10. številka.
Ljubljana, v petek 13. januarja 1905.
XXXVIII. lete.
Uhaja vsak dan zvečer, isimSi nedelje in praanike, ter ve«a po poeti prejema« sa avstro-ogrska dežele aa vse leto 86 K, aa pel leta 19 K, aa ietrt leta 6 K 60 h, sa ea metee 2 K 30 h. Za LJubljano ■ poiUjanjem na dom sa vat Ute 24 K, aa pol leta I* K, sa četrt leta 6 K, sa en meeee 2 K. Kdor kodi sam ponj, plaea sa vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, aa ietrt leta 6 K M h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje debele toliko več, kolikor znaša poštama. -*a Barabe kres istodobne vpoSiUatve naročnine .e ne o.ira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, ta se se oznanilo tiska eakrat, po 10 h, ie ss dvakrat, in po S h, če se tiska trikrat ali veekrat. - Depial »aj se invole frankovati. - Rokopiei se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovik ulicah št      iu sieer uredništvo v I. nadstropje, spravaiitvo pa v pritličju. - Upravniltvu saj se blagovolge pošiljati naročnine, r«klamaeye,
oznanila, t j. admiaistrativae stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Fosamesue številke po lO h.
Narodna tiskarna1' telefon št. 85.
Gantschev načrt.
Mmistaki predsednik Gautsch je od prve u^e svojega imenovanja nstmeno Jn prtom časopisja slovesno zatrjeval, da bo vladal samo s parla-
rnentrm, strogo ustivno in da ne bo npravn m potom ničesar ukrenil, kar spada v delokrog parlamenta.
S cer je nr torična resnica, da je prav baron O utsoh oče :n začetnik littavolomne porab** § 14., da je on prvi npeljal s § 14 maek rani abso-litizem, ali vel e temu bi vzpričo omenjenih njegovih slovesnih izjav in obljub bilo misliti, da baron G*uUch sedaj ven ne zaide s pota askoDitosti in ustavnosti, da bo torej vladal s parlamentom.
A kaie se, da je bila to zmota in da se baron Gautsch ie sedaj pripravlja na vladanje izvenpsrla-mentarnim potom.
Znano je. da je bila italijanska pravna fakulteta ▼ Inomostu ustanovljena potom cesarske odkčbe. Vlada je stala na stališču, da sme s tako odločbo ustanoviti italijansko pravno fakulUto v In o m o slu, ker so biie na tamkajšniem vseučilišču že italijanske katedre. Izrecno pa je vlada pripoznala, da ima samo parlament pravico, določiti kakdrug krajkot sedež te fakultete. Ko berjeva vlada je bila že d*vno odkcena, da ustanovi r: fakulti-to v R o v e r e t u. predložila je tudi dri sboru v tem srn slu sestavljen zakonski načrt, a na svojo roko si ni up»la fakultete ustanoviti t R iveretu in zato jo je ustanovila v 1 i' mo*tu.
N mci so ee postavili na stališče, da je Iu1i to nezakonito in ustavo lomno in so potom revo uoije umčili provizorično italijarsko pravno fakulteto v I icmostu.
Vprašanje   o   italijanski pravni fakulteti je nujno in vlada se rešitvi ne more ogoiti.   Ta  stvar se ne da odlašati, nego se mora urediti v naj krasim času.
Pričakovalo se je, da bo vlada zahtevala, naj parlament čim najhitreje reši vladni zakonski načrt o ustanovitvi italijanske pravne fakul tete v Inomostu. Tu bi bilo edino zakonito in ustavno.
A tedaj naenkrat naznanjajo glasila nemških naoionaloev, da vlada ne misli postopati zakonito in ustavno, nego da si hoče pomagati na drug način. V adi ni všeč, da hočejo slovanske stranke med italijanskim visokošolskim vprašanjem in med vprašanjem o slovenskem vseučilišču v Ljubljani ter med češkim vseučiliščem v Brnu ustvariti junktim. Vlada hoče pač Italijanom preskrbeti pravno fakulteto, Slovencem in Čehom pa neče dati ničesar.
V to svrbo hoče vlada kreniti na pot nezakonitosti in u tavolcmUva. Ne da bi parlament rešil zakonsko predlogo o ustanovit vi italijanske fakultete v Roveretu. hoče vlada kar upravnim potom ustvariti to fakulteto v Roveretu. Ribi se sicer iiraz »prenesti«, ali kar več ne eksistira, se ne da prenesti«
Nemci, ki sicer toliko gobezdajo o ustanovitvi, so očtvidno s tem zadovoljni, ker |im je ljubše, če Be u-ttanovi UBtavolomnim potom italijanska fakulteta v Roveretu, kakcr da bi se pri parlamentarni rešitvi te zadeve ug>dilo zahtevam Slovenoev in Čr*hov.
Vlada pravi, da »prenese« fakulteto le provizorično v R)vereto, Tudi fakulteta v Inomost. je bila le provizorično ustanovljena, a vzlic temu so N'-iTiC uprizorili rtvoluoijo, dobro ▼edoč, da se provizorične uredbe v Avstriji kaj lahko spremene v definitivne.
Če ustsnrvi vlada brez parlamenta italijansko fakulteto v Rove-retn, potem smo lahko prepričan?, da je ta zadeva d<giana in potem je junktim med italijansko fakulteto v Roveretu in med slovensko fakulteto v Ljub-
ljani uničen in pokopan. Provi sorij v Roveretu traja lahko desetletja.
Ali bodo jugoslovanski poslanoi dopustili tako nezakonito, uatifolomno in enostransko rešitev, je seveda drugo vprašanje. »Slov. zveze« zatrjuje, da ima določen pakt s Čehi, v njenih rokah je torej odloe tev, od »Slovanske zvste« je torej odvisno, če ustanovi vlada italijansko fak ulteto v Roveretu in preide preko slovenske fakultete na dnevni red ali če se to ne zgodi.
Zadnja nezgoda na južni železnici v Račjem pri Mariboru.
Dobro se še spomin amo vesti o nesreči, katera se je pripetila pred novim letom na postaji v Račjem. Razni listi so objavili to nezgodo s veliko re zervo, zlasti so zatrobili nemški listi v svet, da nikogar ne zadene krivda. Leto poročilo je vzbudilo sum, da mora biti nekaj na tem ; zakaj načelnik je znan nemškim listom kot nem-Skutarski pristaš, katerega mora Časopisje takoj braniti ; storil je Že več uslug Mariborskim politikom in z lažjo tiral celo mirne uradnike pred sodišče, češ, da so ga ti ovirali v službenih poslih, ko so zahtevali listke v slovenskem jezik«.
Pozvedovali smo o tej zadevi in ie zares prepričali, da je lt načelnik Wambrechtsamer kriv tega poloma in trpi jnžna železnica le radi njegove malomarnosti in zanikrnosti.
Tistega dne, ko so tržili na večer prazni vozovi v poštni vlak, je imel kakor navadno Wambrecktsamer slnžbo dopoldne; v službi je dal spraviti prazne vozove na tir, na katerem so bili ves dan; njegova skrb in naloga je bila, da bi bil podložil vozove takoj, ko jih je pustil pripeljati na mesto, kar se je
vedno zgodilo in je vedno moral oskrbeti uradnik, ki je to službeno uredil. Načelnik Wambrecbtsamer tega ni storil; poza bil je, ker se mn je že mndilo v Maribor, zakaj s prvim vlakom se je pripeljal v mesto.
Popoldne nastopi službo drugi uradnik, ki je bil gotovo prepričan, da je načelnik vestno dovršil vse službene opravke; radi tega se tudi najbrž n; brigal za Šefove uredbe, temveč se dr Šal svojih poslov, katerih ima dopoldan kot edini uradnik ebilo. Ravno med 6. in 7. uro se vozijo skozi postajo štirje vlaki, katere mora sam ta uradnik sprejemati in odpravljati, poleg tega ima posla pri blagajni, mora postreČi strankam in oskrbovati brzojavni aparat in sprejemati in oddajati brzojavna obvestila. V tem Času je nastal vikar, ki je premaknil prazne vozove in jih spravil v tek; uradnik je bil do cela iznenađen, zakaj ni vedel, da je opustil načelnik dopoldne vozove, ne da bi jih dal zavreti. Nesreča je bila neizogibna; le dobro, da ni bilo hujše.
Slišimo, da Be vrši preiskava radi tega dogodka, seveda v prvi vrsti proti uradniku ki je bil v službi popoldan. Poslovnik naravnost določa, da je za take nezgode v postajah odgovoren poleg načelnika, če bi tudi sam ničesar ne zakrivil, službujoči uraduk, toraj se mora prijeti v prvi vrsti načelnika; a to se ni zgodilo. Pri tej nesreči je pa de facto kriv le načelnik, ki ni opravil točno svoje dopoldanske službe. Radovedni smo že zdaj, kako se konča ta stvar, zakaj vse je mogoče pri razmerah lužne železnice. Wambrechtsamer ga neki pije rad in opravlja, kakor je v Račjem vsem dobro znano, le dopoldne nekaj ur svojo službo in odjadra s prvim vlakom obiskavat svoje tovariše, s katerim dela svojo politiko. Zanaša se vedno na zaščito svojega najboljšega prijatelja, želez, nadzornika te proge, kateri mu gotovo ne bo skrivil nikdar lasu, dasi mora sam najbolj vedeti, da Wambrecbtsamer  ne opravlja službe.
kakor se zahteva od načelnika. Imamo že precej gradiva, ki bode svoječasuo dokazalo, da morajo stranke odhajati popoldne, ne da bi opravile svoje posle na postaji, ker načelnika ni doma. Našel bo Wambrechtsamer gotovo za to zanemarjanje dovolj izgovorov, katerim bode verjelo ravnateljstvo, ker »pričuje vedno njegove podatke nadzornik proge, torej njegov pajdaš, ki ga le brani. — Kaj le to pomeni, da se je načelnik 3 dni po tej nezgodi zglasil bolnim?
