strokovnjakov »Vodplina« iz Reke vrgla okoli 100 kg barve v neki potok med Črnim lugom in Mrzlimi vodicami na Hrvaškem, da bi ugotovili, če se ta potok, ki tudi ponikne. izliva v Kolpo ali Rečino. Iščejo namreč nove vodne vire za reški vodovod. Ljudje, ki o tej preizkušnji strokovnjakov niso bili obveščeni, pa so se vznemirili. Že v ponedeljek Kolpa ni bila več zelena.
SPOMINSKI KOTIČEK VIDE BREST
Pred kratkim smo na naši šoli pripravili razstavo v spomin na našo rojakinjo, pesnico in pisateljico Vido Brest, ki se je rada vračala v rodni kraj in nas je velikokrat obiskala. Ker je bila učiteljica, se nam je zdelo prav, da ima spominski kotiček kar v razredu. Razstavili smo fotografije o njenem življenju, priznanja in odlikovanja, njena dela. Za razstavo je nekaj dokumentov posodil tudi njen sin, nekaj pa Muzej NOB. Naše rojakinje se bomo vedno spominjali in varovali bomo njeno zapuščino.
BARI RUGELJ, 8.r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
IZLET V ITALIJO IN AVSTRIJO
TREBNJE — Krajevne skupnosti Trebnje, Štefan in Dolenja Nemška vas organizirajo 8. julija enodnevni izlet vi talijo in Avstrijo. Vsi, ki se nameravajo udeležiti izleta, naj se prijavijo do 30. junija Fani Mališič na Grmu 11 ali na telefon 44-741.
nastanek invalidnosti. Vendar jim je z načrtnim delom v zadnjem času uspelo ustrezno zaposliti vse delovne invalide, razen tistih, ki sami vztrajajo na zanje že neprimernih, pretežkih delovnih mestih. Drugam nočejo iti zato, ker gre za manj kvalificirano delo in nižji osebni dohodek. Res je, da formalno prejemajo razliko v prejemkih, v resnici pa je lažje delo slabše plačano. To je še posebno očitno v posebni delavnici. To pomanjkljivost bodo morali, kot zatrjujejo v Beltu, odpraviti s sprejetjem novega pravilnika o vrednotenju del in nalog, sicer bo odpor do dela v tej delavnici prevelik.
M.BEZEK
(njegov predsednik jc Alojz Lovšin)že jeseni organi/irali klubska srečanja vsak teden. Kasneje načrtujejo, da bodo prizadeti izdelovali razne okrasne in druge izdelke za prodajo, še
• V občini Ribnica je evidentiranih 46 duševno prizadetih oseb. Med njimi je 6 otrok, ki so v zavodu za varstvo in delovno usposabljanje duševno in telesno prizadetih v Dragi pri Igu.___________________________________
kasneje pa bi se v ključili v delo preko delovnih organizacij ali obrtnikov, kar bi pripeljalo do ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji, v katerih bi delale skupine od 5 do S prizadetih.
J. P.
Zakaj si nihče ne želi administrativnih ukrepov? Predvsem zato, ker prizadenejo vse enako: delavne in nedelavne. V sindikatih pa so še vedno za to, da se delitev opravi tam, kjer se dohodek tudi ustvari. In kot so še dejali na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje: za večjo delitev osebnih dohodkov ne bi smelo biti ovir povsod tam, kjer
Za življenja gre
Milena Lautar o pomenu civilne zaščite
KOČEVJE — »Doseči želimo, da se bodo štabi civilne zaščite po KS in delovnih organizacijah zanesli nase in svojo usposobljenost, ne pa čakali na pomoč občinskega štaba. Nekateri deli občine pa so tudi tako odaljeni od Kočevja, da bi hiša že pogorela ali ranjenec izkrvavel, če bi čakali na naše ukrepe,« je povedala načelnica občinskega štaba CZ Milena Lautar, ki smo jo obiskali pred dnevom civilne zaščite 20. junijem.
»Zdaj, po tekmovanju ekip prve medicinske pomoči, sodimo, da so naše ekipe zelo dobro usposoblje-
ne. Skupaj z zdravstvenimi delavci pa si želimo, da bi tako pridobljeno znanje znali uporabiti tudi v vsakdanjem življenju.*
Po tekmovanju ekip PMP so letos izvedli še vajo RBK izvidnikov z uporabo radioloških in kemičnih detektorjev, gasilci pa' so prikazali reševanje iz višjih nadstropij z odprto spustnico. Seveda pa so — kot povsod v Sloveniji — izvidniške ekipe RBK po nesreči v Černobilu merile stopnjo radioaktivnosti na območju vse občine. Zdaj, pred dnevom CZ, so v dveh izložbah razstavili opremo CZ in fotografije o delu CZ, v kinu pa so vrteli predfilme o delu civilne zaščite.
J. P.
bodo povečali dohodek.
V trebanjski občini so zadnja leta delili več, kot bi smeli, a še vedno ostajali za republiškimi poprečji. In bi še naprej, kajti taka politika, kjer se več deli, kot ustvarja, ni dolgega veka. Večji osebni dohodki in večji delež za skupno porabo so prizadeli akumulacijo. Brez naložb pa seveda ni možen razvoj. Zato so se člani
Šolarji na morje
Nekateri imajo pokrovi-telje, ki plačajo stroške
KOČEVJE — Te dni se je vrnilo z letovanja v Fiesi ob morju okoli 35 učencev osnovne šole Podpreska v kočevski občini. Bili so gostje Metalke iz Ljubljane, ki je prevzela pokroviteljstvo nad to šolo in je tudi plačala vse stroške letovanja. Podobno bodo te dni odpotovali na letovanje učenci osnovne šole Kočevska Reka. Gostovali bodo v počitniškem domu posestva Snežnik v Strunjanu.
Učenci ostalih šol v kočevski občini bodo tudi letos letovali v Puntiželi pri Pulju, in sicer od 6. do 16. julija. Skupno bo letovalo takrat 120 otrok. Ekonomska cena letovanja za otroka znaša 40.000 din, starši pa bodo plačali le od nič do 25.000 din na otroka, kar pa je odvisno od dohodka na družinskega člana. Ostalo bo plačala Zveza prijateljev mladine občine Kočevje, ki letovanje organizira in tudi zbere potrebni denar pri SIS in drugih.
Vlaka trčila
Velika materialna škoda
KOČEVJE — Na kočevski železniški progi je promet zelo redek (odprta je le za tovorni promet), a sta 11. junija ob 9,25 kljub temu dva vlaka trčila. Škode je za okoli 15 milijonov din.
, Prvi vlak je vozil od špedicije na Rudniku pri Kočevju proti železniški postaji strojevodja Stane Golob iz Birčne vasi, drugega iz železniške postaje Kočevje proti Rudniku pa sam šef železniške postaje Kočevje Milosav Vukovič. Kaže, da je strojevodja Golob sicer zaviral, vendar je kljub temu prišlo do trčenja prav na križišču ceste in železnice pri Tekstilani. Ena lokomotiva je kar zajahala drugo, vagoni so se iztirili, polomljeni so bili odbijači itd.
J. P.
OSEMLETKARJI ZAKLJUČILI
občinskega sveta zavzeli, da bi v treh, štirih mesecih vsaka delovna skupnost osebne dohodke uskladila z rastjo, ki je dogovorjena in dovoljena.
Na seji so govorili tudi o zaostajanju osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih. Ponekod so osebni dohodki zaostajali kar za tretjino. Zato so na predlog komiteja za družbeno planiranje sprejeli sklep, naj bi teosebne dohodke uskladili do konca leta: tretjino zaostajanja naj bi uskladili do konca tega meseca, ostalo pa po etapah.
J. S.
Usklajena neusklajenost
Splošna značilnost v ribniški občini je, da so skoraj povsod delili za plače več, kot bi smeli
RIBNICA — V ribniški občini so skoraj povsod delili več za osebne dohodke, kot bi po resoluciji smeli. Tako je dohodek v prvih treh mesecih porastel za 53 odstotkov, osebni dohodki pa za 113 odstotkov (brez sklada skupne porabe). Malo je verjetno, da bi povsod do polletja oziroma ponekod celo do konca leta uskladili rast osebnih dohodkov z resolucijskimi določili, saj je občina Ribnica drugi največji prekoračitelj na območju regije Ljubljana-okoli-ca. To so ugotovili na zadnji seji izvršnega sveta.
Največ težav z usklajevanjem osebnih dohodkov z rastjo dohodka oz. resolucijskimi določili bo pri Ri-ku. Vendar ima tudi ta medalja dve plati. Res je, da imajo v Riku sorazmerno visoke osebne dohodke, a v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami v občini in sorodnimi izven občine niti niso veliki, če upoštevamo dohodek in akumulacijo. Z ozirom na uspešnost poslovanja bi lahko v Riku v minulih letih celo občutno več delili za osebne dohodke in tako danes ne bi bili med prekoračitelji. Vendar so vlagali več v razvoj.
Zaradi prekoračitev v gospodarstvu bi moral biti izkazan tudi občutno večji dohodek v SIS družbenih dejavnosti, ki bi morale imeti na žiro računih občutne zneske — vendar denarja ni. Vsi se sprašujejo, kje je. Kaže, da so ga požrli dolgovi za lani in predlani, pa tudi večji materialni stroški (v vrtcih več otrok v oddelku in dražja hrana)
itd. Vendar bo tudi na tem področju potrebna uskladitev, toda ne bo povsod dosežena že do 30. junija, ampak marsikje šele nekaj mesecev kasneje.
KOČEVJE — Za 146učencev osmih razredov osnovne šole Kočevje trajajo počitnice že od ponedeljka. Pravzaprav se jih mora 10; ki imajo popravne izpite iz matematike, nemščine, kemije in fizike, še učiti. Od šole so seposlovili minuli četrtek z valeto. Ob tej priložnosti so prejeli posebna priznanja učenci, ki so bili vseh osem let odlični. Toso: Andrej Šercer, VesnaPetek, Samo Turk, Mojca Masterl, Karmen Košir, Betka Kastelic, Barbara Peterlin, Maja Uran, Petra Kocjančič in Janez Bartol. Priznanja je dobilo še 17 učencev, ki so vseh osem let tekmovali za bralno značko.
J. P.
DVESTO LET POTOŠKE ŠOLE — Jubilejna svečanost bo 27. junija ob 19. uri. Ravnatelj šole Boris Zupančič nam je povedal, da to ne bo običajna proslava, ampak da se bodo ob tej priložnosti ob prijetni glasbi in nastopih učencev spomnili na prehojeno pot. Seveda ne bo manjkala tudi slavnostna torta za dvestoti rojstni dan. Podelili bodo tudi okoli 50 priznanj. V okviru jubilejne prireditve bo igra Jeana Variota »Vzorni soprog«. Izdali pa bodo še jubilejni bilten, v katerem bo opisana zgodovina šole in njeno delo. Sola v Loškem potoku, ki se imenuje po dr. Antonu Debeljaku, pesniku, kritiku in publicistu (desno je njegov doprsni kip), ima tudi vzorno urejen spominski kotiček pisateljice Zofke Kvedrove (na fotografiji), ki je v »Hrvatarjih« najbolje opisala Potočane in Loški potok. (Foto: J. Primc)
Zamrznitev »plač« ni rešitev
Trebanjski sindikalni delavci so za več samodiscipline pri delitvi OD
TREBNJE — Sindikat se ne bo zavzemal za to, da bi osebne dohodke zamrznili. To bi bilo celo v nasprotju z njegovo temeljno usmeritvijo. Vendar pa bo za to, da bodo tudi v trebanjski občini spoštovali resolucijska določila.
Tako spoštovanje resolucijskih določil namreč ne bi bilo samo gospodarsko utemeljeno, ampak tudi samoupravljalsko zavestno dejanje. Če tega delavci ne bodo zmogli, bodo potrebni administrativni ukrepi.
IZ NKŠIH OBČIN
I
IZ NKŠIH OBČIN
G
0 čateških kamnih spotike
Naselje so postavili zato, da bi delavcem približali zdraviliške storitve
Na račun nekaterih odločitev v Termah je zadnje čase v Brežicah precej pripomb. T ako jim je na primer Karl Filipčič, dipl. inž. arh. in vodja naloge za srednjeročni in dolgoročni plan pri Regionu, na zadnji seji občinske skupščine očital nepremišljeno gradnjo naselja za delavski turizem, češ da s tem razprodajajo najkvalitetnejše zemljišče in si zapirajo pot za nadaljnji razvoj.
Ob isti priložnosti je bilo rečeno, da gradijo brez zazidalnega načrta in brez prehodne uskladitve turističnih in kmetijskih interesov na čateškem oolju. Nekateri menijo, da Toplice s 'em spreminjajo prvotno usmerjenost / pretežno devizni turizem z vrhunsko kakovostjo zdravstvenih in drugih toritev.
Zaradi vseh teh odprtih vprašanj smo prosili za izjavo direktorja Term Vlada Deržiča. Predvsem nas je zanimalo, zakaj je naselje zraslo poleg zdravilišča, in ne na manj vrednih kmetij-kih zemljiščih onstran avto ceste. Direktorje zadevo pojasnil takole:
»Agraria, zdravilišče in krajevna skupnost Čatež smo naročili urbanistični program za celotno območje na obeh straneh ceste in ga imeli mesec dni v javni razpravi. O njem je razpravljala tudi občinska skupščina, vendar je prišel vmes zakon o kategorizaciji icmetijskih zemljišč in tako program pravno veljavno ni bil sprejet. Resje tuli to, da v tistem programu nismo pre-Ividevali počitniškega naselja, ampak samo bazene. Z delovnimi organizacijami po Sloveniji smo se dogovorili za postavitev takih objektov zato, ker mamo v kampu že 300 njihovih prik-
olic in 150 prikolic Caravaning kluba in pavšalistov. Tako bi delavcem približali tudi naše zdravstvene storitve, igrišča, trgovino, specialne programe. Kdo še lahko gre na morje ob skokovitem zniževanju standarda? Prepričan sem, da zelo redki, zakaj jim torej nebi omogočili poceni letovanja v toplicah? Odziv je bil velik. Prijavilo seje 143 podjetij. Dogovor smo sklenili s 93, ki imajo zdaj 124 hišic s 496 ležišči. Za več nismo imeli prostora.«
9 Ali se vam ne zdi, da kontejnerji na začetku naselja močno kvarijo njegovo podobo?«
»Res je, zato smo zahtevali, da dobijo streho, teraso s predprostorom in da jihopažijoz lesom. Upam, da bomo tako odstranili največji kamen spotike. Poudarjam, da imamo tudi lokacijsko dokumentacijo, dovoljenje za gradnjo in vnaprej izločena sredstva za komunalno ureditev prostora.«
9 »Kopalce ste prikrajšali za en bazen, ker uvajate kot novost nudistični kamp. Se vam zdi to upravičeno?«
»To je poslovni poizkus. Obisk v bazenih zaradi poslabševanja življenjskih razmer upada. Letos bomo videli, kakšen bo odziv naturistov in drugih
Od komunalij h kulturi
/ novem mandatu naj bi v Brežicah obnovili gnilo notranjost prosvetnega doma
BREŽICE — V mestu, kjer krajani nikoli ne prizanašajo slabemu delu, so lelegati nove skupščine krajevne •kupnosti 12. junija sprejeli poročilo za minula štiri leta v prepričanju, da so oili vendarle izpeljani številni načrti in da so se mnoge stvari izboljšale.
V celoti je bil uresničen referendumski program. Z izgradnjo prve faze razbremenilnega kanala so preprečili poplave v mestu, za letos pa je na vrsti nadaljevanje začetega. V programu je ureditev nekaj ulic in sofinanciranje oarkirišča pred bolnico.
V tem času se je mesto polepšalo. Krajevna skupnost je poskrbela za ■edno vzdrževanje zelenic in parkov skupaj s turističnim društvom in mladino in zasadila dva parka. Tudi večina delovnih organizacij je posvetila več pozornosti hortikulturni ureditvi okolja.
• Med neuresničenimi nalogami so delegati omenili, da ni bilo nič na-ejeno za obrat družbene prehrane. Posavje je preselilo salon pohištva na-taj poleg Turist hotela. Zaradi finančnih težav bodo Brežičani morali na to investicijo še počakati, je dejal Duško Maraš, ni pa bilo nikogar od Posavja, da bi dal natančnejše pojasnilo. Tudi trgovska skladišča so še vedno v mes; tu, kar močno ovira promet, čeprav občani že dolgo zahtevajo, da bi jih preselili na obrobje.
V novem mandatu ne bi več smeli zatiskati oči pred potrebami kulture in
Stanarine ne ujamejo stroškov
Razkorak kljub vnovični podražitvi stanarin
SEVNICA — Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti ■o na seji 10. junija sprejeli podražitev ■Janarin v občini za40odst. od I. julija dalje.
Znana so prizadevanja v republiki. Ja bi stanarine toliko podražili, da bi ‘•ahko primerneje vzdrževali stanovanja. Sprejet je bi! celo poseben družbe-idogovor, kakobi todosegli. Zaletos z ta bila zato predvidena dva dviga stanarin. Prvo podražitev so v sevniški občini izvedli I. februarja (za 43 odst.).
Omenjenih 40odst. nove podražitve ni najvišji možni dvig. V sevniški stanovanjski skupnosti po drugi strani Jarnajo, da so stanarine nizke. Povprečno so po starem za 50 do 55 kvadratnih metrov »veliko« stanovanje dobili 3.000do 4.000dinarjev na mesec. V občini so lani od tisoč stanovanj v družbeni lastnini nabrali pičlih 34 milijonov dinarjev. Vse starejši blo-,T pa terjajo vse več in vse dražja po-nravila. Pri stanovanjski skupnosti menijo, da tudi zaradi novih stanarin ne bo nihče ogrožen, še vedno je namreč sorazmerno majhno število tistih, ki prosijo za nadomestilo stanarin. Lani je bito takih prosilcev 20. ‘etos pa se je število prosilcev nekaj več kot podvojilo. Po drugi strani so stanovalci tisti, ki najbolj občutijo preslabo vzdrževanje. Krog je torej sklenjen.
A.	ŽELEZNIK
drugimi nalogami, ki so za življenje mesta prav tako pomembne kot ko-munalije. Tako še vedno čaka na prenovo prosvetni dom. »Do zdaj je bila urejena le lupina, notranjost pa je gnila,« je opozoril delegat Baškovič.. »Brežičani že pet let ne morejo povabiti na gostovanje nobenega poklicnega gledališča,« ga je dopolnil predsednik KK SZDL Tone Jesenko.
Bogomir Oberč je n^čel vprašanje financiranja KS, ki ni urejeno. Po njegovem mnenju so krajevne skupnosti, kjer imajo krajevne urade, veliko na boljšem, saj njihovi šefi veliko naredijo tudi za KS.
J. T.
kopalcev. Ograjo še vedno lahko odstranimo.«
• »Najbrž boste imeli veliko težav, dokler naselje ne bo dobilo večje trgovine?«
»Stisko bomo omilili tako, da bomo imeli izpostave za najosnovnejšo preskrbo v naturističnem kampu in v kiosku pri vhodu v sedanji kamp. Za 2600 gostov v kampu, za 100 naturistov, 500zdraviliških gostov in osebje načrtujemo podobno trgovino, kot jo je Posavje zgradilo v Cerkljah.«
• »Ali bo do začetka glavne sezone kamp tudi hortikulturno lepše urejen, da ne bodo nekatereprikolicedookenskrite v travi?«
»Zagotovo. Tam je zdaj gradbišče in vsako gradbišče prinaša s seboj nered, pa naj bo ta na Bledu ali v Portorožu.«
JOŽICA TEPPEY
PODBOČANI PRAZNUJEJO
PODBOČJE — Letos 29. junija bo minilo 45 let od ustanovitveodboraOF v Sv. Križu, današnjem Podbočju, in v spomin na ta dogodek praznujejo krajani KS Podbočje svoj krajevni praznik. Uvod v praznovanje pomeni že nedeljska uprizoritev veseloigre Klobčič, ki jo bodo na domačem odru 22. junija pripravili člani domačega prosvetnega društva' »Stane Kerin«. Člani tega društva bodo pripravili kulturni spored tudi 29. junija, ko bo slavnostna seja KS in družbenopolitičnih organizacij. Podelili bodo bronaste znake OF, najvišje priznanje, zlate plakete KS, pa bodo dobili GD Podbočje (ob 85-letnici). Franc Kerin in Franc Černelič. Zatem se bodo na tradicionalnem košarkarskem turnirju pomerili domači košarkarji z Brežičani in Novomeščani. 6. julija ob 10. uri pa bodo podboški lovci ob Domu OF v Mladju razvili svoj prapor in pripravili tovariško srečanje.
KINETIČNE GRAFIKE SO ŠE NA OGLED
BREŽICE — Razstav, kinetičnih grafik in grafik akademskih slikarjev Franca Curka in Toneta Miklavžina, ki je od 5. junija na ogled v Posavskem muzeju, bo odprta še do nedelje, 22. junija.
KJE BI DOBILI NOŠE?
ESSEN — Društvo naših delavcev na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji »Ljubljana« je v nedeljo pripravilo veselo popoldne. Zaplesali so člani društvene folklorne skupine, naši rojaki pa so uživali tudi ob prijetnih zvokih ansambla Henček. Društvo si prizadeva za stik z domovino, starše spodbujajo, da vključujejo otroke v dopolnilni pouk slovenščine. Trenutno ima društvo tudi svoj orkester. Duši dejavnosti sta še vedno Lojze Jazbec iz Sevnice in Anton Bauman iz Metnega vrha. Trenutno imajo težave z obnovo noš za gorenjske narodne plese. Veseli bi bili kakršnegakoli obvestila iz domovine, kje bi lahko kupili obutev in noše. Želijo si tudi sodelovanja in izmenjavenastopov z našimi folklornimi skupinami. Kdorkoli bi lahko posredoval kakšno takšno obvestilo, je na-prošen, da pokliče Lojzeta Jazbeca v Dortmund, telefonska številka: 9949 231778897.
A.	Ž.
Papirničarji posodobili PS 2
Na prenovljenem papirnem stroju PS 2 v TCP Djuro Salaj Krško izdelujejo satini-rane papirje za revialni tisk, predvsem za Izvoz_
KRŠKO — Delavci Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj so z veliko mero prizadevanja v najkrajšem možnem času prenovili papirni stroj 2 (PS 2). Te dni že poteka proizvodnja kakovostnega satiniranega papirja, s čimer so krški papimičarji s pretežno lastnim znanjem posodobili proizvodnjo.
To so si v največjem posavskem — 2300 članskem kolektivu in hkrati največjem jugoslovanskem proizvajalcu časopisnih papirjev (letos naj bi izdelali okoli 133.000 ton vseh vrst papirja, od tega 30.000 ton za izvoz!) zamislili res zgolj kot temeljito prenovo tudi do 80-odstotno iztrošene opreme. Na boljši opremi izdelan boljši papir ima naposled tudi ugodnješo ceno doma in na tujem, nikakor pa ni zanemarljiva nenehna skrb kolektiva, da bi zmanjšali porabo dragega lesa, kar je moč doseči s proizvodnjo nižjeg-ramskih papirjev. Krški papirje 52-gramski; ne morejo narediti niti 50-gramskega, medtem ko je na zahodu največje povpraševanje za 48-gra-mski papir.
30 let stari papirni stroj 1 naredi letno 35.000 ton časopisnega papi-
rja in najbolj kliče po prenovi, saj je od njega naposled posredno odvil-no tudi izhajanje naših časopisov.
ZDOLANI PRVIČ ZMAGALI
ZDOLE — Prejšnjo soboto in nedeljo je TVD Partizan Zdole na domačem igrišču pripravil že peti Mavsarjev memorial v malem nogometu. V nedeljskem finalu je prehodni pokal prvič — nekoliko presenetljivo, a zasluženo — osvojilo domače moštvo pred favorizirano ekipo Garnizije Cerklje, ki je na Zdolah že dvakrat slavila in je imela možnost, da bi ostal pokal za stalno v njenih vitrinah. Tretje mesto je zasedlo moštvo »Ptujska« iz Ljubljane, sicer reden gost memoriala. Za najboljšega vratarja so izbrali Stojiča (Garnizija Cerklje), najboljši strelec pa je bil domačim Živič.
Bogat praznik
Plakete KS Krško
ZMAGOSLAVJE LESKOVČA-NOV — Na 5. štafetnem teku od Kos-tanjeviških talcev do Krških borcev je tokrat zmagala ekipa atletske sekcije Maraton iz Leskovca s časom 53 min.
12.	sek.; 2. je bila srednja šola Krško 1 (53,30), 3. SŠ Krško 2. b (59,03). Na sliki najboljši posamezniki prv-ouvrščenih ekip odnašajo venec k spominskemu obeležju padlim krškim borcem. (Foto: P. Perc)
KRŠKO — Krška krajevna skupnost praznuje 15. junija v spomin na zajetje prve oborožene skupine v Ro-rah, ki so jo Nemci, kot prve talce na Slovenskem nekaj pozneje ustrelili, svoj krajevni praznik. Prireditev, kulturnih in športnih, je spet več kot za občinski praznik.
Koncert glasbene šole Krško, likovna kolonija učencev OŠ Jurij Dalmatin, kegljaški turnir moških ekip, štafetni tek Kostanjevica—Krško, promenadni koncert pihalnega orkestra Djuro Salaj in še številne prireditve so že za nami.
Na petkovi svečani seji skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij KS je predsednik skupščine KS Tone Bučar v prazničnem govoru posvetil največjo pozornost ekološkim vprašanjem, zatem pa sta skupaj s predsednikom KK SZDL Jožetom Cvarom podelila priznanja. Bronaste znake OF so dobili: Jožefa Dragan, Djuro Kovač, AmalijaLibenšek,Mitja Preskar, Vilma Sikošek, Pavla Stupar,
9 Otvoritev razstave Jožeta Ciuhe v razstavišču DKD Edvarda Kardeljaje bila le uvod v Nenavaden večer, ki gaje v domu pripravil Literarni klub Beno Zupančič Krško z gosti iz Novega mesta in Sevnice. V nepozabnem ambien-tu v avli doma so številni obiskovalci spremljali ne le zgolj kulturno in zabavno dogajanje, temveč sta se jim predstavila na modni reviji tudi kolektiva sevniške Lisce in novomeškega Laboda.
Društvo za pomoč duše vno prizadetim osebam v občini. Poklicna gasilska enota in Rekreacija 500. Že petič so podelili odličja in plakete KS. Bronasto plaketo sta dobila Tone Kerin in
PS 2 za izdelovanje različnih boljših papirjev je v pogonu 23 let, na PS-3 pa izdelujejo Krčani kakovostne ofsetne papirje. Vedo, kaj se dogaja v svetu, žal pa lahko le bolj opazujejo razvoj tfrugih. Ravno
9 Tako bodo Krčani v kratkem na leto izdelali že 10.000 ton najboljših vrst satiniranih papirjev za revialni tisk. Ker v svetu izvajajo rekonstrukcije vsake tri do štiri leta, bi radi tudi v »Djuru Salaju« sledili sodobnim tokovom, to pa pomeni, da bodo potrebna dodatna vlaganja, da bi proizvodnjo satiniranih papirjev podvojili in končno dosegli letno proizvodnjo 40.000 ton, polovico za izvoz. Celotno naložbo v PS 2 so ovrednotili na okoli 640 milijonov dinarjev; dve tretjini opreme je iz uvoza.
zato je posodobitev, ki so si jo krški papirničarji zastavili v treh fazah — prvo, s prenovo PS 2 pa so v glavnem uresničili — tolikanj spod-budnejša.
PAVEL PERC
ZLATI PLAKETI S PRIZNANJEM — Najvišje priznanje KS Krško ob letošnjem prazniku sta dobila prof. Josip Klepač in GD Krško ob 115. obletnici (na sliki: za GD sprejema priznanje Slavko Šribar)
Zvone Gale, srebrne plakete so izročili Antonu Puntarju, Kegljaškemu klubu, Mariji Unetič in Ivanu Novaku.
P. P.
ZA PRAZNIK PLAKETE »VZORNI VOZNIK«
BREŽICE — Združenje šoferjev in avtomehanikov bo letos spet vidneje obeležilo svoj praznik, 13. julij. K sodelovanju je povabilo delovne organizacije, svet za preventivo in varnost v prometu in sosede iz krške občine. Praznično dopoldne bodo popestrili s parado vozil skozi mesto. Zatem se bodo udeleženci zbrali na slovesnosti pri Brebusovih garažah. Na njej bodo podelili priznanja za delovne jubileje in plakete vzornim voznikom.
VESEL ZAKLJUČEK
SEVNICA — Minuli četrtek so učenci Osnovne šole Sava Kladnika v dvorani gasilskega doma pripravili nastop vseh pevskih sestavov šole in učencev glasbene šole. Peli so pionirski in mladinski zbor ter decet. Prijeten in sproščen spored so pripravili na šoli ob slovesu letošnjih osmošolcev naslednji dan.
Neuspeh bi povečal zaostajanje
V središču občine in številnih krajih okolice v nedeljo na referendum
SEVNICA — V nedeljo bodo na območju te velike krajevne skupnosti odprta volišča za glasovanje o uvedbi krajevnega samoprispevka za nadaljnjih pet let. Program je bil obrazložen na številnih sestankih, pripravili so tudi posebno brošuro. Kaj menijo o tej pomembni akciji, smo povprašali nekatere Sevničane.
Kristina Mahne, vodja razvojne službe TCP Djuro Salaj: »Program naložb za nujno posodobitev tovarne, ki zajema rekonstrukcijo uparilnice, namestitev iztrošenega previjalnega stroja pri PS 2, drugo fazo rekonstrukcije superkalandra, nabavo stroja za izdelavo škatel, smo v glavnem uresničili. Marca letos smo že začeli s programom beljenja lesovine, program pa naj bi stekel že v juniju.«
JANKO REBERNIK, predsednik občinske konference SZDL: »Resda se srečujemo s pogostimi podražitvami in draginjo, vendar menim, da je treba predloženi program samoprispevka podpreti, če želimo nadaljnji razvoj naše krajevne skupnosti. Le tako bomo zmožni postopoma zmanjševati zaostajanje za razvitejši kraji. Ne moremo računati, da bi združeno delo lahko odvajalo še več za naše skupne potrebe. Veseli moramo biti, da zagotavlja delo in kruh zaposlenim. Cc želimo kaj izboljšati po naših krajih, je treba seči v žep.«
DRAGO BIZJAK, upokojenec iz Naselja heroja Maroka: »Premalo se poznamo med seboj v tem velikem blokovskem naselju. Vedno sem bil za
gradnjo športnih igrišč, vesel sem, da so vključena tudi v ta program pri novem bazenu. Igrišče pri Partizanu je vseskozi zasedeno. Naj se mladi spoznavajo pri zdravem športnem življenju!«
SIMONA JAKS, upokojenka iz Florjanske ulice: »Na našem sestanku se nas je zbralo kar 69. Naša ulica je enotna in bo taka tudi naprej. Smo revna občina, če želimo napredovati, moramo tudi sami kaj prispevati. Če bi nam referendum spodletel, bomo še siromašnejši. • Pomembno je, da si zagotovimo zdravo pitno vodo izpod Lisce še v večji meri za naprej, saj so vodnjaki v mestu preveč ogroženi.«
SLAVKO ŠTRUKELJ, predsednik občinskega združenja Zveze borcev iz
Šmarja: »Na mnogih sestankih smo govorili o tem referendumu. Stari program smo v marsičem presegli, kam bo šel denar po novem, je tudi razvidno. Kontrola je stroga. Dosti je govora o vodovodu izpod Lisce. Naloga je tako velika, zato smo se odločili za postopno izgradnjo, sicer bi bil zalogaj prevelik. Prepričan sem, da bi bili letos aprila in maja ob dolgotrajni suši brez vode, kakor so bili marsikje drugod. Mislim, da bomo naredili več, če damo za samoprispevek, kot če bi zbirali denar s podražitvijo vode. Prav je, da izgrajujemo ceste in da. kjer so marljivi gradbeni odbori, še naprej vlečemo asfaltni trak. Res je po drugi strani, da marsikdo upravičeno tarna zaradi nizkih pokojnin in prejemkov.
Marsikdo od teh bo že po zakonu oproščen plačila, ni pa zavoljo tega treba, da je proti.«
A.ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
ČRNA OGRAJA, STRAN OD NJE! —Gostje v Čateških Toplicah se sprašujejo, zakaj so naturiste vtaknili za žalno ograjo, saj so vendar znani kot veseli ljudje. Torej bi bila tudi pčegrada med obiskovalci bazenov v kopalkah in med tistimi brez njih lahko bolj živahna.
USPEŠEN LOV ZA NEZNANIM — Med šolarji iz Pulja, ki so po ogledu Kumrovca, Trakoščana in Varaždina prespali noč v Turist hotelu, sta se dva odpravila na potep po mestu in odkrila mogočen grad z muzejem. Novico sta takoj sporočila drugim in zbrala za velik šolski razred radovednežev. Skupi-, naje brž krenila po sledeh novega odkritja. V svojem navdušenju nad muzejem kar verjeti niso mogli, dajih v Turistu ni nihče opozoril nanj.
KOMUN ALCI SO BREZ MOČI — Zapuščeni avtomobili po parkiriščih in parkih razburjajo redoljubne krajane. Ti so na skupščini krajevne skupnosi Brežice menili, da bi morala komunala poskrbeti za red in odpeljati železje na odpad, pa ni tako. Tu so komunalci brez moči in šele na zahtevo inšpekcije lahko ukrepajo, malomarnim lastnikom pa zaračunajo prevozdo Dinosa. Večina je zato, da bi za onesnaževanje okolja morali plačati najmanj trikratno ceno.
