PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96‘—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
66.
kos.
V LJUBLJANI dne 17. avgusta 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
380. Uredba o ureditvi službenega razmerja ob vpoklicu službo-jemnikov v vojaško službo.
381. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi.
382. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe medicinskih fakultet univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
383. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda).
384. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
385. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
380.
Uredba
o ureditvi službenega razmerja ob vpoklicu službo-jemnikov v vojaško službo.*
Na podstavi § 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo naslednjo uredbo o ureditvi službenega razmerja ob vpoklicu službojemnikov v vojaško službo.
§ 1.
(') Vpoklic službojemnika v vojaško službo, izvzem-ši službo v stalnem kadru, v rednem, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju ne prekinja službenega razmerja.
(2)	Službodavec je dolžen sprejeti svojega službojemnika zopet v službo, ko ga odpustijo iz vojaške službe, po istih pogojih, po katerih je službojemnik pred vpoklicem v vojaško službo delal, oziroma po pogojih, ki so bili dogovorjeni pred tem vpoklicem.
,(3) Kolikor so nastale med tem spremembe v službenem razmerju glede plače ali delovnega časa vseh drugih službojemnikov iste vrste pri službodavcu, veljajo ti novi pogoji.
(4)	Pri službenih pogodbah z omejeno časovno veljavo se podaljša službeno razmerje ob pogojih, navede-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	avgustu 1940., št. 182/LX/520.
nih v § 2., za čas, kolikor ga v trenutku službojemniko-vega odhoda v vojaško službo še ni bilo poteklo.
(') Pri službenih pogodbah, pri katerih znaša zakonski ali dogovorjeni odpovedni rok najmanj 14 dni, sme službojemnik po odpustitvi iz vojaške službe zahtevati, da se zopet sprejme v prejšnjo službo. To zahtevo mora službojemnik priobčiti službodavcu v 15 dneh, ko je bil odpuščefi iz vojaške službe, oziroma ko se konča zdravljenje v bolnici in odobreno bolovanje in okrevanje. Službojemnik mora nastopiti službo osmi dan oziroma prvi delavnik po osmem dnevu po priobčitvi svoja zahteve službodavcu.
(2)	Ce je določen z zakonom ali s pogodbo daljši odpovedni rok nego 14 dni, je službojemnik v 8 dneh, ko je bil odpuščen iz vojaške službe, oziroma ko se konča zdravljenje v bolnici in odobreno bolovanje in okrevanje, dolžen priobčiti službodavcu, da je pripravljen nastopiti službo in mora v dveh dneh po priobčitvi službodavčevega poziva nastopiti službo, vsekakor pa najdalj osmi dan oziroma prvi delavnik po osmem dnevu po priobčitvi svoje zahteve službodavcu.
§ 3.
(’) Rok za odpoved službe službojemniku, ki je bil sprejet v službo kot namestnik osebe, vpoklicane v vojaško službo, znaša ob uporabi določb § 2. te uredbe 6 delavnikov, ne glede na dogovorjeni ali zakonsko določeni odpovedni rok.
(2)	Če se odpove služba po prednjem odstavku, ja že s tem ta službena pogodba ob veljavo, ne glede na rok njenega trajanja.
§ 4.
(’) Določbe §§ 1. in 2. te uredbe ne veljajo za služ-bojemnike:
1. ki so bili zaposleni v obrtih, podjetjih in poklicih, v katerih je delo prenehalo;.
2. ki so bili zaposleni v obrtih, podjetjih in poklicih, v katerih je delo popolnoma ustavljeno ali ustavljeno v samostojnem delu ali v delavnici podjetja kot celoti, kjer so delali;
3. ki so bili	zaposleni pri	delih,	za	katera samo	so
bili najeti, in so	bila ta dela vezana	na	določen čas,	če
je ta čas potekel;
4. ki so bili	zaposleni pri	delih,	za	katera samč	so
bili najeti, ki pa	so bila prej	dokončana, preden se	je
službojemnik vrnil iz vojaške službe, službodavec pa ni začel del iste vrste v času, ko mu je službojemnik sporočil po § 2. te uredbe.
(3) Če službodavec' v enem letu po prestanku ali ustavitvi dela delo v kateri koli obliki v obrtu, podjetju ali poklicu iste vrste (točki 1. in 2. prednjega odstavka) nadaljuje, imajo službojemniki, ki so bili prej zaposleni pri delu v obrtu, podjetju ali poklicu, po odpustitvi iz vojaške službe pri najemanju službojemnikov prednostno pravico do zaposlitve po enakih pogojih, ako se prijavijo na delo do tedaj, ko se delo začne, ali najdalj v 14 dneh od tedaj, ko se je delo začelo. Službodavec mora imeti službojemnika še šest tednov v razvidu, če nima ob času prijave potrebe, da bi ga zaposlil.