Na vsak način bi moral biti načelnik popoldne doma, ker ima kot tak vedno zunanjo službo in mora skrbeti za red. Slavno ravnateljstvo pa mora to njegovo odsotnost tembolj uva-ž cvat j, ker sta ravno sedaj na tej težavni postaji samo dva uradnika razen načelnika, d o čim so bili prej trije.
O tej zadeve še nismo govorili zadnje besede in le čakamo, kaj bode ravnateljstvo ukrenilo in smo radovedni, če bode tudi sedaj branilo moža, ki opravlja tako odgovorno službo, za katero ni nikakor zmožen niti po svoji formalni izobrazbi niti, po svojem nastopu ; zakaj načelnik bi moral biti zares tudi reprezentacij-s k a oseba lepega vedenja, ne pa surovega, hlapčevskega tona.
Framćan.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Prihod prvih ruskih ujetnikov
v NagazaKi.
»S tandardu« se poroča is Tokija z dne 11. t. m; R iski ujet* niki so dtspeli v N»g*z»ki. Generali in adnrrai', ki se niso hoteli ■ častno besedo zavezati, da se ne udeleže več te vo,ne, se internirajo v Nacroji.
Iz Londona pa se brzojavlja: V torek dne 10 t. m. je dospelo 1600 ruskih ujetnikov v N*gas*ki, kjer jih je guverner Arakava slovesno sprejel.   Slovesen   sprejem  je Ruio
»Primož Trubar".
(ZgndoTinska epska pesniter. Napisal A. A S k e r e. f lj obijani,  19 5.   Založila Ig. pL Kleinraajr h Fed. Bamberg.)
(Dalje.)
Ko je bil Trubar prvič v L:ub-Ijani, je pridigoval v Euzibetm cerkvi ? §p>ta!«kih ulicah. Vpliv njegove besed** je bil velikanski Reformacijsko gibanje je sic^r ie prej imelo Svoje pristaš«*, ah Trubar je to gibanje n otočno poživil. Nasprotja med reformac'jsho s'ranko in med F&pisti so se mogočno poostrila in prišlo je časih do izgredov.
ASkFrc nam je v plratiČni obliki pod&l podobo takega boje.
Trubrr je ostal le nekaj ča?a v Ljubljani. P^pisti so ca izpodrinili in laoral je v L >ko pri Z danem motita, M< t je neustrašeno nadaljeval začeto
delo.
A-skr-rc nam popisuje, kako se je Trubar v Loki sprijaznile mislijo, da s* oieni s celjskega Jek irnar|a Klausa kćerko Barbko Fino psihoicgično je Aškerc pri tem  pokazal, kako se je
Trubar vedno bolj približeval prote-etactiziru in k»bo se je oddaljeval od katolicima. Spoznal je, da je celibat protinaraven, da ima vsak mož naravno pravico se oženiti, kakor ima vsaka ženska to pravico, se omež ti. Trobar pr*vi B-irbki: „Ljubila pa ne bova se na skrivnem in hlinila ne bova se pred svetom ko dva, ki jesta prepovedan sad . .. Pokaj? Kaj ni ustvaril modri Bog moža in ženo ? Vcepil jima ni ljubezni svoje v dašah stvarnik sam? Ljubezen tisti močni je stožer, okrog katerega se suče svet Čigavo delo je priroda čista? In kdo se drzne delo to grditi ter pačiti naravne zakone? Kdo sme tajiti vekovečni red, ki ga zapisal s prstom vsemogočnim Bog sam je, oče naš in gospodar, globoko v srca naša, v našo kri!? Ne I Skrival jaz ne bom ljubezni svoje. O belem dnevu stopim ti pred lire pa te poprosim: ,Pojdi z mano, Barba, pa spremljaj me posvetu, skoz življenje! Očitno bom nazival te soprogo in vsakomur takrat povem v obraz: Glej, to je moja žena Barbara! In rakom žvižgat pojde celibat I . . ,tt
Tf u carjevemu   pr*-goan-*t»u v L »ki  je  b lo  kmalu  konec Svobodomiselni Skr f  Kaejanar je pokloni Trubarja v Ljubljano in kot ljubljan ski kanonik je Trubar s vso enerŽijo
nadaljeval svoje delo Na megovi strani je stalo tudi mnogo duhovnikov, med njimi kanonik Po vel Wiener in prott Metn<tz A novi čkcf, desna roka eesarja Ferdinanda in prijatelj L'volov, Urban T» xtor, je Trubarja pregnal nanovo is Ljubljane in ga je poslal v Št. Jernej na Dolenjskem.
Papisti pa niso mirovali in ob doliih    so    Trubarja krivoverstva. Aškerc je to historično resnično for | muliranje teh obtožb pol žit na usta dvema   ljubljanskima duhovnikoma, Filipu Štr»u<*u in Janezu Varaždinu ki sta bila znana agitatorja proti re-f jrmaoiji.
Filip Š trans. Pro p r i m o : Trubar ne mašuje več in mašo imenuje glupo vražo.
Janez Varaždin. Secnndo: Ne Tasti svetnikov božjik in ne Marije, božje matere; in iz podob svetnikov se norčuje.
Filip Stran s. In tretjič: On ne posti se nikoli. Meso uživa v petek kakor v svetek.
Janez Varaždin. Četrtič: L'tanij ne moli svetih.
Filip Stran s. In petič: V spovednici ne sedi in grešnikov nikoli ne posluša, češ „Bog človeku sam odpušča grehe P*
Janez Varaždin. In štstic: On obhaja sub utrague.
Filip Štraus. In sedmič:  Papeža ne pripoznava in javno pridignje „Proč od Rima Iu
Janez Varaždin. Se nekaj si pozabil, ljubi Filip I On osmič se naslanja v zmotah svojih na Sveto pismo samo odločilno. In Česar ti ne najde v bibliji, to njemu prava ni beseda božja!
Filip Štraus. In veš, kaj še, moj dragi Varaždin? — In točka ta-le bode zdaj deveta! — Kanonik Trubar se širokousti, da sam prevede na slovenski jezik vse Sveto pismo, stari testament in novi. In slovensko ljudstvo naše zajcmlje naj potem krščanski nauk iz svojih bukev! . . . Kolika predrznost in pa neumnost! Ali dosihdob ie pisal sploh je kdo v jeziku našem? Že misel o prevodu biblije na jezik naš je huda herezija! Al veš še kuj ?
Janez Varaždin. Desetič, Filip moj! Izvedel sem, da tudi Trubar bojda oženi se! Zaročen je, to vem, a Celjankoj nekoj mladoj . . .  U ih Iu ! Na klin obesi torej celibat!
Filip štraus. Hehel To bo smrdelo, ljubi Janez, ko vname niijin se smodnik za hrbtom prokletim krivovercem I Hehche!
Ko najin se izproži strašni top,
požene v zrak vse gnezdo krivoversko . . •
Vsied te c bt ibe so bili pro&t Metmtz, kanonik W,ener in nekateri drugi duhovniki zaprt*, Trubtr pa je) pobegnil Aškerc pop'suje v lepi sliki ta beg in nas popelje p tem v Ro* tenbur«r na Nemdko, kjer je dobil Trubar »'ulbi in kjer se je oženil a Barbko. Trubar je trdno odločen, da iz tujine nadaljuje svoje delo. Ženi pravi:
„Ti, Barba, veš, da tudi jaz prisegel
na sveti prapor sem vodnice svoje
svobode evangelja in mišljenja . . .
Veliko vzel že res mi je sovražnik.
Oplenil me je lastne hiše moje
in mojih knjig. Tovariše predrage
mi vzel je, vzel mi domovino samo —~
prepričanja mi vzeti mogel ni
in ne gorečega sred iz prsij,
srca, ki plameni za ideal,
srcav ki ljubi narod svoj slovenski.
Srce prinesel svoje sem seboj
pa glavo svojo   Kar sem bil, sem še.
Ne! Vzrasel sem v preganjanju, to čutim.
In moč narašča mi od dne do dne.
T6 moč posvetim vso rojakom svojim!...
V nevednosti pogubnem prahu tava še ljudstvo naše. Jezik lepi naš — kdo govori ga? Kmet zaničevani.
V jeziku tujem govori mu grad
v jeziku tujem govori nm c«-rkev, in knjige pišejo mu sami tujci. Talent je zakopau ta narod naš.
Ornigu protitožbo. Zadev« je baje poslala ie osebna, vsled tega prosi, naj aa ga izroči. Sprejeto. — Za upravo v novem šolskem in kletar-akem poslopju vinorejske šole v Mariboru se je dovolilo 22 563 K
— Nadalje se je sprejel predlog naučnoga odseka, a katerim so vlada potiva, da zgradi nevo pos op|e aa moško in žensko učiteljišče t Gradca, da apopoloi ienako učiteljišče ter ustanovi na Gor. Štajerskem ie eno moško učiteljišče. — Poal. dr. H r a -i o veo je pri tej priliki naglašal, da ima slovenski narod pravioo do iaobraževališč. Ne savidamo jih Nemcem, aahtevati pa moramo eaako pravioo aa sloveaaki narod. Vlado prosi, naj odpomore pomanjkanju slovenskih iol. Razvnela se je debata. Poal. Pir i mer je trdil, da se učiteljišče v Mariboru upravlja popolnoma v slovenskem smislu. Pet iestink učiteljev je Slovencev (ker ni bilo sposobnih Nemesv!) Tadi je baje ravnatelj popolnoma izključil Nemee it dvojezičnih tečajev. — Poal. Robi 6 je zavračal napade na ravnatelja Sohreinerja, ki ga povsod priauavajo sa pravičnega. Nadalje je naglaial, da novo učiteljišče a* Gor. Stajer ne bo odpravilo pomanjkanja učiteljstva; pomanjkanja je kriv le sakon o učiteljskih plačah.
— Posl. dr. H r a So v eo je izjavi', da ao Slovenoi popolnoma aa delitev slovenskega in nem ikega učiteljišča v Mariboru in aa ustanovitev samostojnih zavodov. — Za vzdrževanje raivalin oeljskega gradu so je dovolila do nedoločenega časa letna podpora 600 K, aa neke nujne po prava pa ae je dalo posojilo 6000 K.