O PISNIH PRITOŽBAH NI SLEDU — Na svet potrošnikov se kupci zelo malo ali skoraj nič ne obračajo. Kako anonimno pritožbo še dobijo, redki pa so tako pogumni, da kaj napišejo. Zaradi tega so tudi pritožbene knjige prazne ali pa popisane s pohvalami.
V času med 31. majem do 7. junijem so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Bezjak iz Klanjca —Tomico, Darinka Martini iz Kapel — Igorja, Anica Pentek iz Samobora — Lano, Nevenka Kos z Bizeljskega — Danielo, Amina Skušek iz Krškega — Omar Gorana, Nevenka Šipek iz Brežic — Nenada, Ljiljana Lukšič iz Podvrha — Sanjo, Bariča Polšak iz Artič — Tino, Bernar-dica Mlinarič iz Nedjelje — Marjeto, Anda Antunovič iz Krškega — Alenko, Zdenka Zevnik iz Laz — Barbaro, Metka Pavčnik — Lužar iz Mr-čnih sel - dečka, Ramiza Jakupovič iz Krškega — Razimo, Martina Krošelj iz Vrhov — Romana, Jožica naragl.av iz Gor. Pijavškega — Jožico in Emica Strnišnik iz Raven — Suzano. Čestita m o!
Od 9. do 14. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Ida Mežič iz Malega Vrha — Aleša, Tatjana Bručič iz Samobora — Ido, Ružiča Beljak iz Samobora — Romana, Vera Župane iz Senovega — Melito, Bernarda Marinč iz Brežic—Vilija, Marija Gramciz Vit-ne vasi — Aleksandra, Alenka Rožman iz Zdol — Tamaro, Gordana Klasič iz Drenja — Vedrana, Martin Volčanjšek iz Blatnega — Simona, Suzana Brudar iz Bizeljskega — Romana. Čestitamo!
Krške novice
KLICAJ — Nihče ni uganil, kaj pomeni začetnica K na vabilu za Nenavaden večer, ki ga je v DKD Edvarda Kardelja pripravil krški Literarni klub Beno Župančič. Večina obiskovalcev se je odločilo za »kulturo«, ker je to v resnici bil prijeten kulturno-zabavni večer, a pravilen odgovor je moral pojasniti kar eden pobudnikov Nenavadnega večera Goran Rovan sam. K pomeni klicaj; verjetno so imeli prav tisti, ki so brž dodali, da bi takih klicajev krška kultura potrebovala veliko.
ČAROVNIK — Še bolj znani slovenski čarovnik Miro Čanak kar ni mogel pomagati sprva malce poparjenima barmanoma. Njiju in drugo občinstvo pa jedodobrarazvedril v številnih točkah, tudi v vlogi natakarja. Pravijo, daje bilo čarovniku tako všeč v Černobu, kot je poimenoval Krško, da je pozno zjutraj, ko so pri Poloviču zaprli celo za najbolj razposajeno druščino z Nenavadnega večera, še hotel kolovratiti po mestu.
Sevniški paberki
SPET GODCI: V nedeljo ob 15. uri bo na Studencu veselo. Zveza kulturnih organizacij tudi letos vabi k sodelovanju harmonikarje na tradicionalno srečanje. Z domačim kulturnim društvom bodo poskrbeli, da bo veselo še ves večer. Za ples bodo igrali Novi prijatelji.
LUČ PRI ROKI — Med kulturnim večerom številnih loških ustvarjalcev, ki živijo širom po Sloveniji in v zamejstvu, je nenadno zmanjkalo elektrike. Oder in nabitodvoranojeleza hip zajela tema. Ena od nastopajočih je jadrno potegnila iz torbice žepno svetilko in nadaljevala z branjem svoje črtnice. Za aplavzom seje precej ponovno prižgala prava luč.
VODA NEOPOREČNA — Pregled vode iz sevn iškega vodovoda — nad njeno neoporečnostjo bedi Zavod za zdravstveno medicino in higieno iz Celja — po raztrganju cevovoda (poročali smo že, kako je hudourniška Sevnična prestavila strugo) je potrdil, da je voda zdrava za uživanje tudi po tej nesreči. Ob sodelovanju Vodnospodarskega podjetja iz Novega mesta bodo v tem tednu skušali potok spraviti nazaj v staro strugo.
tura
»
n
bra-
anje
Tomaž Borsan
Igor Florjančič
-'rv Brane Borštnik
Drugačen zven pesmi
Kulturno srečanje gradbincev v gradu
BREŽICE — Tudi delavci drugih panog, ne le gradbinci, se spoznavajo in širijo prijateljske vezi, vendar le na športnih in delovnih srečanjih, v gradbeni stroki pa jih družijo hotenja po kulturni ustvarjalnosti in izpovednosti.
»Pobudniki srečanj delavcev SCT (Slovenija ceste-Tehnika) smo pred 9 leti organizirali kulturno prireditev v unionski dvorani v Ljubljani za slovenski kulturni praznik,« je povedal podpredsednik organizacijskega odbora letošnjega srečanja Brane Borštnik, organizator izobraževanja, kot ljubitelj pa kulturni animator SCT.
»Od takrat do danes se je število nastopajočih zborov, likovnih, literarnih in drugih ustvarjalcev močno pomnožilo in letos je sodelovalo že 27 gradbenih organizacij in dve šoli. Brežice smo izbrali zato, ker imamo tu novo tovarno, ker nam je všeč za nar stope in razstave enkratno grajsko okolje in zato, ker so
občina, Zveza kulturnih organizacij in sindikat pokazali izredno pripravljenost za sodelovanje z nami.«
Za tako združevanje ljudi različnih starosti, izobrazbe, narodnosti in življenjskih izkušenj se navdušujeta tudi dijaka SŠTZU — gradbene šole v Novem mestu Tomaž Borsan in Igor Florjančič. Oba sta v četrtem letniku in sta bila lani prvič na srečanju v Novi Gorici. Sta pevca in nastopata v zboru, obiskovala pa sta tudi glasbeno šolo. Borsan igra na klavir in kitaro, Igor na harmoniko. Sta Pionirjeva štipendista in jima je všeč, da na srečanja vabijo tudi rodove bodočih gradbincev. Zanju je bil užitek nastopati v grajskih prostorih, kjer celo pesem lepše zveni kot v betonu in plastiki. Tomaž in Igor imata svojo glasbeno skupino Pandan, s katero sta lani nastopala v Pop delavnici inširompoJugoslaviji, po koncertu zbora v Brežicah pa sta nadaljevala pot v Kikindo.
J.T.
Začenja se predjubilejni tabor
Na 19. taborskem srečanju likovnih samorastnikov v Trebnjem bo 20 udeležencev, od tega sedem iz tujine — Jutri otvoritev — Misli že pri jubileju
TREBNJE — Jutri se bo tu začel že 19. Tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije. Na njem bo do 28. junija ustvarjalo sedemnajst slikarjev in trije kiparji iz sedmih držav. Tujih slikarjev bo sedem: po eden iz ZR Nemčije, Čehoslovaške, Egipta, Ekvadorja in Japonske ter dva iz Romunije. V tej pisani mednarodni druščini bo več znanih imen in takih, ki so na taboru delali že prejšnja leta. Organizatorji so tudi tokrat dali priložnost domačim slikarjem in kiparjem: Lucijanu Reščiču, Olgi Kolar in Stanetu Novaku iz Trebnjega ter Sandiju Leskovcu z Mirne.
»Letošnje srečanje bo izrazito delovno, o čemer se bodo lahko prepričali vsi, ki se bodo hoteli z udeleženci pogovarjati med njihovim delom. Slikarske in kiparske delavnice bodo spet v novi osnovni šoli na hribu, kjer so neprimerno boljše možnosti kot nekdaj v barakah ali v prešnji šolski stavbi. Sicer pa se med samim taborom ne bo dogajalo kaj tako izjemnega, da bi moral to posebej omenjati. Bodo le ustaljeni/ obiski v delovnih organizacijah, ogledi kulturnih in drugih zanimivosti v občini in drugih krajih Slovenije, med drugim bo ogled Postojnske jame. Organizirani pogovori pa so predvideni le s člani umetniškega sveta Tabora likovnih samorastnikov,« navaja dolgoletni organizator trebanjskih taborskih srečanj Janez Gartnar, sicer predsednik temeljnega sodišča v Novem mestu.
19. tabor bo v mnogih pogledih skromnejši od prejšnjih, za kar je glavni razlog pomanjkanje denarja. Resnici na ljubo jetreba povedati,da je republiška kulturna skupnost to manifestacijo, ki si je že pred leti pridobila mednarodni sloves, zbrisala s seznama tistih, ki jih je do zdaj sofinancirala. Zato morajo zdaj za taborsko srečanje, če ga hočejo izpeljati, poseči globlje v svoje žepe sami Trebanjci, se pravi občinska kulturna skupnost, delovne organizacije in drugi meceni v občini.
»Res je, da bo tokrat vse bolj skromno tudi zato, ker bi radi nekaj sredstev prihranili za prihodnje leto, ki bo za tabor jubilejno,« nadaljuje
Janez Gartnar: od vsega začetka vprežen v trebanjski likovniški tabor
Tri kostanjeviške obletnice
Proslavili so jih minuli petek — Razstava tapiserij Jožeta Horvata — Jakija — Nastopil Primorski akademski pevski zbor pod taktirko Boruta Smrekarja
KOSTANJEVICA — V Kostanjevici so v petek zvečer proslavili tri pomembne obletnice: 750-ietnico ustanovitve cistercijanske opatije, 200-letnico prenehanja samostana ter 30-letnico galerijskega življenja v tem kraju.
Opatijo je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheim-ski. S cistercijani je v naše kraje prišel utrip evropske kulture, smisel za naprednejše oblike gospodarjenja, predvsem pa za višje oblike duhovnega življenja. Cisterco so raz-
pustili z reformami avstrijskega cesarja Jožefa II. Začetek galerijske dejavnosti pa ima za slovensko . kulturo večkraten pomen. Kostanjevica je postala model, in to izjemno uspešen, kako je treba in je mogoče razvijati kutlurni policentrizem. S svoji-
mi dosežki pa je Kostanjevica z leti postala slavna tudi zunaj meja, tako da je danes eden od simbolov in ponos slovenske in jugoslovanske kulture.
Slavnostni govornik na petkovi svečanosti je bil Lado Smrekar. Njegova brezmejna energija je v teh tridesetih letih uspela združiti sile, ki so iz Kostanjevice naredile to kar ta kraj danes je: zapolnjen z vero v večni vir duha in lepote.
Takšen je bil tudi petkov večer. Najprej so odprli razstavo 25 monumentalnih tapiserij izjemne pojave v slovenskem likovnem prostoru — Jožeta Horvata—Jakija, nakar je v opatiji zapel primorski akademski pevski zbor »Vinko Vodopivec« pod taktirko Boruta Smrekarja. Med številnimi gosti so bili tudi prijatelj Kostanjevice akademik Josip Vidmar in drugi kulturni delavci ter stiški opat dr. Anton Nadrah.
NAGRAJENI TUDI TRIJE NOVOMEŠČANI
ROGAŠKA SLATINA — V tem zdraviliškem kraju bo še do 8. julija odprta razstava del, nastalih na prvem mednarodnem slikarskem ekstemporu, ki so ga pred dnevi priredili v sodelovanju z Medobčinskim zavodomza likovno dejavnost Obalne galerije Piran. Ekstempore je pritegnil veliko slikarjev, kar 76, prišli pa so iz Italije, Španije, Makedonije, Hrvatske in, seveda, največ iz Slovenije. Žirija, ki sojo sestavljali priznani strokovnjaki, je veliko nagrado podelila Borisu Benčiču, podelila pa je še štirinajst enakovrednih nagrad. Med nagrajenci so bili tuditrijeNovo-meščani, člani likovne skupine »Vladimir Lamut«: Jože Kotar, Marjan Maznik in Janko Orač. Dobili so po 60.000 dinarjev.
GLEDALIŠČNIKI V POLETNI ŠOLI
RADENCI — Od 28. junija do 4. julija bo tu potekal začetnigledališki oziroma lutkovni seminar, namenjen izpopolnjevanju igralcev, režiserjev, vodjem skupin, mentorjem gledaliških krožkov v šolah, lutkarjem in drugim, ki še nimajo dovolj izkušenj. Želijo, da bi na seminar prišli predvsem mladi.
Janez Gartnar. »O tem, da mora biti jubilejni 20. tabor nekaj posebnega, razmišljamo že več let. Takih misli smo zlasti vsi tisti, ki smo zraven ves čas, od začetka. Načrt praznovanja bomo naredili septembra. Že zdaj lahko povem, da bomo na jubilejno taborsko srečanje povabili več slikarjev in kiparjev, kot jih je sodelovalo zadnja leta. Posebej bomo po-v&bili tiste, ki sov Trebnjem največkrat ustvarjali in so prav gotovo zaslužni, da seje tabor razrasel v tako veliko in pomembno likovno manifestacijo.«
20-letnico naj bi obeležila velika razstava del likovnih samorastnikov. Nekateri predlagajo, da bi bil to Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije, na katerem bi seveda prišla do izraza kvaliteta razstavljenih stvaritev. Več pristašev pa ima predlog, in tudi Janez Gartnar se zanj ogreva, da bi pripravili pregledno razstavo iz del, ki so nastala na vseh taborih in jih hrani Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem. Teh del je vgalerijižezdaj okoli 680; če upoštevamo, da bodo vsaj po eno delo zapustili Trrebnje-mu tudi letošnji udeleženci, pa jih bo že nad 700. Iz tega fonda bi bilo prav gotovo moč pripraviti zanimiv in tudi kvaliteten izbor slik in plastik številnih znanih in manj znanih avtorjev, ki so ustvarjali v Trebnjem in vsak po svojih močeh in sposobnostih prispevali k uveljavitvi tabora doma in v tujini. Nenazadnje bi v okviru take razstave lahko izkazali posebno čast tistim avtorjem, ki so končali svojo življenjsko pot, dalje pa živijo le s svojimi deli.
IZ.
Najiskrenejša vez
14. srečanja pobratenih zborov v Brežicah
BREŽICE — Sobotni koncert pobratenih pevskih zborov iz Proseka, Železne Kaple, Stražišča in Brežic je navdušil občinstvo, ki * je napolnilo slavnostno dvorano brežiškega gradu. Ko se je program iztekel, so poslušalci obsedeli in ploskali, dokler se vsi štirje moški zbori niso odločili za dodatek. Po dvorani je zadonela Prešernova Zdravljica, kot da so čakali prav nanjo.
Nastopajoče zbore in še posebej zamejce je nazačetku najprej pozdravila podpredsednica RK SZDL in predsednica častnega odbora 14. srečanja v Brežicah Božena Ostrovršnik, med nastopom pa še predsednik občinske skupščine Brežice Stane Ilc. Spregovorili so tudi predstavniki zborov in prav takopovzeli misel, daje pesem najmočnejša vez med Slovenci tostran in onstran meje.
LOJZE ŠTIH ŠE NAPREJ PREDSEDNIK
KRŠKO — V skupščini tukajšnje kulturne skupnosti so nedavno izvolili novo vodstvo. Predsednik skupščine je (znova) postal Lojze Štih, njegov namestnik je Mato Zakonjšek, zbor izvajalcev bo vodil Drago Gradišek, zbor uporabnikov pa Ivan Mirt.
Ustoličenje bo med koncertom
Pevsko zvezo bodo ustanovili jutri — Koncert osmih zborov tudi v Kozinov spomin ob 20-letnici smrti
NOVO MESTO — Dolenjska regija kotenazadnjihvSloveni-ji dobiva medobčinsko pevsko organizacijo. Pevsko zvezo Dolenjske in Bele krajine, kakor se bo slednja imenovala, bodo ustanovili jutri, in sicer med celovečernim koncertom pevskih zborov iz vseh štirih občin, ki se bo v Domu kulture začel ob 20. uri.
Nastopili bodo: mešani pevski zbor iz Gribelj, mešani zbor Beti iz Metlike, Trebanjski oktet in dekliški zbor glasbene šole iz Trebnjega, medtem ko se bodo iz Novega mesta predstavili: otroški zbor OŠ Grm, mladinski zbor SŠTZU »Boris Kidrič« ter mešana zbora IMV in Krka.
Sodelujoči pevci se bodo nazadnje zlili v en zbor in zapeli Kozinovo pesem Naša zemlja, ki je dala ime celotni jutrišnji prireditvi. Tak naslov pa so izbrali zato, da bi počastili spomin na slovenskega skladatelja Marjana Kozino, novomeškega rojaka, ki je umrl pred 20 leti.
Dodajmo, da bo Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine imela v prvem obdobju svoj sedež v Trebnjem, od koder bo tudi njen prvi predsednik. Za to dolžnost je predlagan Janez Zajc, član Trebanjskega okteta.
' --------------------------
SIMPOZIJ ZA
GLEDALIŠČNIKE
ŠKOFJA LOKA — Od 25. do 30. avgusta bo v tem kraju gledališki simpozij; Osrednja tema bo gledališče od Stanislavskega do Brechta. Pričakujejo, da se bodo simpozija udeležili gledališko že bolj osveščeni in perspektivni kadri. Udeležence bodo izbrali na podlagi pisnih prispevkov, ki jih morajo kandidati poslati prirediteljici ZKO Slovenije.
LIKOVNIKI O DELU
LJUBLJANA — V soboto, 21. junija dopoldne, bo v Klubu delegatov v Puharjevi ulici redna skupščina Združenja likovnih skupin Slovenije. Beseda bo tekla o letošnjem programu in srednjeročnem načrtu Združenja za obdobje 1986—1990.
MED POMENKOM — V petek po otvoritvi razstave v Kostanjevici: Jaki v živahnem pogovoru z obiskovalcem, poleg akademik Josip Vidmar..
Za konec: večerni koncert
Na zaključni javni prireditvi trebanjske glasbene šole nastopila tretjina vseh učencev — Prikaz dela________
TREBNJE — Ob iztekajočem se šolskem letu je tukajšnja glasbena šola pripravila javni zaključni nastop svojih učencev. Koncert je bil minuli četrtek zvečer v kulturnem domu. Na prireditvi, ki ji je prisluhnilo kakih sto obiskovalcev in je na njej program povezovala Zvonka Falkner, se je v solističnih točkah, duetih in drugih instrumetalnih sestavih predstavila tretjina vseh učencev, ki so letos obiskovali pouk — nekaj nad 130, na koncu pa je nekaj pesmic zapel otroški pevski zbor.
Dobro uro in pol so z odra odmevali zvoki raznih glasbil ter se oglašale zdaj bolj, zdaj manj zahtevne melodije, saj je bil program sestavljen tako, da so lahko nastopili učenci vseh razredov, z vsemi instrumenti, ki se jih učijo, pa tudi z raznimi vrstami skladb. Čeprav je bil glavni namen zaključnega koncerta prikazati pestro dejavnost šole in napredek učencev, pa nikakor ne gre prezreti truda, ki so ga morali v priprave na to prireditev vložiti tako učenci kot njihovi učitelji. Brez številnih in potrpežljivih vaj bi namreč
takega koncerta ne mogii pripraviti, kar je ravnateljica' Tatjana Mihelčič uvodoma poudarila.
Učence pa so za ta nastop posebej pripravili učitelji: Fani Anžlovar, Vivina Gazvoda, Igor Hribar, Tatjana Mihelčič, Matija Pačnik, Darja Potrč — Trpkovska, Agata Saje, Sonja in Igor Teršar ter Slavko Žnidaršič. Se zlasti njim je bilo v zadoščenje, da je ] program potekal tekoče in brez omembe vrednega zatikanja pri izvajanju skladb.
I.Z.
DVE GALLUSOVI ZNAČKI
MIRNA — Na slavnostni akademiji v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Mirna so uspešno sodelovali tudi pevci iz KUD Svoboda Mirna. S spevoigro Fantje po polj gredo so navdušili polno dvorano tamkajšnjega doma TVD Partizan. Na prireditvi so poleg krajevnih priznanj podelili tudi dve Gallusovi znački. Prejeli sta jih Vesna Kramer in Branka Toman.
Bogata etnološka dediščina Dolenjske
Etnološka zbirka Dolenjskega muzeja, ki jo urejajo v Ropasovi hiši, bo še ta mesec deloma odprta za javnost — »Urejevanje so precej zavrla gradbena dela,« pravi
etnologinja Ivica Križ
Etnologinja Ivica Križ, ki v muzeju skrbi za ureditev etnološke zbirke, pravi: »Ker se je v pripravah marsikaj zavleklo zaradi gradbenih del, ki jih je bilo treba opraviti v Ropasovi hiši, bo zbirka urejena in na ogled javnosti postopoma. Naneslo je, da bo najprej nared prvo nadstropje. Ta del zbirke bo obsegal gospodarsko dejavnost, kmečka opravila, konjerejo, govedorejo in prašičerejo, medičarstvo, svečarstvo in lončarstvo, trge in semanje dneve, kmečke praznike in ljudsko umetnost (slike na steklu, lesene plastike, razpela ipd.). Vse to bo prikazano s predmeti, ki so jih nekoč uporabljali, s fotografskim in drugim gradivom, dopolnjeno pa bo z zgoščenimi napisi, ki bodo obiskovalcu povedali več o življenju, dejavnosti, navadah in običajih ljudi, ki so te predmete nekoč uporabljali. Predvideno je, da bo to najprej naogledobiskovalcem.«
NOVO MESTO — Da je Dolenjska entološko zanimiva in bogata dežela, ne vemo šele od včeraj. Njeno tovrstno pestrost so vsaj deloma spoznali žeprednamci, kar zvemo tudi iz njihovih sporočil. Med njimi ima posebno mesto Janez Trdina, ki je s svojimi Notesi zapustil najizčrpnejšo zbirko opisov življenja, navad in običajev dolenjskega prebivalstva pred sto leti. K Trdini in njegovim etnološkim zapisom se nenehno vračajo tudi sodobni raziskovalci dolenjske preteklosti. Pa tudi etnologi, ki jih je zaposlil Dolenjski muzej, so začeli svoje delo s prebiranjem Trdinovih Notesov in izpisovanjem najrazličnejših podatkov iz njih. Tako je ravnala že Danica Zupančič pa veliko let kasneje Janez Bogataj in tudi sedanja etnologinja Ivica Križ, ki je v muzeju od leta 1980, se je pri raziskavah oprla na Trdino.
O izjemni etnološki dediščini dolenjske dežele govorijo številne razprave, v »živo« pa jo izpričujejo najrazličnejši predmeti, ki so se v desetletjih obstoja Dolenjskega muzeja nakopičili v etnološkem oddelku. Teh predmetov je več tisoč, v muzej pa so prišli ali kot darilo alizodkupi. Dolenjski muzej si
je dolga leta prizadeval ne samo za, to, da se predmeti ohranijo, zavarujejo pred propadanjem, ampak tudi in predvsem za to, da se etnološka zbirka strokovno uredi in odpre za javnost. Že pred leti je bilo odločeno, da bo ta zbirka dobila streho v nekdanji Ropasovi hiši, ker pa je vsefej prišlo kaj vmes, da uresničevanje načrta ni steklo po zamisli, je bilo treba
Ivica Križ: »Etnološka zbirka v Ropasovi hiši bo delno na ogled predvidoma še ta mesec.«
čakati vse do letos. V muzeju zatrjujejo, da bozbirkadelnonaogled že ob koncu junija oziroma na začetku julija.
Križeva dodaja, ’ da bodo kasneje v enem od prostorov postavili pomanjšano tipično dolenjsko hišo iz okolrlčta 1900 in sploh 'nazorno prikazali, kakšne so bile domačije neko'č. Svoj kot bo dobilo vinogradništvo, saj si brez te
dejavnosti skoroda ni moč zamisliti dolenjskega človeka, pa gostil-ničarstvo, mlinarstvo, žagarstvo in druge spremljajoče dejavosti oziroma obrati. Na obdelavo in ureditev pa še čakajo predmeti, ki bodo predstavili kolarje, kovače, sodarje, krojače in druge obrtniške dejavnosti v preteklosti. Veliko področij, ki bodo uvrščena v etnološko zbirko, pa bo treba še temeljito raziskati in zbrati »priče« zanje (npr. o življenju, delu, bivalni kulturi delavcev, meščanov itd.).
Ko bo etnološka zbirka dokončana in v celoti odprta za javnost, bo opravljeno veliko in pomembno delo. V Ropasovi hiši bo zbrano in na ogled tako rekoč vse, kar današnji človek potrebuje za vedenje o dolenjski preteklosti. V pomoč bo vodnik po zbirki oziroma razstavi, kjer bo med drugim moč prebrati, da so vsi predmeti zbrani na območju novomeške in trebanjske občine. Morda bo v vodniku beseda tudi o zbirki oziroma muzeju kmečkega orodja na Veseli gori pri Šentrupertu, ki bi nekako sodil pod okrilje Dolenjskega muzeja. Za zdaj je vzpostavljena lestrokov-na povezava. »Zbirka, za katero je zaslužen Bojan Brezovar, je bogata, vendar pa strokovno še ni urejena,« pojasni Ivica Križ. »To delo sem lani začela jaz, kajpak ob Brezovarjevi pomoči, in upam, da bom letos urejevanje lahko nadaljevala. Najpomembnejše delo imam navsezadnje v Ropasovi hiši.«
I. ZORAN
pisma
in
odmevi
Bomo poteptali tudi sami sebe?
Ugovor iz KS Gabrje na pisanja o smučiščih na Gorjancih (DL 15. V. idr.)
Za Trubarja v Trst
Ob koncu preteklega tedna je odšla v Trst delegacija odbora za počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja pri republiški konferenci SZDL. Pod vodstvom predsednika odbora dr. Antona Vratuše so člani delegacije Jože Javoršek, Bogomir Samsa in Branko Dobravc obiskali najprej osnovno šolo »Primož Trubar« v Bazovici, kjer so goste seznanili s pripravami na proslavo v Trubarjevo čast, ki bo v tem kraju 21. junija. Zatem je bila na srednji šoli »Simon Gregorčič« v Dolini pri Trstu prisrčna slovesnost ob poimenovanju šolske dvorane po Primožu Trubarju. Pred kulturnim programom dijakov te šole sta člana delegacije Jože Javoršek in Branko Dobravc podelila zglednim učencem knjižna darila ter bralne značke, dr. Anton Vratuša pa je imel daljši govor o pomenu Primoža Trubarja za slovenski narod ter orisal vsebinsko zasnovo Trubarjevih slavnosti, kijih bomo izvedli v letošnjem Trubarjevem letu ob koncu junija in začetku julija ter v septembru, ko bo na Raščici pri Velikih Laščah slovesnost ob otvoritvi Trubarjeve spominske zbirke. Slavnosti na šoli seje udeležil tudi župan občine Dolina Edvin Švab.
Delegacija iz matične domovine je imela zanimivo srečanje s predstavniki tržaških Slovencev v tamkajšnji Narodni in študijski knjižnici. Potem ko je ravnatelj knjižnice Milan Pahor orisal pomen in delokrog knjižnice v tem delu zamejstva, je predsednik slavističnega društva za Trst in Gorico Boris Pangerc izročil dr. Antonu Vratuši vrednostno pismo za 4,5 milijona lir kot prispevek zamejskih Slovencev k skladu »Trubarjevega dinarja«. Pri tem je poudaril, da akcija zbiranja sredstev za obnovo Trubarjeve domačije na Raščici pri Velikih Laščah na Goriškem in zlasti na Tržaškem ni uspela samo po gmotni plati, ampak je imela tudi izreden moralni, lahko bi rekli kar družbenopolitični in zlasti narodnostni pomen.
Tržaški Slovenci z akcijo nadaljujejo. Njihov Tržaški oktet želi nastopiti jeseni v Trubarjevo čast v Ljubljani oziroma Novi Štifti in s tem še podkrepiti že tradicionalno sodelovanje z matično domovino, saj že več let tesno sodelujejo zlasti z osnovno šolo Zbora odposlancev v Kočevju. Tako so v okviru teh tesnih stikov dijaki pobratene srednje šole »Simon Gregorčič« iz Doline pri Trstu ob koncu maja obiskali vrstnike vKočevju. Srečali so se na Raščici, si ogledali Trubarjevo domačijo, Turjak in šli na pohod po poteh Trubarja in Levsti-
BRANKO DOBRAVC
V časopisu se občasno pojavljajo članki o Gorjancih z namenom vplivati na ljudsko mnenje s stališča varstva narave, pri tem pa se poslužujejo tudi neresnic o velikanskem, večstohektarskem poseku gozda. Osrednji del Gorjancev s Trdinovim vrhom, ki je gotovo najzanimivejši del pogorja, sodi v krajevno skupnost Gabrje, zato želi ta povedati svoje stališče.
Gorjance želimo vključit i v gospodarsko dejavnost, in to z vso odgovornostjo do varstva narave. Želimo razvijati turizem, zimski in letni, kar ne zahteva tistih gromozanskih posegov, kot se očita. Zgraditi bi bilo potrebno le manjše smučišče od Krvavega kamna proti Trdinovemu vrhu, ki bi se moralo končati pod slemenom. Za to bi bilo potrebnih le do 5 hektarov gozdnih površin, ki pa so že sedaj delno posekane zaradi izkoriščanja gozda. Smučišče bi bilo po obstoječih poteh in košenicah povezano z Gospodično in smučiščem Deci, zgraditi bi bilo potrebno le najnujnejše objekte za obratovanje vlečnic. Snežne razmere so ugodne in se lahko primerjajo z drugimi podobnimi smučišči. Mogoče bi bil potreben še kakšen počitniški dom. Že sedaj je na razpolago kar 110 ležišč, ki jih je treba oskrbeti z vodo. Hotel na Gorjancih je nepotreben,
Smučišče na Trdinovem vrhu zaradi svoje majhnosti (le pribl. 300 smučarjev) sploh ne more priti v republiške plane, saj lahko zadosti le potrebam bližnje okolice. Ta bi ga lahko zgradila z združenimi močmi.
DAROVALI SO
Na žiro račun Dolenjskega društva za boj proti raku številka 52100-678-81505 je namesto venca za pokojnega Jožeta Plavca daroval OK ZKS 10.000 din, Marija Golob z ZC Dolenjske pa ob prvi obletnici smrti očeta Franca Žabkarja iz Ardrapri Raki namesto za-
//Ideje o njegovi graditviježeleta 1980 podprla občinska konferenca ZSMS, soglasje za ureditev omenjenih površin je dala SIS za gozdarstvo Novo mesto. Na razpravi o prostorskem planu novomeške občine smo zahtevali, da se izdela predlogzazidalnega načrta. O tem naj bi razpravljali vsi zainteresirani, kajti resnično želimo,
da bi bil kakršen koli poseg v Gorjance vsestransko pretehtan in usklajen.
To naj bi bil po našem mnenju realen plan izrabe Gorjancev, saj jih želimo za naše skupne potrebe razvijati, ne pa jih uničiti, kot se očita.
Svet krajevne skupnosti Gabrje
Se: V pokojnino cele nadure
Pripombe prizadetega in pojasnilo uredništva
9- . J*
ti/TwUuAtwr luja/
Pipan
hvale 11.000 zahvaljujemo!
din. Darovalcem se
Prosim uredništvo oz. pisca članka »V pokojnino cele nadure« (Dolenjski list št. 21 z dne 22. 5. 1986), da poroča objektivno. Ustavno sodišče ni ugotovilo, da razlogov za vročo kri in negodovanje torej ni. Ugotovilo tudi ni, da Urek očitno ni bil dovolj seznanjen z letošnjo spremembo statuta, ki je nadurno delo v celoti priznalo. Takšna formulacija v članku je samo piščeva. Zato zahtevam, da bralce informirate resnično in pravilno.
Pritožil sem se ustavnemu sodišču zaradi odmerjene pokojnine po veljavnem statutu SPIZ UL SRS št. 40/83, in to 9. 8. 1985. Upokojen sem bil 16. 2. 1984 in mi je bila tako in je še odmerjena pokojnina po spornem in napadenem 21. čl. statuta tako, da se je znesek OD od dela preko polnega delovnega časa preračunal na polni delovni čas. Po takšnem določilu seje celotni OD, ki gaje prejel delavec, delil s številom ur, ki jih je delavec prebil na delu s polnim delovnim časom, s časom, ki je krajši od polnega, in tudi urami, ki jih je opravil v podaljšanem delovnem času. Tak preračun je bistveno zmanjšal efekt OD, ki sem ga dosegel z nadurnim delom, pri izračunu pokojninske osnove.
Ustavno sodišče pa je našlo salomonsko rešitev in moje vloge od 9. 8.
1985 ni rešilo tako dolgo, dokler ni prav napadeni 21. čl. statuta bil spremenjen tako, kot sem predlagal, da se ta del OD upošteva pri izračunu pokojninske osnove v celotnem znesku. Spremenjeni člen velja od 1. 4.
1986 in od tega datuma se na podlagi zahteve delavca preračuna in odmeri pokojnina po novem.
Od upokojitve 16.2. 1984 pa do 1.4. 1986, za kolikor sem bistveno oškodovan. pa so dejanski in upravičeni
- w4s»*oxsi or«alk ««<na trg 7
KAMERA ODKRIVA — Naše uredništvo je minuli teden dobilo iz Ustavnega sodišča Slovenije »pisanje«, okrašeno z nič več in nič manj kot 36 znamkami. Skupna vsota je bila seveda pravšnja — 42 din, kolikor za svojo storitev vzame nedavno podražena pošta. Vseeno pa se sprašujemo, kakšne bodo — ob tej inflaciji — pošiljke čez nekaj mesecev, da ne rečemo let. Bo še kje prostor za naslov?
Zatikajoča se pot do pokojnine
 Ob primeru Rudolfa Katlča sprašujem, ali je to skrb za človeka
Marca letos je Rudolf Katič iz Zaloga 19 pri Škocjanu dopolnil 65 let. Skoraj celo življenje je bil kmet, razen časa, ici gaje prebil v partizanih in kot starešina v JLA, 7 let pa je bil ob kmetovanju zaposlen tudi v IMV Novo mesto.