(3)	Službodavec je dolžen sprejeti službojemnike, ki ge vračajo iz vojaške službe, nazaj v službo samč v tolikem številu, kolikor ne presega števila službojemnikov iste vrste, normalno zaposlenih ob tem času pri tem glužbodavcu. Za odpoved službe dotedanjim službojem-nikom veljajo v takem primeru določbe § 3. te uredbe.
(*) Če službodavec število službojemnikov iste vrste po povratku službojemnika iz vojaške službe zviša in službojemnik zopetni sprejem na delo po določbah § 2. te uredbe zahteva, je službodavec dolžen v treh mesecih sprejeti na delo predvsem takega službojemnika po § 1. te uredbe.
(5) Če službodavec obrt, podjetje, samostojni del ali delavnico podjetja kot celoto ali poklic, ki so prenehali ali bili ustavljeni, na drugem kraju ali v drugi obliki v treh mesecih obnovi, ne veljajo izjeme po točkah
1.	in 2. odstavka 1. tega paragrafa.
(•) Če bi službodavec ne sprejel nazaj v službo službojemnikov, ki se vračajo,' ki jih je pa po določbah te uredbe dolžen sprejeti nazaj v službo, je odgovoren službojemnikom za odškodnino za ves čas, dokler se službeno razmerje po predpisih zakona o obrtih ne konča.
§ 5-
Če se vrne službojemnik iz vojaške službe z zmanjšano delozmožnostjo v toliki meri, da ne more opravljati svoje prejšnje službe, ima prednostno pravico do zaposlitve pri istem službodavcu za dela, ki ustrezajo njegovi zmanjšani delozmožnosti, ako se prijavi svojemu službodavcu radi zaposlitve v šestih mesecih, računaje začetek tega roka po odstavku 2. § 2. te uredbe.
§ C.
(*) Če je odšel službojemnik v vojaško službo potem, ko mu je službodavec službeno razmerje odpovedal, toda preden je odpovedni rok potekel, ta odpoved službe ne velja.
(*) Izjemno od prednje določbe odpoved po službodavcu velja, če je za najmanj en mesec prenehalo ali bilo ustavljeno delo v obrtu, podjetju, samostojnem delu ali delavnici podjetja kot celoti ali poklicu, kjer je bil
ta službojemnik zaposlen, ako je delo prenehalo ali bilo ustavljeno najkasneje v enem mesecu od dne odpovedi.
(3) Službojemniku, ki se je po odpustitvi iz vojaške službe vrnil v službo, se en mesec služba nikakor ne more odpovedati. To pa ne velja za primere, ko so prenehala ali bila ustavljena dela ali delo v obrtu, podjetju, samostojnem delu ali delavnici podjetja kot celoti ali poklicu, kjer je ta službojemnik bil zaposlen, ako je delo v tem času prenehalo ali bilo ustavljeno ali je bila v tem času ali pa že prej vsem službojemnikom služba odpovedana, ker je bilo sklenjeno, da preneha ali se ustavi delo v obrtu, podjetju, samostojnem delu ali delavnici podjetja kot celoti ali poklicu, kjer so bili zaposleni.
(4) Določbe tega paragrafa se ne nanašajo na razvezo pogodb po določbah § 239. zakona o obrtih, izvzem-ši določbo točke 9. odstavka 1. tega paragrafa.
§ 7.
(’) Službojemnik in službodavec smeta zahtevati, naj pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje posreduje, da se odpravi nesporazum in prepreči pravdanje, ki bi nastalo pri uporabi predpisov te uredbe.
(2) Občno upravno oblastvo prve stopnje mora predloženo zahtevo takoj vzeti v postopek in pri prizadetih strankah posredovati, da se nesporazum mirno poravna.
(3) Posredovanje se mora dokončati v osmih dneh in se morajo predložene zahteve in izid posredovanja zapisniško ugotoviti. Če posredovalni postopek ne uspe, mora pristojno oblastvo nezadovoljho stranko zaradi materialnih terjatev napotiti na sodišče.
(*) Ob neopravičenem izostanku uporabi pristojno oblastvo ukrepe, označene v zakonu o občnem upravheth postopku.
(5) Ta posredovalni postopek je oproščen vsakršne takse.
(8) V krajih, kjer je inšpekcija dela, opravljajo ta postopek organi inšpekcije dela glede podjetij, za katera je inšpekcija pristojna.
(7) Spori, ki se nanašajo na materialne terjatve in zahteve službojemnikov za ostvaritev pravic na podstavi te uredbe, spadajo v mejah pristojnosti po zakonu o obrtih v pristojnost razsodniških odborov (razsodišč) iz § 343. zakona o obrtih, če ne presega vrednost spornega predmeta din 12.000, nad to vsoto pa v pristojnost rednih sodišč.
§ 8.