— Posl. dr. Hofm ann-\Ve11•n-hof je interpeliral, zakaj ie vedno ni potrjen novi disciplinarni zakon aa uditeljstvo. — Nato se je seja prekinila ter svečar nadaljevala. — V večerni seji je priiel na vrsto predlog posl. Robida sa pomak-nitev vsega učiteljstva is tretjega ▼ drugi plač ilni razred, tretji piač. raareda pa ae naj aploh opusti. Predlog sicer ni bil sprejet, pač pa se je sklenilo, da deželni odbor s deželnim Šolskim svetom Uvede v letu 1905 izredno revizijo krajevnih plačilnih razredov ter se mu v ta namen dovoli 50 000 K, in sicer z k pomaknite v šol iz tretjega plač. razreda v drugi 40000, aa pomaknite v iz drugega v prvi pa 10 000 K Veljavnost pomaknit? e ae šteje šele s 1 januarjem 1006.
— Posl. dr. PJoj je izjavil, da S.o-venoi umaknejo minoritetni predlog, i ki je bres upanja, in da se ne po | trati pičlo odmerjeni čas. — Posl. Reiel je obžaloval, da so Siovanoi odtegnili predlog, za katerega bi sa morda bila vendar-le dobila večina. Zavzemal se je zopet za odpravo IU. plač razreda, s čimer bi se najbolje odpomoglo pomanjkanju učiteljstva.
Volilno gibanje na Ogrskem,
Budapešta, 12. januarja. V TVmešvaru je liberalna stranka enoglasno postavila grofa Khuena Hedervarva zopet aa kandidata. Komuni postavijo 40 kandidata*, is-med katerih imajo nekateri dobro upanje, da prodro.
Budapešta, 12. januarja. Mi. nistrski predeeda k grof Tisa a js rasposlal vsem političnim ob attnijana okrožnico s naredbo, v tatari b »dri uradnike, naj pri pred*tO|AČtu volit vah izvršujejo svoje uitavne pravisi ¥ zakonitih mejah.
Iz Srbije.
Belgrad, 12 januarja. Noćnik srbskega tiskovnega urada io kraljev privatni tajn k 2 voje B* luggjić, je odstopil. S^rla »t* se i ministrskim predsednikom, ker je B*lm<gi 6 i«-knvil, da je inosemako časopisje zvedelo sa nameravam zaupni sestanek med kraljem Petrom in knezom Ferdinandom.
Vatikan in Kvirinal
Rim, 12. januarja. P«pež je sprejel v daljši avdiienci vojvodo is vojvodinjo iz Ginore ter ju pri slovesu spremil do vrat. T* obisk js zelo pomenljiv, ker je po od vit-1 a papeževe države to prvič, da je pap-i sprejel člane ssvojske vladarske rodbine.
Kriza na Francoskem.
Pariz 12. januarja. Gjvot predsednika Doumerja pri nastopu svoje službe je bil v celoti pomirjevalen. Oaetal je nepristranost ter poudarjal, da mora Francija biti dežela odločna demokracije in močna, da ■ dastjo izpolni svojo mirotno misijo. Nsto je izjavil ministrski predsednik, da se začne v jutršnji seji obravnavati o interpelacijah glede splošne vladne politike. Jatri se tedaj odloči usoda Coonbesove vlade. Vse aooialistične atranke so sklenile, da podpirajo njegovo vlado.
Liberalna vlada na Angleškem
London, 12. januarja. Predstojećih volitev se sedanja vlada zelo boji. Vojni ministar Forster je ii- I javil na nekem shodu, da bo volilni I boj zelo hud, ia ni gotovo, da b? konzervat'vna vlada zopet prodrla. Tudi predsednik upravnega sveti, Lang, je izpovedal, da je skoraj gotovo, da dobi Angleška za nekaj časa v aio iz liberalne stranke.
Dopisi.
Iz deratvida. Ne strmite ampak oprostite, da Vaj s par vrsticami nadlegujem. Klerikalci se boje sodne preiskave, ki jih čaka ali se jo mogoče Že začela. Da bi se tej kolikor mogoče izmuznili in sebe nedolžno napraviti zamogli, izmislili so si naii pošteni klerikalci kar živo laž in spravili ao ae v „Domoljubu- Št. 1 t. 1. na prvi strani nad mojo osebo, misleč, da bode njih laž v „Domoljuba" kar tako potihoma pošla, ne da bi jaz izvedel in da me bodo potem dolžili predbacivanega po-
silno presenetil in polkovnik Bela-jakor se ja israsil, da ni pričakoval tako častnega sprejema od sovražnika. Na R ise je ta sprejem napravil v/tis, kakor da bi ae bili povrnili v domovino. »Jaz srna popolnoma prepričan«, ja rekel polkovnik, »da so v/raštvo med Japonsko in Rusijo akoro poneha in se sklene trajno prijateljstvo. Ako ta sprejt m pripomore k temu, da se sedaj še sovražna naroda zbližata in skleneta prijateljstvo, lahko a mirno vestjo trdim, da je naša usoda dragocenejša aa interese Rasije, kak -r ako bi se nadaljeval odpor v Port Arturju.
To ni nobena govorniška fraza in ako so tu navzoči časnikarji, naj le mirno poročajo, kakšno je pravo mišljenje ruskih častnikov nsprsm Japonski « — Tako se poroča ia Lm dona. Ako je ruski polkovnik Bela-jakov res tako govori), zato seveda ne moremo jamčiti.
Potopljene ruske ladje v Port
Arturju.
Japonski častniki v Port Artuju, ki imajo nalogo, da preiščejo potopljene ruske ladje, poročajo o treh križarkab, o katerih se doslej ni vedelo ničesar natančnega, namreč o ■Dž gitu«, »Razbojniku« in »Sab-jaki«.
»Diigit« ja potopljen v zapadni luki, njegovi jambori mole is vode. »Razbojnik« leži v bližini svet inika; avdi se, da so ga Rosi sami potopili. Križarka »3*bjaka« jepitep'jena tudi ▼ sapalnem pristanišču, uniči* so jo japonske granate. Tudi tri tor pedne rušilce je videti ležati na dnu morja. Dva druga sta potopljena tisoč metrov od teb. V bližini teh torpedovk so našli še dve topniČarki, ki jih je uničil ogenj
Kje sta potopljena še dva tor-pedna rušdca, se ni moglo še dose-daj dognati.
General Kondratenko.
Po poročilih iz Petrograda je dobila vdova generala Kondratenka, ki biva z dvema otrokoma v Haba-rovsku, 3000 rubijev, da se vrne v domovino. Kondr tsnkovi sorodniki ao zaprosili, da se mrtvo truplo generalovo prepelje iz Port Arturja na Rusko.
Smrt generala Kondratenka so isvtdeli iz inozemskih listov. Generalni štab je to vest potrdil šele z obvtstl m o kapitulaciji.
S rodoiki se čudijo, da je bil Kondratenko ubit v kasematab, ki bi morale biti varne pred bombami in granatami. Pokojni general je pisal dnevnik; kje se sed j nahajata dnevnik, se doslej še ni moglo dognati.
Rusko brodovje v Indijskem
okeanu.
Admiral Felkerzam se je glasom brzojavke iz Mavrieija izrazil napram kapitanu parnika »Okaus«, da pričakuj", da ar* Japonci naoadeio
Zakaj ne dvigne nihče ga na dan?
In žlahten kamen je to dobro ljudstvo.
Zakaj ga nihče ne obruai? Glej,
tako sem premišljaval čestokrat.
In v težki neki in brezsneni noči
zaslišim tajen glas: ,Ti začni sam!
Na delo, Trubar! Kaj še omahuješ?'
In premišljaval sem in premišljaval.
In našel sem čarovni tisti ključ,
s katerim odprem bratom svojim vrata
k prosveti in svobodi. In ta ključ
je jezik naši In tam, kjer sta prestala
apostola slovanska pred stoletji,
nadaljeval bom jaz veliko delo.
In vzora moja sta Ciril, Metod.
Razumeš, draga — v maternem jeziku
bom pisal knjige ljudstvu svojemu.
Svoj plug zasadil v brazdo sem te dni.
Celina je načeta . . . Prve liste
dobil sem danes iz tiskarne, glej 1
Veliko poudarjal sem in mislil,
kako naj pišem jezik svoj slovenski
in v kakšne črke vlivam naj besede,
ki ljudstvo izgovarja jih doma . . .
Najdražji božji dar je jezik naš,
odsev, odmev je našega duha,
Kaj torej naj oznanjam naj pop rej
v domačih knjigah svojih? Ali ue
besedo božjo samo med rojaki?
Čimbolj pa se poglabljam v Sveto pismo,
či nadalje pišem, veš, tembolj in boli
ngaja mi beseda materna.
Saj ta beseda sladka mi je zdaj
duhovna tista močna zla a nit,
ki veže me na domovino mojo.
In ta beseda mi predrami brate.
S slovenskoj knjigoj rešim jih mraku
in jih pri vede m k luči in svobodi- . , .
v ladijskem okeanu; obenem ia prosil sa karto priatanišša D ego 8uarea. Admiral je mnenja, da ae baltiško brodovje usidra pri SeiŠelskih ctikih. Transportna ladja »Rus« je 4. 1 m. nakupila v Tamatavi veliko aalogo provianta N* Maiagasksrju ao Francozi povsodi aprejeli Ruse a veliko prijaznostjo in navdušenjem O ladji • Kos« poroča »L>» !y lisil«: ćuje ae, d« ima »Ros« na krovu dvojno, ia Rusov in N*meev obstoječo possdko. Po potrebi se baje parnik spremeni v rusko ali nemško ladjo; takisto ae menja tudi posadka, enkrat je ruaka, v drugič pa nemška.
Eskadra admirala Petrov-skega
Is Sueza se poroča, da je tjakaj priplulo brodovje admirala Petrov-skega, obstoječe iz križark »Oieg«, »Itunvui«, »Rion« ih »Daiepr« in torpedovk »Grozni«, »Gromki« in »R iv «, ter ae usidralo v pristanišču. Ruske ladje niso v Suez« viole na krov nobenega provianta ali premoga. E^iptska vlada ae je držala istih varnostnih odredb, kakor pri eskadri admirala Felkersama.