Zaradi slabega zdravja je moral službo v IMV pustiti, a tudi z njegovim kmetovanjem zaradi tega ni bilo več kaj prida. Dokler mu ni bila dodeljena
skromna borčevska priznavalnina, se je preživljal le s tistim, kar je dobil od prodaje solastniške zemlje. Od tega je poravnaval tudi davčne obveznosti in dajatve za starostno kmečko pokojnino. Ko se je bližal čas, da bi začel prejemati z zakonom zajamčeno starostno kmečko pokojnino, si je s-pomočjo znancev pravočasno preskrbel vse potrebne dokumente. Zadnjega januarja letos je te dokumente posredoval pravni referentki SPIZ v
USPEŠNE LIVOLDČANKE — Posamezniki in enote civilne zaščite v KS »Ivan Omerza« Livold uspešno delajo, zato so v zadnjih 10 letih prejeli od sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Kočevje že 1S priznanj (13 posameznic in 2 enoti). Naše ekipe prve medicinske pomoči so bile na občinskih tekmovanjih dvakrat prve, dvakrat pa druge, uspešno pa so zastopale občino tudi na republiških tekmovanjih. Za uspehe je zaslužno disciplinirano delo vseh članic in seveda prizadevna pomoč medicinske sestre Stanke Žagar. Mnogi so izrazili prepričanje, da bi bili uspehi še boljši in da bi pridobili še več znanja, če bi bili tečaji, predavanja in vadba ekip za tekmovanja v zimskih mesecih od novembra do marca. Takrat je namreč najmanj dela na poljih, vrtovih in drugod, zato imajo predvsem na podeželju tudi največ časa za vadbo in pouk. (Na fotografiji ekipa iz Livolda, kije zastopala kočevsko občino na tekmovanju v Novi Gorici.) I. G.
Novem mestu, v sobi št. 14. Ob tej priliki je ugotovila, da ima Katič pogoje edino za starostno kmečko pokojnino. Soglašal je s to ugotovitvijo. Referentka mu je zagotovila, da imajo vse papirje, ki jih potrebujejo, in naj pričakuje konec maja aprilsko pokojnino, potem pa redno vsakega prvega.
Čez približno dva meseca pa je dobil od SPIZ Novo mesto vabilo, naj se zglasi pri njih zaradi urejanja vprašanja svoje pokojnine. Ko j? prišel v Novo mesto, je druga uslužbenka SPIZ začela ponovno ugotavljati dejstva, ki jih -je 31. januarja že podpisal. Naredil je torej nepotrebno pot. Glede časa prejema prve pokojnine in vseh naslednjih je tudi to pot zvedel isto kot prvič.
Do 5. junija s pokojnino ni bilo nič, zato seje 6. junija ponovno oglasil na SPIZ Novo mesto, v sobi št. 4. Ugotovil je, da se reševanje vprašanja njegove pokojnine od 31. januarja ni niti malo premaknilo, čeprav je bil vmes še enkrat klican k njim za ugotavljanje že ugotovljenega. Tokrat so mu obljubili, da bo odločba o njegovi starostni kmečki pokojnini napisana še isti dan in da jo bo dobil v treh tednih. Kdaj bo kaj s pokojnino, ni mogel zvedeti.
Ob vsem tem se sprašujem, kako se more tako ravnati s starim in onemoglim človekom, ki razen skromne priznavalnine nima sredstev za preživljanje. Zakaj se dela vse, da bi se začetek prejemanja te skromne, z zakonom zajamčene pokojnine odrinil na čim poznejši čas? Zakaj pa lahko računalniki do ure točno začno prištevati visoke obresti na dajatve, ki jih kdaj nisem mogel poravnati do postavljenega roka?
JOŽE LUŽAR
razlogi za negodovanje in tudi vročo kri zato, ker je ustavno sodišče verjetno zavestno to obdobje spregledalo ali tako sklepalo zaradi neznanja ali ni hotelo javno odločiti o bistveni napaki in neustavnosti v dosedanji zakonodaji, ker so pri taki odmeri pokojnine bistveno prikrajšani delavci nosilci proizvodnje.
ANTON UREK
PRIPIS UREDNIŠTVA — Če je bil tov. Urek, kot sam piše, občutno prikrajšan pri odmeri pokojnine, naj svoje nezadovoljstvo pripiše odločbi ustavnega sodišča SRS, nikakor pa ne avtorju poročila, ki je samo prenesel ugotovitve sodnega senata na časopisni papir. Resda nikjer v odločbi sodišča ne piše, da ni bilo razlogov za vročo kri in negodovanje toV. Ureka, kot tudi to, da očitno ni bil dovolj seznanjen z letošnjo spremembo statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je iz obrazložitve odločbe moč razbrati prav to. V tem pa menda ni nič neobjektivnega in neresničnega, saj avtor pisanja ni imel prav nikakršnih razlogov, da odločbi sodišča ne bi verjel.
' Minuli teden so na zabukovškem pokopališču položili k zadnjemu počitku Milana Pipana. Bil jeizprvegenera-cije, ki je končala srednjo fizkulturno šolo v Mariboru. Tri leta je poučeval na sevniški osnovni šoli, ko seje vpisal tudi na visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani. Opravil je izpit za smučarskega učitelja in se vrnil v Posavje kot eden prvih usposobljenih tudi za to delo.
Uspešno poklicno pot je nadaljeval na šentjanški osnovni šoli. Začel je delati s selekcijami pionirjev v vrsti športnih panog, posebno v atletiki. Brez njega ni poslej minila nobena šola v naravi, smučarski tečaji ali tek. Imel je svojstveno lastnost prosvetnega delavca, da si je vedno znal hitro ustvariti topel stik zotroki. Vedno jebil tudi predan politični delavec. V Šentjanžu je bil vrsto let sekretar krajevne konference SZDL, v sevniškem Gostinskem podjetju pa kot vodja novega bazena tudi sekretar osnovne organizacije ZK. Bil je tudi rezervni miličnik. Ob domu svojih staršev si je zgradil nov dom, kjer so bili številni prijatelji vedno dobrodošli.
A. ž.
Dragarji za samoprispevek
Zahtevajo pa, naj se v načrt vnese gradnja nove šole — Hočejo nazaj ukinjeni avtobus
DRAGA — Zastopniki družbenopolitičnih organizacij in vaških odborov v KS Draga so bili na sestanku 5. junija soglasni, da je potrebno uvesti samoprispevek in da bodo zato na referendumu 22. junija glasovali zanj. To je namreč edina rešitev, da bodo kraji v tej KS napredovali in dosegli zastavljene cilje.
Res pa je, da nekatere vasi niso zajete v tem petletnem načrtu, saj vseh želja ne bo možno uresničiti. Tako je na primer izpadla tudi vas Novi Kot, katere krajani želijo in zahtevajo obnovo ceste Novi Kot—Prezid, dolge 1,5 km. Čeprav to ni v načrtu, pa ni rečeno, da ne bo prišlo do spremembe načrtov (če se bo nabralo več denarja) in bo tudi ta cestni odsek posodobljen.
Vsi prisotni na sestanku pa so zahtevali, naj ostane v sedanjem petletnem načrtu KS tudi gradnja nove šole, kije bila zajeta že v načrtu za obdobje 1981 — 1985. Če bo potrebno, bodo krajani poskrbeli za finančno soudeležbo.
Na sestanku je bilo spet izrečenih
veliko kritičnih besed na račun ukinjene jutranje avtobusne proge Loški potok—Trava in nazaj, saj morajo ljudje zdaj 10 km peš do zdravnika ali zobozdravnika, peš pa morajo tudi do krajevnega urada, trgovine, pošte itd. O tem je bilo že veliko razprav, ki se končajo s tem: kdo bo plačal izgubo? Udeleženci sestanka pa so se spraševali, kdo plača prevoz šoferja z avtobusom (ob nedeljah) s Trave v Sodražico in nazaj (50 km!), čeprav je do prve gostilne v Dragi 3 km, v Čabru pa 5 km. Zahtevali so, naj se končno ta avtobusni prevoz zanje ugodno uredi, saj je bil medtem asfaltiran cestni odsek Lazeč—Travnik, sicer bodo svojo zahtevo naslovili na republiške organe.
Kritično so obravnavali tudi dostavo kruha, saj tudi pri tem niso enakovredni ostalim krajanom v občini.
Čeprav krajane KS Draga marsikaj boli in moti, so bili vsi prisotni na sestanku soglasni, da bodo na referendumu glasovali za samoprispevek.
A. PANTAR
Jm
NAJBOLJŠI PRI POLAGANJU TLAKA — Ekipa Vodnogospodarskega podjetja iz Novega mesta, ki sojo sestavljali Ivan Lenarčič, Ibrahim Cosič in Senad Tabakovič, je pri polaganju tlaka v najkrajšem času naredila največ in najbolje. (Foto: J. Pavlin)
Domačini zmagali na delu
športne igre vodarjev Slovenije — Novomeščani najboljši na delovnem tekmovanju
NOVO MESTO — Konec minulega tedna so tu potekale XX. letne igre vodarjev Slovenije, vzorno pa so jih pod pokroviteljstvom občinske skupščine pripravili delavci Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto.
Tristošestdeset športnikov iz vseh slovenskih vodnogospodarskih podjetij in zveze iz Ljubljane se je na igriščih v Novem mestu pomerilo v malem nogometu, šahu, streljanju, namiznem tenisu, balinanju in odbojki, v bazenu v Dolenjskih Toplicah so se preizkusili plavalci, na Otočcu pa so merili moči v Krosu. Za delovno disciplino so si izbrali polaganje tlaka po brežini potoka Pendirjevka v Dolenjem Gradišču pri Šentjerneju. Prav v slednji disciplini so se najbolj izkazali Novomeščani, ki so kljub slabemu vremenu ugnali svoje
tekmece iz Ljubljane, Maribora in Nove Gorice. Pokale in priznanja, ki sojih za najboljše v posameznih disciplinah podelili vsoboto zvečer na Otočcu, so dobili tudi nekateri delavci Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto: Aleksander Du-rič za 2. mesto med plavalci, Ferdo Avsec za prvo mesto med šahisti, Zlata Cigoja za prvo mesto v streljanju zzračno puško, vkrosupaso se v svojih kategorijah dobro odrezali še Alojz Gajski, Aleksander Durič, Danilo Pečnik in Majda Kuzma. Med osmimi ekipami jeta-ko VGP Novo mesto osvojilo četrto mesto. Naslednje letne športne ige vodarjev Slovenije bodo v Ljubljani, pripravilo pa jih bo tamkajšnje podjetje VGP Hidrotehnik, kije tudi letošnjisku-pni zmagovalec iger vodarjev na Dolenjskem.
J. P.
MED NAJMLAJSIMI PILOTI
Krila armije in Dečje novine so razpisale natečaj na temo Najlepše pismo pilotu. Ko smo to prebrali v Pionirskem listu, smo se v krožku odločili, da se odzovemo. Sam sem napisal pismo namišljenemu bratu pilotu in osvojil nagrado, prav tako moja mentorica. Oba sva odpotovala v Zemun, kjer se je srečalo vseh 15 nagrajencev. Šele tam sem zvedel, da sem postal član najmlajše eskadrile, in to najboljše skupine štirih. Vsi štirje smo prejeli maketo aviona Orla. Največje doživetje pa je bil polet z avionom iz Zemuna v Mostar, kjer smo bili gostje gojencev vojaške gimnazije. Vozili smo se tudi s helikopterjem in si ogledali Mostar. Tudi nazaj smo leteli z letalom na letalski miting, kjer so nas predstavili kot najmlajše pilote. Bil sem tudi v skupini štirih, ki je položila venec na Titov grob. Vsetomi bo ostalo v lepem spominu, pilot pa vseeno ne bom postal.
JANEZ GLOGOVŠEK, 6.a OŠ Artiče
NEUVRŠČENOST — MIR — BRATSTVO IN ENOTNOST
To je bilo geslo letošnjega velikega pionirskega pohoda, ki seje končal 7. junija 1986 v Trebčah na 21. zboru jugoslovanskih pionirjev. Zbora so se udeležili pionirji delegati iz Slovenije, drugih republik in pokrajih ter iz zamejstva. Tu smo bili tudi pionirji iz krške občine, sedem nas je bilo, ki smo že dan prej prišli v Bistrico ob Sotli in se udeležili izleta v Kumrovec, zvečer pa v Kozjem mitinga s kulturnim programom in igrami brez meja. Delegati iz Slovenije (75) smo prespali v telovadnici nove osnovne šole Marije Broz v Bistrici, ostali pa pri gostiteljih.
Naslednji dan smo odšli v spominski park Trebče. Sem so prišli še delegati iz bližnjih oočin, ki so se to jutro pripeljali v Trebče. Tuje bila osrednja prireditev ob zaključku letošnje kurirčkove pošte. Na zboru je pionirjem in gostom spregovoril Andrej Marinc. Tu so bile predane kurirčkove torbice s pošto, ki so jih pionirji kurirji prenašali po petih kurirskih progah Slovenije.
JANKO VOLČANŠEK, 6. c OS Jurij Dalmatin, Krško
NASTOP UČENCEV
Letos so učenci glasbene šole iz Brežic prvič pripravili nastop na naši šoli. Med nastopajočimi so bile tudi tri naše učenke. Mladi glasbeniki so igrali na klavir, klarinet, blok flavto, frulico, violino in kitare. S svojim igranjem so nas navdušili in smo jih nagradili z glasnim ploskanjem.
MOJCA MOLAN, 6.b OŠ Artiče
EKSKURZIJA
V Ljubljani smo se pred kratkim zbrali člani naravoslovnih krožkov s svojimi mentorji iz različnih slovenskih šol. Potem smo se z avtobusom odpeljali iz Ljubljane in si ogledali različne kraje. Ogledali smo si najpomembnejše zanimivosti v Kamniku, Šoštanju, Velenju, Slovenj Gradcu, Prevaljah, na Ravnah na Koroškem, v Kotljah, Žerjavu. Spoznali smo marsikaj zanimivega in pomembnega. Skoraj pretresljivo je bilo srečanje s tistimi predeli naše domovine, ki so zaradi onesnaževanja najbolj prizadeti.- V bodoče se bo treba odločiti za pametno in zmerno uprabo naravnih dobrin, če bomo hoteli živeti srečno in zdravo.
BRIGITA CIZELJ, 7.b OŠ Artiče
PO NAGRADO V BEOGRAD
Vsi jugoslovanski mladinski listi so razpisali natečaj za pisanje zgodb, ki bi nadaljevale zgodbe pisateljev. Na naši šoli smo se dela lotili načrtno in smo zajeli vse jugoslovanske avtorje. Iz Slovenije sta najbolj uspela z zgodbo Vitana Mala dva učenca iz Ajdovščine ter jaz z nadaljevanjem zgodbe Ljubice Ostojič. Na svečano podelitev nagrad, ki je bila v pionirskem domu Savski venac v Beogradu, smo vsi trije nagrajenci iz Slovenije potovali z vlakom. Vseh nagrajenoev je bilo 29. V Beogradu smo bili tri dni, ogledali smo si tudi muzej »25. maj« in Hišo cvetja.
FRANCI MOLAN, 6.b OŠ Artiče
OBISKALI STAREJSE
LIVOLD — Kakor že vrsto let tako smo tudi letos predstavniki KS Ivan Omerza Livold obiskali in obdarili starejše občane iz naše KS, ki živijo v štirih domovih za starejše po Sloveniji. Vsi so spraševali predvsem, kdaj bo odprt dom starejših občanov v Kočevju, saj bi se radi čimprej preselili v domači kraj, kjer jih bodo svojci, prijatelji in znanci lahko pogosteje obiskovali. Žal jim natančnega odgovora nismo mogli dati. potolažili pa smo jih, da bo dom letos zagotovo odprt.
I. G.
od četrtka	do	četrtka• od četrtka do četrtka •
Pozabljivost kriva za nepodpisovanje?
Skupščine interesnih skupnosti družbe-nili in gospodarskih dejavnosti v novomeški občini so večinoma v decembru I9S5 sprejemale predloge samoupravnih sporazumov o I emeljih piano v siso v. Do njih so se dokopali po dolgotrajnem in temeljitem usklajevanju in kleščenju prvotno zastavljenih načrtov, saj so se morali uokviriti v do parole prignano stališče, "da obremenitve udeležencev dogovarjanja za realizacijo teh sporazumov ne bodo večje, kot so bile v obdobju 1981—1985«.
77 predlogi samoupravnih sporazumov — 12 jih je bilo za sise ter še 2 posebna, in sicer za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč in uresničevanje razvojnih nalog krajevnih skupnosti ter za skupne naloge ljudske obrambe — so šli nato v bazo, v temeljne organizacije, da bi delavci o njih neposredno odločali. Sporazume naj bi sprejeti do konca februarja. Težav, vsajka-kšnih večjih, naj ne bi bilo, predvsem zaradi že omenjenega temeljitega usklajevanja in ne nazadnje zaradi zavedanja, ki je menda vendar že lastno večini »uporabnikov«. da šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, raziskovalna dejavnost pa tudi kultura itd. niso brezkoristna skupnoporabniška vreča brez dna, ampak nujni sestavni del družbenega življenja in razvoja, pa jim je zato treba omogočiti vsaj slabo preživetje, če za kaj več resnično nimamo denarja. Vse se bo tako obrestovalo vsej družbi. O pomenu stanovanjskega, cestnega, komunalnega pa požarnega področja, danenaštevamo vseh, ki jih obvladujemo prek sisov gospodarskih dejavnosti, o problemih, ki jih imamo v naši občini ogromno na večini teh področij in za odpravo katerih bi potrebovali zares ogromne vsote denarja, ki jih seveda nimamo, tu niti ne kaže izgubljati besed.
• S podpisom sporazumov naj bi delavci v tozdih torej dali svoj pristanek za program e
sisov in za vsote, potrebne za uresničitev teh, kot rečeno, več ali manj na golo preživetje skrčenih programov. Večina, tistih nekaj nad 50 odstotkov, potrebnih za veljavnost posameznega sporazuma, je to tudi storila. V dogovorjenem roku, do konca februarja, je prišlo sicer bolj malo pozitivnih izjav, a tam do konca m ur ca se je stanje popravilo. .4 tudi konec maja je v večini sisov družbenih dejavnosti še vedno manjkalo 20,4 odstotka podpisov temeljnih organizacij, r katerih združuje delo 26,4 odstotka vseh zaposlenih v občini. Sporazumu raziskovalne skupnosti pa manjka še 0,9 odstotka podpisov tozdov več. Tudi s podpisovanjem sporazumov sisov gospodarskih dejavnosti ne gre kot po maslu. Tam so odstotki pozitivnih izjav večinoma še slabši, manjkajo pa tako izjave uporabnikov kot izvajalcev.
Dejstvo je. da gre pri abstinentih v veliki večini za iste, manjše temeljne ali delovne organizacije, kar dopušča mišljenje, da gre bolj za pozabljivost in nezainteresiranost kot pa za nasprotovanje programom v sisih in da se bodo na ponoven opomin morda vendar odzvali. Več ali manj smo slej ko prej vsi uporabniki vseh teh dejavnosti, paje verjetno le prav, da jim tudi vsi pomagamo vsaj slabo preživeti. Saj če bi bile povsod sankcije, kot so, vsaj posredno v stanovanjski skupnosti za nezdruževanje sredstev vzajemnosti, nepodpisnikov skoraj gotovo ne bi bilo.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Novoles ne bo odgovoren za izpad milijonov
»Izvoz je postal psovka, izvozniki pa bedaki te družbe, »pravijo v lesnem kombinatu Novoles, v kolektivu, ki se je v pičlih šestih mesecih iz gospodarskega odličnjaka prelevil v cvekarja. Trdijo, da bodo ob polletju bilančne številke globoko pod ničlo. V prvem trimesečju letos so izkazali čez 580 milijonov dinarjev izgube, v aprilu
so jo povečati še za 260milijonov dinarjev in majski rezultati ne bodo nič boljši.
V veliki zgubi pa so zlasti vsi izvozni proizvodni programi, pri katerih je zaposlena polovica vseh Novolesovih delavcev. V tak položaj je Novoles zabredel kljub temu. da letos za 21 odst. povečujejo proizvodnjo v primeri z lanskim letom, da izvoz povečujejo za okrog 40 odstotkov in da načrtujejo 18-odstotno rast produktivnosti.
0 V Novolesu tudi glasno zavračajo v javnosti izrečeni očiteklesarjem Slovenije, da izvažajo v Ameriko, kjer ima Novoles, denimo, 90 odstotkov vsega izvoznega tržišča, po sramotno nizkih cenah, češ da za tono pohištva dobijo komajda 1000 dolarjev. V Novolesu s številkami dokazujejo, da za tono izvoženega pohištva dobivajo najmanj 2700, največ pa 6.000 ameriških dolarjev, ker gre za izvoz na višji stopnji. Ne prodajajo več posameznih kosov pohištva, ampak komplete, kar se v izvozu šteje za višji kakovostni razred. Tanj so se prebili z veliko težavo ob vse številnejši in zelo uspešni konkurenci držav tretjega sveta.
Ker novi devizni trg nedela, Novoles, navzlic temu da je aktivni izvoznik, izgublja dobavitelje v tujini. Ti ne dobijo plačil za surovine ali storitve po več mesecih. Do konca maja letos so v Novolesu izdali za
2.645.000 milijonov dolarjev nalogov za plačilo uvoza, realiziranih pa je bilo le za
900.000 dolarjev.
Osebni dohodki so v letošnjem prvem trimesečju znašali v poprečju 75.979 dinarjev, kar je znatno manj od doseženega poprečja v občini in republiki, da ne primerjamo Novolesovih zaslužkov s slovenskimi, kjer je zaostajanje neprimerno večje. Res pa je tudi, da so druga lesarska podjetja v Sloveniji še v težjem položaju, kot je Novoles, in da imajo marsikje še pičlejše kuverte kot v Novolesu.
Ob tako kritičnem stanju, ki ga v kolektivu niti najmanj ne prikrivajo, ne čakajo samo na sitemske razrešitve problema vse lesne industrije. Znotraj Novolesa so začeli preverjati kalkulacije izvoznih programov in bodo manj donosne začeli opuščati.
oziroma preusmerjati na domači ali klirinški trg. Stabilizacijska naravnanost je kolektivu lastna vsa leta. varčevanje na vseh področjih so še zaostrili, začeli so razvijati višje oblike mednarodnega sodelovanja kot kooperacije z lesarji v Ameriki. Vse to pa ne more nadomestiti izpadu sredstev zaradi nizkega tečaja dinarja v primerjavi s tujimi valutami, domala ukinjenih stimulacij za izvoznike in nove devizne zakonodaje, ki tudi odličnim in aktivnim izvoznikom onemogoča normalno poslovanje s tujino.
Ni kaj dosti razmišljati, pravijo v Novolesu. Ce v najkrajšem času ne bo sprememb, bomo prisiljeni izvoz v Ameriko zmanjševati do postopne ukinitve. Če bo zaradi tega Jugoslavija ob 24 milijonov dolarjev deviz v letu 1986. Novoles ne bo kriv. Opozarjali so dovolj dolgo, vztrajali pri izgubarskem izvozu pol leta, dlje pa ne morejo in nočejo, sicer bodo z velikim trudom v 40 letih zgrajeni Novoles še letos zapravili.
RIA BA ČER
Komu prostor, ki ga zmanjkuje?
O gospodarskih spremembah in kakovosti življenja, ki ga prinaša s seboj razvoj, v krajevnih skupnostih brežiške občine živahno razpravljajo, precej bolj kot doslej v delovnih organizacijah. Srednjeročni in dolgoročni program sta, žal, nastajala z zelo skromnim sodelovanjem delovnih kolektivov, saj se jih je pri pripravi osnutka odzvala komaj petina. To pomeni, da prepuščajo pobude planerjem na občini in vRe-gionu, da imajo bodisi premalo poguma za razgrnitev ali papremalo lastnih predstav o razvoju do izteka stoletja.
V brežiški občini so omejene zlasti prostorske možnosti, zalo naj bi se vsaka delovna orgorganizacija in vsaka krajevna skupnost čimprej soočila z omejitvami in svoje interese uskladila ne le s sosedi v občini in Posavju, ampak tudi z interesi Slovenije in Jugoslavije. Res je, da jih bo nekaj
treba podrediti republiškim namenom, vendar bo morala v prihodnje tudi širša družbena skupnost bolj tenkočutno prisluhniti občinskim potrebam.
0 Kmetijstvu v srednjeročnem planu namenjajo prostorski planerji agroopera-cije na pet tisoč hektarih. To je prednostna panoga, vendar ne bo šlo brez dodatnih usklajevanj. Načrti kmetijcev se križajo z energetiki in turistično dejavnostjo. Gradnja hidroelektrarn v Brežicah in Mokricah naj bi zato onesposobila čim manj kmetijskih zemljišč. To ni nič dokončnega in površine so zaradi tega v obeh planskih dokumentih označene le kot območje za raziskovanje, dokler raziskave ne bodo odgovorile na vprašanja o vplivu na plodnost zemlje, na podtalnico, na termalno vodo, o vplivu na potrese, na klimo in čistost okolja, na zdraviliški turizem ni Čatežu ter na mesto Brežice kot zgodovinski spomenik.
V kmetijstvo posegajo še interesi bodočega premogovnika na območju Globokega in Dečnega sela. Tam prebivalci upravičeno zahtevajo vrsto odgovorov. Preden bo rudnik odprt, hočejo imeti črno na belem, kje lahko gradijo in se naseljujejo, kako naj speljejo ceste in kje naj načrtujejo agrarne posege.
Tudi na čateškem polju je veliko interesentov, ki še niso rekli zadnje besede pri razmejevanju svojih načrtov. Na termalne vrelce sta vezana predvsem kmetijstvo in turizem, ki oba sodita med prednostne panoge.
Prostora zmanjkuje, zatorej bo morala biti vsaka odločitev dvakrat pretehtana. Veliko vprašanje je tudi, čenaprimerv spominski park Žumberak — Gorjanci sodi kamnolom. Verjetno Globočice zanj niso nič manj primerne kol Kostanjevica. Oba kraja sta na zaščitenem območju.
Prostorski planerji zato vnaprej opozarjajo na omejitve, katerim se ne bo mogoče izogniti, in na tiste, ki bi jih lahko preprečili. Nikjer ni rečeno, da mora prav brežiški občina sprejeti vse objekte, ki bodo poslabševali življenjske razmere zarad nepremišljenih posegov v okolje.
J. TEPPE)
SOP Krško, TOZD KLEPAR, Gasilska 3,
Krško
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela oz. naloge
6 KLEPARJEV OZ. KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji:
— končana poklicna šola kleparske ali ključavničarske stroke,
— odslužen vojaški rok,
— 3-mesečno poskusno delo.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi oglasa.
543/25-86
KOVINAR, NOVO MESTO Ljubljanska 28
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. strugar,
2. elektro vzdrževalec
Pogoji:
— pod 1:KV strugar, končanapoklicnašola,3letadelov-nih izkušenj;
— pod 2: KV električar, končana III. st. elektro smeri, tri leta delovnih izkušenj.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo kadrovski službi v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izteku prijavnega roka.	528/25-86
•HHMNHMMM« & 0000000000
VSE ZA KUHINJO
v MERCATORJEVIH blagovnicah in prodajalnah:
COP CELJE, blagovnica LOGATEC, blagovnica HRASTNIK, nakupovalni center KRŠKO, blagovnica NOVO MESTO, blagovnica RIBNICA, poslovalnica 2ELEZNINA SEVNICA, blagovnica TRŽIČ, poslovalnica NA KRIŽIŠČU —TRŽIČ in blagovnica ŠENTJERNEJ,
OD 16. DO 21. JUNIJA1986
— BOGAT IZBOR: posoda, jedilni pribor, steklo, porcelan, mali gospodinj-
ski aparati kuhinjske kme, namizni prti...
— POPUST 10—40% za posodo EMO
Obiščite nas!
Občinska konferenca SZDL Krško Iniciativni odbor za ustanovitev Društva invalidov Krško
sklicuje ustanovni občni zbor, ki bo v torek, 24. 6. 1986, ob 12. uri v sejni sobi A — skupščine občine Krško.
Vabimo vse invalide negle-de na vzroke invalidnosti, da se zbora udeležijo v čim večjem številu.
536/25-86
Pri zahvali za FRANCA HRIBARJA, ki je bila objavljena v prejšnji številki, ni bila izrečena zahvala DO Komunali Novo mesto za vso pozornost in pomoč. Se opravičujemo!
NOVO!
Zavarujte se pred vlomilci s sodobno in zanesljivo protivlomno zaščito, ki jo proizvaja in na željo montira
INDUSTRIJSKA
ELEKTRONIKA
ing. Jamnik Jože, Gubčeva 7, Krško tel: 72-426
541/25-86
»NOVOTEHNA«, trgovsko podjetje Novo mesto, Glavni trg 11,
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge v predstavništvu Krško:
1. vodja predstavništva
2. samostojni komercialist
3. administrativno-komercialni referent
Pogoji za zasedbo:
Pod tč. 1:
Vl.oz.V.zaht. stopnja ekonomske ali tehnične usmeritve, 4 oz. 5 let delovnih izkušenj v komercialni dejavnosti; Pod tč. 2:
V. zaht. stopnja ekonomske usmeritve,
3 leta delovnih izkušenj v komercialni dejavnosti;
Pod tč. 3:
V. zaht. stopnja ekonomske usmeritve,
znanje strojepisja — strojepisni tečaj in 3 leta delovnih
izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev nanaslov:»Novotehna« Novo mesto, Glavni trg 11, Splošni sektor, v roku 8 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
544/25-86
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
Delovna skupnost skupnih dejavnosti
razpisuje prosta dela in naloge v organizacijsko informacijskem sektorju:
1. vodja službe za organizacijo in razvoj poslovnih obdelav
2. organizator baze podatkov
3. organizator AOP
4. samostojni programer
Pogoji:
tč. 1 — visoka šola ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju organizacije
tč. 2 — visoka ali višja šola organizacijske ali računalniške smeri, 2 leti delovnih izkušenj in pasivno znanje angleškega jezika
tč. 3 — visoka ali višja šolaekonomske, organizacijskeali tehnične smeri in 2 leti delovnih izkušenj tč. 4 — višja ali srednja šola računalniške ali tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj, zaželeno znanje programskega jezika COBAL in pasivno znanje angleškega jezika. ‘•‘r '<•••••'•
Kandidate vabimo, da svoje pisne vloge oddajo v 15 dneh na naslov: Kadrovsko pravni sektor DSSD IMV Novo mesto, Zagrebška 18—20, Novo mesto.
542/25-86
19. junija 1986
DOLENJSKI LIST
Fotoslišal: Milan Markelj
HALO, TU JAKA RAZPARAČ! ČE HOČETE OSTATI ŽIVI, POTEM NAJKASNEJE V DVEH DNEH PRIPRAVITE KILOGRAM ČOKOLADE!
S-
•PO SVtt*U
Kako so nastali hoteli — Kronane glave so se šle poceni turizem, a samo zanje — Neugledne taberne, karavanseraji in hospiciji — Gostoljubje
Niso krivi le komunisti
SZDL odločneje proti odklonom — Kako deliti devize? — Naval na potne liste dvakrat večji
TITO je na 6. kongresu SZDL Jugoslavije dejal, da za mnoge stva-; v našem družbenem življenju, ki niso bile pozitivne — bilo pa jih ni do — zadene del krivde tudi člane Socialistične zveze, ne samo ko-tniste. Če bi bila namreč Socialistična zveza bolj aktivna, če bi bolj remljala razne procese v našem družbenem življenju, zlasti v djetjih in na področju samoupravljanja, če bi bila odločneje nasto-a proti raznim odklonom in slabostim pri nas, bi bilo vsega tega, ir je negativno, seveda mnogo manj.
V ZVEZNI skupščini razpravljajo poslanci o bistvenih postavkah odočega deviznega sistema. V dosedanji razpravi sta se oblikovali ive različni stališči. Eni menijo, da bi bilo treba povečati tisti del deviz, ki ostanejo delovni organizaciji, drugo pa oddati poslovnim bankam. Drugi so radikalnejši: po njihovem bi morala tuja plačilna sredstva v celoti pripadati tistim, ki so jih ustvarili, se pravi gospodarskim organizacijam. Le-te bi po tem predlogu predhodno izločile 'el deviz za potrebe federacije.
NAVAL na potne liste. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta na oddelku za notranje zadeve v Sevnici izdali 600 potnih listov, to ikoraj toliko kot lani vse leto in dvakrat toliko kot predlanskim, bližno vsak šesti potni list je bil dan za delo, drugi za obiske in ristična potovanja v zamejstvo.
PRAV GOTOVO je, da so materialne koristi vabljive za vsakogar 1 vsak si skuša pomagati, kakor ve in zna, zato ni čudno, da je pred i0 leti na vaške sestanke Zveze borcev prihajalo po 10 do 15 članov organizacije, v zadnjem času pa tudi po 100 udeležencev. Včasih so obravnavali samo organizacijske zadeve in delo, danes pa se razprave sukajo okoli materialnih dobrin in pomoči družbe. Pojavljajo se novi in novi prosilci za priznavalnine. Vendar občinske blagajne ni mogoče raztegniti v nedogled.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. junija 1966)
*
S
I
!
S
s
s
*
*
*
*
*
*
*
*
*
t
*
*
*
*
*
*
*
\
*
SKUPINA RAZISKOVALCEV
iz Francije in Egipta jeodkrila v eni najbolj znanih starih piramid, v Keopsovi veliki piramidi, doslej neznane prostore. Odkrili so jih s pomočjo natančnih instrumentov in izračunov. Kaj je v njih, še ne vedo. Pri nas se šušlja, da so v skritih prostorih stare šale in načrt za fička.