(‘) Določbe te uredbe veljajo za službena razmerja službojemnikov, ki so zaposleni pri privatnih (fizičnih ali pravnih) osebah, kamor spada tudi zaposlitev v obra-tih in podjetjih, ki spadajo pod zakon o obrtih, kakor tudi zaposlitev v podjetjih, zavodih, ustanovah in poklicih, ki so navedeni v odstavku 1. § 433. zakona o obrtih.
(2)	Določbe te uredbe veljajo tudi za službojemnike, ki so zaposleni pri Narodni banki in Privilegirani agrarni banki; pri mestnih hranilnicah in njih zveži; pri banovinskih hranilnicah; pri gospodarskih zadrugah, njih poslovnih in revizijskih zvezah in pri Glavni Zadružni zvezi, pri zadrugah in pomožnih blagajnah po § 119. zakona o gospodarskih zadrugah; pri ustanovah socialnega zavarovanja in upravah za javno posredovanje dela; pri izdajanju in razpečavanju periodnega tiska; v pisarnah pooblaščenih inženirjev, gospodarskih svetovalcev in trgovinskih posrednikov (senzalov, mešetar-jev); pri podjetjih za razpečavanje srečk razredne lote-
rije; pri prodaji tobaka in soli; pri pomorskem in rečnem prometu; pri upravah in delih na kmetijskih in gozdnih posestvih, pri lovu in ribolovu s pravico do mesečnih ali večmesečnih prejemkov.
(3)	Določbe te uredbe veljajo tudi za službojemni-ke, ki so zaposleni pri državnih in samoupravnih podjetjih, državnih in samoupravnih zavodih in drugih ustanovah, če ni za te službojemnike to vprašanje urejeno s posebnimi zakonskimi predpisi, kakor tudi za uslužbence, dnevničarje, delavce in ostale pomožne moči pri občinah, če ni zanje v občinskih statutih kaj ugodnejših določb.
(*) Ce se pokaže potreba, da se veljavnost določb te uredbe raztegni tudi na podjetja, ustanove in poklice, ki niso omenjeni v prednjih odstavkih, odredita to z uredbo minister za trgovino in industrijo in minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 9-
Dbločbe te uredbe se uporabljajo tudi na vse tiste službojemnike, ki so se vrnili iz vojaške službe po 1. septembru 1939., če so zahtevali ali če v 14 dneh, potem ko stopi ta uredba v veljavo, zahtevajo, da bi bili zopet sprejeti v prejšnjo službo.
§10.
Glede pravice službojemnikov do prejemkov za čas, ko so v vojaški službi, veljajo tudi potem, ko stopi ta uredba v včljavo, določbe § 221. zakona o obrtih, dokler se ne izda o tem posebna uredba.
§ 11.
Ta uredba velja na vsem ozemlju kraljevine, v veljavi pa stopi z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 7. julija 1940.; M. s. št. 1029.
Miflister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s. r.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
m
381.
Mihistrški svet predpisuje na podstavi Člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih na predlog ministra za gozdove in rudnike tole
uredbo*
o spremembi in dopolnitvi uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi.**
Clen 1.
Za členom 4. uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi se dodaje nov člen 4.a, ki se glasi:
»Člen 4.a.
Minister za gozdove in rudnike sme po potrebi pri vsakem rudarskem, topilniškem in podobnem podjetju,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. julija 1940., št. 166/LV/484.
** »Službeni list« št. 609/95 iz 1. 1939.
ki zanima državno obrambo, postaviti komisijo treh članov z enakim številom namestnikov, katerim je naloga, da skrbijo za povečanje proizvodnje podjetja, kakor tudi da ukrepajo vse, česar je treba, da se zagotovita varnost in neovirano obratovanje podjetja.
Uprava podjetja, vse osebje in delavci so dolžni izvrševati naredbe, ki jih izda komisija radi izvrševanja njej poverjene naloge.«
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 22. julija 1940.; št. 994.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. V. "Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
382.
Na predlog univerzitetnega senata v Beogradu št. 6562 z dne 23. julija 1940. ter na podstavi § 41., 2. odstavka, zakona o univerzah predpisujem
uredbo
o spremembah in dopolnitvah uredbe medicinskih fakultet univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.*
Člen 1.
Členi 3., 4. in 7. se spreminjajo tako, da se pri stolici klinične radiologije in rentgenologije uvrste naslednji nazivi predmetov:
a) splošna klinična rentgenologija,
b) rentgenska in radijska terapija.
Člen 2.
V členu 4., 1. odstavku, pod 39. se uvršča kot obvezni predmet »urologija«, iz 2. odstavka pod 12. istega člena pa se črta »urologija« kot neobvezni predmet.
Člen 3.
V členu 8. pod 1. za slušatelje medicine (VII. in
VIII.	semestra) se na koncu odstavka dodaje »urologija«.
Člen 4.