Hospitalna ladja „Kostroma".
Po poročilih iz Petrograda se parnik »Kostroma« prostovoljne mornarice spremeni v hospitalno ladjo, ki be spremljala tretje brodovja na Daljni Vztok. Ladja bo obenem nosila vojno zastavo in zastavo »Rde čega križa«, o čimer je francoski poslanik v Tokiju že obvestil japonsko vlado.
Poročilo generala Saharova.
General Saharov poroča: O Ide-lek sibirskih kozak o v ae je odpravil 8. t. m. v okolico vaai Mioi, da bi ae preakrbel a krmo. Naskočili so dve japonske predstraŽe in jih pognali v beg. Kozaki so na to vzeli krme, kolikor ao je potrebovali, iz japonskega skladišča, in ae umaknili brez vaakih izgub, dasi so Japonci s sosednih gričev odkrili nanje najlju-t*iš- ogenj.
Položaj na mandiurskem bojišču.
Ia Huanšana se brzojavlja: Poslednja dni je bilo vreme na občno začudenje toplo, kakor apomladi. Cal • po noči je bilo mraza komaj 3 do 5
stopinj.
Tišina, ki je trajala na bojišču skoro tri mesece, je nenadoma ponehala. Cele dni grme topovi, slaati na zapadni fronti. Včasih se strelja tudi vso noč. Japonci brez prenehanja utrjujejo svoje pozioije. K )zaki privedo vsak dan cele čete japonskih ujetnikov v ru ski tabor.
Kuropatkin namerava obkoliti japonsko levo krilo?
Po poročilih is Londona se vsi vojni poročevalci strinjajo v tem, da je bil večji oddelek Kuropatkinove armade odposlan  naravnost p-f - i ia-
Natančno tako pač ni Trubar mi slil, ali njegova de.an a oprav Čujejo pesnika, da je položil Trubarju take besede na jezik. Narodnostna misel je v 16 stoletju še neznana stvar, ali dejanja Trubarjeva so taka, kakor da je on prepričan jugoslovsnski nacionalist. Pesnikovo idealiziranje je torej docela opravičeno.
Zato tudi ni ugovarjati, da je Aškerc položil na jezik Trubarja (pri odzdravu na prekrasni sprejem, ki mu ga je priredila Ljubljana, ko se je vruil iz Nemčije) tudi naslednje besede:
Slovenci! Naš napočil zdaj je dan I
Mi zdaj smo prvi na slovanskem jugu.
Mi zdaj budimo druge brate svoje,
Hrvate, Srbe in Bolgare Hej,
do Carigrada širi naš se glas I
S slovenskoj tiskanoj besedoj božjoj
mi spreobrnemo še tiste brate,
ki islamu podjarmil jih je Turek.
In s knjigami, z orožjem ne morilnim,
premagamo Osmana posihdob,
da več ne bo napadal domovine 1
In to je nove vere čudna moč,
da prebudila vse nas je iz spanja . .
Dejanja Trubarjeva zopet pričajo, da bi bil gotovo tako mislil, ko bi bil svet tedaj sploh poznal narodnostno misel. (Dalje prih.)
ponskemu levemu krilu. Sodi se, da poskuai general Kuropatkin objeti levo krilo japonake, predao dospe maršalu Ojami na pomoč N>gijeva armada, ki rabi ia Port Arturja na bojišče blisu štiri tedne.
Japonski naklepi glede fran-cos e Indokine.
»Bshe de Parisc priobčuje na-daljevanje    senzacionalnega doku menta, čigar avtor je bivši japorski miniatrski   predsednik   baron Kodama.
al »dama pravi med drugim: V slušaju, da bi v vojni zm«g*la Rusija, bi ae Japonska lahko cdškodo-vala na jugu. Japonci bi si pridobili Hongkong in javajske Filipine, napadli Francijo v Iadokini ter • tem odvrnili od aebe vsako nevarnost v bodočnosti. Kitajska napreduje v zadnjih lrtih tako hitro, da bi lahko dajala Japonski v tej vojni gmotno podporo, kakor sedaj Francija Ruaiji.
V to Sfrho bi bilo treba Kitajsko spojiti i Japonsko. Jsponaki konsuli imajo nalogo stopiti v zvezo s kitajskimi mandarini in bonoi (kitajski duhovniki), da jih pridobe sa ta načrt. Za središče vse te akcije je določen otok Formoaa.
Zakaj vlada napetost med Nemčijo in Anglijo?
»Duisburger Zeitung« poroča iz zanesljivega vira, da vkljub demea tiju vlada med Anglijo in Nemčijo selo napeto razmerje in sieer izza čaaa k u 11 a k e afere. Vzrok napetosti je ta, da sta nemški in francoski poslanik v Londonu intervenirala, ko je Anglija hotela po hull-skem dogodku sahraniti, da bi rusko brodovje nadaljevalo avojo pot na Daljni
V a t o k.
Nemški poslanik ae je popol-roma postavil na stališče svojega franooskega tovariša in kratko isja vil, da nemška vlada ne bo na noben način trpela, da bi se ruskemu brodovju branilo nadaljevati avojo pot na Daljni Vato k.
Posledica te isjave je bila, da so Angleži pustili na miru baltiško brodovje in da je med Londonom ia Berolinom nastala velika napetost.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 12 januarja. Najprej ae je raspravljalo o aferi ptujskega župana, posl. Orni ga. Okrajno sodišče v Ljubljani namreč prosi, naj deželoi zbor Orniga isroči v sodno preganjanje zaradi rasžaljenja časti. Poročevalec je presti, naj se to ne zgodi. Posl. Orni g je britko tožil, kako ga preganja slovensko časopisje, vs'.ed česar je moral on in ptujski meatni zastop vložt celo vrsto tožb Vsled hišne preiskave pri dr.   Brumnu   je   ta   vložil proti
Kako si stvarimo in ohranimo dobre in zdrave zobe.
Spisal dr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani.
(DaUe.)
Negovanje zobovja in ust pri odrastlih.
Največja kvara za Človeško zobovje je pomanjkljivo negovanje. Ljudstvo o tem temeljito poučiti je sveta dolžnost vestnega zobozdravnika.
V čem pa obstoji negovanje ust in zobovja? Deli se v bistva v dva dela; prvi je vsakdanje negovanje po človeku samem, drugi del skrbi je pa izročen vestnemu sveta in spretni roki zobozdravnika.
Tudi tu velja važno načelo. Daj si preiskati svoje zobe od zobozdrav nika dvakrat na leto ! Morebitne luknjice na zobeh naj se takoj izpolnijo, še predno začne boleti dotični zobi Istotako naj se odpravi zobni kamen enkrat ali dvakrat na leto l
Z zobovjem naj se krepko grize, če hočemo, da bo popolnoma kos svoji nalogi. Bolje je jesti redilni trdi rženi kruh, kakor naše mehko belo pecivo,
bolje je z meljaČi treti orehe, kakor se sladkati s Čokolado in bonboni.
Nezmerno uživanje alkohsla škodi celemu organizma, torej tudi zobovja. Tabak sam na sebi ne Škodi zobem, vendar pa jih sčasoma orumeni.
Usta se naj eČistijo večkrat na dan ne le zjutraj, ampak tadi po vsakem obeda, posebno pa predno ležemo spat Dobro je rabiti res toplo ne mlačno vodo, ker se tako laglje odpravi na zobeh se nahajajoča mast in sliz; saj se n. pr. tudi pri pomivanja mastnih posod rabi le topla voda.
Ko smo govorili o bistvu zobne gnilobe se je omenilo, da v vsakih ustih na milijone se nahajajoče bakterije razkroje jedilne ostanke, ki po vsaki jedi obtiče med zobmi. Pri tem procesu se tvorijo kisline, ki odvzemajo zobem vapnene soli in jih tako razde-vajo in kvarijo.
Davno je pa že znanstveno dognano, da se teh bakterij v ustih ne da popolnoma uničiti ker se ne more rabiti tako močnih antiseptičnih raztopin, kakor bi jih bilo v ta namen treba. Sicer pa to ni potrebno, saj dokler ni v ustih jedilnih ostankov, tudi bakterije ne morejo zobem Škodovati.
Če to upoštevamo, tudi razvidimo, v kakem smislu da je treba usta snažiti, da se zabrani razvoj zobne gnilobe. Jedro vse skrbi za usta ia zobs je to, da se po vsaki zaužiti jedi vestno odstranijo vsi ostanki izmed zob in is ust.
Samoobsebi je tudi jasno, da jo nespameten in neuspešen trud, ako ii hoče kdo samo z izplakovanjem t ustno vodo ohraniti zobovje. Seveda hočejo nekateri mazaČi s kričečimi as* naznanili občinstvo preveriti, da moro edino ta ali ona nstna voda zobe zdrave ohraniti. Najboljše ustne vode, ki se dobe v kupčiji, nimajo razen osvežujočega učinka nobene druge prednosti, kakor da zobem vsaj ne škoda jejo, toda mnogo jih jo naravnost škodljivih. Od njih naj se nikar ne pričakuje kakih Čudovitih učinkov. P* bi take ustne vode stalno ugodno vpil' vale, se od resno misleče zdravniške vede 5e ni dokazalo, niti potrdilo. Preiskali so znanstvenim potem raznotere nstne vode in se je le pokazalo, da ne donaša nobena izmed njih posebne koristi.