V RIMU je neki mladenič sumljive vzgoje, kot poročajo italijanski časopisi, na ulici napadel starejšo gospo, ker se mu je oko ujelo na debeli zlato se bleščeči ogrlici (v resnici je bila cenen ponaredek.) Zgrabil je za ogrlico in jo hotel odtrgati, toda stara gospa je bila neverjetno hitrih kretenj. Vrnila mu je milo za drago, zgrabila za mladeničevo zlato verižico (pristno! a najbrž tudi ukradeno). Malo sta se sunila sem ter tja, nakar jo je mladenič odkuril proč brez gospejine verižice, a tudi brez svoje.
NISO PA MLADI povsod in vsi tako grdo vzgojeni kot omenjeni Rimljan. V Braziliji so otroci, stari od 10 do 15 let, pomagali v eni od največjih akcij za zatiranje komarjev doslej. Preko 700.000 otrok je po stanovanjih in hišah pomagalo razkuževati legla komarjev. Tako so se neposredno vključili v boj za bolj zdravo prihodnost.
ZA GOSPOSKE CUCKE, ki pod kožuhi zardevajo, ker morajo opravljati javno svoje fiziološke potrebe, se obetajo lepši časi. Ne povsod in ne za vse, a za tiste, ki
bodo s svojimi dovolj petičnimi gospodarji obiskali hotel Nor-mandy v znanem letovišču Deau-ville, so tamkaj odprli pasje stranišče. Stranišče je lepo, kot se spodobi, razdeljeno na dva dela: za samce in samičke. Pridobitev in pol!
NAJBOLJ SLADEK rop vseh časov so neznanci pred kratkim opravili v Parizu. Presenečenemu slaščičarju slavnega imena Gasto-nu Lenotreu so izpred nosa ukradli tovornjak, na katerem je bilo za eno tono čokolade in za tono posebnih slaščic, imenovanih marron glaces. Lenotre ponuja tistemu, ki bo pomagal odkriti tatove, zastonjsko silvestrsko večerjo za vso družino, in še lepo denarno nagrado.
Kaj so pred 80	leti pisale Dolenjske Novice.
Cviček se zelo dobro plačuje
Domače vino dražje od vipavskega — Demonstranti na Dunaju razbijali — V cvetlice zavita bomba na kraljevi poroki — Zurcu zlati križec _
(T o j e) dognano, da kaže pri nas na Dolenjskem •ridelovati rudeče vino (cviček) in sicer zato, ker se a išče, zahteva ter dobro in tudi prav dobro jlačuje. Jako fino vipavsko belo vino na novomeški kolodvor postavljeno je stalo 33 vinarjev. Naše lomače rudeče vino, ali cviček najnižje vrste, prodaja se po 44 vinarjev, prav fino domače dolenjsko rudeče vino plačuje se pa tudi po 50 do 60 vinarjev liter. Ali je treba še boljše cene?
(C e s a r) je sprejel posamezne delegacije in se ž njimi pogovarjal. Mirno to zasedanje delegacij ne bo, na to niti pomisliti ni; imajo na srcu oboji, ogrski i avstrijski delegati, preveč, da bi mogli molčati. Posebno ogrski delegati ne bodo mirovali, ker so na Dunaju demonstranti razbili več šip na palači jgrskega ministra. Vidi se, da je sovraštvo do Mažarov med preprostim ljudstvom zelo ukoreninjeno in razširjeno.
(L e t o s) se vidi tu in tam, daje med žitom polno plevela. Vzrok je lahko najti. Namesto, da bi naši
Prišel je tisti čas, ko se v civilizirancih prebudi pradavni nomadski nagon in množice turistov romajo iz države v državo, iz kraja v kraj, s celine k morskim obalam, v hribe, ob jezera in v gozdove, od domače k tuji zanimivosti in znamenitosti. Temu sodobnemu preseljevanju narodov pravimo turizem. Gre za množičen pojav svetovnih razsežnosti in ogromen gospodarski posel. Turizma si pač ni mogoče predstavljati brez gostišč, restavracij, hotelov, gostiln in drugih »turističnih zmogljivosti«, kot se temu pri nas reče. In četudi je videti turizem še tako mlad, segajo njegove korenine daleč nazaj v zgodovino, oziroma segajo daleč nazaj korenine hotelirstva.
Na vprašanje, kje in kdaj so postavili prvi hotel, se pravi prostor, kjer seje popotnik lahko najedel in prespal, ni mogoče natančno odgovoriti, saj predstavlja hotel dejansko združeno izkustvo z več koncev sveta.
Najstarejše korenine bi morali pravzaprav poiskati v gostoljubnih navadah nekaterih starih ljudstev. Rimski zgodovinar Tacit je opisal običaje gostoljublja pri starih Germanih, katerim je izročilo velevalo, da so gosta nadvse gostoljubno sprejemali pod domačo streho. »Gost jimjesvetinja, bitje, ki ga pošilja bog, in zato nedotakljivo,« je zapisal Tacit. O, dobri stari časi!
Neredko je gospodar stopil popotniku naproti in mu ponudil gostoljubje svojega doma. Ženske so poskrbele za prtljago popotnikov, pripravile kad za kopanje, oprale obleke gostov in pripravile bolj svečan obed. Pri odhodu je gospodar kdaj pa kdaj goste tudi obdaril in pospremil kos poti. Tisti čas gostje niso bili nadlega ali priložnost za gostitelje, da si na njihov račun napolnijo mošnjičke, marveč so bili zares dobrodošli tudi zaradi tega, ker so bili nekakšni živi časopisi; sporočali so, kajsepo svetu dogaja in kako je v daljnih krajih. Bili so torej vez z ostalim svetom.
Resnici naljubo je treba povedati, da se popotnikom kljub tako lepim običajem ni najlepše godilo. Varni so bili le pod gostiteljevo streho, na cesti in na potih pa so jih čakale številne nevarnosti, roparji, tatovi, razbojniki in morilci. »Turizem« je bil takrat nevarna zadeva.
Pesticidni dež
gospodarji seme skrbno susin, ga sejejo, kakor ga dobe pri mlatvi. Kmetijska podružnica pri Šmihelu ima čistilni stroj, ki ga prepušča članom in drugim. Ali namesto, da bi ga rabili, ga puste v nemar in sejejo neočiščeno žito. Stroj stane 180 K in se prepušča malone zastonj.
(Anarhisti) izvršili so napad na španskega kralja Alfonza XIII., ki bi bil kmalu usodepoln za mladega kralja. Ko se je peljal od poroke, je bila vržena pred njegov voz v cvetlice zavita bomba, ki seje takoj razletela. Bomba je ubila dva konja, enega jezdeca in kraljev voz hudo poškodovala. Ubiti so bili takoj štirje vojaki in še več oseb — 20 mrtvih in 40 ranjenih je obležalo.
(Obče) spoštovanemu in priljubljenemu županu velike občine Šmihel-Stopiče blag. g. Josipu Zurcu je bil pripet zlati križec na zaslužna prsa.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1906)
Najčistejše jezero na svetu prvo opozarja
Za kislim in radioaktivnim dežjem kot posledici človekovega vpliva na okolje smo zdaj dobili še pesticidni dež. Prvi, ki so novo ekološko šibo začutili na svoji koži, so bili Japonci, kot poroča revija Nature. Vse večje namreč dokazov, da so pesticidi, ki so jih odkrili v onesnaženem jezeru Mašu na severu Hokaida, prišli z dežjem od zelo dalač — iz Kitajske in Koreje.
Jezero Mašu je staro 7.000 let. Nastalo je na vrhu vulkana, ki se je ugreznil. Zaradi tega ima okoli sebe visok obroč sten, ki preprečujejo, da bi vanj prišla kakšna druga voda razen deževnice. Vpliv ljudi je zanemarljiv, saj so turistični obiski prepovedani. Zaradi vsega tega jezero slovi kot najčistejše na svetu. Leta 1979 je bilo prozorno vse do globine 36 metrov.
Vodo jezera redno nadzorujejo in analizirajo. Pri analizah zadnjih štirih let so odkrili, da jezerska voda vsebuje pesticid BHC, torej snov, ki je na Japonskem ne uporabljajo že več kot 15 let, ker sojo osumili, da je rakotvorna. Še vedno pa tovrstne pesticide na veliko uporabljajo v Evropi, ZDA, v Koreji in notranjosti Kitajske. Meritve so pokazale, da snov pride v jezero Mašu z dežjem — tega pa vetrovi lahko prinesejo le iz Kitajske ali Koreje — kjer jo uporabljajo v kmetijstvu kot razpršilo. To pomeni, da strup z vetrovi in oblaki prejadra okrog 1.500 kilometrov, preden z dežjem pade na Hokaido.
Onesnaženost jezera še ni kritična, vendar odkritje pesti-cidnega dežja kljub temu ni prav dobra novica.
V rimskidržavi so žepozabilina stare gostoljubne običaje in sojih spremenili v dobičkonosen posel. Ob prometnih poteh in zbirališčih so postavljali tako imenovane taberne, kjer se je popotnik lahko proti plačilu odžejal in najedel. Prav na dobrem glasu taberne niso bile. V njih so se zbirali ljudje vseh vrst, od prostitutk do sleparjev in tatov. Gostilničar oziroma lastnik taberne je sloves delil s svojo točilnico: senatorjem je bilo prepovedano poročati se z gostilničarjevimi hčerkami, prešuštvo z gostilničarjevo ženo pa se ni vzelo čisto zares.
V srednjem veku so bili turisti predvsem kralji in njihovo spremstvo ter ostala plemenita gospoda. Prenočevali so in jedli na račun drugih, se pravi v končni posledici na račun kmetov. Zakoni so predpisovali, kaj so kmetje dolžni pripraviti in dati ob obiskih plemenite gospode. Iz časa Rudolfa Habsburškega (ustanovitelja Novega mesta) je bilo zapisano, da morajo kmetje vsak dan zagotoviti za spremstvo plemenitih gospodov, kadar so se šli »turizem«, 40 hlebcev kruha, 3 divje prašiče, eno svinjo, 3 kokoši, 15 jajc, 2 sodčka vina in 4 vreče žita za konje. Razumljivo, da se takih gostov in takšnega »turizma« razen omenjenih gospodov ni veselil nihče drug.
Vendar so potovale po svetu tudi nekronane glave, trgovci, meščani, študentje, svobodnjaki, umetniki in predvsem romarji. To je bila turistična množica srednjega veka. Ti so si lakoto tešili in našli zatočišče za čez noč v hospicijih. Nekateri zgodovinarji menijo, da so prav hospiciji prvi evropski hoteli, saj so poleg hrane, kar so nudile tudi taberne, nudili še prenočišča.
Ne smemo pozabiti omeniti vzhodnjaških karavanserajev, še posebno ne, ker jih poznamo tudi na jugoslovanskih tleh. V njih so popotniki našli zatočišče za čez noč zase in za svoje živali, konje in kamele, vendar pa niso mogli kupiti hrane. Kuhali injedliso.karso nosili s seboj.
Karavanseraji in rimske taberne so torej dali vsak nekaj, hospiciji pa so oboje združili. Iz njih so potem nastale gostilne s prenočišči, iz teh pa seveda večje gostilne oziroma hoteli. V teh gostiščih se je marsikaj zanimivega dogajalo, ne samo jedlo in spalo. V srednjeveških gostilnah so trgovali, skladiščili najrazličnejšo robo, jedlo se je in pilo, ljubilo in pretepalo, kradlo in pijančevalo. Skrat-
Napor, da bi z ideologijo, filozofijo ali umetnostjo spremenili človeške odnose, je popolna iluzija.
B. GRABNAR Edina neizpodbitna resnica je, da nas čaka smrt.
A. STRINDBERG
ka, bilo je živahno, daje kaj. In nič čudnega ni, če so te taberne navdihnile prenekatero pesem že v 13. stoletju.
Danes so hoteli vse nekaj drugega. Po vsem svetu je razpredena gosta mreža gostiln in hotelov, med njimi pa so mnogi zelo slavni. Med najbolj občudovanimi in najlepšimi hoteli (razume se, da tudi med najdražjimi) je Hyatt Regency. hotel v San Franciscu. Odlikuje ga ogromna dvorana, visoka za 20 nadstropij, v kateri raste pisano cvetje, drevje, šume vodnjaki in se spreletavajo eksotične ptice. Med najbolj slovečimi sta še hotel Oriental v Bangkoku in hotel Vier Jahreszeiten (Štirje letni časi) v Hamburgu, medtem ko hotel Las Brisas v Acapulcu slovi kot hotel z najlepšim razgledom na svetu.
Prvi osvojil slovensko nebo
Stoletnica rojstva letalskega pionirja
Slovensko in z njim jugoslovansko letalstvo jevzačetku tega meseca slavilo stoletnico rojstva svojega prvega letalca in konstruktorja. Bil je to tržaški Slovenec Edvard Rusjan, ki je privekal na svet 6. junija v Trstu in razveselil s svojim prihodom očeta Franca in mater Grazio.
Nadarjeni mladenič je že pri 23 letih zgradil lastno letalo po svojih dokaj izvirnih zamislih in z njim tudi poletel. Bilo je to 29. novembra 1909, ko seje Rusjanovo 250 kg težko letalo dvignilo nad goriške poljane in 12 metrov nad tlemi letelo s poprečno hitrostjo okrog 60 km/h. Za tiste čase zares nekaj izjemnega.
Leto kasnejeje imel narejeno že svoje drugo letalo Eda 2. Isto leto je na povabilo Mihaila Merčepa odšel v Zagreb, kjer sta zgradila novo letalo, s katerim je Edvard Rusjan 26. decembra poletel nad Zagrebom. Dogodek je seveda močno odjeknil v javnosti, saj so Zagrebčani takrat lahko prvikrat videli letalo na svojem nebu.
Naslednji polet je Rusjan pripravil 8. januarja 1911 v Beogradu. Tistega dne je pihala močna košava; prijatelji so Edvardu odsvetovali polet, a mladi junak se ni zbal vet ra in je vseeno poletel. Po kratkem preletavanju nad beograjskimi ulicami je izgubil oblast nad letalom in strmoglavil ob zidove beograjske trdnjave. Na poti v bolnišnico je,izdihnil.
Rusjana so pokopali z visokimi državnimi častmi na beograjskem pokopališču.
Čez 24 let že na Marsu?
Ameriški vesoljski načrti so zelo podjetni — Stalno potujoče vozilo med Zemljo in Marsom
Z ameriškim vesoljskim plovilom, kije eksplodiralo kmalu po vzletu, se. niso razpršile vse možnosti za nadaljnje raziskovanje bližnjega vesolja s človeškimi posadkami, čeprav so nekateri napovedovali obdobje popolne robotizacije. Človek ostaja prej ko slej tisti, ki lahko največ koristnega izve in razišče. Pri tem ga noben stroj ne more popolnoma zamenjati. Razumljive so torej odločitve ameriških strokovnjakov za vesoljske raziskave, da bodo nadaljevali z osvajanjem-vesolja s človeškimi posadkami.
Najnovejša študija, ki jo je pripravila ameriška komisija za vesolje, govori o letu 2020 kot tistem časovnem roku, ko bodo astronavti stopili na Marsova tla in bodo dograjene orbitalne postaje okoli Zemlje ter baze na Mesecu. S pomočjo teh postaj in baz naj bi že pred izkrcanjem na Marsu osvojili vesoljski prostor med Zemljo in Soncem.
Pri razvoju osvajanja bližnjih planetov našega osončja bo zelo veliko vlogo odigrala Luna. Postavitev stalne baze na Luni bo namreč zahtevala razvoj takšne tehnologije, ki je potrebna za polet na Mars, kar je končni cilj sedanjega programa raziskovanja vesolja s človeškimi posadkami.
V naslednjih 15 letih so predvidena nova vesoljska vozila za
večkratno uporabo, in sicer za prevoz koristnega tovora, ljudi in velikih delov z orbitalnih postaj na Mesec. Predvsem naj bi zmanjšali ceno za prevoz tovora v vesolje. Ta je zdaj še vedno zelo visoka, čeprav je delno že tudi ekonomsko zanimiva. Da bo bližnji vesoljski prostor postal zares zanimiv za gospodarstvo, bi morala priti na 400 dolarjev za kilogram koristnega tovora.
Še v tem tisočletju, se pravi v naslednjih desetih letih, bodo Američani postavili vesoljsko »luko v zemeljski orbiti in več laboratorijev. Do takrat naj bi razvili že tudi vozila za velike razdalje, tako da bi prvi človek stopil na Mars že okrog leta 2010. Zanimivo je, da načrtujejo vozilo, ki bo stalno krožilo na trajektoriji med Zemljo in Marsom, pri čemer bi izkoristili gravitacijsko silo obeh planetov za velik prihranek pri porabi goriva. Na stalno potujoče vesoljsko vozilo pa bi se astronavti vkrcavali z baz na Mesecu oziroma z vesoljskih postaj v Zemljini orbiti.
V vesolju se torej obeta kar veliko novega. Ne smemo pa seveda odmisliti sovjetskih načrtov in tudi ne načrtov Evropejcev in Japoncev, ki skupaj tudi načrtujejo raziskovanje vesolja.
MiM (Vir: Nature)
NAGRADA V NOVO MESTO
Tokrat se je sreča pri žrebu nasmehnila našemu pogostemu reševalcu križank ROBERTU ŠOBARJU. Žreb mu je dodelil knjigo Branimirja Ščepanoviča Usta, polna prsti. Avtor velja za enega najboljših jugoslovanskih prozaistov.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 21. Za žrebanje bodo prišle v upoštev vse križanke, kijih bomo prejeli po pošti do 27. junija.
Skalni grebeni, sokovi travnika, toplota ponija in človeka — vsi so ena družina.
Poglavar SEATHL Človek živi od upanja.
M. BOR
Samo jarogosposka miselnost zlahka in korenito zametava vse vrednote iz preteklosti.
R. DŽOKIČ Človek je le sence sen.
PINDAR
NAGRADNA KRIŽANKA
ZRNAT
SNEG
RASTLINA
TR0S0VKA
MLEČNI
SLADKOR
OCE
IZCEDEK
IGLASTIH
DREVES
ZAKLJUČEK SAH. IGRE
POPUST
PREČNI DROG V KOZOLCU
RIM.
POZDRAV
PREKAT V MEDICINI OTOK OT IRSKEM ' MORJU
SVETLOBNI
LOK
AVT.
.OZNAKA
SPLITA
ČEBER
RIBJA
OKONČINA
SREDlSCE
MOLDAVIJE
Z VODO OBDANO KOPNO
NIVO
PREB.
SOSEDNJE
REPUBLIKE
SPAN.
OTOK
FR. PISATELJ (RDEČE IN CRNO)
SNOPIČ
ANTON
DERMOTA
KEM. SIMBOL ZA TANTAL
SEST.: J. UOIR
PALE-
STINSKO
BEGUNSKO
TABORIŠČE
MOJZESOV
BRAT
PRAVlCNEZ
PERNATA
21VAL
BAKHOVA
PALICA
GR.
IGRALKA
PAPAS
UT. MERA ZA ZLATO
NASILNA
TATVINA
IBSENOVA _ DRAMA
M. IME
KEM. SIMBOL ZA NIKELJ
SPOLNA
BOLEZEN
ZELNAT
STOR
POŠILJKA
Grimsrudov ležalnik in Opsvikov gravitacijski stol.
Tudi med stoli se nekaj dogaja
Prihajajo nove generacije stolov, ki preprečujejo bolečine v križu in omogočajo hrbtenici naraven položaj — Dober stol je prava redkost
Prav veliko ni tistih srečnežev, ki gredo skozi življenje brez najmanjših težav s hrbtenico. Današnje življenje je pač takšno, da poraja hkrati z večjim udobjem tudi nove težave, med njimi pa so postale zelo razširjene prav težave s hrbtenico. Sodobni človek že skoraj tretjino svojega življenja presedi, kdor pa je obremenjen z delegatskimi posli, poseda še v tistih urah, ko bi se morda več gibal. Precej je sploh takih poklicev, ki se opravljajo sede ali v kateri od prisiljenih drž. Poseda in poležuje se seveda tudi doma. Vsa ta sedežna »atletika« dela medvedjo uslugo hrbtenici. In ker ni kaj prida izgledov, da se bo slog življenja bistveno spremenil, se je pozornost obrnila k tisti stvari, ki je soudeležena pri nastanku bolezni hrbtenice. To pa so stoli.
Stol je v bistvu preprosta naprava, če ga seveda gledamo z vsakdanjimi očmi. Toda načrtovanje novih stolov, ki bi bili praktični in hkrati prijetni za oko, je nekaj nadvse zahtevnega. Nemški arhitekt Ludwig Mies van der Rohe je nekoč dejal, daje lažje zgraditi nebotičnik, kot narediti dober stol. In tega ni izrekel kar v tri dni. Presneto prav je imel.
V potrdilo njegovim besedam naj. veljajo ugotovitve strokovnjakov, ki se na te reči spoznajo. Pravijo, da so vsi stoli, kar smo jih doslej poznali, morda sicer res prijetni za oko in sem ter tja tudi udobni, nikakor pa ne služijo najbolje svojemu namenu. Vsi so grajeni in oblikovani v nasprotju s tem, kar od stola zahteva človekovo telo. Hrbtenica namreč ni toga in ravna kot kol, čeprav jo za takšno, kot je videti, imajo oblikovalci stolov. Če smo natančnejši, so jo za takšno imeli. Pojavilo se je namreč nekaj arhitektov, ki so se lotili načrtovanja novih lepih, a tudi udobnih in predvsem človeku primernih stolov.
Naravna oblika hrbtenice je podobna dvojnemu S. Ko se človek usede na običajni stol, se s hrbtenico dogajajo slabe stvari. Stegna se postavijo pravokotno na medenico, jo potisnejo nazaj, zaradi česar se naravna ukrivljenost hrbtenice zravna. Pritisk med vretenci se poveča hkrati, ko je pojačan tudi pritisk na medvretenčne ploščice. Lahko se zgodi,
da se poškodujejo, in začno se težave od bolečin do išiasa.
Sodobni oblikovalci stolov torej iščejo takšno obliko, ki bo človeku tudi pri sedenju, kadar počiva ali sede dela, omogočila kar najbolj naravno držo hrbtenice.
Prvi stoli te vrste so se pojavili okrog 1980, ko je švedski zdravnik naredil nekoliko nenaveden, a zdrav stol. Johan Ullman je stol zasnoval tako, da je prednji del sedne površine nagnjen naprej, kar omogoča, da hrbtenica ohrani na-
Opsvikov pisarniški stol.
ravno krivuljo v spodnjem delu. Takšne stole — pravijo jim Ull-manovi stoli — delajo posebej za nekatere poklice, kot so na primer kirurgi. Sproščeno lahko sede, roke so povsem svobodne za operiranje, dolge ure takšnega sedenja pa ne povzročajo kasnejših bolečin v križu. Naslonjalo Ull-manovega stola je majhno, stol pa je zaradi večje gibljivosti na koleščkih.
Skandinavski oblikovalec Peter Opsvik je naredil še korak naprej pri načrtovanju stola, ki naj bi ne silil sedečega v prisiljen položaj. Stol je v celoti nagnjen naprej po vsej sedni površini in nima naslonjala za hrbet. Novost je v tem, da ima spodaj v višini skrčenih kolen vgrajeno oblazinjeno površino, na katero se sedeči upre s koleni. V taki sedeči drži ohranja hrbtenica svojo naravno obliko, teža je sorazmerno porazdeljena, pomagajo pa še delno noge, uprte v spodnjo blazino, saj ne le preprečujejo, da bi sedeči zdrsnil s st-
ola, marveč tudi pomagajo hrbtenici nositi težo telesa. Opsvikov stol se je že izkazal kot primeren za delo pri mizah, naj bodo pisarniške ali delovne mize arhitektov, inženirjev in drugih. Med pomanjkljivostmi Opsvikovega stola je le to, da ni najbolj pripraven za pogosto vstajanje in sedanje, vendar norveški oblikovalec že pripravlja nekoliko spremenjene inačice svojega stola, iz katerega se bo mogoče še lažje odpraviti na kavico ali klepet, oziroma kar koli že je, da mora človek pogosto vstati od svoje delovne mize. Morda bo ob takšnih izboljšavah zanimiv tudi za nas.
Opsvik je izdelal tudi stol, ki je namenjen počivanju. Ergonomsko oblikovan gugalnik, ki ga je imenoval »gravitacijski stol«. Stol je mogoče postaviti v tri položaje. Ko je najbolj nazaj, je namenjen izključno počivanju, v srednjem položaju naj bi ga uporabljali za branje, pletenje in podobna mala razvedrilna sedeča opravila, ob katerih počivamo. Ko gravitacijski stol postavimo v prednji položaj, pa se spremeni v inačico delovnega stola in je primeren za delo ob mizi.
Zelo zanimiv in nenavaden pa je stol (če temu še lahko rečemo stol), kakršnega je oblikoval in izumil norveški oblikovalec Tone Grimsrud. Gre za nekakšen ležalnik, na katerem se da počivati in brati. Nanj se vležeš s trebušno stranjo, glavo pa nasloniš s čelom na. blazinico. V tem položaju hrbtenica najlepše počiva. Za utrujeno hrbtenico je takšno počivanje pravi balzam.
Stoli torej doživljajo pravi preporod, kar tudi zaslužijo, saj so nadvse važen del sodobne »sedeče« civilizacije. Toda njihov razvoj še zdaleč ni končan. Še daleč so od idealnosti.
In kakšen naj bi bil idealni stol? Oblikovalec Emilio Ambasz pravi, da tak, ki bi se prilagajal telesu tako, kot se prilagaja rokavica roki. Na tak stol bomo pač morali še počakati.
MiM
(Vir: Newsweek)
Spontana reakcija človeka, ki se mu zgodi nesreča, je, da išče krivdo pri drugem ali drugih.
A. JACOUARD
Prihaja peta generacija
Misleči stroji prihajajo
V zadnjih treh desetletjih so se računalniki »postarali« za štiri tehnološke generacije, od elektronke, transistorja do tiskanega vezja in zelo integriranega vezja. Peta generacija naj bi bili računalniki, narejeni na osnovi zelo integriranega vezja z umetno inteligenco. To naj bi bile naprave, kakršnih doslej v zgodovini človeštva še ni bilo, ne po zapleteni in visoki tehnologiji kot tudi ne po vplivu, ki ga bodo imele.
Projekt računalnikov pete generacije so najprej napovedali Japonci, in sicer že leta 1981. Njim so hitro sledile druge razvite države. Zagnali so se v raziskave in možno je, da bodo inteligentni računalniki začeli delovati že po letu 1990, se pravi v najbližji bodočnosti.
Vpliv mislečih strojev bo ogromen. Pojavili se bodo v pisarnah, šolah, tovarnah, laboratorijih, pomagali bodo prevajalcem, načrtovalcem, arhitektom, urbanistom, poslovnežem, svetovali bodo, kako dvigniti produktivnost v gospodarstvu in javnih službah, skratka, delovali bodo na prav vseh področjih, ki zahtevajo poleg rutine tudi pamet, delček ustvarjalnosti. Seveda bo v ozadju še naprej ostal človek, ki je s svojo sposobnostjo izvirnega ustvarjanja še vedno močnejši od vsake, še tako izpopolnjene naprave. Stroji bodo boljši le od poprečnežev.
Zakaj trpe?
Ali so poskusi na živih živalih sprejemljivi?
Skoraj ni človeka, ki kdaj v življenju ne bi imel koristi od dokaj spornega početja znanstvenikov — eksperimentiranja z živimi živalmi. Ljubitelji živali in narave obsojajo takšne poskuse. Dostikrat imajo pri tem tudi prav, saj v nekaterih laboratorijih opravljajo poskuse, ki so za živali polni trpljenja. A kar počez obsojati vse, ne gre.
Ločnica med sprejemljivimi in nesprejemljivimi poskusi na živih živalih postaja vse jasnejša. Na eni strani se kopičijo poskusi, ki so namenjeni manj pomembni kozmetični, vojaški in kemični industriji, kjer raziskave odreja profit, na drugi strani pa so raziskave, katerih namen je odkrivanje spoznanj širših vrednosti, ne zgolj prodajne. Med slednje gotovo spadajo poskusi medicinskih raziskovalcev, ki iščejo nova zdravila za težke bolezni. In še to velja poudariti: večino poskusov opravijo na omrtvičenih živalih, kadar gre za boleče posege. Drugačna pa je pesem v nekaterih industrijskih panogah, kjer prav tako razvijajo raziskovalno dejavnost, vendar z jasnim ciljem — ustvariti kar največji dobiček. Pri tem je vse podrejeno profitu in o kakšnih etičnih normah ni niti govora.
Prav na koncu pa le ostaja vprašanje: ali je človek res toliko več vreden od živali, da jih lahko brezobzirno žrtvuje za svoje namene?
MiM
ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO
Delavski svet v širši sestavi
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. direktorja
Pogoji: kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu. izpolnjevati še naslednje pogoje:
1) da ima visoko ali višjo izobrazbo gasilske, politične, pravne, upravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
2) da ima 5 let delovnih izkušenj,
3 da ima ustrezne organizacijske sposobnosti,
4) da ima strokovno-poslovodne vrline in moralno-etične lastnosti.
2. komandirja gasilne enote
Pogoji:
1) da ima višjo strokovno izobrazbo gasilskesmeri,
2) da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti.
Delovno razmerje za dela in naloge pod številko 1 in 2 se sklepa za dobo štirih let. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15dnehpoobja-vi razpisa na naslov delovne organizacije z oznako »Za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo, in
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
3. dveh gasilcev
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano najmanj poklicno šolo tehnične smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj;
4. dimnikarja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti najmanj končano šolo za dimnikarja ali osnovno šolo (v tem primeru bodo morali po sprejemu v delovno razmerje šolo za dimnikarje končati).
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Izbrana kandidata pod točko3bostamoralaposprejemu v delovno razmerje opraviti šestmesečno šolo za poklicne gasilce v Ljubljani.
Opravljanje dela pod številko 3 in 4seštejes povečanjem 15 oziroma 14 mesecev za leto.
Prijave s potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.	538/25-86
OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO TOZD OSNOVNA ŠOLA »JANEZ TRDINA« STOPIČE, STOPIČE 37
objavlja
po sklepu delegacije delavcev
JAVNO LICITACIJO
za prodajo kombija IMV, tip 1600 BR, letnik 1981. Izklicna cena vozila je 500.000,— din.
Javna licitacija bo v četrtek, 26. junija, ob 10. uri pred osnovno šolo v Stopičah.
Ogled vozila je mogoč uro pred licitacijo.
Na licitaciji lahko sodelujeta zasebni in družbeni sektor. Predstavniki družbenega sektorja morajo pred licitacijo predložiti pisno pooblastilo, zasebniki pamorajovplača-ti kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora vozilo plačati v celoti in ga odpeljati v treh dneh po licitaciji. Prometni davek ni vračunan v ceni.
Licitacija bo po sistemu »videno—kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.	534/25-86
OSNOVNA ŠOLA 29. OKTOBER ŠMARJETA
razpisuje prosta dela in naloge
— 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
— za določen čas
od 1. 9. 1986 do 31. 8.1987
— 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
— za nedoločen čas
— DELAVCA ZA ČIŠČENJE ŠOLSKIH PROSTOROV
IN POMOČ V KUHINJI
za nedoločen čas — začetek dela 15. 8.1986 Pogoji:
— za učitelje razrednega pouka: končana PA
— za delavca za čiščenje šolskih prostorov in pomoč v kuhinji: končana osnovna šola; poskusnodelo bo trajalo 3 mesece
Stanovanj ni.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 8 dneh po izbiri.	535/25-86
INTEGRAL SAP LJUBLJANA Središka ul. 4
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD »TURBUS«
avtobusni promet LJUBLJANA s sedežem v LJUBLJANI,
Središka ul. 4
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
— 20 VOZNIKOV
POGOJ: III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe, izpit za voznika D kategorije, dokazilo oznanju slovenskegajezi-ka, stalno prebivališče v ČRNI NA KOROŠKEM, BOHI- S NJU, na BLEDU, v VARAŽDINU, LOGATCU, ŽIREH, HINJAH, RIBNICI, JESENICAH, LJUBLJANI ali bližnji okolici navedenih krajev.
— 20 SPREVODNIKOV	|
POGOJ: II. stopnja strokovne izobrazbe, dokazilo oznanju slovenskega jezika, stalno prebivališče v RIBNICI, I VELIKIH LAŠČAH, HINJAH, KOMPOLJAH, ŽIREH, ŽUŽEMBERKU, BOHINJU: BLEDU, PLANICI, CRNI na KOROŠKEM, LJUBLJANI, ROVTAH ali bližnji okolici navedenih krajev.
Kandidate vabimo, da pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL SAP LJUBLJANA, Središka ul. 4, LJUBLJANA, Splošno kadrovski oddelek. Za navedena dela traja poskusno delo v skladu s samoupravni mi akti. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po opravljeni izbiri.
533/25-86	\
v'	»'
dežurni
poročajo
OSUMLJEN KRAJE — 33-ietni Igor Š. s Trebelnega je osumljen, daje
8.	junija ukradel kolo z motorjem, last Tomislava Vočanca iz Mokronoga. Za Igorja bodo poskrbeli sodniki.
ŠE EDEN OB KOLO — Vozilce na motorni pogon pogreša tudi Roman Potočar iz Rodin. Motorček je stal pred bifejem Rog v Črnomlju, lastnik pa je tačas gledal kino predstavo. Poleg karte za kino je bil tako še ob 105.000 din.
DVA NOVA PEŠCA — V noči na 14. junij sta bila ob kolesi z motorjem še Novomeščana Stanko Herman in Dušan Špiler. Prvi je kolo pustil na parkirišču pri Novoteksu, drugi pa v kolesarnici v Šegovi ulici.