V členu 19., V. izpitne skupine, v odstavku 4. za besedo: »ortopedija« se dodaje beseda: »urologija«.
Člen 5.
Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 25. julija 1940.; I št. 22.249.
Minister za prosveto Dr. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	avgusta 1940., št. 175/LV1II/502. — Zakon o univerzah gl. »Službeni list« št. 134/22 iz 1. 1930., uredbo o medicinskih fakultetah pa »Službeni list« št. 334/49 iz
1.	1937. oz. (spremembe) št. 422/62 iz 1. 1937., št. 11/3 iz 1. 1939. in (popr.) št. 234/42 iz 1. 1939.
Banove uredbe.
388.
Na osnovi § 91. finančnega zakona za leto 1939./40. predpisujem po zaslišanju banskega sveta tole
uredbo
o spremembah in dopolnitvah uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda) z dne 13. julija 1939.*
§ l.
§ 6. se spreminja in se glasi:
Viničar ima sledeče prejemke:
a) prosto stanovanje v vinogradnikovi zgradbi; če k zgradbi spada vrt za zelenjavo, dobi tudi tega;
b) na vsakega V« ha vinograda, ki ga obdeluje za vinogradnika, najmanj % ha deputatne zemlje (sposobne za pridelavo žitaric ali okopavin) in ravno toliko travišča; če pri vinogradu ni zadostne deputatne zemlje, mora vinogradnik namesto manjkajoče deputatne zemlje dajati viničarju letno najkasneje do 1. novembra toliko krušnega zrnja oziroma krompirja, kolikor bi se ga povprečno pridelalo na manjkajoči površini; v tem primeru se računa, da se pridela 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 200 kg krompirja na 5 arih; če ni zadostnega travišča, mora vinogradnik dajati viničarju ustrezajočo količino krme po odbitku stroškov pridelave, ali protivrednost v denarju;
c) steljo, ki jo oskrbi vinogradnik sam; k stroškom za spravljanje stelje za vinogradnikovo živino prispeva vinogradnik polovico;
č) če ima viničar svojo živino ali popoln hasek vinogradnikove živine (mleko in tele), nosi stroške za spravljanje krme viničar; drugače pa vsak polovico;
d) če oskrbuje viničar vinogradnikovo živino s svojo krmo, je mleko njegovo; če pa oskrbuje vinogradnikovo živino z vinogradnikovo krmo, mu gre za oskrbovanje v pogodbi določena odškodnina bodisi v denarju, bodisi V naturalijah, hasek od te živine pa je vinogradnikov;
e) ne glede na to, čigava je živina, ki jo viničar redi, razpolaga z gnojem, ki se pridela od 1. decembra do 30. aprila, viničar, vendar le v korist deputatne zemlje in travišča, z ostalim pa razpolaga vinogradnik;
f) viničar mora dobiti kot nagrado poleg količine tropin, določene v pogodbi, še din 100-— letno od vsakega Vi ha vinograda, ki ga viničar obdeluje; nagrado je plačati do 1. novembra; če vinograd obdeluje več viničarjev skupno, se nagrada deli med viničarje sorazmerno številu njihovih delovnih moči;
g) poleg gorenjih prejemkov dobiva viničar zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo za vsako delovno moč in za*vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi sam, bodisi njegove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu; ta mezda mora znašati najmanj: za navadna dela v poletnih mesecih po din 10*—, v zimskih po din 8*—, za kvalificirana in težja dela, našteta v 5. odst. tega paragrafa, pa v poletnih mesecih po din 12-50, v zimskih po din 10'—.
Od zgoraj določene mezde ali od letne nagrade sme vinogradnik odračunati srednjo vrednost tistih prejemkov v naravi, ki jih viničar po pogodbi dobi mimo onih, določenih v toč. a) do e) tega paragrafa. Če so ti prejemki v zemljiščih, se računa kot srednja vrednost legi in kakovosti zemlje ustrezajoča najemninska vrednost zemljišča v dotičnem kraju, če pa so ti prejemki v drugačnih naturalijah, se srednja vrednost računa po vrednosti dotičnih prejemkov na mestu samem. Rožje in trava iz vinograda se ne odračunavata od določene mezde ali letne nagrade, mora si jih pa viničar spraviti iz vinograda na lastne troške.
Če je dogovorjeno, da se vinograd obdeluje ali se posamezna dela v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu opravljajo v akordnem delu, dnevna mezda v akordu ne sme biti manjša od dnevne mezde, ki je v pogodbi določena za dela (§ 1. te uredbe), ki se ne delajo v akordu, pri čemer se računa, da je za obdelovanje enega orala vinograda potrebnih najmanj 100 delovnih dni ne vštevši tretjo kop.
Brez viničarjeve privolitve delo v akordu ni dovoljeno.
Za kvalificirana in težja dela se štejejo: rigolanje, cepljenje, škropljenje, žveplanje, jesenska ali zimska globoka kop in rez.