(Dalje prih.)
o nj soj a 50 K a I apenakim ta j ti m svet cikom, Češ, zakaj pa ni odgovoril. Go ipod urednik, povedite tem lainjivcem, da ni res, da bi  bil jas slap enakim tajnim ivetnikom obljubil 50 K ako premotijo Kobola, da za nae voli; tudi ni res, da tem ae jaz z vsemi istimi penil; res pa je, da sem isti dan bil po svojib opravilih v Ločah in tudi na Slapa in tako  prišel tudi do starega zoauca Gašperja tam na Slapu. Menil lem so z njim in njega sinom, zdrugim pa nikomur. Tadi je res, da sem rekel Gašperjevemu sinu, da dam raje za pot 2 kroni,  ako  ni   drugače,   da   gre v Šentvid Kobola nagovarjat, Daj z nami toH ; ako noče drugače, naj se umakne rs Slap. GaSparjev sin ni vzel ničesar. Gospoda Hercine in Zona pa niti videl onem. Povedite jim   tudi, da jaz, ako jvesto stojim na narodno napredni strani, in to v aaojo veliko Škodo, in   Če tudi zmaga, da   se   sploh   ne  zanašam na Županski stolec, ker sem Županstva sit. Sicer pa imamo   druge, ki   bi sprejeli ia  sicer   zanesljive,   dobre   moči. Ni treba mi torej   Čakali, da  Že   le klerikalna stranka, ki preži   Že več   let po le tem,   moj   Županski   stolec podere. Sicer pa   ga   tndi privoščim nji, samo da bi ga pravim potom dosegla, ne pa ds se drgne ob kazenski  zakon, po lebno  pri   Kobola  in  kakor se sliši drugod ; kazenska  preiskava  bode Že dognala resnico. Ako  hoče klerikalna atranka glasom   „D*moljubau   z mano norca  bnti,   pove  naj   odkrito svoje prestepke kot jaz, potem  bomo videli, kdo se je pošteno v peto vgrizniL Či gava je bila škropilnica in enoletne obresti od 200 K bodemo tadi poizvedel!, kajti iste so se Kobolu za volitev ponujale in Kobol je volil res na klerikalni strani, a ne kakor „Domoljub-piše po svojem prepričanju, ampak tako, da ae je  smejal  Šs  gospod komisar traven ostale komisije, ko ga je prašal sli voli po  svojem  prepričanju in Če može pozna.
Dnevne vesti
V Lfubljaeu, IS. janu-irja.
— „Grazer Tagespost"
beleži, kar je pisal dr. Toma z*stran vseučilišča, belež to s veseljem io pravi da ravno to, kar ugovarja dr. Toma, ■govarjajo našemu narodnemu postu Istu tud' Nemci.
— Nemftkutapika ptujska cunja l9štajer»ocl zaletava se v ladrijtrm svojem lističu v nsš list, ker se isti nikakor noče za »Scajer-Čeve« »naprednjake« ogrevati ter pravr. »G dr. Tavčar bi vendar le moral vedet*, da so štajerski klerikalci ravno toliki lumpi, kakor kranj ek a — N >, g. dr T*včar ve Še več, namreč, da »StajerČevi« »naprednjak!« sploh niso naprednjaki nego prav grdi nemšbutarji, ki pod plaščem caprednjaštva sleparijo slovenski narod
— Preda Tanja, ,Pros veto" v ,,Mestnem domu". V sredo je predaval pbil. Grodel| o »radiju in novih žarkih«, savrš<vši s tem ciklus svoj h naravoslovnih predavanj. V uvodu Fvn|pga predavanja je pojasnjeval fiskalne pojme »molekul« io »atom«, naglašal, da je v molekular nem in atomskem svetu opažati v m*lem iste pojave, kakor v fa»m'ru ter kazal na v* 1 ko sorodnost, da. skcro enakost mikrtkozma z makro-kozmom. N»to j* risal fizikalne in kenvčne pojave materije, razpravljal O Rdotgenovih žarkih in opisoval čudovite lastnosti radlO-aktivnih tva-rin vobče in radija še posebe. Ob koncu svrjega orovora je nakratko rekapituhral vseb-no svojih prejšnjih predavanj, nattiašejoČ, da je znanstveno naziranje o postanku avtt* edino utemeljeno in pravilno in z d« kazi tako podprto, da se veda ne more klanjati svetovnemu naziranju, ki ga uči cerkev, vsled česar bi bilo v interesu cerkve same, da prilaorodi svoje drgme znanstvenim naukom, mesto da jih brezuspešno pobna, ne da bi m »gla le ene znanstvene teze ovreči s prot'-dokazi. Številno navzoče cbiinatvo je predavatelju vihsrno ploskalo, kar je dokaz, da ao njeg-iva Tizit.-otrivanja sptoSno ugajala in da so t<e poslušalci strinjali z govnpni k -vrni zafe.1,učnimi heaedami G sp. Grri šrlj j« obljuoil, da bo svoja pre o-vanja nadaljeval o Veliki noči in da bo ob ti prhki zlasti razpravljal 0 razvoju življenja in pnstanau človeka na »uniji Ko zaključujemo avoja poročda o Grošljevih predavanjih, mu moramo čeat tati na Us-jehu in mu sarno žthmo, da bi a*o»e započeto delo tu^i e: ako Uipešao nadatie a1, kakor i« je pričel.
— Umetnost v otroškem Življenju. Dne 12. t. m. so otvorili hrvaški učitelji v »umetniškem domutt v Zagieba razstavo risarij pod imenom »Umetnost v otroškem žvljenju". Na otvoritvi se je zbralo mnogo občinstva,
katero je pozdravil predsednik razstave
vseučiliški profesor dr. H i n k o pl. 11 ran i lov i i4, na kar je otvoril razstavo njen pokrovitelj zagrebški župan dr. M. A m bral Pri skupini, ki jo je razstavil učitelj v Dol. Logatcu g. I. Sega, je izrazil župan željo, da naj se mu predstavi navzočega razsta-vitelja G. župan se jo v nsjlaskavejšib besedah zahvalil razstavitclju, povdar-jajce, da ga i redno veseli, da se jo tudi Sloveuec odzval z naravnost občudovanja vredno skupino prosil navzočega razsta vitelja, da prav kratko očrta svojo metodo. Tudi pri odhodu se je župan najsrčneje zahvalil razsta-viteljn z željo, da se prihodnje rastave udeleži najmanj tisoč slovanskih uči teljev.
— tlffirl je danes ponoči v visoki Bur^t* snani Itubljaosfci zdravnik g. P r a n K s. Fina. Poke|oik je bil vsl«-d svojega veselega snacaja m sdrave&ra bumoria v vseh krogih uredu n nriltub'ien   N   v m. p.!
— Pleaarai venček natakaric* ira markerjov je o<i voeraj v k-.t naai restavraciji m se ie v v»ak*m "siru take imeni no eha»sel.
— Občinski odbor občine
ViA je t svo|i seji dne 8. t m. soglasno sklenil davek od psov, in sicer od vsakega psa po 4 K na leto, izvsemši one, koji so sa varatvo samotnih posest"* neobhodno potrebni.
— Ispod Gnintovcst.  V do
p aa pod t*m naalovocn je v drugem »zgledu, — glasečem se: postave poena isti gospod, ker j-» n« podlagi teb učencu Francu Kerou itd. črtate besedo „is>ti". G asi n«i se: P s t a v e je pusoal nekiisCer-kel| odišii kaplan (catehet), ki je n« podlagi itd.
— Zgodnji metulj. Dae 11. januarja ujel je g. Peter Pogačnik uooSojeni učitelj na dvorišču gosp. Murna svečarja v Kaedi|i me-tulia »pogrebca« (ler Trauermactel Vanessa Aotiopt) Oddal je živega prt t J era ju v Njvem mestu P c redka prikazen, če se ponr«1*, da je Zjutraj t^o omer kasal — 7°R.
— Zmrznil ie mladenič Alojzij R šaarič od Sv. Benedikta v Slov. G ricah Napil se je bil žganja tako, da je obležal pod milim nebom in zmrznil. »Sov. G »spodar« pravi, da je bil priden član mla-deniške MaHjine družbe.
— 120 , naklado na uiit-ninski davek j« u*edel k r ssi deželni sbor in je dotični zakon Že potrjen Posledica tega je, da so go-stiln'Čarji na Koroškem podražili vino sa 16 vinariev.
— Prebivalstvo Trata. Dne
31. decembra 1904 je imel Trst 191.403 prebivalce.
— Zopet tatvina v Trotu.
V trgovino Josipa Kralja v Barkovljah pri Trstu so se vtihotapili doslej neznani tatovi. Ukradli so iz miznice 800 K. Odprli so tudi blagajno in vzeli nad 600 K iz nje, potem pa blagajno zopet zaprli.
— Izpred sodišča. Kazen ske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Aleksander Šerc, kočijaž v Zgornji Š šfci, je bil tožen, da je pri odhodu is službe svojemu gospodarju vzel koČijaški plašč Kakor se je izkazalo, je bil Sere dotični večer nekoliko vinjen prišel v hlev Jakoba Kočevarja, kjer je nočil; bilo je pa u-to noč precej mri o, zato je šel k prejšnjem« gospodarju in s? tam iZDOSodil plašč, s katerim se j« odel. S>d4či ga je oprostilo — 2) Mstevž G dob, delavec na Hruš ci, je dobival od Leopoldine Tomelj hrano in stanovanje na upanje Ko je dolg na-aitel na 59 K 44 h, je Golob skrivaj pobegnit, prej na še zamenjal svoje slabe čiŽnne z Janez Bojt>vimi, vrednimi 13 K Obsojen i« bil na 8 m*»aecev ječe. — 3) lofel Koojančtč, 19 let star, b č*rsk.i pomočnik pri Jožefu Umku v Ljubljani, je vzel Csksovi natakarici iz nezaklenjene omare nekaj amodk in torbico z vsebino 95 K 59 b; svojemu flrospodarju je pa vzel 4 ključe od w-rtheim»i"c», in ora oškodoval tudi s cer za 160 K. U nek pravi, da je smel Kocjančič revolver, 7ato se mu m upal doet' reči. Obsoieo je bil na 4 mesece težke jfče; obenem se je pa tudi iareklo. da zaoade odvzet) revolver — 4) J era K »bal, posestnikoma žena v G >reoii vasi, je prišla v spalno sobo M he G istiše pod pretvezo, da je prišla izkat klobuk Janeza G >et b*., ki ga je baje prejšn|i večer v tej gostilni pustil. Miha G« stiša je pa iz svoje postel|e dobro videl, kako je stikala po njegovih hlačnih *ep»h, ki je imel v n i h za kakih 60 K drobiža. Obsojena jo bila na 5 dni zapor-. — 5) France Zupančič, 18 let stari hlapec, Frančiška Presetnk, 16 let stara p^sest-mkova hči in Ana N >vak, 15 let stara dekla, vsi iz Š nartna ob Savi, so vzeli H le i Kn-z 9 kokoši in 1 petelina. Vzeto kuNtnino so ime novani skuhali in snedli. Te pojedine se je udeležil tudi hlapeo Ml ■ kar, čeravno je dobro vedel, da BO
kokoši viete Slednji je bil larsdi edetetb* pri tatvini obsojen na 14 dni ječe, prvi trije pa vsak na 3 tedne je**.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeli*l » t jusuega a• • t• d v- ra v Ameriko 7 Slovencev m 15 Hrva tov, naaaj pa je prišlo 26 Smvencev — Na Jesenice se je odp«*l|»lo 15 Dalmatineev, v H u'ien pa 10 Hrvatov.