VINJEN JE VOZIL — Miličniki so
13. junija zalotili med vožnjo vinjenega Karla Kantužarja iz Dolnjega Suhadola. Vsa stvar ne bi bila nič posebnega. Če se možakar besedam miličnikov ne bi upiral, nazadnje pa jih je celo zmerjal. Iz avtomobila je moral na treznjenje, čaka pa ga še pot k sodniku za prekrške.
OB REZERVNO KOLO — Šentjer-nejčan Darko Homan je 13. junija zvečer pustil osebni avtomobili pri Dolenjkini trgovini v Gornjem Vrhpolju. Vozilo je obiskal tat in iz njega zmaknil rezervno kolo ter plastično kanto s 5 litri bencina.
JEKLENKI IZGINILI — V noči na
14. junij je nekdo iz gospodarskega poslopja Jožeta Vodopivca iz Šmalčje vasi zmaknil jeklenki s kisikom in butanom, vredni 30 tisočakov. Tatu še iščejo.
NAPADEL MILIČNIKA
NOVO MESTO — Miličniki soime-li 12. junija opraviti s 54-letnim Maksom VolovlekomizTera pri Mozirju. Možakar je vinjen sedel za volanom svojega vozila, ko so ga ustavili miličniki. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, vendar Volovlek tega ni upošteval, pač pa je miličnika celo napadel s steklenico. Moral bo seveda pred sodnike.
OB ZLATNINO, SUKNJIČ, ORODJE
MALE DOLE—Med 11. in 13. junijem je bilo vlomljeno v hišo Franca Črčka iz Malih Dol. Storilec je vlomil skozi kuhinjsko okno in v notranjosti dobro pregledal vse prostore. Nazadnje seje odločil za usnjen moški suknjič, zlat prstan, šop rezervnih ključev, dvoje kombinirk, dva vodna števca, 20 kolen za vodovodne cevi in dve pipi. Črček je oškodovan za kakih 220 tisočakov.
Cesta, ki pelje v smrt
Letos do sobote na dolenjki 11 mrtvih, nato v dveh dneh kar 9 — Nedeljsko jutro vzelo 7 življenj
KRONOVO — Zle napovedi in črne slutnje so se uresničile. Enajst življenj je do minule sobote letos pobrala dolenjska magistralka, potem pa samo v soboto in nedeljo kar devet. In to na domala istem mestu — pri Kronovem. Dolenjkaje že postavila nov rekord, krvav in krut. Le koliko življenj bo še potrebnih, da bomo ob vseh mogočih ljubljanskih in še kakšnih obvoznicah, petljah, nadvozih in podvozih dobili cesto, ki bo vredna svojega imena, cesto, po kateri vožnja ne bo loterija med življenjem in smrtjo? Navadno cesto, ki bo upoštevala gostoto prometa, strukturo, ki bo brez sramu sprejela številne tujce in zdomce. Cesto, ki ne bo peljala v smrt.
Nedelja zjutraj. Ura je kazala 6.45, ko je jutranjo tišino pretrgal zlovešč pok. Pri Kronovem je prometna nesreča terjala kar 7 življenj. Med vožnjo proti Ljubljani je 33-letni IlijaStailkovičiz Smederova pri Kronovem s svojo osemnajstico francoske registracije zapeljal čez polno črto na levo strah vozišča. Nekaj časa je nato vozil po njej, žal edini jeto opazil Novomeščan Franc Ran-gus, ki je pripeljal nasproti. Uspelo mu je še zaviti in se izogniti trčenju, zato pajedopoka prišlo hip kasneje. 24-letni Dražen Miškovič, ki prebiva na Nizozemskem, je s svojim beemve-jem silovito treščil v Stailko-vičevo vozilo. Posledice so bile strašne. Šele gasilcem je, potem
ko so razrezali strehe vozil, uspelo izvleči ponesrečene in mrtve. Na mestu so bili mrtvi voznik Miškovič, njegova 24-letna žena Mirjana in starša, 52-letni Mato ter 47-letna Matija iz Dolca na Lavši v BiH. V Stailko-vičevem vozilu je bila mrtva žena, 36-letna Milka, medtem ko sta otroka, l l-letna Jasmina in 7-letni Goran, umrla med prevozom v bolnišnico. Za življenje 24 letnega Dragana in 26-letne Liljane Mitkovič pa se zdravniki še bore.
Le dobrih 24 ur prej, v soboto zjutraj ob 3.55, pa je prišlo pri Kronovem do trčenja osebnega avtomobila in avtobusa. 20-letni Miroslav Buljevičiz Suboticejev dežju prehiteval kolono vozil, takrat pa je nasproti pripeljal avtobus, poln potnikov, ki gaje vozil Hasan Čovič. Slednji seje sicer umikal na bankino, vendar je vseeno prišlo do silovitega trčenja. Na mestu nezgode sta izgubila življenje voznik Buljevič in njegov 22-letni sopotnik Miroslav Trešnjič iz Subotice, hudo ranjena pa sta sopotnika, Subo-tičana Josip Agatič in Ivan Vidakovič. V avtobusu, ki seje z bankine prevrnil na streho, je bilo ranjenih kar 33 potnikov. Vse so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je 7 hudo poškodovanih ostalo na zdravljenju, ostale pa so po nudeni zdravniški pomoči odpustili.
O materialni škodi je ob takih grozotah nesmiselno govoriti.
B.	B.
Zenske zvabljali v vikend
Kaj se je dogajalo v osamljenem vikendu pri Brigi?—V priporu 25-letni Robert G. iz Kočevja
KOČEVJE — Poročali smo že, da so mlajši moški iz Kočevja zvabljali ženske v osamljeno vikend hišico v bližini Kočevja in nad njimi izvrševali spolna nasilja ter da je en izmed osumljenih storilcev teh dejanj v priporu. Tudi poziv prek časopisov, naj prizadete ženske in drugi, ki o tem kaj vedo, to sporoče postaji milice Kočevje ali organom za notranje zadeve kjerkoli, ni ostal brez odmeva. Doslej so se oglasile in dale izjave štiri oškodovanke.
V Kočevju in tudi drugih krajih po Sloveniji je javna skrivnost, da gre za vikend pri Brigi in da je v priporu 25-letni Robert G. iz Kočevja. Kosmoo tem vprašali na postaji milice, smo dobili odgovor, da gre za utemeljen sum posilstva in spolnega nasilja na grozovit način, zato seveda imena prizadetih žensk ne bodo nikoli sporočena javnosti, priimek in drugi podatki o storilcih pa šele, ko bodo znani vsi razlogi za to dejanje in posledice ter ugotovljena krivda.
Drži pa, da so zadevo odkrili kočevski miličniki in da so prvo žens‘ko, ki je o tem pripovedovala.
Vlamljal je mladoletnik
16-letni J. M. iz Novega mesta osumljen treh vlomov v stanovanjske hiše — Ukradene stvari vrnil
RATEŽ, ČRMOŠNJJCE — Ratežan je 10. junija nekaj pred 10. uro našel v svoji stanovanjski hiši na delu vlomilca, šlo je za mladoletnega, 16-letnega J. M. iz Novega mesta. Mladenič je imel za »popotnico« pripravljena dva fotopara-ta, foto kamero, ročno digitalno uro in plinski vžigalnik.
Miličniki in kriminalisti so takoj stopili v akcijo, ki je kmalu obrodila še nekaj sadov. Pokazalo se je namreč, da mladoletni J. M. nima na vesti samo tega vloga: vlomil je v še dve stanovanjski hiši: 9. junija okoli poldneva je stopil v hišo Janje Gotlib iz Otočca, od koder je odnesel 11 ti-
sočakov gotovine in več zlatnine v vrednosti 60 tisočakov, šest dni prej,
3.	junija, pa je obiskal stanovanje Janeza Medica iz Črmošnjic pri Stopičah. Vanj je stopil okoli 9. ure, iz hiše pa je odnesel več zlatih predmetov, radiokasetofon, srebrno uro, svetlobni kalkulator, vseskupaj v vrednosti okoli 200.000 din. Mladoletnik je vse ukradene predmete vrnil.
dobili poškodovano in ji je bilo potrebno najprej nuditi zdravniško pomoč. Kaže, da bo po končani preiskavi stopilo pred sodišče nekaj nasilnežev. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi bili dekleta vozili v ta vikend, kjer so se fantje nad njimi izživljali. To naj bi bilo trajalo kar nekaj let, vendar je prišla zadeva v javnost šele, ko je prišlo do poškodb ene izmed žensk.
Zaradi suma, daje oškodovank še več, kriminalisti še vedno pozivajo oškodovanke in vse, ki bi o tem kaj vedeli, naj se oglasijo pri najbližji postaji milice ali na upravi za notranje zadeve.	J.	PRIMC
ZBIL PEŠCA
VINICA — 14. junija zvečer je šla Melita Regina iz Stare Lipe skupaj s svojim bratom Romanom peš iz Vinice proti domu. Pri domači hiši sta hotela prečkati cesto, a sta obstala na bankini, ker jima je nasproti pripeljal avtomobil. Njegov voznik Zdravko Kobetič iz Drežnika pa je pešca vseeno zadel, pri čemer je Melito zbil na njivo, Romana pa na cesto. Dekle se je ob tem hudo poškodovalo in so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
VLOMI V HIŠE SE NADALJUJEJO
NOVO MESTO — 13. junija seje nadaljevala serija vlomov v stanovanjske hiše. Žrtvi sta bila tokrat Alojz Retelj s Cesarjevecestein Sandi Klemenčič iz ulice K Roku. Prvemu je vlomilec vdrl skozi garažna vrata in odnesel radiokasetofon, 2 uri, kalkulator in otroški anorak, vse skupaj vredno 50 tisočakov, Klemenčiču pa je neznanec prišel v hišo skoz okno kopalnice. Po dosedanjih podatkih so iz stanovanja izginili usnjen suknjič, kavbojke, radiokasetofon, televizor, vse skupaj v vrednosti 200.000 din.
OB PIPI IN KAVO
NOVO MESTO — Novomeščan Milan Kranjčič je 14. junija ugotovil, da mu je nekdo šaril po stanovanju. Tat je zlezel v hišo skoz okno in odnesel dve enoročni pipi, okoli pol kilograma kave. Skupno je lastnik oškodovan za
63.000	din.
STRELA UDARILA V HIŠO
ŠENTJERNEJ — Med nevihto, kije v nedeljo zjutraj divjala po šentjernej-skem koncu, jestrela udarila v hišo Petra Durjave v Šentjerneju. Ogenj, kije nastal, je uničil ostrešje in opremo v dveh sobah, tako da je škode za 8 milijonov. Lahko pa bi bila še večja, če gasilcem ne bi uspelo požar pravi čas 'lokalizirati.
PREHITEVAL KOLONO — Še neznan voznik osebnega avtomobila je
14.	junija opoldne na magistralni cesti pri Prilipah prehiteval kolono vozil. Ko je opazil, da mu nasproti prihaja drug avtomobil, je hitro zavil za avto Banjalučana Nedeljka Vukmira. Taje pri tem zaviral, zato ga je zaneslo v vozilo Jova Sarajlije, ki seje čez nasip prevrnil natravnik.Obavoznikastabi-la ranjena, neznani povzročitelj pa je mirno odpeljal naprej.
OBRAČAL NA CESTI — 15. junija ponoči je Ljubljančan Bojan Marc peljal osebni avtomobil iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Biču je kar na cestišču obračal vozilo, takrat pa jeza njim pripeljal zdomec vZRN Josip Domjanič.ne-kai kasneje pa še drug zdomec Marko Čevič. Prišlo je do trčenja, v katerem je nastalo za 5 milijonov škode.
VOZNIK IN SOPOTNIK RANJENA —13. junijazvečer jeTomažZupa-
nčič iz Čresnjic, ki seje peljal zosebnim avtomobilom izMačkovcaprotiNove-mu mestu, pri tovarni zdravil trčil v zadnji del vozila Marjana Šimunoviča iz Brežic. V nezgodi je bi) Zupančič laže ranjen, prav tako pa tudi sopotnik Marjan Muc iz Otočca.
HUDO POŠKODOVAN — Anton Saje s Kamnega potoka, ki seje 13. junija zvečer peljal po Kidričevi cesti v Trebrfjem, je z osebnim avtomobilom trčil v vozilo Pavle Fortuna z Blata. V nezgodi seje sopotnik Branko Novak hudo poškodoval. Materialne škode je za 700.00 din.
TRČENJE ZA KRIŽIŠČEM — Jože Čelič iz Koroške vasi seje 15. junija zvečer peljal z osebnim avtomobilom skozi križišče v Žabji vasi proti Metliki. Za križiščem je pričel prehitevati tovornjak, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal Memed Diz-darevič iz Velike Kladuše. V trčenju sta se ranila oba voznika in trije spotniki.
Traktorji čuvajo črno gradnjo
Vroča tema te dni v Dolenjskih Toplicah: ali bo črnogradnja Alojza Fabjana dobila streho ali jo bodo preje rušili — Je vsega kriv le graditelj?
BIVALIŠČE NA GRADBIŠČU — Simon Fabjan seje z ženo in 16-mesečno hčerko preselil v zasilno barako na gradbišču. »Od tod se ne bomo umaknili,« pravi, »gorje tistemu, ki bi moji hčerki skrivil le las na glavi.«
DOLENJSKETOPLICE — Po Dolenjskih Toplicah padajo tedni nenavadne in nevsakdanje stave. Celo za ceno jagenjčka sta si prejšnji teden dva udarila v roke; eden od njiju je trdil, da nad zidovi novogradnje tik za topli-škim kopališčem ne bo nikoli strehe, drugi je trdil nasprotno. Bodimo jasnejši: brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja je ob kopališču v Dolenjskih Toplicah zrasel nov objekt, gre za stanovanjsko hišo, ki jo gradi Simon Fabjan, čeprav je kot investitor priglašen njegov oče Alojz.
»Sam sem se sinu ponudil, da bjana, zaposlenega v novomeški poteka gradnja na moje ime. Kajti IMV. »Tudi sosedje so nam posodili
jaz sem upokojenec in ne bom veliko izgubil, če me zapro. Sin pa ima družino z majhnim otrokom in ne nazadnje tudi službo,« razlaga Alojz Fabjan, sicer po poklicu kmetijski tehnik, danes daleč naokoli znan čebelar, ki je dobršen del svojega življenja preživel prav kot uslužbenec topliškega zdravilišča. Primer je na videz jasen: gre za črno gradnjo, ki jo čaka znana usoda — rušenje. Črka zakona je namreč nedvoumna in inšpektorji novomeške uprave inšpekcijskih služb so po njej že ukrepali. Že v maju, ko so bili na gradbišču postavljeni le temelji predvidene stanovanjske hiše, so Fabjanu izdali odločbo, s katero mu prepovedujejo vsakršno nadaljnje delo, medtem komu sklepa o rušenju takrat niso izdali. Inšpektorji pravijo, da so s tem Fabjanu dali možnost, da si dobi ustrezne papirje, verjeli so pač njegovemu zagotovilu, da bo dovoljenje kmalu v njegovih rokah, in obljubi, da vse dotlej gradnje ne bo nadaljeval. A zgodilo s& je drugače, prejšnji teden so na temeljih zrasli tudi zidovi, Beseda inšpektorjev je bila tokrat neusmiljena in po črki zakona. 10. junija je bil Alojzu Fabjanu napisan sklep, po katerem mora v roku tridesetih dni po prejemu te odločbe na svoje stroške objekt odstraniti in zemljišču povrniti prejšnji videz.
»Navedeno zemljišče leži v območju, ki je po zakonu o varovanju kmetijskih zemljišč in izdelanih agrokartah za dolgoročni plan razvrščeno v I. kategorijo kmetijske zemlje. Po srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1986— 1990je zemljišče zaščiteno za storitveno dejavnost, ki naj bi se po dolgoročnem družbenem planu razvijala prav tukaj. Ker je urbanistična inšpekcija
Alojz Fabjan: »Črna gradnja je na moje ime. Naj zapro mene, jaz sem v pokoju in nimam kaj izgubiti.«
ugotovila, da investitor gradi brez lokacijskega dovoljenja, tega pa po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz že navedenih razlogov ni mogoče izdati, je bila odločena rušitev objekta,« je med drugim zapisano v odločbi novomeške urbanistične inšpekcije.
Toda tako sin Simon kot oče Alojz Fabjan za kaj takega nočeta slišati. Za to imata svoje razloge in pripravljena sta jih braniti kadarkoli in kjerkoli. O tem smo se lahko prepričali tudi ob našem obisku minuli četrtek.
Sleherni dostop do novogradnjeje bil »blokiran« s traktorji in prikolicami. »Slišali smo, da nam bodo že danes prišli rušit, pa smo se zavarovali,« so bile prve besede Simona Fa-
traktorje in prikolice, kar ni čudno, saj so vsi na naši strani. Nasprotujejo nam le tisti v zdravilišču. Na vsak način bi radi prišli do naše zemlje. Pa veste zakaj? V načrtu imajo, da bo tukaj čez dvajset ali več let stalo igrišče za minigolf! Navsezadnje pa tudi zoper to ne bi imeli nič, čeprav kmetu, kot je moj oče, vsak meter zemlje veliko pomeni, če bi nam v zdravi-
naj bi Krka to zemljo odkupila, nam pa zagotovila novo lokacijo z vsemi potrebnimi urbanističnimi dokumenti. To je zapisano črno na belem.
Ker pa so minevali meseci in leta, a iz tega ni bilo nič, sem nekega dne sam stopil do direktorja Borisa Andrijaniča. Slednji je celo sam prišel v Dolenjske Toplice ter si vso zadevo ogledal. Že takrat je rekel, da za odkup denarja nimajo, in zato svetoval direktorju zdravilišča, naj gradijo in iščejo svojo bodočnost drugje, pri čemer je rekel tudi: »Pustite jih, saj vidite, da so kmetje«. A tisti v zdravilišču, kjer sem toliko let tudi sam delal, so vztrajali. Ne le daje na naši zemlji zrasel bazen, sedaj hočejo še os-
ZIDOVI IN TRAKTORJI — Tako je bila minuli četrtek s traktorji obdana novogradnja tik za kopališčem v Dolenjskih Toplicah. Inšpektorji so odločili, da bo potrebno črno gradnjo porušiti — rok je 30 dni—vendar lastnik Alojz Fabjan noče o tem nič slišati. Za to ima svoje razloge.
lišču v zameno ponudili drugo gradbeno parcelo. Poglejte, danes . nas je v hiši, stari 200 let in delno nacionalizirani, kar osem: poleg žene in 16-mesečne hčerke še oče, mati, stara mama, brat in sestra. In razumljivo, da si v takih pogojih skušam najti primerne stanovanjske razmere,« pravi Simon Fabjan.
Simon Fabjan: »Ni nam preostalo drugega. Dovolj dolgo smo prosili za papirje, v hiši staršev pa v takšnih razmerah ne moremo več živeti.«
Te njegove besede najdejo potrdilo tudi v priporočilih novomeške IMV, da se njihovemu delavcu omogoči razrešitev stanovanjskega problema in izda lokacijska in gradbenotehnična dokumentacija za gradnjo individualne stanovanjske hiše. Podobno priporočiloje iz Tovarne obutve Novo mesto, tozd Lahka obutev Bor v Dolenjskih Toplicah, prejela tudi Simonova žena. Trkanje od vrat do vrat pa do danes še ni obrodilo sadov.
»Že več let traja naša borba,« je nadaljeval Alojz Fabjan. »18. oktobra 1979smosevnovomeškiKrkispo-razumeli, da bodo oni našli sodnega cenilca, ki bo zemljišče ocenil, nakar
talo. Da bodo čez dvajset ali petdeset let igrali minigolf, mi pa naj iz pretesne hiše to zemljo le gledamo.
Sam sem bil pri direktorju tozda Zdravilišču Slavku Plavcu in mu rekel, da sem pripravljen na sodišču podati izjavo, s katero se obvezujem, da bomo hišo porušili na svoje stroške, če bo kdaj denar za širjenje zdravilišča na to zemljo. Pa ni nič zaleglo.
Hodili smo od vrat do vrat, povsod so nam obljubljali, naredili pa nič.
Celo na zavodu za družbeno planiranje so nam rekli, naj kar začnemo gradnjo, da bo postopek tako hitreje stekel, in da se bodo že omehčali za izdajo papirjev. Narejen je bil celo ogled, ki smo ga plačali, a odgovora še do danes ni. Vse to pa tudi material, kije že propadal, jepripeljalodo naše odločitve. Vemo, kaj smo storili, prepričani smo, da je to edini in zadnji izhod. Zato ga bomo tudi branili. Ob tem je še kako pomembno spoznanje, da je na naši strani velika večina Topličanov, kar 60 jih je prišlo pomagat, ko so slišali, da bomo gradili. Nisem si mislil, da bom na starost dočakal kaj takega.
Navsezadnje sem za to družbo, ki mi danes nasprotuje, le nekaj naredil.«
Še kako je moč razumeti Fa-bjanove, njihovo stisko in nemoč, vendar zakonu človeška usoda ni mar. Že zategadelj moramo zapisati, daje doslednost inšpektorjev docela pravilna. Ne dvomimo tudi, da bodo oni svoje delo končali. Pa vendar: Fabjanovim bodo rušili hišo, kaj pa rušiti tistim, ki so s svojimi praznimi obljubami, omahljivostjo in neodločnostjo pripomogli k takšnemu zapletu?
Razplet je bržkone jasen: jagenjčka bo jedel tisti, kije trdil, da na črni gradnji nad kopališčem nebo nikoli strehe. Že zaradi zakona je napak misliti drugače, pa čeprav nam življenje s prstom kaže tudi na izjeme.
BOJAN BUDJA
V nedeljo na Glavnem trgu cilj dirke Po Jugoslaviji
Novo mesto bo dalo zmagovalca 42. dirke Po Jugoslaviji — Odličen začetek
NOVO MESTO — Kdo bo zmagovalec 42. tradicionalne mednarodne kolesarske dirke Po .Jugoslaviji? Odgovor na to vprašanje bomo dobili v nedeljo ob 13. uri na novomeškem Glavnem trgu, kjer bo cilj zadnje etape letošnje dirke in svečana proglasitev najboljših. Boto Jure Pavlič, kije dirko res začel imenitno, ali morda Srečko Glivar, ki si je v ponedeljek v vzponom na Žabljak prikolesaril prvo veliko etapno zmago in tako potrdil napovedi strokovnjakov, da dobiva jugoslovansko kolesarstvo novega junaka? Bo to morda Sandi Papež, ki je bil po ponedeljkovietapiodličen 5. jfcfckupnem seštevku, ali celo Jože Smole, na katerega nihče ni resneje računal, pa je v prvih etapah dokazal, da je v imenitni formi, saj je bil v torek v skupnem seštevku celo četrti?
Začetek letošnje dirke je takšen, kakršnega niso mogli predvideti niti največji optimisti. Kar trije Novomeščani so v skupnem seštevku med petimi najboljšimi kolesarji, vemo pa, da je konkurenca izredno huda, najhujša doslej, saj tekmuje kar prek 100 kolesarjev iz devetnajstih držav. Lahko pa bi bilo še bolje. To velja predvsem za Srečka Glivarja. V nedeljski prvi etapi je imelGlivarnamrečizredno smolo. Vseskozijebilvvodilnisku-pini kolesarjev, na prvem gorskem cilju je bil tretji, nato pamu je kakih 15 kilometrov pred ciljem počila zračnica. Polne tri minuteje moral čakati na zamenjavo kolesa (zanimivo bi bilo slišati pojasnilo iz spremstva naše reprezentance, kako je lahko prišlo do takšne zamude) in mirno lahko povemo, da bi bil Glivar sedaj, če nebi bilo tega spodrsljaja spremstva, v rumeni
majici. Naj še zapišemo, da so vsi trije Novomeščani z vožnjami, ki so jih pokazali na startu letošnje dirke ••Po Jugoslaviji«, zanesljivi potniki za svetovno prvenstvo v Colorado Springsu, precej bliže pa jim je tudi končni cilj kariere: nastop na olimpijskih igrah čezdve leti v Seulu.
■ Sicer pa bo najbolje, da počakamo do nedelje, ko bo okoli 12.50 na novomeški Glavni trg privozil zmagovalec zadnje etape dirke med Plitvicami in Novim mestom. Ne dvomimo, da bo Novo mesto dostojno pričakalo karavano najboljših kolesarjev iz devetnajstih držav. Upamo tudi, da bo končno slavje podobno tistemu izpred enega leta, ko seje končalo balkansko
• Najbržjerazumljivo.dabovčasu zadnje etape za ves promet zaprta cesta čez Gorjance od Metlike do Novega tnesta, zapora novomeškega Glavnega trga pa bo veljala od 12. ure naprej.
kolesarsko prvenstvo. Nedeljski spored na Glavnem trgu se bo pričel že ob 10. uri s koncertom godbe na pihala, ob 11. uri pa se bodo pričela kolesarska tekmovanja najboljših dolenjskih pionirjev in mladincev v sprintu od kan-dijskega križišča do rotovža. Vmes se bo seveda z novostmi iz proge pridno oglašal reporter in gledalce seznanjal s potekom zadnje etape.
Takoj po končani dirki bo tudi razglasitev rezultatov, tako posamičnih kot ekipnih, letošnjemu zmagovalcu dirke »Po Jugoslaviji« pa bodo izročeni tudi ključi nove stoenke. Skorajda si ne upamo pomisliti, da bi lahko imela celo novomeško registracijo.
B.	B.
PRVI START — Takole je v petek ob 14.36 predsednik SO Novo mesto Boštjan Kovačič na Glavnem trgu zamahnil z zastavico in s tem dal znak za start prvemu vozilu, v katerem je sedela domača posadka Brane Kuzmič in Rudi Šali. Kuzmič in Šali sta upravičila vjogo favorita, saj sta se edina kolikor toliko enakovredno kosala z italijansko posadko Qiiartezan-Vianello, ki je vozilas precej močnejšim avtomobilom Porsche 911 SC. (Foto: J. Pavlin)
PRIHODNJO SOBOTO MIRNOPEŠKI TEK
MIRNA PEČ — Prizadevni mirnopeški organizatorji pripravljajo skupaj z republiško ZTKO in Atletsko zvezo Slovenije že 5. tradicionalni mirnopeški tek, katerega pokrovitelj je GIP Pionir iz Novega mesta. Prireditev bo v soboto, 28. junija, pričetek ob 17. uri. Nastopajoči se bodo pomerili v štirihkategorijah: malem maratonu na 21 kilometrov, ki bo hkrati štel za odprto prvenstvo Slovenije in dolenjsko prvenstvo, trimskem teku na 10 kilometrov, teku JLA na 3 kilometre, ki bo veljal tudi za prvenstvo LAO v krosu, in v teku pionirjev na 1.500 in 600 metrov. Tekmovanje velja tudi za priznanja RTV Ljubljana »Kaveljc-korenina«. Prijave zbira organizacijski odbor teka, 68216 Mirna peč, ali telefonično na številko (068) 84-309 do ponedeljka, 23. junija. Startnina, ki znaša 150 din, je le za mali maraton.
Rally se spet seli na Dolenjsko
Uspešna organizacija mednarodnega Kompasovega rallyja — Tudi drugo leto na Dolenjskem — Kuzmič in Šali druga — Izredno zanimanje gledalcev_______________________
NOVO MESTO, LJUBLJANA — Le malokdo jepričakoval, dabo 5. mednarodni Kompasov rallv, ki seje začel v petek popoldne v Novem mestu in sedan kasnejekončal v Ljubljani, privabil ob ceste na Dolenjskem toliko gledalcev. Že na samem startu na novomeškem Glavnem trgu jih je bilo kar okoli 5 tisoč, nekaj deset tisoč pa tudi ob hitrostnih preizkušnjah med Pogancami in Jugorjem, Kotom in Sadinjo vasjo ter Sa-dinjo vasjo in Prečno.
Brez dvoma je to dovolj zgovoren podatek, koliko privržencev ima na Dolenjskem ta privlačna športna zvrst, ki ima navsezadnje v teh krajih že kar bogato tradicijo. Spomnimo se samo rallyjev pred 15 ali več leti in dolenjskih voznikov, kot so bili Pavlič, Kump, Badovinac in drugi. Tokrat je bila za gledalce največji magnet tako rekoč domača posadka, v kateri je bil ob vozniku Branetu Kuzmiču šeNovomeščan Rudi Šali. Prav ta dvojica je bila tudi edini resen konkurent italijanski posadki Quartesan — Vianello s porschejem 911 SC v boju za končnega zmagovalca za pokal Alpe-Adria, medtem ko je bilo že po nekaj preizkušnjah jasno, daje tekma za državno in republiško prvenstvo odločena. Kuzmič in Šali sta bila za domače posadke premočna. Škoda le, da sta imela toliko nevšečnosti s svojim R-5 GT turbo, ki
pustil iz rok. Sicer pa veliko o izenačenosti teh dveh posadk pove podatek, da sta Kuzmič in Šali dobila 8 hitrostnih preizkušenj, Italijana 11, enkrat pa je bil najhitrejši Vojko Podobnik s porschejem 911 SC.
Omeniti je treba še, da je tekmovalcem veliko težav povzročalo med
ljubljanskim delom raltyja sobotno deževno vreme, vendar kakih resnejših poškodb, če seveda izvzamemo precej zvite pločevine, ni bilo. Od 60 posadk, kolikor jih je v petek startalo na novomeškem Glavnem trgu, jih je v soboto popoldne pripeljalo na stadion v Zgornji Šiški 34. Sicerpavečorallyju v naslednji Prilogi.
Rezultati:	L	Quartezan-Vianello
(Italija, porsche 911 SC) 2:13,17, 2. Kuzmič-Šali (Kompas Hertz, renault 5 GT turbo) 1,43 zaostanka, 3. Podobnik-Kočevar (Kompas Hertz, porsche 911 SC) 9,52 zaostanka, itd.
B.	B.
Obe zmagi v Novo mesto
Izreden uspeh dolenjske srednješolske atletike na republiškem finalu — Pri fantih SŠTZU, pri dekletih
SŠPTNU
ŠE ENA USPELA PRIREDITEV — Takole je v nedeljo popoldne na šentjernejskem hipodromu tekla Rebeka, ta čas najboljši jugoslov anski kasač, z voznikom Brankom Puharjem, kije v obeh tekih dirke za 3- do 12-ietne kasače z avtostartom prepričljivo zmagala. Nasploh je bilo v nedeljo veliko razburljivih bojev, ki si jih je ogledalo okoli 5 tisoč gledalcev. Skoda, daje prireditev ob koncu pokvaril dež. (Foto: B. Budja)
0 Skoraj z zagotovostjo lahko zapišemo, da bo Kompasov mednarodni rally na Dolenjskem poslej tradicionalen, saj ga ni bilo, ki ne bi pohvalil odlične organizatorje, tekmovalci pa so izrekli vrsto laskavih ocen na račun prog, ki so po mnenju mnogih za rally idealne.
je po moči resda precej slabši od porscheja, vendar bi bil brez okvar boj z Italijanoma nedvomno bolj izenačen. Že v drugi hitrostni preizkušnji, od Pogane na Jugorje,je približno na pol poti avtomobilu odpovedal turbo polnilnik, kar je pomenilo tudi minuto zaostanka za Quartezanom, to pajebilaza izkušenega Italijana prednost, ki je s pametno in taktično vožnjo ni več iz-
»
Modra« na čelu dveletnikov
Z nedeljskim 3. mestom je Modra prevzela vodstvo v skupnem seštevku — Uspešen nastop Pente — Vnovič veliko gledalcev na šentjernejskem hipodromu
ŠENTJERNEJ — Tudi tombola, kije ob domala istem času potekala v Novem mestu, ni bila ovira, dase v nedeljo popoldne na šentjernejskem hipodromu nebi zbralo 5 tisoč gledalcev, ki so bili priča novi kvalitetni konjeniški prireditvi. Njena osrednja točka je bila vsekakor kvalifikacijska dirka za jugoslovanski kasaški derbi, katerega finale bo 8. avgusta v Ljubljani.
Med sedmimi kasaškimi preizkušnjami pa velja omeniti še dve: predvsem tretjo dirko, v kateri so nastopili naši najboljši 3- do 12-letni kasači z Rebeko na čelu, in dirko dveletnih kasačev. Slednjo predvsem zate-eadelj, ker je v njej pod vajetmi
Omerzel nepremagan
1.	dirka za DP v speedvva-
______________yu______________
LJUBLJANA — Na nedeljski prvi dirki za državno prvenstvo v spee-dwayu na stadionu v Zgornji Šiški je lanski državnik prvak Krčan Krešo
Omerzel že nazačetkudokazal.dasodi
v najožji krog favoritov tudi za letošnji naslov. Omerzel je namreč ostal nepremagan, v petem krogu, ko seje pomeril s tudi še dotlej nepremaganimatekmo-valcema Zvonkom Pavlicem (Prelog) in Arturjem Horvatom (Lendava), Krčanu nihče ni bil kos. Po nekoliko slabšem startu je letos nekoliko favoriziranemu Pavlicu, ki je tudi v resnici zelo dobro pripravljen za letošnjo sezono, uspelo prehiteti Horvata, učenca nekdaj najboljšega jugoslo-. vanskega speedwayista Štefana Kekca. Za omenjeno trojico, kijih deli na koncu le točka, seje uvrstil Albert Kocmut (Gornja Radgona). Prireditev, ki jo je AMTK Ljubljana obogatil z dodatnimi zanimivostmi, si je ogledalo okoli
10.000	gledalcev.
p. P.