Globoka kop, najsi bo jesenska, zimska ali spomladanska, je tista kop, pri kateri se koplje 25 do 30 cm globoko ne glede na gnojenje. Kop, pri kateri se samo praši, ni globoka kop.
Višino minimalnih ■ mezd, določenih pod toč. g), more ban spremeniti po zaslišanju Vinarskega društva v Mariboru in Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru.
§ 2.
Za § 6. je dodati nov § 6.a, ki se glasi:
§ 6.a
Mleko od viničarjeve živine je viničarjevo.
Kjer je navada, da viničar dobi mezdo ali del mezde v mleku, ki ga mora sam vnovčiti, mu mora vinogradnik dati v denarju tisto razliko, ki ni pokrita z izkupičkom od mleka, razen tega pa mu mora dati tudi odškodnino za trud in čas, izgubljen pri prodaji (§ 6., toč. g).
§ 3.
§ 15. se spreminja in se glasi:
Pijača, ki jo dobi viničar, mora biti zdrava in nepokvarjena in ne sme biti ponarejena, šmarnica je prepovedana.
Pijača je obvezna dajatev tam, kjer je bilo doslej dajanje pijače v navadi.
Tudi tam, kjer dajanje pijače doslej ni bilo v navadi, pa se pijača daje, se njena vrednost ne sme od-računavati od mezde v smislu drugega odstavka § 6. te uredbe.
V primerih drugega in tretjega odstavka tega paragrafa viničar nima pravice do odškodnine, če ne pije.
Materam, poročenim in neporočenim, se mora dati prilika, da doje svojo deco. Zaradi tega se jim ne smeta krajšati redni odmor in mezda.
* Prvotno uredbo gl. »Službeni list« št. 338/57 iz leta 1939.
§ 4.
Za § 16. je, dodati uov § 16.a, ki se glasi:
§ 16.a
Za dela, ki jih po tej uredbi oziroma po pogodbi opravlja viničar s svojimi delovnimi močmi, sme vinogradnik najeti tuje delovne moči samo v primerih, ko viničar z dalovnimi močmi, ki jih je po pogodbi dolžen imeti, zaradi vremenskih razmer ali nenadno nastopiv-ših rastlinskih bolezni ne bi mogel opraviti dela v takem času, da se gospodarstvo obvaruje večje škode.
Kdaj se mora kakšno ddlo opraviti in vrstni red dela na vsem posestvu določi vinogradnik.
§ 5.
§ 23. se spreminja in se glasi:
Selitev se vrši v času od 1. do 11. novembra. Ako se vinogradnik in viničar sporazumeta, se selitev lahko vrši tudi v drugem času, n. pr. spomladi.
Ko viničar zapusti službo, mora v redu izročiti vinogradniku vse,, kar mu je ta dal v uporabo, oskrbo in varstvo.
Vse, kar viničar pridela na deputatni zemlji in kar dobi kot odškodnino za opravljeno delo, je njegova last. Ce namerava od teh pridelkov kaj prodati, jih mora med službeno dobo ponuditi v nakup najprej vinogradniku, ob koncu službene dobe pa najprej vinogradniku, če ta ne kupi, pa svojemu nasledniku, in sicer po dnevni ceni. Če viničar pusti v viničariji seno iz vinogradnikovega zemljišča,” mu mora vinogradnik na zahtevo plačati dnine za dneve, ko je to seno spravljal, če ni za to delo že plačan.
Če dobi viničar drva kot deputat, so njegova last in jih lahko odpelje; če pa dobi seno in slamo samo za uporabo, mora pri odselitvi seno in slamo, ki se nista uporabila, pustiti nasledniku. Gnoj ostane vinogradniku brez odškodnine. Stroške selitve nosi viničar.
Viničarja, ki je zapustil službo pri drugem vinogradniku proti določbam te uredbe, vinogradnik ne sme sprejeti v službo in odgovarja za vso škodo, ki bi s tem nastala drugemu vinogradniku.
§ 6.
Za § 37. je dodati nov nadpis z novimi §§ 37.a, 37.b, 37.c in 37.Č, ki se glasijo:
Komisija za pregledovanje viničarskih pogodb.
§ 37.a
Na sedežu sreskega načelstva, v čigar območju so viničarji, se ustanovi posebna komisija iz treh članov za pregledovanje viničarskih pogodb.
Predsednik komisije je sreski načelnik, ostala dva člana pa sta srezu dodeljeni politično-upravni uradnik in sreski kmetijski referent. Če pri sreskem načelstvu ni dodeljenega politično-upravnega uradnika ali kmetijskega referenta, mora sreski načelnik o tem poročati banski upravi, ki bo posle za ta srez prenesla na komisijo drugega sreza. Prav tako je postopati, kadar se pred komisijo obravnava zadeva sreskega načelnika ali zadeva njegovih sorodnikov in svakov do tretjega kolena, kakor tudi kadar se obravnavajo enake zadeve ostalih dveh članov komisije in njunih sorodnikov in svakov do tretjega kolena, pe pri dotičnem sreskem načelstvu ni dodeljenih več politično-upravnih uradnikov oziroma več sreskih kmetijskih referentov.