— Psa ugriznil. Veeraj je na Poljanski cesti ugnanil v desno meče neki pes Jerneja R»)o«, bivšega trgovskega pomočnika, in ga lahko telesno poškodoval.
— laigasbljeno in najdene f*OCi. M r*|a R |o je n«Aia arebruo ženako u«-o — T -režija ErbeŽnik je isgubila a>>«-brno Žensko uro s veri žico. — Fraoo Pi>ok, gostilničar na Bresovioi, je is^ubil sabo| s rasličnimi Ntvarm>, v vrednosti 11 K. — Otilijm Trhnikar je isgubila Črno denarnico, v kateri ie bil bankoveo aa 10 K in okoli 4 st drobtša.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem  stanju  mestne občine ljub Ijanske   od   1. do   7.   lanuarja 1905 število novorojencev 23 (ra»30 8e/..l mrtvorojene« 1, umrlih36 (s4990/on) med njimi jih je umrlo za jetiko 10 za vnetjem sopilnib organov 2 vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 23    Med   njimi   je   bilo   tujo r 10 (=»27 7°/0). iz zavodov 16 (=s444°/,) Za infekoioznimi boleznimi so obo leli, in sioer z« ošpioami 2, za t f u som   1,  za   vrat.c)  2,   aa uŠauom 1 oseba.
— Hrvatska  novice. —
Hrvatsko   društvo   aa na predovanje vvsgojije otvo rilo danes v umetniškem paviljonu razstavo   modernih   risarij rasnih učnih  zavodov Avstrije,  Ogrske in Nemške. —  Hrvaški  sabor je začel včeraj zopet zborovati. Prihod ma seja je v ponedeljek 18. t. m — Nov klerikalni list v Bosni. Nadškf dr. Stadler je dobil dovoljenje vlade, da začne izdajati kleri kalni dnevnik v Saraievu — Nova železnica. N -ki Z grebčan ie dobil koncesijo za  predpriprave, da se zgradi  ozkotirna  želesmea Zagreb-Beiovar-Sr. Iran Zelina.
— Nejnovejee novico. —
0 grofa Pavlu s zapari ju, brata proslalega bivšega reškega guvernerja so razglasili časopisi, da je napravil 2 milijona dolgov ter pobegnil Sedaj pa j c razglasil njegov pravni zastopnik, da je grof odšel le za zimo v Pariz in da je smešno govoriti o finančnih stiskah, ker so grofova posestva in hiše vredne 18 milijonov kron.
— Med delavci na Španskem nevarno vre zaradi povišanja užitni ne.
— Velik Štrajk je nastal v nemškim rndnikih pri Easenn, kjer dela tndi več Slovencev. Dosedaj štrajka že 80.000 radarjev, a bati se je, da ustavi delo do 200.000 delavcev. Premog se rapidno draži.
— Crispijevo truplo so slovesno prepeljali iz Palerma v Panteon v cerkev sv. Dominika. Obenem so ma v Palerma odkrili spomenik.
— V blagajni ubeglega barona Morpurga se je našlo 92 h gotovine.
— Pretendent za albanski prestol, bivši španski trgovec knez Via dro Kas t no t a, ki je trdil, da e potomec Skanderbegov, je v Neapo-
lju umrl.
' Grof obsojen v dveletno
ječo. Avstrijsko plemstvo dela tudi v tujini čast svoji domovini. Avstrijski državljan, grof R ger Ros6 uruier deMiremont, je s c - r potomec najstarejše plemenitaške red hine, a plemenit posebno ni po Brou 2* njegov oče ni imel mnogo kredita doma, vsled česar se je preselil na Danaj, kjer je osleparil neko go*. sDodično Scutter za 50000 frankov Tudi mladi grof Roger se je držal lahkoverne st re device ter ji z vsakovrstnimi zvijačami in lažmi izvabljal večje vsot*, dokler ni spravil lahkoverne ženske popolnoma na mČ Ko je izvabil gospodični 44 000 frankov, odrekla mu je nadaljni kredit Tedaj si |e izmislil mladi grof novo zvijačo. Pravil je, da se je ztročil z bigato rusko vdovo, prinoesinjo Mtrf) Fedorovnovo, ki je že drugič vdova ter je podedovala za obema možema blizu 10 milijonov frankov. Kazal je tudi ženitvansko pogodbo, ki je bila seveda ponarejena ter imela notarjev podpis. V tej pogodbi se je bogat« nevesta zaveiala, da plača grofu 2 milijona frankov, ako se zaroka raziere. In s to pogodbo je izvabil stari devici še ostanek njenega premoženja. Pohoijgko so dišče v Pariza je obsodilo piemeoi-t^ga slepsna v dveletno ječo.
* Statistika šavicamkih Aol. Sne r* ■« ima 3 milijone prebi vaioev. a 5633 osnovnih šol ter 10 116 ooit*l*v m učitelj c Š3J0 ob-ihktije 473058 učenoe? in učenk Vzdrž*vati|e ljudskih šol stane na leto 30 milijonov frankov.
* Tunel med Francosko In Angleško. Oisar je sklenjena angleško francoska pogodba, se je inpet lačelo govoriti o gradnji ta n* U med trma dvema državama Francoska trgovinska komora v L^n-
* Ca I« podžupana v Gradcu je isvoijeo dosedanji iup.n in Se vedno faktični vodja m s*ne občine dr. Graf II pod? upan j- E »-te I
„Društvo dobrosrčne osvoboditve". V Tocosku na Ruskem so kmetje ustanovili ligo dobrosrčnosti, ki ima namen, da slabe starčke in nef idr.vlji? e bolnike soravi bres bolečin na druji svet 8voja posvetovanja so imeli čl« m liga v neki bajti sredi gosda, kjer se je sklepalo o življenju in smrti n|ihovih starcev in bolnikov. Tisti, O katerem ao sklepali, je sedel na visokem stolu sredi sb- ra. da si ga je mogel vsak sborovalee natanko ogledati. In tudi sam je moral o aebi sklepati. Ako je bila izrečena smrtna obsodba, so odneali obsojenca globlje v gosd, ga položili v jamo ter mu prerezali žile na vratu Tako je končal bres bolečin. Brata ntke bogate kmetiee sta si hotela na lshek način prilastiti aestrino premoženje. Niznsnila sta ligi, da je sestra ne-(zlravljivo bolna, da ji bolezen vdarja v mozeg in da mora v teku meseca umreti. Sestra, ki je imela samo re?matnem. je izvedela za oa mero svonh bratov ter jima ušla k sodišču. Na ta način ao oblasti is vedete za obstoj »dobrosrčne lig'«
* Od paatirja do milijarderja. Nedavno so v Londonu javno nabirali prispevkov sa podp ro botnišmoam. 76 letni lord M o u n t Stephen je daroval 5 milijonov kron brez brupa in reklame, kakor da bi bil dal desetak. Sicer pa ni prvič, da se je pokazala v javnosti ta dobrodelna roka. Rojen je bil Stephen v DufTu>wnu, kjer je do desetega leta pasel živino. Pozneje se je učil trgovine ter e'ui'1 dalje časa v neki londonski trgovini sa pomoč nika. Neki dan je prišel v trgovino neki kupec is Montreala. Ko ae je mladi komij podpisal na neko naro čilo, zapazil je kupeo, da je ime enako kot njegovih bližnjih sorodnikov. Zadel je komija icprsševati in kmalu je zvedel, da je Stephen njegov stričnik Povabil ga je a aeboj v Kanado, in mladenič je bil takoj pripravi en. To je bilo leta 1850. V Montrealu sta imela skupno cvetočo kupčijo z volno. Pozneje sta ustanovila banko ter sačol* graditi neko železnico. Leta 1890 je dobil angleško baronstvo. Ob jubileju kraljice Viktorije je podaril 1 mil jon dolarjev sa zgradbe Viktorija - bolnišnice v Montrealu. Med svojih 35 sorodnikov je razdelil 10 milijonov dolarjev. Nekdanjega pastirja s ponosom obi skujejo prinoi in drugi velikaši. Bil je dvakrat oženjen, a otrok nima, pač pa je pohčeril neko malo de klico, ki jo je oozneje omožil ter možu kmalu pripomogel do baron-stva, a danes je vrhovni guverner v Avstraliji.