Šentjernejčana Boža Radkoviča nastopila tudi Modra, zmagovalka zadnje preizkušnje na šentjernejskem hipodromu. Modra se je tudi tokrat izkazala. Pritekla sije tretje mesto, kar je bilo dovolj, daje v skupnem seštevku dveletnih kasačev v Sloveniji s 13 točkami prevzela vodstvo. Poleg kasaških pa so organizatorji pripravili še tekmo v preskakovanju ovir, kjer so prav tako nastopili tekmovalci domačega kluba, člani jahalne sekcije na Strugi. Trojno zmago so dosegli konji iz Celja, medtem ko je bila Karmen Marinič z
JUNIJSKI TURNIR R. RUDMANU
NOVO MESTO — Z vsega enim porazom je Robi Rudman osvojil prvo mesto na junijskern hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Novo mesto. Sodelovalo je 17 šahistov, vrstni red pa je bil takšen: 1. Rudman 15 točk, 2. Kastelic 13,5,3. Lužar 11,5,4. Picek 11,
5.	Avsec 10,5, 6. Brajkovič 10, itd.
METLIČANI USPEŠNI V AVSTRIJI
METLIKA. — Preteklo soboto in nedeljo so mladinci, člani metliškega kolesarskega društva, sodelovali na mednarodni dirki v Borovljah in Celovcu. Na gorski vožnji je bil Otmar Šturm 8., na cestni pa 7., Gregor Puš, prav tako član metliškega društva, pa je bil 12. Zelo dobro je vozil tudi Borut Omerzel, ki je tekmoval skupaj z mladinci, čeprav je sicer še pionir.
Viharjem četrta. Omenimo za konec še, da je prirediteljem nagajalo tudi vreme, še posebej močno je deževalo med tekmo v preskakovanju ovir, vendar tudi to ni bilo ovira, da prizadevni šentjernejski organizatorji prireditve ne bi izpeljali do konca.
REZULTATI: L dirka KZ Krka za 3-do 5-letne kasače, proga 1.800 m: 1. Sokol (Janko Poplovec), 2. Pilota (Slavko Franko), 3. Lady Dl (Miro Hanžekovič); 2. dirka Krovstvo
Dobrava za dveletne kasače, proga
1.400 metrov: 1. Ajs (Miro Oman), 2.
0 Gledalci v Šentjerneju so še posebno burno pozdravili prvi letošnji nastop domačina Jožeta Antončiča s Pento, ki je na koncu dosegla celo 3. mesto v dirki 3- do 12-letnih kasačev.
Rebus (Rudi Govek), 3. Modra (Božo Radkovič); 3. dirka Krka, avtostart za 3- do 12-letne kasače, proga 1.600 metrov, I. tek: 1. Rebeka (Branko Puhar), 2. Ilona III (Franc Lovrenčič), 3. Parnas^Borut Gorišek); 4. dirka VGP za 3- do 12-letne kasače, proga 1.800 metrov: 1. Duena MS (Marka Slavič st.), 2. Calypso (Pero Crnkovič), 3. Penta (Jože Antončič); 5. dirka KK Krško-Posavje za 3- do 12-letne kasače, proga 1.800 m: 1. Lissa B (Vlado Rančigaj), 2. Faun (Branko Slana), 3. Fireta (Milan Sršen); 6. dirka Krka, II. tek 3- do 12-letnih kasačev: 1. Rebeka (Branko Puhar), 2. Ilona 111,3. Dorica MS; 7. dirka KS Šentjernej, kvalifikacijska tekma za jugoslovanski kasaški derbi, avtostart za 4-letne kasače, proga 2.400 metrov: 1. Fit (Jože Horvat), 2. Pančo (Slavko Jureš), 3. Nepal B (Lojze Gorjanc), 4. Nurmi B (Franc Slabe) itd.
B.	B.
Medtem ko se dolenjski pionirji prebijajo v republiški atletski vrh, so učenci novomeških srednjih šol v finalu APS za srednje šole Ul dokazali, da jim v tem tekmovanju ni para.
Učenci Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve so zmagali s skupnim seštevkom 54 točk, dekleta SŠPTNU pa so bila prva z 52,5 točkami. Oba zmagovalna pokala sta odšla v Novo mesto, dolenjski uspeh pa so zaokrožili še učenci SŠ Brežice, ki so za zmagovalci SŠTZU zaostali le za 5 točk. Tretje mesto je osvojilo moštvo SŠPTNU iz Novega mesta. Ekipni zmagovalci so osvojili tudi dve prvi mesti. Pokalni prvak je postal Toni Žulič SŠTZU, moštvo njegove šole pa je osvojilo zlato medaljo tudi v teku štafet 4 x 100 m. Žulič je v svojem nastopu za pol sekunde izboljšal osebni rekord v teku na 400 m, ki je letos tudi eden boljših v državi (49,2 s). Podobno kot lani seje tudi letos v finalu teka na 100 m odlikoval Toni Grahek (DESŠ), kije z izenačenim osebnim rekordom 11,2 s priznal premoč le najboljšega mladega slovenskega sprinterja ta čas, Mariborčana Žunka. Spet seje izkazal Jožef (SŠPTNU Nm) z 200 cm v skoku v višino, tretji v tej disciplini pa je bil novinec, sicer odličen košarkar, Goran Vučkovič (SŠTZU Nm) s 195 cm. Pri dekletih moramo pohvaliti odlično brežiško mnogobojko Vladko Lopa-tič, ki je tokrat zmagala v skoku v višino s 172 cm. Mojca Vidmar (SŠPTNU Nm) je s časom 59,8 s dosegla
MATOH DRŽAVNI PRVAK V GOJU
KRAGUJEVAC — V Kragujevcu je bilo od 12. do 15. junija letošnje državno prvenstvo v goju, na katerem je Novomeščan Leon Matoh dosegel izreden in presenetljiv uspeh. V močni konkurenci je namreč osvojil naslov državnega prvaka, s tem pa si je pridobil pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu in po sklepu komisije še naziv »4. dan«. V ilustracijo povejmo, daje Matoh v Kragujevcu nastopil z naslovom »2. dan«.
CUJNIK 73,72 m v
Mednarodni atletski mitingv S. Vitu ob reki Tagliamento je prinesel štiričlanski novomeški ekipi nekaj lepih uspehov. Najbolj se je izkazal Cujnik v metu kopja, ki je zmagal s 73,72 m. Za las — in le zaradi napake organizatorja, ki je uporabljal stare tablice za vrednotenje rezultatov — mu je ušla nagrada za najboljši rezultat v tehničnih disciplinah. Mladinec Zupančič je še za desetinko izboljšal najboljši letošnji rezultat v državi v teku na 110 m z ovirami in s 14,8 s osvojil tretje mesto. V tem teku je za pol sekunde premagal nedavnega seniorskega zmagovalca APS—Kolarja, 1BL Olimpija. Tekstor je bil prav tako tretji v skoku v daljino s 683 cm, dober nastop atletov novomeške ISKRE pa je potrdil še Gabrijel s 55,5 s na 400 m z ovirami, kar je njegov letošnji najboljši dosežek.
mil 11
osebni rekord in dolenjski mladinski rekord v teku na 400 m. Osvojila je srebrno medaljo.
Dolenjska srednješolska atletika s središčema v Noven mestu in Brežicah je z dvojnim uspehom v moštveni razvrstitvi in kar desetimi posamičnimi uvrstitvami med prve tri pokazala, da ni dobra le v povprečju, ampak daje močna zato, ker so v njenih vrstah kakovostni posamezniki. To pa je obet, da bomo na Dolenjskem še naprej imeli tudi močna seniorska moštva.
Rezultati: Moškh daljina: 3. Rovan, SŠ Br., 671 cm, 5. Škaler, SŠ Br., 657 cm, 6. Petkovič(SŠPTNUNm)654cm, 8. Kajtazovič, SŠTZU N m, 650 cm; 400 m 4.—6. Milat, SŠ Br., in Žbogar, ŠŠP-TNUNm, 50,9s, 9. Hrastar, SŠPTNU,
53.9	s; krogla: 2. Kevo, SŠKEV Krško, 15,21 m; višina: 2. Jožef 200 cm, 4. Antolovič, SŠ Br., 195 cm, 5. Delič, SŠPTNU, 190 cm, 8. Zupin, SŠTZU, 185cm,9. Urek.SŠ Br., 180cm; lOOm:
8.—10. Božič 11,7s; lOOOm: 8. Avsenik 2:42,5; 4x100 m 1. SŠTZU Nm (Kajtazovič, Tekstor, Božič, Žulič) 44,5 s, 3. Brežice 45,1 s, 8. SŠPTNU Nm I 46,4 s,
9. SŠPTNU Nm II 46,8 s; dekleta: 100 m: 4. Zupančič, SŠTZU, 13,4 s, 5. Ostrovršnik, SŠPJNU Nm, 13,7 s, 6.—7. Savnik, SŠ Br., in Šaponja, DESŠ Nm, 13,8 s; krogla: 8. Dolenšek, SŠPTNU Nm 9,69 m, 10. Derganc, SŠPTNU Nm,8,72m; 800m: 7. Radmi-nič, SŠPTNU Nm, 2:29,5; 4x100 m: 4. SŠ Br. 52, 3 s, 5. SŠPTNU Nm 52,8 s, 7. SŠPTNU Nm II 53,6 s, 8. SŠTZU Nm 54,8 s; višina: 5. Matijašič,SŠTZU Nm, 160 cm, 7.-8. Hrastar, SŠPTNU Nm, 150 cm.
J. P.
SLUSNO PRIZADETI SC KEGLJALI
NOVO MESTO — Na kegljišču D. ma JLA je bilo v soboto republišk tekmovanje slušno prizadetih iz v: Slovenije. Tekmovanje je pripravi novomeška zveza in sega je udeležilo ekip iz Ljubljane, Celja, Maribor Kranja, Titovega Velenja in Novej mesta. Ekipno so bili najboljši Ljublj nčani, med Dolenjci pa sta se najbol odrezala Bogdan Kuhar in Jan Šircelj.
V NEDELJO MARATON PO DOLINI KRKE
STRAŽA — Partizan iz Straže bo v nedeljo, 22. junija, organiziral tradicionalni kolesarski maraton po dolini reke Krke. Start bo ob 8. uri v Straži, proga, dolga 65 kilometrov, pa bo udeležence vodila iz Straže do Prečne, Novega mesta, Otočca, Dobruške vasi, Šentjerneja in nazaj skoz Vavto vas v Stražo. Startnina je 400 din, prijave pa organizator sprejema med 7. in 8. uro. Vse udeležence čakajo spominske medalje. Po končanem maratonu si bodo lahko v Novem mestu ogledali cilj letošnje dirke Po Jugoslaviji.
VISOK PORAZ V KVALIFIKACIJAH
OSIJEK — Zmagovalke letošnji republiške rokometne lige, igralki Novega mesta, so minulo sredo • Osijeku odigrale prvo kvalifika cijsko tekmo za vstop v II. zvezni ligo s tamkajšnjo istoimeno ekipo Novomeščanke so prepričljivo izgu bile, rezultat je bil kar 24:13 (11:6 za gostiteljice, tako da imajt slovenske prvakinje kaj mali možnosti, da dopolnijo šentjernejsk uspeh. Povratno srečanje je bili odigrano včeraj v novomeški športn dvorani.
KOLESARSKI MARATON
HRASTNIK — Tukajšnje kolesarsko društvo in ZTKO organizi rata v nedeljo, 22. junija, sskupnin startom ob 9. uri izpred osnovni šole na Logu, v H rastniku tradicio nalni zasavski kolesarski maraton Proga je dolga 110 kilometrov kontrolna mesta za nastopajoče p; bodo v Impolci pri Sevnici Krškem in Rimskih Toplicah povsod tam pa bodo tudiokrepče valnice. Prireditev bo ob vsaken vremenu. Vsak udeleženec bo n cilju prejel medaljo zasavskega ma ratona, priznanja pa čakajo še naj starejšega udeleženca, najštevilč nejšo ekipo in najštevilčnejši družino.
TENISKE NOVICE
0 Okoli 40 igralcev se je pomerilo zadnjih turnirjih novomeškega niškega kluba. Na majskem je v sre njuza L mesto Šefman ugnal Stoka viča z 2:1. za 3. mesto pa Jožef Še ranjo z enakim rezultatom.
0 Rezultati junijskega turnirja,
Stokar
vič — Uhl 6:3, 6:4. Plantan — Guši 7:5,4:6,6:3; finale: Stokanovič — PL tan 6:4, 6:1.
0 Od danes do sobote bo na tenišk igriščih turnir za članice, mladin mlajše in starejše pionirje ter član: dvojice, danes pa sezačenjajo tudi te ji za odrasle in pionirje začetnike.
Jubilej kočevskih planincev
Praznovali so 30-letnico obstoja svojega društva — Na slavju tudi planinci pobratenega Prokuplja — Podeljenih več častnih znakov PZ Slovenije
KOČEVJE — 35-letnico ustanovitve Planinskega društva Kočevje so praznovali planinci 14. junija pri svoji koči(850m)zaMes-tnim vrhom (1022 m) pri Jelenovem studencu.
O delu kočevskih planincev pred vojno, ko je bila tu sekcija Planinskega društva Ribnica, in po vojni, ko je bilo leta 1951 ustanovljeno samostonjo Planinsko društvo Kočevje, je govoril ustanovni član PD Kočevje Viktor Kužnik.
V imenu Planinske zveze Slovenije je zbor pozdravil tajnik Jože Dobnik, ki je poudaril, da v sedanjih časih v planinstvu niso potrebne nove investicije, pač pa je glavna naloga pridobivanječimveč novih, mladih članov. V Sloveniji je vključenih v planinska društva povprečno 5,15 odstotka prebivalstva, v kočevski občini pa le 1,65 (kočevska občina je tako na 52.
mestu v republiki), kar pomeni, da so na Kočevskem še precejšne rezerve.
Na svečanosti so spregovorili še: predsednica PD Kočevje Lojzka Poje, sekretar občinske konference SZDL Kočevje Alojz Šešek in tajnik pobratenega Planinskega društva Prokuplje v Srbiji Jevta Zla-tanovič, ki je podelil v imenu tega PD najprej PD kočevje sliko panorame mesta Prokuplja in umetniško vazo, manjše vaze pa je podelil še članom PD Kočevje, s katerimi so Prokupljani najbolje sodelovali: Lojzki Poje, Cvetu Arku, Marjanu Kurtalju in Rajku Oberstarju.
V kulturnem delu programa so nastopili moški pevski zborSvobo-da iz Kočevja in recitatorji. Planinci so se ob tej priložnosti spomnili tudi svojih preminulih članov na grob prvega predsednika društva pa so položili tudi cvetje.
r
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 20. VI.
I V MOZAIK 9.o(* tednik
16.15 — 2.1.40 TELETEKST
16.30	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.10 BELI DELFIN. 12. del francoske risane nadaljevanke
17.45 FL1PPLR. 7. del ameriške nani/anke
18.15 ŠOLA PLAVANJA
18.45 RISANKA
19.00	DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.10 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	AMAZONKA:CALYPSOOD-PLU.IE PROTI AMAZONKI. L del angleške dokumentarne serije
Porečje 6.500 km dolge Ama/onke pokriva ozemlje, ki je večje od Evrope. Reka je ob i^ivu široka 300 km. vsebuje petino vse rečne vode, obdaja pa jo tretjina vseh gozdov sveta. V njej najdemo več vrst rib kot v Atlantskem
oceanu. Tu živijo bitja, ki jih še ni videlo človeško oko. V ta svet znanstvene resničnosti sta se z ladjo Calvpso in 48-člansko posadko podala oče in sin Cousteau. Opravili so 6.500 km dolgo pot od izliva do izvir i Amazonke v zahrbtnih perujskih gorah, 5.000 m nad morsko gladino. Gre za najbolj izčrpen televizijski prikaz zadnje resnične naravne meje na našem planetu.
20.35	BERGERAC, 9. del angl.
nanizanke
21.40	DNEVNIK
21.55	MOJ FANI . angleški film Junakinja filma znamenitega angleškega režiserja Kena Russla jeTvviggv, suhljata manekenka, ki dobi življenjsko priložnost, ko mora nastopiti v precej neuspešnem musicalu namesto igralke, ki si je zlomila gleženj. Predstavo izpeljejo, s svojim nastopom dekle osvoji fantovo srce, vsi ostali obeti pa se gledališkemu ansamblu zblinijo do naslednje predstave, ko jih bo morda vendarle gledal veliki producent musicalov.
DRUGI PROGRAM
15.00 Ali ljubite Sinatro? (zabavna oddaja) — 15.10 Poročila — 15.40 Šola ljudskega zdravstva — 16.40 Zgodovina letalstva — 17.15 Test —
17.55	Dnevnik — 18.15 Lutkomendija
— 18.45 Družinski magazin — 19.10 Dnevnik — 20.00 Srečanje s Stankom Sepičem — 20.45 Poročila — 20.50 Porota — 21.55 Petelinji boj (ameriški film)
TV ZAGREB
15.00 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad: Ali ljubite Sinatro? — 15.10 Poročila — 15.40 Šola ljudskega zdravstva — 16.40 Zgodovina letals-tva — 17.45 TV koledar — 17.55 Številke in črke (kviz) — 18.15 Lutkomendija — 18.45 Družinski magazin — 19.10 Dnevnik — 20.00 Dempsey in Makepeace (nadaljevanka) — 21.00 Diskretni šarm neumnosti (zabavna oddaja) — 21.45 Dnevnik
— 22.00 Revija nogometnih reprezentantov — 22.10 V petek ob 22h —
00.00 Program plus — 01.00 Poročila
SOBOTA, 21. VI.
7.45	— 11.40 in 15.15 — 00.00
TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	ŽIGA ŽAGA
8.25 NA ČRKO, NA ČRKO, 8. del nanizanke
8.55 O KAMENČKU, FIŽOLČKU IN SLAMICI
9.10 OBLAČEK POHAJAČEK, 4.
oddaja
9.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Ptičje srce in glava
,	9.40	TA ČUDOVITI NOTNI SVET,
4. oddaja
10.40. MPZ ZAGORJE 84, 12. oddaja
11.10 AMAZONKA!: CALYPSO ODPLUJE PROTI AMAZONKI, ponovitev 1. dela
11.15	POROČILA
15.50	POROČILA
15.55 SERJOŽA, sovjetski mlad. film
17.10 ROKOMET (Ž) — JUGOSLA-
VIJA : NDR. prenos
18.25 NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
18.45 RISANKA
19.00	DANES
V ŠESTI PRESTAVI
19.10 DNEVNIK
19.45 VREME
19.55 SP V NOGOMETU — četrtfinale
21.50	ZRCALO TEDNA
22.15	DNEVNIK
22.10 PLAVOLASEC Z ENIM ČRNIM ČEVLJEM, francoski film
21.55 SP V NOGOMETU — četrtfinale
DRUGI PROGRAM
14.25 Test — 14.40 Jugoslavija, dober dan — 15.10 Miti in legende — 15.45 Po Titovih poteh svobode — 16.45 Izkušnje zaželene, niso pa neobhodne (angleški film) —	17.55 Banjica
(zadnji uci nadaljevanke) — 18.55 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu: Alpski kvintet — 19.10 Dnevnik — 19.45 Risanka — 20.00 Mladinski festival zabavne glasbe Subotica 86 — 21.40 Poročila — 21.45 Športna sobota — 22.05 Finale jugoslovanskega pokala v atletiki (reportaža iz Maribora)
TV ZAGREB
11.25	Sedem TV dni — 11.55 Pavlako-vi (ponovitev 8. dela nemške nadaljevanke) — 14.40 Kjer so ostali molčali (vzhodnonemški film) — 16.25 Narodna glasba — 16.55 Poročila — 17.00 TV koledar — 17.10 Rokomet (ž) Jugoslavija : NDR — 18.10 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik — 19.55 SP v nogometu, četrtfinale — 21.45 Dnevnik —> 22.10 Osumljeni (francoski film) — 23.35 Mali koncert — 23.55 SP v nogometu, četrtfinale
NEDELJA, 22. VI.
8.50	POROČILA
8.55	ŽIVŽAV: Risanke; Najdaljši dan. danski lilm
9 55 FLIPPER. ponovitev 7. dela ameriške nanizanke
10.20 KITAJEC V SCOTLAND YARDU. 4. del angl. nadaljevanke
11.10 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu
11.25 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel RŽ
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 PEVSKI TABOft 86 — ŠENTVID PRI STIČNI
13.30 POROČILA A.
PONEDELJEK, 23. VI.
TV MOZAIK
9.20 ZRCALO TEDNA
9.40	HOLANDEC, dok. oddaja
10.30 GOLI SVETA
15.45 — 23.10 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK, ponovitev
17.10 GOLI SVETA, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 ZVONČAR
17.45 NA ČRKO, NA ČRKO, 9. del nanizanke
14.55 OČARLJIVA IDIOTKA, francoski film
16.40 POROČILA
16.45 GOLI SVETA, ponovitev
17.00 V NEDELJO POPOLDNE IZ MARIBORA
18.45 RISANKA
19.00 DANES POTROŠNIŠKA POROTA
19.30	DNEVNIK
19.45 VREME
19.55 SP V NOGOMETU, četrtfinale
21.45 POSLADKANA VODICA. 2. del nadaljevanke
22.40 POROČILA
22.45 PREMOR
22.55 ŠPORTNI PREGLED
18.15	JAZZ FESTIVAL BLED 86,
reportaža
18.45	RISANKA
19.00	DANES
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 VSE REKE TEČEJO. 2. del avstralske nadaljevanke
21.05 OMIZJE
23.05 POROČILA
21.25	JUGOSLOVANSKI POKAL V ATLETIKI, reportaža iz Maribora
23.50	SP V NOGOMETU, četrtfinale
DRUGI PROGRAM
10.55	Veliki ljudski zbor ob 50-letnici belvederskih demonstracij — 14.10 Sto let po Lisztu (2. del glasbene oddaje) — 14.40 Na štirih kolesih —
15.00	Mehika 86 — 15.30 PJ v boksu — 16.30 Jahanje—17.30 Rokomet (ž) SFRJ:SZ — 18.45 Izviri — 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760—2060 — 20.50 Poročila — 21.00 Pavlakovi (9. del nemške nadalje- • vanke) — 21.45 Reportaža — 22.15 TV galerija
DRUGI PROGRAM
15.00	Zdravo, mladi — 15.30 Poročila
— 15.40 Mehika 86 — 16.10 SP v nogometu (posnetek) — 17.40 Dnevnik — 18.00 Beograjski TV program
— 18.55 Premor — 19.00 Indirekt —
19.30	Dnevnik — 20.00 Znanost —
20.50 Poročila — 21.00 Dinastija —
21.50 En avtor, en film — 22.05 Zabavnoglasbena oddaja — 22.50 Kronika VIL svetovnega festivala animiranega filma v Zagrebu
TOREK, 24. VI.
TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
9.00 RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEMI, 3. oddaja
9.35 POKLICI V PTT
10.05	ARHITEKTURA, 3. oddaja
15.35 — 22.20 TELETEKST
15.50 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 TA ČUDOVITI NOTNI SVET,
6.	oddaja
18.30 KAKO NASTANE KNJIGA
18.50 RISANKA
19.00 DANES
ZASAVSKI OBZORNIK
10.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 HVALA, GOSPODIČNA JONESOVA, angleška drama
Gre za lahkotno kriminalko, glavna oseba pa je nepomembna, malce avšasta strojepiska v zavarovalnici. Nekega dne sreča žensko, ki naj bi'se pred leti utopila, njena »smrt« pa je možu prinesla 250.000 funtov zavarovalnine. Ker ji šefi ne verjamejo, daje videla »pokojno«, se sama loti okriva-nja resnice.
21.05 KONCERT IZ POSTOJNSKE JAME
22.05	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
15.00	Želeli ste, poglejte — 15.30 Poročila — 15.40 Glasbena oddaja —
16.25	Zgodovina letalstva — 17.20 Test — 17.40 Dnevnik — 18.00 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.30 Mostovi-hidak — 19.00 Ljubitelji narave — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Teme in dileme — 20.55 Poročila — 21.00 Čas podvigov — 21.45 Izobraževalna oddaja
SREDA, 25. VI.
9.50	POROČILA
9.55 13. KONGRES ZKJ, prenos 1. plenarnega zasedanja
16.40	— 00.00 TELETEKST
16.55 POROČILA
17.00 POROČILOS 13. KONGRESA ZKJ
17.45 VIJAVAJA — RINGARAJA,
1.	del TV igre
-i 18.30 SVET KRISTALOV, angleški znanstvenptehnični film
18.45 RISANKA
19.00 DNEVNIK in VREME
19.15	POROČILOS 13. KONGRESA
ZKJ
19.50	SP V NOGOMETU, polfinale
21.55 GLASBENA ODDAJA
22.15	DNEVNIK
22.30	POROČILOS 13. KONGRESA ZK I
23.00	FILM TEDNA: KROŠNJAR, kanadski film
Ker je krošnjar sit svoje samote, večnega potovanja, se odloči, da se bo ustalil in si ustvaril dom. Poroči se z zadržanim dekletom, ki je sicer zaljubljena, vendar se podredi očetovi volji. Žaživita mirno družinsko življenje, dokler...
23.55 SP V NOGOMETU, polfinale
DRUGI PROGRAM
15.00	Zabavnoglasbena oddaja —
15.30	Poročila — 15.40 Zgodovina letalstva — 16.25 Test — 16.40 Dnevnik — 17.00 Poročilo s 13. kongresa ZKJ — 17.45 Obiskovalci (12. del nadaljevanke) — 18.15 Stare obrti in običaji (2. del izobraževalne serije) —
18.45 Risanka — 19.00 Dnevnik —
19.15	Poročilo s 13. kongresa ZKJ —
19.45 Risanka — 20.00 Kino oko — 22:30 Poročila — 22.35 Povodi in sledi (oddaja iz kulture)
ČETRTEK, 26. VI.
TV MOZAIK
9.00	ŠTIRI DNI DO SMRTI,jugoslovanski film
10.30 GOLI SVETA
15.55	— 23.15 TELETEKST
16.10	GOL! SVETA, ponovitev
16.25	POROČILA
16.30 POROČILOS 13. KONGRESA ZKJ
17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Roža škrlatka pa sin orlič ČIRULE ČARULE: Čudežna pijača
17.45	PO POTEH GUBČEVE BRIGADE S SLIKARJEM B. KOBETOM
18.15	MOZAIK KRATKEGAF1L-MA: V AVTOBUSU in TRI ŽIVLJE-
NJA. jugosl. film
18.45	RISANKA
19.(K) DNEVNIK in VREME
19.15	POROČILOS 13. KONGRESA
ZKJ
20.00	TEDNIK
21.05	GOYA, 2. del španske nadaljevanke
Spored Radia Sevnica
ČETRTEK, 19. VI.
17.00	NapbVed''sporeda — 17.20 Rezervirano za . ‘—17.50 Naš prosti čas — 18.10 Predstavljamo vam —
18.25	Disko klub brez imena — 19.00 Vključitev v skupni program
SOBOTA, 21. VI.
17.00	Napoved sporeda. Mladinska oddaja — 19.00 Vključitev v skupni program
NEDELJA, 22. VI.
10.30	Napoved sporeda. Nedeljsko dopoldne — 11.00 Nedeljski poročevalec — 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
SREDA, 25. VI.
17.00 Napoved sporeda — 17.05 Novice — 17.15 Naši kraji in ljudje —
19.00 Vključitev v skupni program
nflnuus
LESNA INDUSTRIJA
KOČEVJE
vabi k sodelovanju kvalificirane in priučene delavce v lesni in kovinski stroki,
ki imajo veselje do dela v lesni stroki in so pripravljeni delati na modernih strojih za obdelavo lesa.
Novim delavcem, ki bodo ustrezno razporejeni in stimulativno nagrajeni, nudimo možnost nadaljnjega izpopolnjevanja.
Zagotavljamo jim topel obrok v obratu družbene prehrane in organiziran avtobusni prevoz na delo in z dela.
Kandidati, ki se zanimajo za zaposlitev v naši delovni organizaciji, naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenijales, Lesna industrija Kočevje, Novomeška c. 5, splošni sektor, kjer dobijo tudi vse ostale informacije.
531/25-86
GB
OPEKARNA NOVO MESTO p. o.
Novo mesto. Zalog 21. tel.: (068) 21 —403, 22—291. p. p. 10
• Proizvodnja opečnih izdelkov
• Trgovina z gradbenim materialom na debelo in drobno
OD TEMELJEV DO
V naši prodajalni v Zalogu št. 21 vam nudimo: — opečne in cementne izdelke
— pesek, apno, cement
— betonsko železo, armaturne mreže
— ostrešja po načrtu, gradbeni les
— okna, vrata
— izolacijske materiale
— strešne kritine
— fasadne materiale
— orodja: mešalce za beton, samokolnice in druga orodja
— teraset (material za športne terene)
— izoter (material za pripravo izolacijske malte in za izolacijo podov) Tudi malta za zidanje in omet mora imeti izolacijske lastnosti. Namesto peska bite IZOTER.
Po želji kupcev organiziramo prevoz na gradbišče.
upora-
NUDIMO STROKOVNE NASVETE ZA GRADNJE IN IZRAČUNE KOLIČIN MATERIALOV PO NAČRTIH DELOVNI ČAS TRGOVINE:
od 6. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
gradbeno industrijsko podjetje tozd Keramika novo mesto
RAZPRODAJA PEČNIC V KLASI
od 9. do konca junija vsak dan od 7. do 15. ure v sredo do 17. ure v prostorih Gl P Pionir tozd Keramika, Slakova 5, 68000 Novo mesto. Informacije po telefonu 068/21-201
urbanistični zavod
projektivni atelje
61001 ljubljana,kersnikova9
POSLOVNO-STANOVANJSKA GRADNJA V TREBNJEM
V letu 1987 se bo v okviru zazidalnega načrta za ureditveno območje Pavlinov hrib v Trebnjem nadaljevala gradnja poslovno-stanovanjskih objektov. Z ozirom na dominantno lego v občinskem središču, široko zaledje in dobro prometno povezanost s širšo regijo vabimo interesente —organizacije združenega dela, obrtnike in druge, da se vključijo v program izgradnje kot soinvestitorji ali potencialni kupci poslovnih prostorov.
Program predvideva v pritličnih etažah ca 1800 m? poslovnih prostorov z neposredno navezavo na atraktivno ploščad in osredno prometnico naselja Trebnje, višje etaže pa bodo namenjene stanovanjem. N iz se zaključuje z atrijsko zasnovan im dvoetažnim samostojnim poslovnim objektom.
Možna namembnost preostalih poslovnih površin poleg že programirane, je naslednja:
— trgovinska,
— gostinska,
— uslužnostna vseh vrst,
— servisna ter
— predstavniška in upravna.
Ker gre za zadnjo fazo pozidave centralnih površin v samem središču naselja, predstavlja 'to priložnost za investitorje, da izkoristijo tržni potencial v težišču življenjskega utripa občinskega središča in zaledja.
Vse dodatne informacije dobite na zgornjem naslovu ali po telefonu (061) 310-888.
530/25-86
jap*
— kompletno stavbno pohištvo
— stropne in stenske obloge
— montažne hiše, vikende in poslovne objekte
VSE NA ENEM MESTU
— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov
— brezplačni prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa
— stavbno pohištvo FCO vgrajeno
— za stropne in stenske obloge popust 10% II. klasa do 12. 7. 1986
— za opuščene programe do 40% znižanje
VAM NUDI
O JELOVICA
lesna industrija, Škofja Loka. Pokličite nas (064/61-361, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58!
ISKRA — ELEMENTI LJUBLJANA TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD KEKO
objavljamo
javno licitacijo
za prodajo osebnega avtomobila Renault 4 — GTL, reg. št. NM-760-97, letnik 1981, izklicna cena 500.000.— din.
Prometni davek plača kupec.
Javna licitacija bo dne 23. 6. 1986 ob 10. uri na parkirnem prostoru TOZD KEKO Žužemberk. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 10% od izklicne cene.
Ogled vozila je mogoč uro pred licitacijo.
Prodano bo po načelu videno — kupljeno.
515/25-86
Osnovna šola narodnega heroja Martina Kotarja, Šentjernej,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. pomočnika ravnatelja s 4-letnim mandatom. Začetek dela 1. 8.1986;
2. učitelja likovnega pouka za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9.1986; 3. kuharice za določen čas (1. 9. 1986 do 31. 6. 1987), s polnim delovnim časom.
POGOJI:
Pod 1.: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so navedeni v 511. členu zakona o združenem delu in 137. členu zakona o osnovni šoli imeti še:
— vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževal-nem delu
— organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog.
Pod 2.: Predmetni učitelj ali profesor Pod 3.: KV kuhar
Stanovanj ni.
Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: OS Šentjernej, 68310 Šentjernej (za delegacijo delavcev).
•O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
516/25-86
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o. TOZDIGK
Delavski svet TOZD IGK Račje selo — Trebnje razpisuje
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD
Pogoji:
1. visoka strokovna izobrazba lesne ali druge ustrezne tehnične smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog,
2. najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del,
3. organizacijske in vodstvene sposobnosti,
4. ustrezne moralno-politične vrline
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
518/25-86
Socialistična republika Slovenija
OBČINA BREŽICE SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Številka: 464-3/86-4 Datum: 6. 6. 1986
Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice izdaja naslednji
SKLEP
o razpisu javnega natečaja za oddajo pravice uporabe na stavbnih zemljiščih za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš v stanovanjski soseski Trnje.
Na javnem natečaju, ki bo zaključen 15. julija 1986 ob 8. uri na sedežu Sklada stavbnih zemljišč občine Brežice, Cesta prvih borcev št. 18, se odda in izroči pravica uporabe na stavbnih zemljiščih:
i. 1) Za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš na lokaciji št. 41,43, v zazidalni soseski Trnje in na lokaciji št. 43 v zazidalni soseski Črne.