Komisija je sklepčna, ako so navzoči vsi člani.
Sklepa se z večino glasov. Pri enakem številu glasov. odločuje predsednik.
§ 37.b
Naloga komisije je, da pregleda vse tiste viničarske pogodbe, sklenjene med vinogradniki in viničarji, o katerih prejme bodisi ustno bodisi pismeno prijavo ali o katerih zazna uradoma, da niso v skladu z določbami te uredbe. Prijavo na komisijo more vložiti vsakdo, zlasti pa vinogradnik in viničar, Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru, Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru, vsa državna in samoupravna oblastva in organi javne varnosti. Prijava mora biti vložena najkasneje v roku treh mesecev po podpisu pogodbe. Po kasnejših prijavah ali zaznanjih se ne postopa.
§ 37.c
Predsednik skliče komisijo najkasneje v roku 15 dni potem, ko je prejel prijavo ali je uradno zaznal za tako pogodbo.
Komisija posluje v smislu določb zakona o občem upravnem postopku.
O razpravah pred komisijo se vodi zapisnik, iz katerega morajo biti razvidne ugotovitve in sklepi komisije. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Ako se komisija uveri, da sklenjena pogodba ni v skladu z določbami te uredbe, z utemeljeno odločbo proglasi pogodbo za nično ter naroči pogodbenikoma, da skleneta novo pogodbo. Hkrati prijavi v pogodbi za-pažene prekrške in nedostatke pristojnemu občeuprav-nemu oblastvu prve stopnje radi uvedbe kazenskega postopka.
Odločbo podpiše predsednik.
Proti odločbi komisije je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo po določbah zakona o občem upravnem postopku.
§ 37.6
Glede odškodninskih zahtev oziroma prejemkov, kakor tudi glede izvršbe veljajo smiselno določbe §§ 33. do 35. te uredbe.
§ 7.
§ 41. se spreminja in se glasi:
Pravice, ki pripadajo viničarjem v smislu §§ 6.,
6.a, 9., 10., 14., tretji odst., 15., 16.a, 17., 18., 19., 22.,
25.,	26., 37. in 38., se z viničarsko pogodbo ne morejo omejiti.
§ 8.
§ 42. se spreminja in se glasi:
Kaznuje se z denarno kaznijo od 10 do 1000 dinarjev, ob neplačilu v odrejenem roku pa z zaporom od enega od dvajsetih dni:
a) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki sprejme v službeno raznierje po § 1. osebo, ki nima po § 2. predpisane kvalifikacije za viničarja;
b) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki viničarsko službeno razmerje, obstoječe po § 1., spremeni v najemninsko, zakupniško ali oskrbninsko, da bi se ognil obveznostim, po tej uredbi;
c) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki sklene z viničarjem pogodbo, ki ni v skladu z določbami §§ 4., 5. in 41. te uredbe;
č) kdor sprejme viničarja ali kdor stopi v službo kot viničar brez pismene pogodbe po določbah § 4.;
d) vinogradnik, ki uporablja osebe pod 16. letom starosti ali zdravniško spoznane dela nezmožne za delovne moči (četrti odst. § 5.), ali ki uporablja mlajše delovne moči v nasprotju s predpisom zadnjega stavka petega odstavka § 5.;
e) vinogradnik, ki sili viničarja ali njegove delovne moči, da morajo delati ob nedeljah in praznikih brez nujnega razloga (§ 10.);
f) vinogradnik, ki zakrivi, da se obračun ne napravi pravočasno (§ 8.);
g) viničar, ki krši predpis prvega odstavka § 11. ali ki namerno krši predpis drugega odstavka navedenega paragrafa;
h) vinogradnik, ki ne sprejme viničarja v službo ob določenem času ali mu ne izroči dogovorjenega stanovanja ali deputatne zemlje (§ 13.);
i) vinogradnik, ki ravna proti predpisom § 15.;
j) vinogradnik, ki ravna proti predpisom § 16.a;
k) vinogradnik, ki krši predpis petega odstavka paragrafa 23.
Kazni izrekajo občeupravna oblastva prve stopnje v korist viničarskega sklada.
Proti izreku kazni je dopustna pritožba v roku 15 dni na kraljevsko bansko upravo.
§ 9-
Prijave za obstoječa službena razmerja morajo biti vložene pri komisiji za pregledovanje viničarskih pogodb najkasneje v roku petih mesecev od dne, ko dobi ta uredba pravno moč. Po kasnejših prijavah ali uradnih zaznanjih se ne postopa.