* Sleparije bivšega posl. Hegedaisa. VVmo senz oijo je zou-oilu po ceh Ogrski aretovanje biv šega poslanca dr. Hegediiaa v Budimpešti. Ž vljenje tega človeka je tipično za potratneže v Budimpešti Hegedti* izvira iz ugledne rodbine. V mladosti je bil ministrski uradnik ter ljubljenec takratnega ministra L'~ny ya. Oženil se je a bogato de klioo iz svojega rodnega kraja Jasz-berenv, a vrhu tega je imenoval gref Lony«y za uoravitelja svojih posestev. Vendar je H g**dt!s v začetku resno d*lal ter si nabral premoženja 500(00 gld. Pozneje pa je zašel med buiim peštanske lahkoživoe ter začel veselo živeti. Denar je šel v roke njegovih liub;mk, in ko je žena za to izvedela, dala se je od njtg* ločiti. Pozne|e se je H~g<*dUa oženil z nečakinjo ekofa Fircze/a v Muokaču ter dobil ž njo bogato doto, vrhu tega pa mu je škofov vpliv pripomogel do po slanskega mandata. Toda farški denar |e imel Še manj teka. Tudi je Hege-rifls nadaljeval svoje prejšnje Življenje, vsled česar se je tudi druga žena od DJega ločila ter zbežala z bratom ?.nanrgs ciganskega oroslarja R'gota v Petrngrad Hegedti) je nato uatanovil madjarsko narodno gleda lišČe, toda spremenil ni svojega življenja ter je kmalu izgubil zaupanje delničarjev. Nato je živel od odvetništva, ki mu je malo neslo, delal je do gove, zapravil svojemu sinu dedšči no ponarejal menice, končno pa sploh živel le od goljufij. Rasnim lahko-vern:m ženskam je itvabtjal prihranjen d*nar z obljubami, da jim pre skrbi službe.
* Zmrzli redovniki. V Bre soio je prišlo v jeseni nad sto r dov nikov-trapistov, ki so b h izgnani iz Franeje. Niso se pa hoteii posvetiti resnemu delu, temveč 80 se n*salili zunaj me*ta v napol razpadlem sa mostanu. Ko je prišla letošnja nenavadne buda zima, mašili so si v na-
glici streho, okna in vrata, vkljab tema pa so naši i 7. t. m tri r.dov-nike imrsie v nj>bov>h eelich Drugi so vsi»d mraia tako oaenaoglt, de leže
* Kolika his ja na Dunaju.
Ia DOVejega letnega statist Corga izkaza je posneti «f»deoe atat stične pod.'k : Lr*$sj 1900 e bilo na Dunaju 33 130 h š Duoatska '»»n^vju so nosila na leto najemnine 203 095 320 kron.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13. januarja. Veleinda-strijalca Mauthner in Gutt-mann sta vložila tožbo proti „Zeit", ker jima je očitala, da sta si hotela kupiti članstvo gospodske zbornice. Tudi bivši ministrski predsednik Korber je vložil tožbo proti „Z^it*.
Budapešta 13. januarja. Skupna ministrska konferenca zastran trgovinske pogodbe z Nemčijo je imetja popoln uspeh Avstrijski pooblaščenci, ki odidejo ša danes v Berolin, so dobili taka pooblastila, daje Analiziranje pogodbe zagotovljeno.
Budimpešta 13. januarja. Volilni shod pristašev ministra Hie-ronym ja so nasprotniki razgnali. Prišlo je do krvavega boja.
Petrograd 13 januarja. Kongres ruskih kirurgov je poslal na vseučilišče adreso, v kateri zahteva svobodo in konstituc jo.
Odesa 13. januarja. Literarno-umetniško društvo je imelo zborovanje, katero je policija z orež-jem razgnala, ker so zborovalci zahtevali ustavo. 10 oseb je bilo ranjenih.
Kijev 13. januarja. Kongres prefeserjev naravoslovja je poslal naučnemu ministru brzojavko, v kateri pravi, naj se izvedejo tiste reforme, ki so jih zahtevali za-8topn;ki zemstev, ki pa jih je car odklonil.
Pariz 13 januarja. Prezident poslanske zbornice Doumer je bil sprejet s škandalom, kakor še nikdar noben prezident Ko je začel govoriti, je levica vpila: Izvoljenec papistov! Izdajalec republike! Brezčastnik. Ko je Doumer med silnim hruščem omenjal Fioqueta in Gambetta, je škandal še nara-stel. Z vseh strani se je vpilo, da Doumer ni vreden omenjati teh mož Škandal je trajal, dokler ni Doumer končal svojega govora
Novi York 13. januarja Z Dunaja ubegli arhitekt baron Mor-purgo je že 10. t m. dospel sem.
Rusko-japonska vojna.
London 13 iunuarja. Kapitulacija Port Arturja je dokončana Rusi so Japoncem izročili: 69 trdnjav, 546 topov, 82 670 granat, 3000 klg smodnika, 35 252 pušk, 1920 konj, 4 oklopnice dve kri-žarki, 14 kanonskih ladij in raz-diralcev torpodovk, 10 večjih in 36 malih paruikov.
London 13 januarja. Z* danes je določen slovesni vhod generala Nogi j a v Port A'tur.
London 13 januarja \l Sueza se poroča, da je danes zjntraj od-plulo rusko brodovje v Rdeče morje.
o
Bratje SokoN^
V sobrto 14 t. m. sveder r b 8. un  je redni občni »bor v r s'avra c«p  ▼  »Narodnem  do u*. Pridite polncSteriiuo!
N a z d a r!
Odbor,
Darila.
III. Izkaz dijaške kuhinj« v Kranju aa
dVember 1904. piof kolegij li K, meslani 31 "-'o K, Ant Majdič na Tkati 2 K, Frank Barle ▼ Amerik "2 90 K, po uprav. „0 »renca'i Fr. Benedikt na St. Joštu 2 K, kae. z deva Jas. Kotnik Fr Jenko 10 K, F Pollak R. Jereb 6 K. in Mana Boatic 10 K, župnik J. Škrjanec t Vremah & K, Stefa Hojnik, raft. oficij«l v Gradcu 4 K, Fr. Ko&melj v Železnikih 4. K, Fel. Urbane ▼ Ljub'jani 10 K, tupnik Fr. Po-renta v Križah pri Trž<ču 10 K, A. Pavlin, Veleposestnik, v Podbrezjnh letni prispevek 5i> K. čar dejna preilbtava Hotse —Wara pri PuSfav-n ku 14 K »len r, kateremu ni na ti gospodarja 10 K, županstvo Stara Loka 20 K, županstvo Jesarice 20 K, notar K. Pleivvcias v Višnji gori 10 K, Edv. Dolmc :0 Kj mesto venca rajnkemu osmošolo" Ant. Šlambergerju, iz i*tega n.mi- i>a prof. kolegij 21 K in lod-bna K. Floriau 8 K, kas. zadeva J. Sajov c M. Pelko 5 K sodn adj. Antloga) mestni kaplan V. Hjrbasek 50 24 K, kot cisti doMČek veselice, priiejena na korist Dijaški kuhinji v tukajšnji M i; ij m družbi dne 26 dec , rodbine Grajzar iz Šenčurju za odkup od novoletnih voščil 10 K i,po uprav. „Gorenjca".)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. januarja: Franja Borštnar, delavčeva hči, 1 dan, Tržaška cesta 24, življenske slabosti.
Dne 7. januarja: Marija Dolenc, črevljar-jeva hči, 16. me9., ulice na Grad lb, Rhachitis. — Makso Eberle, bančni uradnik, 17 let, Stari trg 4, jetika. — Viktor Schemerl, e. kr. major v pok. 70 let  Zaloška besta 2, Pneumonia.
Dne 8. januarja : Katarina Arko, kuharica, T2 let, Prečne ulice 8, otrpnenje srca. — Marija Walla, zasebnica, 76 let, Karlovska cesta 82, pljučnica. — Helena Majnik, strežnica, ?7 1. Kapiteljske ulice 11, ostarelost. — Gabrijela Bray, zasebnica, 41 let, Gradišče 8, jetika.
V hiralnici:
Dne 6. januarja: Neža PetrovčiČ, gostija, Dementia et marasmus senilis.
Dne 7. januarja: Katarina  Pire, delavčeva j vdova, 84 let. Marasmus senilis.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dnn. borze 12. januarja 1905.
Rftlorben) |M»pLrjt. j Denar
*•/• majeva renta.....j 10025
4*/# arebrma renta.....10025
4*/§ avstr. kronska renta    .   . f 10030 4%     „   slata        ff       .   . | 11?*45 49/9 ogrska kronska „   .   ,   . j j 9855 *•/,      u     »lata      „   .   .   . ;; 11880 46 e posojilo dežele Kranl-ke . I 99-50; 4*/i% posojilo mesU Sput   . 100—1 4V/.      .       -     Zadar   . I0(r-| 4V,% boa.-herc. žel. poa. 1902 I 10] 10 4*   Češka d«4. banka k. o.    .    10o- -4%     .       n       „     i. o.    . j 100--4Vi*/o 88t- Pisma        d- n'P- D- 101-40 **/>•/• P«st.   kom.   k.   0.   E. 1
10% pr.......|| 107 40
4V,6/ 4*/, /.
zast. pisma Innerst. hr.
„       _     ogrske cen. dež. hr, ..... « s. pis. ogT. hip. ban. obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
41 i*/o ODl- češke ind. banke . 4#/# prior  Trst-Porec lok. žel.
4°/# prior. dol. žel.....
8% B jui. žel. kup. 1 t*/, • 41/1°/e avet. pos. za žel. p. o. .
Srerk«. 8reeke od 1. 1860» ,  .   .   . . .      n   „ 1864 .....
„ tiaske .....
„    zem. kred. 1. emisije .
n n        m    **•        m "
u    ogr. hip. banke .   . .
,    srbske a fra. 100— .
n    turške ......
Basilika srečke ....
Kreditne „    .   .   . .
Inomoške n ....
Krakovske *    .   .   . •
Ljubljanske » «...
Avst. rud. križa   „    .   . . Ogr.    ..     •      n    .   •   • • Rudolf o ve „ ....
Balcbarske » ....
Dunajske kom.    „    •   .   . .
I> t-I niče
Južne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . • . Ogrske       „ „ ...
Zivnostenske „ ...
Premogokop v Mosta (Brtii) .
AlpinBke motau.....
Praske žel. in dr. dr.....
Rima-M urkiiyi ......
Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovi. aružbe . . ^eake sladkorne družbe .   . ,
Valnte-C. kr. eefeia . . , SO franki . . . . 20 marke. . . . Sovereigns   .   . •
Marke.....
Laski bankovci. . Rntyji . , . . • Dolarji.....