Cena zemljišča za 1 m2 je 460,00 din.
Velikost zemljišča za lokacijo v k. o. Trnje št. 41 je 515 m2, št. 43 je 489 m2.
Velikost zemljišča za lokacijo v Črncu št. 43 je 711 m2.
2) Stroški komunalne opreme znašajo 1.258,00 din za 1 m2 zemljišča v k. o. T rnje in 995,00 din za 1 m2 v k. o. Črne.
3) Poleg zgornjih stroškov se bodoči investitorji zavezujejo plačati še:
— administrativno-tehnične stroške enote,
— prispevek za spremembo namembnosti zemljišča,
— soglasje za priključek na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
— stroške parcelacije zemljišča,
— stroške objave javnega natečaja.
4) Na javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo na obrazcu, ki se dobi na sedežu sklada.
5) Ponudbe morajo biti vložene do 15.00 ure do 11. 7., s plačano varščino v znesku 20.000,00 din, v zaprtih
 , kuvertah, z oznako »Za javni natečaj«.
6) Sklad si pridržuje pravico do brezplačne posesti dela zemljišč iz tega natečaja za gradnjo potrebnih komunalnih naprav. Ponudnik nima pravice zahtevati odškodnine za navedene posege.
7) Pogodba o oddaji pravice uporabe se sklene po pravnomočnosti postopka o ugotovitvi najugodnejšega ponudnika.
8) V pogodbo se vnese klavzula, da uporabnik trpi preostale stroške komunalne opreme, ki jih določi sklad stavbnih zemljišč ter stroške zemljiškoknjižnega prenosa.
9) V stroških komunalne opreme je zaračunan prispevek za. primarno kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter možnost priključka na cestišče v makadamski izvedbi. Poleg odškodnine za zemljišče in komunalnega prispevka je investitor dolžan poravnati stroške, ki so navedeni v 3. točki tega sklepa, in seje dolžan podrejati pogojem iz 4., 5., 6., 7. in 8. točke tega sklepa.
522/25-86
Predsednik
upravnega odbora Sklada stavbnih
zemljišč MILAN LOKAR
Zavod SR Slovenije za rezerve, Ljubljana, Titova 118,
objavlja
na podlagi 7. člena pravilnika o delovnih razmerjih
prosta dela in naloge
— skladiščnika v delovni enoti Gradac v Beli krajini
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo trgovske ali komercialne smeri in eno leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah.
Kot poseben pogoj za oglas del in nalog je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece.
Pismene prijave je treba poslati v 8 dneh po objavi del na naslov: Zavod SR Slovenije za rezerve, Kadrovska služba, 61113 Ljubljana, Titova 118. Prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, navedene v tem oglasu.
520/25-86
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA NOVO MESTO
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Skupnost otroškega varstva Novo mesto razpisuje za potrebe vzgojnovarstvenih organizacij v občini Novo mesto v šolskem letu 1986/87:
— 5 štipendij za šolanje na vzgojiteljskih šolah (V. stopnja zahtevnosti)
— 2 štipendiji za redni študij na PA — smer vzgojitelj predšolskih otrok (VI. stopnja zahtevnosti).
Prošnje za štipendijo pošljite na izpolnjenem obrazcu DSZ 8.40 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« do 10. 7. 1986 na naslov: Skupnost otroškega varstva, Novo mesto, Kidričev trg 3.
519/25-86
Komisija za delovna razmerja pri ŽTO TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
1. ZIDAR
2. AVTOMEHANIK
3. KOVAČ
4. KLJUČAVNIČAR
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Zaželene enoletne delovne izkušnje.
Pisne prijave za opravljanje del in nalog naj zainteresirani kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa, in sicer na naslov:
ZTO-TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog, Novo mesto, Ljubljanska 5.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
517/25-86
0	*
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADNJE NOVO MESTO Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja TOZD
objavlja
dela in naloge
KUHARICE za določen čas
(nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
POGOJ: poklicna gostinska šola, vozniški izpit B kategorije.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Gradnje, Ljubljanska 47, 68000 Novo mesto.
Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi.
521/25-86
Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge:
a) — 1 učitelja gradbenih strokovnih predmetov
— dipl. ing. gradbeništva ali arhitekture
b) — 1 učitelja umetnostne vzgoje
— prof. likovne vzgoje ali akademski slikar
Dela in naloge pod a) razpisujemo za določen čas 1 leta, pod b) za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
527/25-86
ELMA, tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala LJUBLJANA, n. sol. o.
TOZD »PROIZVODNJA ELEKTROMATERIALA« ČATEŽ
objavlja
prosta dela in naloge
— VODJA TEHNOLOŠKO-OPERATIVNE PRIPRAVE
Od kandidatov pričakujemo:
— višjo izobrazbo strojne ali elektro smeri
— 4 leta delovnih izkušenj na področju operativne in tehnološke priprave proizvodnje
— poznavanje metod vodenja
— izpit iz varstva pri delu
Vloge z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ELMA, tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala — TOZD »Proizvodnja elektromateriala« Čatež, 68212 VELIKA LOKA.
523/25-86
Razpisna komisija skupne delovne skupnosti upravnih organov občine Trebnje
razpisuje prosta dela in naloge:
strojepiske
— za nedoločen čas
POGOJI: 3-letni program srednjega izobraževanja, 2 leti delovnih izkušenj, preizkus znanja iz strojepisja in trimesečno poskusno delo.
referenta za odmero davkov iz kmetijstva
— za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
POGOJI: srednješolska izobrazba ekonomske, administrativne ali splošne smeri, nastop dela takoj.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili morajo kandidati poslati v 8 dneh po dnevu objave razpisni komisiji.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po poteku razpisa.
524/25-86
<Pleierdna
proizvodnja trikotažnih izdelkov, p. o. Ljubljana, Zaloška 14,
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju
1.	DELAVCA ZA ZAHTEVNEJŠE VZDRŽEVANJE KONFEKCIJSKIH STROJEV V DE KONFEKCIJA SODRAŽICA
Pogoji:
— 3-letna šola elektrotehniške smeri — elektrikar — energetik
— 3 leta delovnih izkušenj
— delo v dveh izmenah
— 2-mesečno poskusno delo
Za objavljeno delo se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili sprejema: PLETENINA, p. o., proizvodnja trikotažnih izdelkov, kadrovska služba, Ljubljana, Zaloška 14, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb.	525/25-86
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO Delovna skupnost
Komisija za delovna razmerja oglaša
naslednja prosta dela in naloge:
1. PLANIRANJE IN ANALIZIRANJE SREDSTEV IN NALOŽB v poslovni enoti
za stanovanjsko in komunalno kreditiranje za enega izvajalca z višjo ekonomsko šolo in 1 letom delovnih izkušenj, za nedoločen čas.
2. POSLOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
v sektorju sredstev, planiranja in poslovnega informiranja za enega izvajalca z višjo ekonomsko šolo in 1 letom delovnih izkušenj, za nedoločen čas.
3. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OPREME
v splošni službi za enega izvajalca s končano osnovnošolsko obveznostjo in enim mesecem delovnih izkušenj, za določen čas.
Kandidati, ki menijo, da bi navedena dela in naloge lahko uspešno opravljali in izpolnjujejo pogoje, naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovski službi Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke, Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku zbiranja prijav.
526/25-86
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska 18
ponovno razpisuje prosta dela in naloge:
dveh (2) pedagoških vodij
s posebnimi pooblastili, za4-letni mandat.
Prijavijo se lahko kandidati z višjo ali srednjo izobrazbo, ki izpolnjujejo pogoje73., 74., 75., 76. in77.členaZakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Prošnje in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po dnevu objave.
Nastop dela 1. 9.1986.
540/25-86
MERCATOR KZ KRKA NOVO MESTO TOZD Krmila, Novo mesto Bršljin 16
Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge:
strojni vzdrževalec
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo strokovno izobrazbo IV. stopnje — strojni ključavničar
— da imajo eno leto delovnih izkušenj
— da so odslužili vojaški rok
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejov8dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
537/25-86
Komisija za delovna razmerja DO NOVOLES — TOZD Tehnično energetske storitve, 68351 Straža,
objavlja prosta dela in naloge:
1. brigadir komunalne skupine,
2. kuharica.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati šena-slednje pogoje: pod 1.
— poklicna šola IV. stopnje zahtevnosti — vrtnarska ali zidarska smer in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah;
pod 2.
— poklicna šola IV. stopnje zahtevnosti — kuharske smeri in 1 leto delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Posebni pogoj je poskusna doba.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: NOVOLES-TOZD TES, 68351 Straža, v 8 dneh po objavi.
532/25-86
Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje
Gospodinja:
Saj ne kradem, madona! Moram zaslužiti ta denar, ki ga sem prinesem. Tu nikoli ne veš, kje te bodo naplahtali.
Od česa bi bile drugače debele te branjevke? Pri tehtanju te oškoduje, med dobro solato ti mimogrede podtakne nagnito, k zdravim jabolkam mora pridati še kakšno obtolčeno. Plačam pa jaz.
;znf au a j *op% ^BAu^od ui bai/bz of op}j ‘afnpjmz euiep 9S OJaiB}f pBU ‘OJB/OS ipBS op}f *nuauiajA ma^BSA a *raiuzjj bu a\aup a/aa od ifofs opsj ;Bups fsoups *B/B.y.vj</ pu/os od Bd ‘o}pio}j ui mtpqaj o^bj/ •B/Bpa/H ajsjd pod maui og ;oq au az af oubiu pazd ni ‘!qzn/s a Bd us ‘odsoS bjSi feu buioq .'BjfiafuBjg
Slovenija
Moja dežela.
i de/oj
50LET /4VTOMONWK
IZJEMNA UGODNOST NABAVE
NUDIMO IN V JUNIJU DOBAVIMO TRAKTORJE »AVTOMONTAŽA—SAME«, TIP DELFINO 35 4RM.
POGON NA VSA 4 KOLESA, MOČ MOTORJA 25 KW (34 KM), VARNOSTNO ZAŠČITNA KABINA Š HIDRAVLIČNO AMORTIZIRANIM SEDEŽEM.
PRODAJA ZA DINARJE.
MOŽNOST KREDITIRANJA IZ SREDSTEV KOOPERANTOV PRI VAŠI KMETIJSKI ZADRUGI.
AVTOMONTAŽA TOZD TRGOVINA IN SERVIS LJUBLJANA, CELOVŠKA 32 tel.: 061/310-907
sfimE
r
ZA H V A L A
V globoki žalosti sporočamo, da je v 20. letu starosti pri izpolnjevanju vojaških dolžnosti tragično ugasnilo življenje našega dragega
MATEJA ŽUGLJA
Jm. .«§*,	iz	Čuril	22,	Metlika
Veliko je bilo darovanega cvetja, izraženega soožalja, sočustvovanja in mogočna je bila množica vseh vas, ki ste našega Mateja pospremili na zadnji poti. Vsem, ki stenam v bolečih trenutkih slovesa stali ob st rani, se naj lepše zah valj ujemo. Posebno se zahvaljujemo OOZSMS Rosajnice, G D Rosalnice, V. p. 2556 Zagreb, kolektivu SGP Pionir-TOZD MK1 Novo mesto, DD Majde Šilc Novo mesto, govornikoma tov. Martini Vraničar in tov. Martinu Matjašiču, dr. Markovčevi iz ZD Metlika, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem, nekdanjim sošolcem ter vsem sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči: neutolažljiva mama in ata, brat Andrej z Bernardo in F ranči, sestra Katarina, stara mama, tete, strici, bratranci in sestrične ter ostalo sorodstvo
.Čurile, dne 12. junija 1986
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da je v 15. letu po dolgotrajni in težki bole, ugasnilo življenje našega ljubljenega sina, brata in vnuka
DAVIDA ŠKALIČKEGA
iz Ulice Ivana Roba 32
Veliko je bilo darovanega cvetja, izraženih sožalj, sočustvovanja in mogočnaje bila množica vseh vas, ki ste našega Davida pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom m znancem, sosedom in mladincem, razredni skupnosti ESŠ4.bza podarjeno cvetje, posebno pa gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: neutolažljiva mamica, oči, sestra in brat, stari starši in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadoma in nepričakovano nas je v 73. letu zapustila naša dobra in skrbna mama, tašča, babica, prababica in sestra
JUSTI TURK
z Male'Cikave
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih in vsem, ki stepokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Povšetu za organizacijo pogreba, govornikoma za poslovilne besede, zastavonošem, pevcem za izpete žalostinke ter godbi na pihala. Prav tako se zahvaljujemo ZB občine Novo mesto in ŽB krajevne skupnosti Mali Slatnik, Društvu upokojencev. Splošni bolnišnici Novo mesto ter Mesariji Škocjan.
Žalujoči: vsi njeni
Mala Cikava, Brežice, Ljubljana, Murska Sobota
Nepričakovano nas je zapustil dragi ati, stari ata, tast, stric in svak
MARTIN GLAVAČ
Tiho, kot je želel, smo se poslovili od njega v torek, 17. junija,na ločenskem pokopališču v Novem mestu.
Žalujoči: žena Vida, sinovi Tine z družino, Marko, Jure, mama, brat Rafko in Jože z družinama, sestra
Mimica in ostalo sorodstvo
Novo mesto, Brežice, Jagnjeniea, Lesce, Ljubljana
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil dragi brat, stric in svak
JANEZ PEZDIRC
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami, podarili cvetje in vence ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Čevljarskega podjetja Planina Črnomelj, ZB Talčji vrh, GD Rodine, Rožič vrh, Talčji vrh, Društvu upokojencev Črnomelj, govornikoma za sočutne poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
Ljubil si življenje, ljubil si dom, a v strašnem trpljenju odšel si v večni dom.
V SPOMIN
19.	junija bo minilo žalostno leto dni, odkar se je za vedno in mnogo prezgodaj poslovil od nas ljubljeni mož, oče in stari oče
VINKO JUDNIČ
Vavpča vas 23, Semič
S tiho bolečino prihajamo na tvoj prerani grob. Vsem, ki obiskujejo njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, najlepša hvala.
Žalujoča: žena in sin z družino
V SPOMIN
8. junija je minilo žalostno leto dni, polno bolečin in praznine, odkar nas je mnogo mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in teta
STANKA BAUMKIRHER
iz Brestanice
Draga Sjanka, nikoli nisem pomislil, da bo tvoje življenje tako kratko. Še sedaj, ko je minilo že eno leto, se ne morem sprijazniti, da te ni več med nami. Kar ne morem verjeti medicinskemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Brežice, da te niso mogli obdržati pri življenju in ozdraviti. Ne morem zadržati solz ob tvojem grobu.
Še vedno žalujoči: mož Jože, sin Jani in hčerka Tanja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka
FRANCA
ŠANTLJA
iz Kostanjevice
se za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti vsem iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustila naša zlata mama
MARIJA KASTELIC
rojena Majer
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, posebej še sestri Mimici Mirtič. Zahvaljujemo se tudi kolektivom IMP Ivančna Gorica, Igo Ljubljana in Slovenija avto Ljubljana, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojni darovali cvetje.
Žalujoči: sinova Stane in Tone, hčerki Marija in Angelca ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre sestre in tete
FRANČIŠKE
CUJNIK
iz Gor. Gradišča 6 Šentjernej
se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter jo spremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Nenadoma me je 6. junija za vedno zapustila draga žena
MARTINA KROPIČ
iz Šentruperta na Dolenjskem
Zahvaljujem se vsem, ki ste v najtežjih trenutkih z menoj sočustvovali, sostanovalcem, vsem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za izrečeno sožalje, hvala gospodu župniku Drčarju iz Trebnjega za poslovilno pogrebno svečanost, tov. Podboju za zahvalne besede ob grobu, dr. Humerju iz splošne ambulante Trebnje in zdravstvenemu osebju bolnice Novo mesto. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Herman
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila sestra in teta
MARIJA HADERBOLEC
roj. REPOVŽ
s Primostka 2 pri Metliki
Najlepše se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Metlika za nego in skrb, posebna hvala vaščanom Primostka za pozornost in podarjeno cvetje, sorodnikom in znancem za cvetje in izrečeno sožalje, župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
TRUD IN TRPLJENJE —
BILO JE NJENO ŽIVLJENJE.
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila naša draga mama
ANA
GOLOB
z Mirne
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali in na kakršenkoli način izkazali spoštovanje naši mami.
Žalujoči: vsi njeni
y
'etrtek, 19. junija — Julijana etek, 20. junija — Silverij obota, 21. junija — Alojz ledelja. 22. junija — Ahac onedeljek, 23. junija — Kresnica 'orek, 24. junija — Janez reda, 25. junija — Hinko 'etrtek, 26. junija — Stojan
UNINE MENE 2, junija ob 4.43 — ščip
BREŽICE: 20. in 21. 6. ameriški iler Kristina. 22. in 23. 6. ameriška rmedija Vojna akademija. 24. in 25. ameriška kriminalka Dan ubijalca. ČRNOMELJ: 19. 6. ameriški film kanje v vesolju. 20. in 22. 6. italijan-
ski film Kradljivci izgubljenega blaga.
22. 6. ameriški film Okrutni Kaligula.
24.	6. ameriški film Nindža — maščevalec. 26. 6. ameriški film Christine.
KRŠKO: 21.6. ameriški triler Deset minut do polnoči. 22. 6. angleški film Biti ali ne biti. 24. 6. ameriški film Marijini ljubimci. 25. 6. angleški film Vohun, imenovan Igla.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 19. 6. ameriška komedija Ženska v rdečem. 19., 21. in 22. 6. hongkonški Tilm Velezmeda nore misije. 23. in 24.
6.	ameriški akcijski film Veleagenta.
25. 6. švedski film Ljubezenski vrtiljak. 26. 6. ameriški akcijski film Pajčevina smrti.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
20.	do 22.6. ameriška drama Reka. Od
23. do 25. 6. ameriški film Oči zla.
SEVNICA: 19. 6. akcijski film Beg iz El Diabla. 20. in 21. 6. glasbeni film Amadeus (ob 17. in 20.) 22. in 23. 6. kriminalni film Popolni odmevi. 25. in
26. 6. fantastični film Apokalipsa jutri.
službo dobi
TAKOJ zaposlim KV ali PKVelektr-nstalaterja. Elektroinstalaterstvo OBAR, Ragovska 2, Novo mesto, tel. 168)21-639.
SPREJMEM mizarskega pomočni-i s prakso. Pogoji dobri. Tel. (061) 31-272.
KVALIFICIRANO ali priučeno sebo za delo v kuhinji bifejazaposlim. se ostalo po dogovoru. Tel. (068) 84-16.
stanovaoja
V NOVEM MESTU ali okolici iščem .rsonjero. Plačam za dve leti naprej, mudbe pošljite pod šifro »NUJNO«.
motorna vozila
PRODAM zastavo 850, letnik 185/11. Informacijenatelefon22-178 J 14. do 18. ure.
REZERVNE DELE ZA R 4 in ZAS-AVO 1300 ugodno prodam. Can-arjeva 17, Novo mesto.
PRODAM R 4 GTL, letnik 1982. el. 26-686.
PRODAM 126 P, star polleta. Tasič, rod 52, ali tel. 987.
PRODAM PEUGEOT 504, letnik 178, ter novoavtoprikolico. Tel. (068)
1-194.
GOLF, letnik 1971L prodam. Ježek, Cankarjeva 2 a, Črnomelj. PRODAM ZASTAVO 616diesel 2T erkins) v manjši okvari motorja, re-stracija do avgusta 1986, vozen z B itegorijo. Ratež 14/a.
PRODAM Z 750, letnik J 972. Štefan očevar, Šmalčja vas 11, Šentjernej. ZASTAVO 750 de lux, registrirano i aprila 1987, letnik 1975, dobro iranjeno, prodam. Cena 14 SM. Tel. 68) 56-612.
7.	850, letnik 1981, 28000 km, pro-tm. Franc Markovič, Podturn 80, olenjske Toplice.
126 P, letnik 1980,odličnoohranjen, odam. Tel. 24-171 po 15. uri.
R 4GTL,november 1983,garažiran, odam. Stane Križan, Otok n. h., radac, Metlika.
PRODAM Z 750, letnik 1973, nere-strirano, potrebno obnove. Brudar, alo Mraševo 28., Podbočje.
Z 101 GT 55 — 3 vrata, letnik 1984
malo vožen, ugodno prodam. Pogačar, Slavka Gruma 2, tel. 26-617.
PRODAM Z 750. Tel. 79-542.
PRODAM RUMENO 3 mesece staro zastavo 128. Tel. (068) 22-989.
ZASTAVO 101, letnik 1978,registrirano do junija 1987, obnovljeno, in 20 m železne balkonske ograje prodam. Tel. 71-566.
PRODAM KOMBI IMV, letnik 1981, registriran do januarja 1987. Vinko Slovenec, Skopice 39, Krška vas.
PRODAM Z-850, letnik 1985. Informacije Mrhar Bojan, ul. Milke Šobar 7.
R 12 TL prodam. Fink, Kettejev drevored 43, Novo mesto, tel. 21-826 int. 266.
APN 7 prodam. Tel. 26-310.
Z 101 L, letnik 78, prevoženih 64000 km, prodam.. Cena 49 M. Ogled popoldne. Igor Sečnjak, Ljubljanska
14, Novo mesto.
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prodam. Telefon 26-278.
YUGO 45, rdeč, letnik 1983, prodam. Krhin, Ratež 18, Brusnice.
Z 101, registrirano, nevozno, in VARTBURG, registriran, vozen, prodam. Rus, Meniška vas 32, Dol. Toplice.
PRODAM ohranjeno ZASTAVO 750, starejši letnik, z industrijsko obnovljenim motorjem, registrirano do konca leta, Jenškovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica.
Z 101 GTL 55, letnik november 1984, prevoženih 15000 km, prodam. Informacije 21-166, od 6.30— 14. ure, Slavica.
VVV, karamboliran, lahko po delih, registriran do konca marca 1987, prodam. Ogled možen vsako soboto dopoldne: Boris Starešinič, Metlika.
126 P, dobro ohranjen, prodam. Telefon 22-150, Bršljin.
Z 1300, letnik 1977, v odličnem stanju, prodam. Darinka Oberstar, Soteska
15, Straža.
TOMOS 15 SLC, star 5 mesecev, prodam. Tel. 24-596.
MOTOR APN 6 ugodno prodam. Marjan Špelič, Srednji Lakenc 14 pri Mokronogu.
PRODAM dve zastavi 750, letnik 1977. Tel. 25-370.
ZASTAVO 850, letnik 19Ž5, prodam. Telefon 81-480, dopoldne.
AVTOMATIK TOMOS (200 km) in športno kolo na 10 prestav takoj prodam. Plačilo možno v dveh obrokih.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Rjiloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.500 din, na prvi ali zadnji strani 3.000, za razpise, licitacije ipd. 2.000 din. Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljnja beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Kelhar, Brežina 37, Brežice.Oglasitese ob delavnikih proti večeru.
FIAT 126 P, karamboliran, letnik 1981, prodam. Dol. Sušice 17, Dol. Toplice.
PRODAM YAMAHO 500 XE ali zamenjam za avto. Naslov: Anton Kopina, 68274 Raka 69.
PRODAM zastavo 750, letnik 1979, po ugodni ceni. Prečna 42, Novo mesto, tel. 23-284.
Z 101, letnik 1977, prodam. Stane Ljubi, Koroška vas 32, Novo mesto.
ZASTAVO 126 P in čoln Elan T 300z motorjem Tomos 4 prodam. Tel. 84-178.
R4TL, letnik 1983,dobroohranjen, prodam. Telefon (068) 21-501.
GOLFOV levi zadnji blatnik, steno, komplet branik, prodam. Tel. 51-029.
Z 750, letnik 1983, prodam Brane Zupančič, Drganja sela 8, Straža.
PRODAM FIAT 126 ter škodo 120 LS, oba letnik 1979. Informacije na telefon 23-211 (dopoldne)—Gazvoda, popoldne 25-637, Paderšičeva 17.
PLINSKO avtomobilsko napravo, novo, prodam. Tel. (068) 25-948.
ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1979, obnovljeno in prebarvano, prodam. Dalmacija, Ragovska 8, Novo mesto.
126 P GTL, novi tip, popolnoma nov, ter diesel motor Mercedes 220, letnik 1980, prodam. Telefon 23-529.
UGODNO prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, obnovljeno, in nova garažna vrata 230 x 210. Ogled vsako popoldne. Jože Koligar, Gor. Vrhpolje 52, Šentjernej.
R 18 TL RENAULT, letnik 1979, prodam za 1,4 mio din. Informacije zvečer na telefon (068) 22-990.
PRODAM moped Tomos avtoma-tik. Informacije na telefon 24-690.
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Franc Janževič, Dol. Brezovica 24, Šentjernej.
UGODNO prodam motor Tomos 14 M, star dve leti. Cena po dogovoru. Janez Grlica. Biška vas 22, Mirna peč.
ŠKODO in smrekove deske (0,5 cm) prodam. Ivan Turk, Sela 12, Dolenjske Toplice.
PRODAM 125 P, letnik 1978, registriran do februarja 1987. Telefon 26-231.
FIAT 126 P, letnik december 1981, dobro ohranjen, 30.000 km, prodam. Informacije na tel. (068) 72-835.
Z 101, letnik 1977, prodam. Sreto Matič, Slavka Gruma 10, Novo mesto.
KOMBI Z 435 T, letnik 1979, prodam. Informacije 25-862.
ZASTAVO 750, letnik 1985, in kosilnico BCS prodam. Telefon 23-770, od
13.	ure dalje, Jože Gazvoda, Konec 17, Novo mesto.
kmetijski stroji
MLATILNICO Krobat 200s popolnim čiščenjem in varnostni lok za traktor ugodno prodam. Vrh pri Pahi 13, Otočec.
KOSILNICO BCS prodam. Franc Regina, Vel. Cerovec, Štopiče.
PRODAM nove traktorske gume 12.4/11-28 (Ursus-IMT) ter motor pony ekspres, dobro ohranjen. Sta-niša, Vinja vas 15, Novo mesto.
PRODAM grablje Sonce, obračalnik na vile, kosilnico Figaro in elektromotor 9 KS. Peter Kržičnik, Grajska 4, Kostanjevica.
PRODAM ježaste brane, široke 180 cm. Tel. 40-131.
SNOPOVEZALKO za BSC, dobro ohranjeno, prodam. Ivan Dragan, He-rinja vas, Otočec.
UGODNO prodam čelno koso 115 M za priključitev na motokultivator Mondial. Franc Markovič, Dolenjske Toplice 91.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 522, malo rabljen, letnik 1981. Branko Brdar, 47284 Kašt 2 pri Metliki.
PRODAM mlatilnico, ki trosi in reta, ter čistilec žita(pajtelj)JDrenik, Stari trg 33, Trebnje.
TRAKTOR ZETOR 57-11 prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto.
TRAKTOR Štore 402 nov prodam. Kožar Milan, Bife »Prepih«, Gornja Težka voda.
PRODAM traktorsko bočno kosilnico OLT. Tel. 22-187.
PRODAM zelo ohranjen traktor fer-guson 35 KM, star 5 let, z 860prevoženimi urami, ima kabino in kompresor, registriran do maja 1987, cena 1,550.000,00 din. Janez Humljan, Boldraž, n. h., Metlika, tel. (068) 58-170 int. 04 — Beti.
PRODAM nov motokultivator goldoni 8 KM in FIAT 126 P, letnik 1979. Tel. (068) 24-506.
prodam
PRODAM harmoniki (C, F, B, ES) in (BE, ES, As, Des). Štefanič, Dobliče, Črnomelj.
PRODAM kasetar technics RS-MZ 255 in radio HSR 160 z zvočniki, še v garanciji. Informacije po telefonu 22-460, po 15. uri.
PRODAM dveletno žrebico pasme norik. Tel. (061)869-720.
KOLO maraton, žensko, novo, prodam po stari ceni. Tel. 25-339, popoldne, 23-774, dopoldne.
PRODAM prašiča, težkega 150 kg. Janez Franko, Sela 3, Straža.
PRODAM električni klavir RHO-DES z ojačevalcem (80 W) ter barvni TV-radio-kasetofon HITACHI (ek-
ran 13). Tel. (068) 25-258, v četrtek od
20.	do 21. ure i n v petek od 9. do 10. ure.
DIRKALNO KOLO »marinella« prodam za 4 SM, Tel. 26-525.
PRODAM malo rabljeno športno kolo na 10 prestav. Marico Rukavina, Osrečje, Škocjan.
PRODAM kozlička, plinski štedilnik (4 plin) in kosilnico alpina. Saje, Ribjek, Mokronog.
ŠOTOR za štiri osebe prodam. Modic, Trdinova 49, Novo mesto, telefon 21-425.
PRODAM otroško sobo »Peter« (dva ležišča). Informacije vsakdan popoldne na tel. 25-170.
PRODAM športno kolo Favorit,stružnico za les in smrekove deske. Telefon 26-393.
PRODAM kravo, brejo 9 mesecev. Janez Cimerman, Dobravica 33, Šentjernej.
PRODAM brejo kravo. Gor. Podboršt 11, Mirna peč.
PRODAM črno-beli televizor. Oglasite se od 16. do 17. ure na telefon 25-073.
MAGNETOFON Philips stereo, malo rabljen, prodam. Tel. (068) 85-164.
20 OVAC solčavske pasme prodam. Adrovič, Gor. Straža 29.
PRODAM traktor Eicher KM s koso, zamrzovalno skrinjo, pralni stroj, izkopač krompirja, prikolico za prevoz živine. Vinko Fabjan, Dol. Gradišče 6, Šentjernej.
NOV avtoradio z zvočniki in anteno prodam za 4,5 M. Strajnar, Češnjevek 14 Trebnje.
ŠOTOR za 4 osebe, odlično ohranjen, model MAKARSKA, prodam. Grili, Na tratah 13, Novo mesto.
PRODAM otroško posteljo in garderobno omaro z ogledalom. Mali, Gor. Straža 167.
PRODAM dolgo poročno obleko številka 36. Ribič, tel 23-066.
KRAVO, brejo v 9 mesecu, 3. tele, sivka, prodam. Telefon (068) 23-113.
CAMP HLADILNIK Electro lux (37 litrov), 220 V, 12 V, plin, malo rabljen, prodam. Jordan, Grajska 27, Kostanjevica, tel. 69-315, popoldne.
OVCE jezersko-solčavske pasme prodam. Ivan Kaforl, Trstenik 15, 68233 Mirna.
ŠPORTNO KOLO Maraton, kot novo, ugodno prodam. Alojz Može, Srebrniče 4 a, Novo mesto.
PRODAM prikolico ITAS za vlačilec 10 t 8 m. Marjan Krajnčič, Globoko 39, tel. 69-417.
PRODAM kravo, staro tri leta, z enim teletom. Kastelic, Žužemberk 3.
TOPLOVODNI KOTEL Z BOJ-LERJEM in kombiniran bojler, rabljen, poceni prodam. Koštialova 16, Novo mesto, tel. 25-626.
HLADILNIK prodam. Gorišek. Majde Šilc 8. Novo mesto.
PRODAM 2 m’ suhih smrekovih plohov po 68.000 din. Naslov v upravi lista (3896/96).
PRODAM mlin na bele kamne ali zamenjam za enoredni koruzni obiral-nik EKO 3500 ali osebni avtomobil. Mirko Moravec.Mali Nerajec 4,68343 Dragatuš.
PRIKOLICO ADRIA 380 LS s predprostorom, čoln Meteor special in motor za čoln Tomos 10 prodam. Telefon (068) 71-842, od 14. do 18. ure.
KOSILNICO ALPINA, mizarski frezar in stroj za izdelavo masla na prenose prodam. Lado Lavrič, Stare žage 15, Dolenjske Toplice.
PRODAM gumi voz (16 col), 4 tone. Starič, Vinja vas 43, Stopiče.
KRAVO, mlado, 8 mesecev brejo, prodam. Lenart, Smolenja vas 41.
PRODAM pianino Ronisch. Tilka Potočar, Stavča Vas 4, Dvor.
PRODAM barvni televizorGorenje. Plantan, UlicaSlavkaGruma 10,Novo mesto, tel. 26-609.
PRODAM prašiča (110 kg) in traktorski obračalnik sena. Tel. 40-223.
PRODAM belo dolgo poročno obleko, številka 38. Telefon 26-297.
PRODAM dve ovci z mladičem. Bukovec, Uršna sela 114.
PRODAM dve ovci s tremi mladiči. Ivan Kovačič, Sotelsko 7, Krško.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev. Ivan Rozman, Gornji Globodol 22, Mirna peč.
OHRANJENO, 3-krat rabljeno kamp šotor-prikolico SKIF prodam za 50% ceneje. Dalmacija, Ragovska 8, Novo mesto.	/
PRODAM mlatilnico in čistilnico žita. Angela Drenik, Stari trg 33, Trebnje.
kupim
KUPIM HIŠO v krški občini. Ponudbe pod šifro: »300 M«.
V KRŠKEM ali v Novem mestu kupim manjše etažno stanovanje v privatni hiši, bloku ali manjšo stanovanjsko hišo. Možna tudi zamenjava za enosobno stanovanje v Ljubljani s telefonom. Informacije na telefon (061)268-991.
KUPIM glavo diferenciala ali kompletni menjalnik za traktor Deutz (25 KS), letnik 1960. Alojz Salmič, Gorenja vas 13, Leskovec, telefon (068) 75-794, popoldne.
posest
GOSPODARSKO—STANOVANJSKO POSLOPJE po adaptaciji, primerno za vsako obrt in stanovanje, v središču Novega mesta prodam. Ponudbe na telefon (061) 332-827.
PRODAM hišo ali zamenjam za enosobno stanovanje z doplačilom. Tel. 26-286.