Pogodbe za obstoječa viničarska razmerja se morajo spraviti v sklad z določbami te uredbe najkasneje do 1. novembra 1940.
§ 10.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani. S tem dnem prestanejo veljati določbe uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda) z dne 13. julija 1939., kolikor nasprotujejo določbam te uredbe.
V Ljubljani dne 10. avgusta 19-10.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
—	■■	■	• m
384.
Spremembe
y staležu drž. in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. julija 1940., I. št. 6258/1, je bil Jurkovič Karel, policijski stražnik III. razreda pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru, premeščen po disciplinski razsodbi k upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1940., I. št. 3186/2, je postavljen Kavčič Peter za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. julija 1940., I. št. 6545/2, je bil Kukovič Franc, policijski stražnik pripravnik pri upravi policije V Ljubljani, premeščen na lastno prošnjo k predstojništvu mestne policije v Kranju.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. julija 1940., I. št. 7061/1, je bil na podlagi § 104/16. zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Nučič Janez, policijski stražnik pripravnik
III.	skupine zvaničnikov pri upravi policije v. Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1940., I. št. 6570/1, je postavljen Žagar Franc za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1940., I. št. 3603/4, je bil postav, ljen Mihelič Franc za služitelja II. položajne skupine pri državni tehniški srednji šoli v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. junija 1940., I. št. 6335/1, je bil postavljen Batagelj Ivan, banovinski višji agrarni pristav VI. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega agrarnega svetnika v V. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. julija 1940., I. št. 6719/1, je bil premeščen po potrebi službe 'dr. Cijan Davorin, banovinski uradniški, pripravnik-zdravnik, k banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. julija 1940., I. št. 7105/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal dr. Cijan Davorin, uradniški pripravnik pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
385.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 48 z dne 29. februarja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja 1940. so napredovali v VI. položajno skupino naslednji uoitelji(ice) VIL položajne skupine s 1. oziroma
2.	periodnim poviškom: Rajšp Magda, učiteljica ljudske šole v Kamniku; Serajnik Joško, učitelj ljudske šole v Dovjem; Tavželj Aleksandra, učiteljica ljudske šole v Petrovčah; Sancin Karel, učitelj ljudske šole v Celju; Šetinc Ljudmila, učiteljica ljudske šole v Logu-Zaplani; Kašpar Franc, učitelj ljudske šole v Dobrovoljcih, okraj Maribor-desni breg; Vidmar Ferdinand, učitelj ljudske šole v Tržiču; Prestor Nikolaj, učitelj ljudske šole v Gorjušah; Šajn Štefan, učitelj ljudske šole v Jezeru; Filipič Gabri j*e la, učiteljica ljudske šole v Ljubljani; Droč Hortenzija, učiteljica ljudske šole v Jarenini; Remškar Marija, učiteljica ljudske šole v Preserju; Pokorn Danica, učiteljica ljudske šole v Vodicah; Višner Stanislava, učiteljica ljudske šole v Metliki; Pojbič Gizela, učiteljica ljudske šole v Gornjih Slavečih; Drasal Marjeta, učiteljica ljudske šole v Slivnici pri Mariboru; Valentinčič Stanislava, učiteljica ljudske šole
v Ljubljani; Prestor Ana, učiteljica ljudske šole v Moravčah; Sotošek Zdravko, učitelj ljudske šole pri Sv. Roku, okraj šmarski; Vodopivec Stanko, učitelj ljudske šole v Sodražici; Gorišek Simon, učitelj ljudske šole v Dramljah; Ljubič Vinko, učitelj ljudske šole v Gradacu; Košenina Vladimir, učitelj ljudske šole pri Sv. Lenartu, okraj Maribor-levi breg; Rismal Jelisaveta, učiteljica ljudske šole v Slov. Bistrici; Divjak Vera, učiteljica ljudske šole v Ljubljani; Dolenec Marija, učiteljica ljudske šole v Lazah; Cizelj Marija, učiteljica ljudske šole v Mekinjah; Černe Danica, učiteljica ljudske šole na Bledu; Žagar Elza, učiteljica ljudske šole v Bočni; Mlekuž Vladislav, učitelj ljudske šole v Boh. Beli; Prešel Miroslav, učitelj ljudske šole v Črnomlju; Kodrič Vladimir, učitelj ljudske šole v Mozlju; Filipčič Marija, učiteljica ljudske šole v Selnici, okraj Maribor-levi breg; C o t a r Olga, učiteljica ljudske šole v Trbovljah; Kavčič Slava, učiteljica ljudske šole v Vinici in Rajner Bogomil, .učitelj ljudske šole v Šoštanju.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 12. februarja
1940., št. 10.650, je bil postavljen za sodniškega pripravnika brez pravice do prejemkov pri okrožnem sodišču v Ljubljani Jevšek Vladimir, diplomiran pravnik iz Ljubljane.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 12. februarja
1940., št. 10.723, je bil postavljen Camernik Anton, jetniški kontrolor IX. položajne skupine okrožnega sodišča v Novem mestu, za kontrolorja VIII. položajne skupine.