10010
100-50 100-10
100-— 100-75 99--99-60 309 75 10O 6o
186 ~ 274-1^3 -306 — 2°h-— 271 — 98* — 135 05 20 65 473- -78-88- -67-63 KO 28 95 65'~ 74 — 522 —
89 649
1630 «77 798 250 664 619
J2493 634 309 633 189
Blago
100*46 10O-45
100- 50 119 65
98-75 119 —
101 —
101- — 100—
102 05
100 40
100- 40
102- 40
108-40
101 —
10120 10M0
101 —
101- 75
100' — 311 75
101 50
18ft-70 279 50 165 — 316 — 308 — 279 —
102 — 13605
21 65 483 — 82 — 92 — 71 50 66-50 29 95 69 -77 — 632 —
90 10 650 10 1639 -678-50 80O — 2*0 76 667 -620 25 5(» 2500 — 50 635-50 311-— 637 — 190- -
10 10
50'
25
11-34 19 1 1 2350 2?92 117-47 95 40
11-38 19-13
23*54 24 — 117-67 96 60
263 50| 254 26 4-84       6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 13. Januarja 1905.
lerililll-
. . za 100 kg. K
. •  „   100  „ „
. .  „   100  „ „
. .  „  100  „ „
. .  .   100  , „
Pienica za april .   . .
PSenica „  oktober . . . „
Rž r april  .   . . . „
Koruza P maj    .   • > • n
Oves „ april   .   . . . ■
10 vin. ceneje
1940 17 08 15 3«^ 14 *8 14 02
Meteorologično poročilo
Viiina ti*d murjern doti 1.    dreduji sracni tla* 7a«0 m
cc ca
t-3
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm
rt P
t-. •
P. Z.
Vetrovi
Nebo
Hedvlka  Flnx roj. Helnrloh
javlja Zdlosi nega srca v lastnem in v imenu avoiih otrok in ostalih sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega nepo zabnega soproga, oziroma očeta, tasta, brata, strica in svak a, gospoda
Frana Ksav. Finza
deželnega okrožnega   sodnega, ga-šibkega ia o kr. tabačne glavne tovarne zdravnika v p.
ki je danes, 13. januarja ob */4l. uro zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previden s sv zakramenti za umirajoče mimo zaspal v Gospodu.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se bodo v nedeljo, 16 ja-n; arja ob 4 popoldne v hisi žalosti na Starem trgu st 2 slovesno bla goslovili, nato pa na pokopaliRču pn Sv. Krištofu potožili v lastni grob
Sv zadu&ne maše se bodo slu žile v večin cerkvah.
Prosi se aa tiho soža^e. 171
V Ljubljani, 13. januarja 1905.
™ gospodična
iz dobre hiše, vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino. Prednost imajo ie preje slnžbujoče.
Kje — pove upravništvo „Slov\ Nareda". i6e I 2
iščem za svojo novo 2ago in cir*« kulariao iago, ki ima dosti dela vse leto ; za atallai z dvemi pari kamnov, ki napravita v 24 urah 1000 klg koruzne moke; datje za opekarno, ki ima za 50 let dosti prve vrste ilovice, pripravne tudi za izdelovanje peči in posode; novo peć (aotaenico), ki se skuha v njej 1600 klg. apna, krajnike za gorivo pa napravi ža^a.
Da morem še uspešnejše konkurirati, iščem za gori omenjena podjetja kompanjona* s 4000 K gotovine, eve toalno tndi kupca.
Več pove ustmeno ali pismeno lastnik Ivan Vaalc, v Čeasoci pri Bovcu. 92 2
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali navih na trakove z močno zbitimi podplati, n jn<>vejae oblike, dalje par moških in par ženskih modnih Čevljev, elegantn<h in lahkih.
Vel 4 patri aamu .» aa.
Za naročite v zadostuje dolgost.
I6i Razpošiljanje po povaetjn.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnic« v Beljaku.
Izvod iz Trozr^ogra x©d.et-
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 14 m paao&i oeobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfaate, Inom ost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aaasae
Stilnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Unč, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, F.anzensfeste, Liubno. Dunaj, čez Selzthal v Solnograd. laomost, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vara, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. 6ez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 64 m dopoldne osobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gasteia, Zeli aa See. Inomoat, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. ari 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzanafeste, Mo akovo, Ljubno, eez K le n-Reinmg v Stcvr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vara, Karlove v*re, Prago ^direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči oeobnj vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, InomoBt, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo meato, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer t Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Aiustetten, Monakovo. Inomost, Franzeuafeste, Solnograd Line, Steyr, lachl, Anssee, Ljubno, Celovec. Beljak (Monakovo-Trst direktni voz l. in II. r*z) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Du n»ja čez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in II. razredi), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pont*bel. — Ob 4. un 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovo*, Mcnakovoga, Ino-mosta, Franzensfeata, Poatabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^ratia čez Kiein-Reifiing, iz Stejra, Lin ca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovib varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesU ib Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjtttraj, ob S. ari 5 m popoldne, ob 7. ari 10 ta zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešanj vlaki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 mzve-er Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le okt« bra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času. ki je za 2 min. pred krajevnim časom t Ljubljani. 1
Vsakdo t>i moral
da daje IVANA HOFFA
v e 1 ek o n c e n t r i r a n a namizna pijača iz sladnega ekstrakta vsakemu piva redilaost in popolnost. Kupica M ALTZYM A na jutro, opoldne in zvečer je najažitnejsa redilna pijača
za slabokrvne m prebolele.
Zadnja odlika: 1904: Veliko zlato državno   darilo. IVAN HOFF
Depot pri: Antonu Staculu « Jt
in J. Buzzuhniju. btadlaU. 3629
Delavnice živil
Mita na Lni
se s 1. marcem t. 1. pod zelo ugodnimi pogoji odda na račun oženjeni, spretni gostilničarki, ki ima lahko nje soprog službo v Ljubljani.
Ponudbe sprejema in daje natančnejša pojasnila Karel Letvce, posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani. 105 4
VABILO
k
esni veselici
katera bode v soboto, 14. januarja t. I.
T gostilni „PRI RAKU"
Krakovski nasip št. 4.
Začetek ob 7. uri.        Vstopnina 30 vin.
K mnogobrojni udeletbi vabi vljudno 169 J. Spitzer.
Jntri, v soboto, gremo pa v restav« lacjok „Novemu svetu", — kajne, Ježe? Tam bo velika zabava in domač plesni venćek ..
Zato vabim k 170
toiči veselici
ki bo
jutri, v soboto, 14. januarja i I.
v restavraciji „Novi svet"
na    Manije    Terezije cesti.
Godba: glasovir in vijolina.
Začetek ob 8 url.  Vstopnina prosta.
Za obilni obisK se vljudno priporoča FRAN REMIC, restavrater.
Želi se kupiti takoj v mestu
hišOzgostilno,
Ponudbe naj se pošiljajo pod F. B npravništvu „Slov. Naroda". sas*-^
Sprejme   se takoj mlad in soliden      lf, -
natakar
(jutranji zsračunovalec)
v kavarni „AUSTRIA".
Gostilna M deteljici".
--
V soboto, 14. Januarja 1905
domača
pfesna veselica
Začetek ob pol 8. zvečer.
Vs opnina 15 kr,
K obilni udeležbi ?abi vljudno 166 gostilničarka.
Otresti Kazal
2
0
15». i
0
Posteljno perje
in puh
2977 13
= (na drobno In na debelo) =
čisto in oprano, torej braz duha,
se doti cd 33 kr. naprej za */■ kg .ri
C. J. HAMANN
na Mestnem trgu štev. 8.
po 41
zračunjeno od 1 do 12 mesecev za
K 1— do K lO.OOO — priporoča slav. posojilnicam in denarnim zavodom, ki imajo s tako obregtoo mero veliko dela pri sklepanja letnih računov, na lepenki napeto po 40 vin., nenapeto po 20 vin. komad, zalt
Ant. Umek v Brežicah.
BTJ i TIY|eye yaMjM kap'Jice
Bploano priporočene vsled ojačujočega in pospešujoč**ga učinka na prebavi .. ob pomanjkanju slas i, motenih pre bavljanja  In   drug h   žeodčnih bolečin.
Zahtevajte po lekernah Izrrrno le Bradyjeve želodčne kapljice
C  Brsdy, lekarna ,zum Konig von Ungarn'. Du isj I., Fleisch-mar*t 1.       32m5 3
Posojilnica v Radovljici
razpisuje
službo tajnika.
Ponudbe naj se pošiljajo do dne 20. prosinca t. I. na na
dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici.       ie i
O. to.
priv.
tovarne za platneno, namizno in damastno blago NORBERT LANGER & SINOVI
Šternberk,  Oskau,  D-Llebau  In  Hronov  n. M. /alo||a
Antonu Šarcu v Ljubljani
Sv.   Petra  cesta  štev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste.
*v tovarni sami.
cenili, ^alsor
1289 36
I
12
13.
9. av
7. zj. 2 pop.
7mh
738 8 7^9 0
19
32 47
hI evznod
si. jzab. al. jug
oblačno
lasno del. oblafi
Srednja rajanja temperatora: — IS1 normale: -26°.      Padavina 0 0 mm.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
f9
Podružnica v CELOVCU.
Hupuj«" In |»ro«lMjta
vse vrate rent, gastavn'h pi8em, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdsja k vsakemu žrebanju.
AkrijKk! kapital 14 1,000-000.-
Zamenjava Io ekskomptuje Daje predajme na vredsestia papirje,
izžrebane vrednostne   papirje in    Sst   ara>a  oreCJs« proU vnovCuje zapale kupone. ^rznl l2.gro-*t>i.
Vinkuluje  m   deviiikulujo  TOjaško zemtamsRe kavcije.
Podružnica v SPLJETU.
Ma cnnrtic   iln^r t»|»i"«*J«*tM«a
v tekočem računu ali na vložne knj žice pn ugodnim obreatim.   Vloženi denar obrestuje o«J dne vloge do dne vadiga. 8—
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni arednik : Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina m Onk ,Narodne nskarue"