NUJNO in zelo ugodno prodam stanovanjsko hišo v IV. gradbeni fazi, primerno za vikend, na lepem kraju, 5 km iz Sevnice. Informacije po telefonu
(068)	81-246, dopoldne popoldne 81-434.
HIŠO, primerno za bivanje, v bližini Sevnice, opuščen vinograd (1/2 ha — Podvrh) prodam. Tel. (068) 81-078.
ZDOMCI, POZOR! Prodamo domačijo z nekaj zemlje, primerno za kakršnokoli obrt. Pavlovič, Češence 20, Mirna peč.
HIŠO z dvema stanovanjema, vrtom in sadovnjakom na Grmu v Novem mestu prodam ali zamenjam za štirisobno stanovanje z doplačilom. Telefon (068) 84-546, od 9. do 10. ure,
NOVO, popolnoma izgotovljeno hišo prodam. Delno lahko že vseljiva. Sončen, razgledni kraj naDolenjskem, blizu prometnih zvez. Telefon, asfalt — primerno za zdomce. Naslov in telefon v upravi lista (3897/86).
razno
RAJKO RAJK, Volčičeva 7, Novo mesto, prepovedujem vožnjo preko m oje nj i ve n a V r h e h A N TO N U BO LT-EZU iz Gabrja. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE ŠAŠEK. Pangrč grm_13tBru-snice, prepovedujem Janezu ŠAŠKU, Pangrč grm 11, Brusnice, pašo kokoši,' gonjo invpašo živine po mojem zemljišču. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE SREBRNJAK, Šegova 3, Novo mesto, prepovedujem delanje kakršnekoli škode na parceli, kiseime-nuje Brezovca. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARIJA SKEBE, Zvirče 4, Hinje, prepovedujem Hočevarjevim iz Žvirč 2, Hinje, delanje kakršnekoli škode, pašo kokoši, zajcev, polivanje onesnažene vode, metanje odpadkov ter hojo po moji njivi in vrtu. Prepovedujem tudi vsem ostalimsosedompašo kokoši. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
STANISLAV SKEBE, Žvirče23, Hinje, prepovedujem Slavku Papežu, Žvirče 31, pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode na moji njivi. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Dragemu možu in atiju ALOJZU JAKŠI iz Semiča 7 želijo za njegov 50. rojstni dan in god mnogo sreče, zdravja in razumevanja — žena Agica ter hčerki Zvonka in Renata.
Dragi sesjri PAVLI NAHTIGAL z Dvora pri Žužemberku iskreno čestitajo za dvojno praznovanje sestra Fani z družino, ostalim v njeni družini pa pošiljajo prav lepe pozdrave — MIRTIČEVI.
Dr. stomatologije BORISU ‘FEKONJU iz Krškega čestitamo ob uspešnem zaključku študija na medicinski fakulteti vsi, ki ga imamo radi.
Dragi mami ALOJZIJI BUTS-CHER iz Pribišja, Semič, za rojstni dan in god vse najboljše, predvsem zdravja — enako tudi očetu Petru — želi sin Adolf z družino.
obvestila
NA AVTOBUSU Senovo—Novo mesto sem 11. junija izgubil denarnico z dokumenti in manjšo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne na naslov: Ignac Klobučar, Vinji vrh 26, Šmarješke Toplice.
MOŽ in žena brez otrok iščeta sobo s kuhinjo (lahko je stara in neopremljena) na območju Krškega ali Sevnice. Dženi Šturbej, Trubarjeva 7, Krško, tel. 72-284.
IŠČEM denarnico vijoličaste barve, izgubljeno na relaciji avtobusna postaja Novo mesto—Metlika. Najditelja prosim, da pokliče tel. 27-004 ali na naslov: Tatjana Tomažin, Dol. Težka voda 13.
EVGEN MALERIČ, Tuševdol 6, Črnomelj, opozarjam Kristino VI-DOŠ, bivajočo v Črnomlju na Cankarjevi 4, da v bodoče MALERIČE-VIH iz Tuševega dola 6, Črnomelj, več ne obrekuje ali jih žaljivo obdolžuje, kot je to storila s preklicem dne 8. maja 1986 v Dolenjskem listu. Zaradi objave preklica je že vložena zasebna tožba pri TS Novo mesto-enota v Črnomlju po čl. 108/3 KZ SRS.
MARIJA LOŠDORFER, Sevnica, Cesta na grad 11, prepovedujem vsako vožnjo po travniku par. št. 461/3. Vse tiste, ki ne bodo upoštevali tega opozorila, bomo morali sodno preganjati zaradi motenja posesti.
VAM IZ ZAMRZOVALNE SKRINJE TEČE? SE VAM NEPRAVILNO VKLAPLJA ALI IZKLAPLJA? Če želite kakovostno popraviloz
2-letnim jamstvom na vašem domu, pokličite telefon (062) 31-354 ali tel.
(069)	24-296.
PO UGODNI CENI posojamo poročne obleke. Jurčevič, Vlaška 70, Zagreb, tel. (041) 418-014.
MLIN JOŽE KOŠAK, Družinska vas, obvešča cenjene stranke, da od 5. avgusta do 5. septembra 1986 zaradi popravil ne bo delal.
CENJENE STRANKE obveščamo, da bo elektromehanična delavnica za previjanje elektromotorjev na Drski 64 zaprta zaradi letnega dopusta od 30. junija 1986 do 12. julija 1986. Se priporočamo! Ivan PRISELAC, Drska 64, Novo mesto.
EKSPRES POPRAVILA pralnih strojev opravljam v popoldanskem času, kvalitetno in z garancijo za območje Trebnjega in Mirne peči. Opravljam tudi generalna popravila na pralnih strojih Gorenje vseh starosti. Alojz KASTELIC, Dol. Ponikve29(n. h.), 68210Trebnje.
CENJENE stranke obveščam, da bo delavnica zaprta zaradi letnega dopusta od 1. julija do 31. julija 1986. Avgust MODIČ, avtokleparstvo in ličarstvo, Novo mesto. Se priporočamo!
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
FOTOKOPIRNICA »NACE«, obvešča cenjene stranke, da smo se preselili iz prostorov na Prešernovem trgu v nove prostore na GLAVNEM TRGU 1 (poleg cvetličarne). Tel. 22-129.
477/23-86
ZAHVALA
11. junija smo se poslovili od ljubega moža, sina, brata, strica, nečaka in
svaka
MIHAELA
ŽAGARJA
iz Stopič
Prisrčna zahvala gospodu nadškofu iz Beograda, gospodu proštu iz Novega mesta in domačemu gospodu župniku za opravljeni obred in tako lepe poslovilne besede. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki soz nami sočustvovali, spremili našega Majka na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Hvala tudi pevcem.
Vsi njegovi
Draga mama, že leto dni v grobu počivaš, nad zvezdami večno srečo uživaš, mi pa sami smo ostali, za teboj bomo v srcih svojih žalovali.
V SPOMIN
2. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je po dolgi in težki bolezni zapustila žena in mama
MARIJA ZUPANČIČ
Cirnik pri Mirni
Vsem prijateljem in znancem, ki seje spominjate in ji nosite rože na grob, iskrena hvala!
Žalujoči: mož Alojz, hčerka Slavka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, stric in bratranec
KAROL PETAN
Dol. Mraševo 7
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, vence in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo podjetju IMV-TOZD Prikolice, Gorjancem DSSS. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju internega in pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za nesebično pomoč med boleznijo. Zahvala velja tudi gospodu župniku in pevcem za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 40. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga hčerka, sestra in teta
NEŽKA ŽABKAR
iz Brezij 23, Raka
Najlepše se zahvaljujemo vsem vaščanom in sorodnikom, ki sojo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja kolektivu Stillesa iz Sevnice za podarjeno cvetje, sosedovi družini Zorko za nesebično pomoč in župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: oče z ženo, sestri Štefka in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas vse — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, brata in strica
IVANA NARATA
iz Šentjerneja
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga med boleznijo obiskovali, v najtežjih trenutkih nesebično pomagali in nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in ZD Šentjernej. Posebej se zahvaljujemo OOS Podgorje in Iskri, sodelavcem, konjeniškemu klubu Šentjernej in tov. Trencu za poslovilne besede. Prisrčna hvala gospodu župniku in cerkvenemu pevskemu zboru. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Milka, sin Jernej in hčerka Slavica z družinama, brat Martin z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
JOŽETA
PEČNIKA
iz Gorice 7, Brestanica
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih, vsem, ki so pokojnemu darovali vence, cvetje, izrazili sožalje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tovarišu inž. Alojzu Pircu, tov. Tonetu Javoriču za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, vsem šestim duhovnikom za obred, predvsem gospodu dekanu Ivanu Zorku in gospodu Jožetu Špesu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je mnogo prezgodaj nepričakovano zapustil naš ljubi mož, očka, sin in dedek
ALOJZ
ERJAVEC
iz Dol. Nemške vasi 8 pri Trebnjem
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili k preranemu počitku, iskrena hvala. Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč, GD Ponikve, tov. Čehu za poslovilne besede, Trebanjskemu oktetu, delovni organizaciji Tesnila Trebnje, KPD Dob. Lepa hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, tašče, stare mame in prababice
MAGDALENE RADOVIČ
iz Črnomlja, Tomšičeva 10
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala ZZB Črnomelj za poslovilne besede, osebju ZD Črnomelj za lajšanje bolečin ter župnikom za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Zapustila nas je sestra in teta
ANA ZUPANČIČ
iz Birčne vasi 44
Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu za skrb in nego v zadnjih letih njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi prijateljicam iz Doma starejših občanov za pomoč v času bolezni, duhovniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njeni
Le ena se tebi je želja izpolnila, pod hribčkom domačim zdaj truplo leži. Največje bogastvo je tebi bilo otrok desetero in delo samo.
Počivaj v miru. mama, zdaj ti. saj veš, da otroci smo ti zvesti bili.
(Fanij
ZAHVALA
Izgubili smo v 82. letu starosti našo mamo
ANO LESJAK
iz Gabrijel pri Krmelju,
največje bogastvo, kar smo ga imeli. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in pokojni prinesli vence. Posebna zahvala župniku za izredno lepo opravljeni obred in pevcem iz Mokronoga.
Žalujoči: Lojze, Vinko, Jožica, Andrej, Tone, Ludvik in Fani z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da je umrl naš upokojeni sodelavec
IVAN KOPINA
delavec v skladišču
Od pokojnika smo se poslovili 12. junija 1986. Ostal nam bo v lepem spominu.
DELAVCI IN UPOKOJENCI KRKE, TOVARNE ZDRAVIL, NOVO MESTO
ZAHVALA
V 64. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
VIKTOR GAŠPER
iz Velikega Podljubna 28
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom, znancem in delovnim organizacijam.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
JANEZA KEKA
iz Benečije 3
Vsem vam, ki ste nam v bolečih trenutkih slovesa stali obstrani.se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, kolektivom TRELES TREBNJE, DANA MIRNA, VVO NOVO MESTO, OŠ. LUCIJA, ter g. župniku za opravljeni obred, pevcem in govorniku tov. Požesu.
Žalujoči: žena Ana in otroci z družinami
w
JOŽEBRCAR	I
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
*4 4 4
4 4
t
4
4 4 4 4 4
4
\ 4
\ J
4 4 4 4 4 4
'4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
JI
4 4 4 4 4
Če Jožeta Brcarja ni v Agrostroju, potem je v svoji delavnici, kjer kot popoldanski obrtnik izdeluje dele za Agro-strojeve namakalne naprave. Če ga ni v delavnici, je pa v vinogradu. Skratka, časa za počitek ni in vse bolj se zdi, da hoče dolenjski človek z enim samim zamahom odpraviti, kar je spričo okoliščin v preteklih desetletjih zamudil. Dolenjska je namreč v zadnjih dveh desetletjih dosegla tak razvoj, da se ga niti sami ne zavedamo. Pri vsem tem pa je še ohranjena prislovična prijaznost in gostoljubnost dolenjskih ljudi, ki jo tako cenijo ljubljanski škrici.
Vendar z Jožetom Brcarjem ne teče beseda o tem, kaj vse je Dolenjska dosegla v zadnjih nekaj letih, ampak o krajevni skupnosti Šentrupert. Prav zaradi nje je letošnje občinsko priznanje dobil tudi Jože Brcar. Lahko bi mu rekli vojak tega našega samoupravnega sistema, (ki se kaže najbolj učinkovit prav v krajevnih skupnostih). Brcar namreč nikoli ni bil vodilni, bil pa je vedno zraven: v svetu krajevne skupnosti pa v tem gradbenem odboru in oni komisiji, kakor so pač bile potrebe.
»Jaz mislim, da mora človek dati vse od sebe tam, kjer živi. Trinajst let sem se vozil v
Litrostroj, vedno pa sem si želel, da bi dobil delo doma, v domačih krajih. In o tem sem bil prepričan, sicer ne bi že pred ženitvijo zgradil svoje hiše v Šentrupertu. Zelja se mi je uresničila. Najprej sem delo dobil v IMV na Mirni, potem pa leta 1980 v obratu ljubljanskega Agrostr-oja. Ta obrat smo si vsi zelo močno želeli. Da ga imamo, ima precej zaslug nekdanji predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Zgonc, ki je veliko naredi! za krajevno skupnost. Njegovo delo uspešno nadaljuje tudi Jože Frelih. Sploh pa lahko rečem, da me pripravljenost krajanov na delo in odrekanja prijetno čudi in navdušuje. Težje so razmere, bolje delamo, več smo pripravljeni dati. Imeli smo že štiri referendume za samoprispevek, pa je bil odstotek »za« vedno višji, « ponosno pravi Brcar.
Seveda pa v krajevni skupnosti, ki šteje med najbolje urejene v trebanjski občini, še ni urejeno vse niti tako, kot si krajani žele. Jože Brcar ima zdaj veliko dela pri gradnji šolskega igrišča, ki ga bosta družno pomagali zgraditi krajevna skupnost in Agrostroj. Tudi poti v hribovske predele so še slabe. Vedno zno-vapa se pokažejo novi in novi problemi ter naloge.
Štiri otroke ima in žeti si, da bi vsi dobili delo v domačem kraju. Ko dela za krajevno skupnost, dela tudi zanje. Vendar pri opredelitvi za delo v krajevni skupnosti niso bili odločilni otroci. Brcar sam pravi, da je članom družine Brcar že kar malo prirojeno, da delajo na tak način. In ni ga večjega zadovoljstva, kakor je pogled na opravljeno delo, ki bo koristilo vsem.
»Priznanje? Prvo občinsko po nekaj krajevnih. Mislim pa. daje samo obveza za še bolj predano delo," reče Brcar in misli tisto, kar je rekel.
J. SIMČIČ
GOSTITELJI 400 LOVCEV- PEVCEV — Zveza lovskih družin Bela krajina je v soboto gostila okrog 400 članov lovskih pevskih zborov in rogistov, predstavil pa seje tudi njen zbor (na fotografiji), kije zapel eno pesem skupaj z belokranjskimi rogisti, ki so najmlajši v Sloveniji. Vodja zbora in rogistov Brane Podgornikje ob tej priložnosti prejel za dolgoletno delo na kulturnem področju v lovski organizaciji red za lovske zasluge II. stopnje, ki mu gaje izročil Marko Bulc. (Foto: M. Bezek)
Iskale gobe — našle svetnike
Nenavadna gobarska najdba na Kočevskem
KOČEVJE — Kočevski župnik Božidar Metelko je 7. junija sporočil kočevskim miličnikom, da so tri ženske v gozdu pri Livoldu našle neke kipe. Nabirale so gobe in pod grmom našle v juto zavite tri velike lesene kipe. O najdbi so obvestile župnika, ker je šlo za nabožne kipe.
Miličniki in župnik so šli potem na omenjeni kraj in tam razen kipov odkrili tudi nekatere sledi. Župnik je že takoj ob najdbi ugotovil, da gre za dva okoli meter velika kipasv. Roka in Marije z Jezuščkom, tretji kip pa predstavlja devico Marijo v naravni velikosti. Vsi kipi so leseni in precej stari, najstarejši je prav največji Marijin kip, ki so mu strokovnjaki prisodili okoli 300 let.
Župnik je zagotovil, da kipi niso iz
V BRUSNICAH PRAZNIK ČEŠENJ
BRUSNICE —Ves kraj se že dlje časa pripravlja na tradicionalni praznik češenj, ki ga bodo počastili v nedeljo, 22. junija. Prireditev se bo začela ob 10. uri z otvoritvijo razstave češenj v prostorih osnovne šole, ob 13. uri bo pred šolo kulturni program in ob 15. uri spored pridelovalcev znanih brusniških hrustavk. Domačini, gostje in izletniki sebodo lahko tja do večera zabavali na dobro organizirani veselici, kajpada bodo češnje ves dan tudi naprodaj. To je pravzaprav glavni namen prireditve, ki jo vsako leto obišče veliko ljudi.
njegove fare. Od kod so, šele ugotavljajo. Tatvine dragocenih cerkvenih starin pri nas in tudi na Kočevskem niso novost (pred leti so zmanjkale v cerkvi v Banjaloki vse slike križevega pota). Tatovi take slike in kipe prodajajo v tujino, kjer dosegajo precej večjo ceno kot pri nas.
Po sedanjih ugotovitvah, ki pa še niso popolne, naj bi bil kip sv. Roka iz Morave pri Kočevju. j PRIMC
Motorček se je odpeljal z Jožetom
Zmagovalni poštar Jože Franko je dobil zasluženo nagrado
NOVO MESTO — V uredništvu našega časopisa je bila v četrtek dopoldan majhna slovesnost, na kateri je predstavnik Novotehne Lojze Muhič izročil tomos avtoma-tik Jožetu Franku iz Gabrja kot nagrado za poštarja, ki je v naši nagradni akciji pridobil največ novih naročnikov.
Celovit pregled domače in umetne obrti
Do nedelje bo v Slovenj Gradcu še odprta 6. , jugoslovanska razstava
SLOVENJ GRADEC—Zveza obrtnih združenj Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva-Ljubljana so v sodelovanju, tudi s krajevnimi dejavniki v Slovenj Gradcu, 13. junija v tamkajšnjem Umetnostnem paviljonu odprli 6. jugoslovansko razstavo domače in umetne obrti.
Posebna strokovna žirija, ki jo je vodil likovni kritik dr. Ivan Sedej, je med več kot 7.000 prispelimi izdelki, tudi iz Italije, Bavarske in Finske, odbrala okrog 3.100 izdelkov, najboljšim pa podelila znak kvalitete. Najboljši izdelovalci so dobili priznanja »Mojster domače obrti«, »Mojster umetne obrti« in »Mojstrska delavnica.« Na petkovi slovesnosti ob podelitvi priznanj se je v slovenjgraški Nami z uvodno revijo predstavila radovljiška Almira.
Izdelki so tokrat prvič na ogled (do 22. junija!) tudi v stari gotski cerkvi, za obiskovalce pa je privlačna novost še prodaja izdelkov na stojnicah. Razstavo spremljajo številne kulturne in druge prireditve, tako da obiskovalcem ne morebiti dolgčas. Pripravili so tudi strokovne posvete, kjer skušajo poenotiti pravno, ekonomsko in organizacijsko ureditev domače in umetne obrti v vsej Jugoslaviji.
P. P.
Zidovi, polni spominov
O stari sosedski zidanici in pobitih turških bojevnikih _____—	A.	Plut	iz Črešnjevca pripoveduje
Anton Plut iz Črešnjevca nima svoje zidanice kje zunaj vasi, v vinogradu kot je dandanes običajno, marveč je do nje le nekaj korakov od domačije. In tudi ni zidanica ena od tistih novotarij, za katere ne veš, ali so stanovanjske hiše ali kaj drugega. Plutova zidanica ima častitljiv videz starosti: mogočno obokan vhod, iz kamna zidane zidove, steptano zemljo po tleh in od novega le streho in lesen strop. Stoletja so zapisana na njenem videzu.
Njen lastnik Anton Plut ve povedati, da je bila zidanica nekdaj tako imenovana sosedska ali vaška zidanica. To je bila svojevrstna belokranjska ustanova, kakršne skoraj ni zaslediti drugje po Sloveniji. Vaščani so imeli v nji skupno vino, ki gaje hranil vaški kletar oziroma vaški mož, kot so mu rekli na Črešnjevcu. Vaščani so se v zidanici zbirali in jemali vino po poličih, a za vsak vzeti polič so morali vrniti »pudrgo«. V besedi je skrit pomen »poldrugi
POHODA PO NAŠIH KRAJIH
Turistična agencija TTG iz Ljubljane organizira letos tudi dva pohoda po naših krajih. Desetdnevni Dolenjski pohod se bo začel
4.	julija v Ljubljani (Višnja gora, Žužemberk, Soteska, Dolenjske Toplice, Semič, Gradac, Podzemelj, Adlešiči in z vlakom v Ljubljano). »Pohod ob Kolpi« pa se bo začel 1. avgusta tudi v Ljubljani, od koder se bodo udeleženci odpeljali z avtobusom do Osilnice, nato pa krenili peš do izvira Kolpe, Fare, Prelesja, Severina (Hrvaška), Vinice, Pobrežja, Podzemlja in Gradca, od koder se bodo z vlakom vrnili v Ljubljano. Udeleženci izleta bodo pešačili, prtljaga pa se bo vozila s kombijem. Prenočevali bodo pod šotori. Cena vsakega pohoda je 45.000 din za osebo, v njej pa je vračunan polpenzion (večerje in zajtrki) in ostalo, kar sodi k pohodu.
polič«, se pravi, da so za popiti liter vina morali vrniti liter in pol. Moža, ki je skrbel za red v zidanici in zapisoval na rovaš, koliko je kdo vina vzel, so vaščani volili.
Leta 1912 so vaško zidanico razpustili. Takrat je zgradbo kupil Jože Plut, oče sedanjega lastnika. A ni je samo kupil, vse izročilo o nji je prevzel in ga predal svojim otrokom ter ga tako pomagal ohraniti.
Poleg pripovedi o nekdanjem življenju in sosedski zidanici seje v spominu Antona Pluta ohranila še pripoved o izkopanih turških kosteh. Pred vojno so namreč pred sosedsko zidanico kopali jamo za vaško lužo. Trud je bil zaman; jama ni hotela držati vode. Vendar so pri kopanju kopači naleteli na okostja. Izkopali so dvoje konjskih okostij in dvoje človeških. Po izročilu je šlo za dva turška bojevnika, ki ju je pokončal prapraded Plutovih. Plutova rodovina je namreč na Črešnjevcu že od davnega, odkar vas sploh stoji. Človeška okostja so položili k večnemu počitku v neposredni bližini zidanice. Na tem mestu rasteta zdaj kvišku lipi, dvoje slovenskih dreves, kot zeleni znamenji žive zmage nad turško smrtjo, nekdanjim sovražnikom slovenskega ljudstva.
M. MARKELJ
/
»Če bi ponujal slab časopis, se te akcije niti ne bi lotil. Poštarji najprej slišimo, če bralci z Dolenjcem niso zadovoljni. Negodujejo le, če ga v četrtek ne dobijo. Najraje bi videli, da bi ga dostavil že zjutraj v toplo posteljo. Tudi to bi jim človek rad ustregel, če na našem koncu ne bi bilo toliko naročnikov. V četrtek ga z motorjem razvažam ves dan in zadnja hiša ga dobi šele v trdi noči,« je pripovedoval naš nagrajenec, ki mu je v tako kratkem času uspelo zbrati 116 novih naročnikov. Prizna, da je v zaključku naše nagradne igre z njim živela vsa brusniška krajevna skupnost. Vsi so želeli, da bi njihov poštar zmagal. Na koncu je bilo še posebno težko, saj je ostalo že malo hiš, kjer Dolenjca še ne bi imeli. Sekira mu je padla v med v novem naselju na Ratežu, kjer se mu je posrečilo pridobiti kar 10 novih naročnikov. To pa je na koncu pomenilo zmago nad najhujšim tekmecem Rajkom Pugljem iz Dolenjskih Toplic.
Pa srečno vožnjo!	J	p
Mogočen zbor lovcev-pevcev in rogistov
V Črnomlju je bilo 13. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov
ČRNOMELJ — Črnomelj je bil preteklo soboto gostitelj okrog 400 članov lovskih pevskih zborov in rogistov iz vse republike in zamejstva ter edinega tovrstnega zbora iz Hrvaške, pevskega zbora iz Klane pri Reki, ki so se zbrali na tradicionalnem 13. srečanju zborov in rogistov Slovenije. Srečanje je pripravila Zveza lovskih družin Bela krajina, ki je s tem hkrati počastila tudi 40-letnico svojega povojnega dela.
Ljubitelje dobrega petja je v Kulturnem domu najprej pozdravil predsednik Zveze lovskih družin Bela krajina Janez Videtič. Slavnostni govor je imel Marko Bulc, predsednik mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi, ki je poudaril pomen kulturnega udejstovanja lovcev in vsakoletnih tovrstnih srečanj, ki postajajo vse bolj množična. Prav črnomaljsko pa je bilo najštevilnejše doslej. Nanjemjepodvepesmizape-lo ali zaigralo 20 pevskih zborov in rogistov, poleg tega je mogočen zbor pevcev iz vseh zborov zapel v jurjevski dragi še skupaj, ob spremljavi godbe Ljudske milice.
Okrog 700 belokranjskih lovcev, združenih v številne družine iz metliške in črnomaljske občine, je pripravilo ob letošnjem srečanju pevcev in rogistov tudi zanimivo lovsko razstavo, na kateri so pokazali uspehe, ki jih dosegajo pri gojitvi divjadi in pri lovu.
B.	M.
V SOBOTO KRESOVANJE NA OTOČCU
OTOČEC — V soboto, 21. junija, priredi Hotel Otočec ob 19. uri tradicionalno kresovanje na kopališkem prostoru. V programu, katerega osrednja točka bo vsekakor prižiganje kresa, bodo nastopili tudi člani folklorne skupine »Ivan Navratil« iz Metlike, spored pa bo povezoval Silvo Polak. Posebno zanimive bodo tudi stare kmečke igre, na katerih se bodo ekipe mladincev pomerile za nagrade Turističnega društva Otočec. Omenimo še, da bo na kresovanju nastopilo tudi pet najbolje uvrščenih harmonikarjev, ki se bodo pred tem merili na tekmovanju na Ratežu.
POROKA PO KMEČKO
NOVO MESTO — Folkiornaskupi-na Kres bo v soboto popoldan na Mestnih njivah uprizorila pravo, »zaresno« kmečko poroko po dolenjskihobičajih v kočiji, narodnih nošah s šranganjem in spravljanjem neveste z doma. Takšno presenečenje kresovci pripravljajo svojima plesalcema Karmen Udir in Andreju Škulju. Morda bo dolenjska ohcet zanimala še koga. Priditein si poglejte!
Na tomboli zadela kar tri stoenke
Prva nagrada Vidi Senica, druga Eriki Fifolt
NOVO MESTO — Vida Šenica
(iz Meniške vasi in Erika Fifolt iz Dolenjskih Toplic sta bili najbolj
1 srečni med 15.000 igralci, kolikor jih je v nedeljo popoldan iskalo ■ srečo na tomboli, ki so jo pod pokroviteljstvom Krke pripravili člani KUD Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic. Naključjeje naneslo, da sta obe istočasno prišli z izpolnjenim lističem na tribuno in da je prav takrat po nekaj hudih nalivih prvič posijalo sonce. Prvo nagrado je odločil žreb. Vida je dobila tri stoenke, katerim se ni prav nič poznalo, da se že dve leti vozijo po cestah, Erika pa je bila enako zadovoljna z novo stoenko.
Vida Šenica, predmetna učiteljica na osnovni šoli Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, ni mogla skrivati veselja: »Tako srečna še nisem bila nikoli. Prvič sem res nekaj zadela. Kar ne morem verjeti, da sem za sto starih jurjev, kolikor sem dala za dva tombolska lističa, zadela cel avtopark stoenk, za nameček pa imam še doma eno stoenko. Na listič, ki je zadel tombolo, sem zadaj napisala hčerkino ime, saj je ona še premajhna, da bi igrala, zadela pa je,« je takoj, ko seje nekoliko zbrala, povedala Vida. Erika Fifolt, triindvajsetletna ekonomistka iz IMV, bo morala v najkrajšem času do vozniškega dovoljenja, tokrat ji je nagrado odpeljal domov oče.
Veseli pa nista bili le Vida in Erika, temveč tudi mladi organizatorji iz Dolenjskih Toplic, ki so na tak način kar precej napolnili mošnjo za prenovo svojega kulturnega hrama. Dva meseca je zato delalo kar precej navdušencev, samo na tomboli je tako ali drugače sodelovalo kar 200 mladincev. Nenazadnje pa so bili veseli tudi tisti, ki so zadeli ostalih 26 dobitkov za pet ali deset označenih številk v vrsti na tombolskem lističu. Tako je Muša Avdič zadela masažno kopalno kad, Marj_an Maznik pralni stroj, Marija Stamcar športno kolo, prav tako tudi Ladislava Kostrevc, Dušan Pureber je odšel s hladilnikom (vsi iz Novega mesta), Jure Mirtič iz Žužemberka je odpeljal pralni stroj, Miran Bele iz Smolenje vasi jeza »desetko« dobil televizor, Alenka Resman iz Otočca pa hladilno skrinjo.
J. PAVLIN
'MŠ.
DISKOTEKA LOK
*
Zaradi slabega vremena smo vašo lestvico predvajali šele v nedeljo. Upamo, da bo v prihodnje bolje in da bomo lestvico lahko poslušali v petek, 20. junija, med koncertom skupine Agropop iz Ljubljane, ki bo kot gost Diskoteke Loka nastopila tega dne.
Tudi ta teden ste poslali veliko svojih predlogov, mi pasmo izmed njih izžrebali Brigito Amšek, ki bo za nagrado dobila brezplačno vstopnico za koncert skupine Agropop, dvigne pa jo lahko na blagajni pred samim koncertom.
Lestvico ste za ta teden oblikovali takole:
1. Let me be your No. 1 — DATOSHAKE
2. Kiss —PRINCE and REVOLUTION
3. Charlene — ROXANNE
4. Why can’t this be love — VAN HALEN
5. Living for the city — SYLVESTER
6. Touchme — SAMANTHA FOX
7. A different corner — G. MICHAEL
8. Addicted to love — ROBERT PALMER
9. Slagehammer — PETER GABRIEL 10. Stickaround —JULIAN LENNON Predlog: Kitajske deklice — PANDAN
Svoje predloge pošljite na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto, do ponedeljka, 23. junija.
Anton Plut v sosedski zidanici pred starodavno prešo »na ovna«, ki tako kot zidanica šteje mnogo desetletij, a še vedno »dela, kot treba«. (Foto: MiM)
VETER JU JE VRGEL V IZLOŽBO
KOČEVJE — Hudo neurje, ki je divjalo nad Kočevjem 15. junija ob 20.20, je povzročilo nekaj škode. Med drugim je nenadni sunek vetra vrgel v izložbeno okno kočevske Name Marjana Janeža in hčerko Marjanco. Razbila so se tri velika izložbena stekla, daje škode za
500.000	din. Marjan Janežin hčerka, ki sta med neurjem vedrila pod napuščem Name, sta pri tem dobila več ureznin in so ju odpeljali v kočevski zdravstveni i dom.
....
NA BANKI ČLOVEKA STREZNIJO
Žena je vztrajala, da moramo letos na morje. Za najmanj štirinajst dni. V Portorož ali v Opatijo.
— Malije slaboten, angine ga tarejo; morje, sonce mu bo prišlo prav. Poleg tega gredo tudi Obrtnikovi na morje. Z njimi pa smo sosedi, je podkrepila svojo žensko trmo.
— Štiristo tisočakov bo premalo. Nov avto bi potrebovali, tudi stanovanja še nimamo opremljenega, kot se spodobi. Tudi ob Zeleni reki nam ne bi nič manjkalo, sem hotel speljati pogovor v mirnejše vode.
— Pod šotor me spraviš le mrtvo. Še manj ob Zeleno reko,
na kakšen travnik, kjer se bomo drenjali s kravami. Tja pojdi kar sam, je vrela.
— Tudi v Repičevini je dovolj sonca, če je že angina razlog. Malega bom naučil plavati. Poceni bomo prišli skozi, sem miril vrenje.
— Morje ali pa nič! je bevsknila
— Morje je onesnaženo, turistov kot listja in trave. Iz vsega sveta bodo navalili k nam, z najrazličnejšimi boleznimi. Še AIDS fašemo, sem poskušal z drugimi tokovi.
". Zelena reka pa je polna pecebeja. Bi rad, da si pokvarimo jetra? Je usekala nazaj.
— Na morju so ježki. Mali se bo vrnil z gnojnimi nogami. Ne samo ježki, ampak tudi meduze, me je preblisnilo.
— Ob Zeleni reki pa mrgoli kač, ni popustila in streslo jo je po celem-životu.
— Po površini našega morja plava prelita nafta, ki ti zelo smrdi, če si pozabila, sem ji hotel zagnusiti misel na obmorsko letovanje.
— V Zeleno reko pa je speljana vsa mestna kanalizacija, mi je postregla z resnico.
— Ne boš me odvrnila od Zelene reke, ne! sem kriknil.
— Ti pa mene od morja ne! je
uporabila isto frekvenco.
— V ponedeljek sva bila na banki. Sicer prijazna uslužbenka je postala nejevoljna, ko je poklicala na pomoč računalnik.
— Čeke bi radi? je vprašala s stisnjenimi ustnicami.
— Da, prosim, sem izgubil samozavest.
— Najprej poravnajte nepokrite. Tega ne jemljite kot nasvet, ampak kot zahtevek, me je odpravila s strelo v očeh.
— Imaš denar za nakup lavo-rja? sem ošvrknil ženo. Ni odgovorila, le nekaj je mrmljala o lepotah Zelene reke.
TONI GAŠPERIČ