Številka 49 z dne 1. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja 1940. so bili odlikovani na predlog ministra za prosveto: z redom sv. Save IV. stopnje: Škrbec Matija, dekan v Kranju; Žagar Karel, dekan in kanonik v Novi cerkvi; Cesenj Karel, bančni ravnatelj in predsednik občine v Kranju; Žmavc Josip,, veroučitelj v Trbovljah; Bobič F e r d i na n d, vršilec dolžnosti banskega šolskega nadzornika v Ljubljani; Kranjc Joža, dekan v Tišini; dr. D e r m a s t i j a Joža, direktor v Ljubljani; Štrukelj Ivan, banski šolski nadzornik v pokoju; Markež Valentin, predsednik občine Jesenice; Tovornik Franc, ar-hidiakon v Slov. Konjicah; Planina Lovro, član banskega sveta iz Škofje Loke; dr. Picej Jože, zdravnik in predsednik občine v Slovenjem Gradcu; Zore n č Alojzij, član banskega sveta iz Sv. Petra pod Sv. gorami; z redom sv. Save V. stopnje: Hafner Jernej, župnik v Moravčah; GolmajerFranc, župnik na Rovih, srez kamniški; Kordiš Aleksandra, učiteljica v Loškem potoku; Strnad Joža, predsednik občine Dobrepolje; Jelenc Janez, predsednik občine Velike Lašče; Potočnik Peter, šolski upravitelj v Kranju; Rozman Franc, šolski upravitelj v Cerkljah pri Kranju; Logar Ivana, učiteljica v Trsteniku; II a n Karel, poslovodja v Kranju; Hvala Mihaela, učiteljica v Št. Rupertu na Dolenjskem; Fister Franc, šolski upravitelj pri Sv. Križu, okraj krški; Tirnad Josip, šolski upravitelj v št. Jerneju na Dol.; Flajnik Peter, župnik v Št. Rupertu; Likar Josip, predsednik občine Kostanjevica; Ratej Miroslav, veroučitelj v Trbovljah; Deželak Ivan, predsednik občine Laško; Pavličlvan, posestnik in trgovec iz Lokavca pri Laškem; Trat-
njek Davorin, šolski nadzornik v Lendavi; Pavel Amalija, učiteljica v Žižki, okraj lendavski; Štravs Marija, učiteljica v Krki; Medved Hinko, posestnik pri Sv. Juriju pod Kumom; Pevec Ignacij, predsednik občine Št. Vid pri Stični; PetelinAlbin, učitelj v Ljubljani; Podkrajšek Matilda, učiteljica v Ljubljani; Gostič Cvetko, šolski upravitelj v Sostrem; Žirovnik Marija, učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano; Kalan Marija, učiteljica v Zapoto-ku; Trkov Janez, predsednik občine Dobrunje; Hren Ignacij, predsednik občine Vrhnika; Šti-b 1 e r Julija, učiteljica v Gornji Radgoni; F e r 11 K v i r i n , učitelj v pok. v Gornji Radgoni; Dolgan Josip, šolski upravitelj v Planini, okraj logaški; Gabrovšek Frančiška, učiteljica v Hotedršoi; Pečnik Ivan, župnik v Zireh; Vester Alojzij, dekan v Grahovem; Petrič Ludvik, šolski upravitelj v Mariboru; Lavrič Stanko, šolski upravitelj v Krčevini pri Mariboru; Hlebec Ivan, šolski upravitelj pri Sv. Križu, okraj Maribor-levi breg; Petrun Joža, učitelj pri Sv. Lovrencu na Poh.; Ferk Ivan, učitelj v Limbušu; DetičekAnton, predsednik krajevnega šolskega odbora v Poljčanah; Arnšek Josipi na, učiteljica v Senovem; Radej Joža, predsednik občine Blanca; Dobršek Janez, župnik v pok. v Sevnici; Jarh Josip, šolski upravitelj v Dobrni; Prislan Ivan, šolski upravitelj v Petrovčah; Zmazek Marija, učiteljica na zasebni šoli v Celju; Pečovnik Franc, predsednik občine Vransko; Jelovšek Stanko, predsednik občine Petrovče; B a u -dek Leopoldina, učiteljica v pok. v Vinici; Razpotnik Albin, učitelj v Semiču; Klemenc Pavel, predsednik občine Črnomelj; Lebič Neža, učiteljica v Prevaljah; Lodrant Ožbalt, šolski nadzornik v Dravogradu; Petrač Franc, šolski upravitelj v Gorici, okraj gornjegrajski; Mašata Ludvik, šolski upravitelj na Pragerskem; Krošelj Franc, župnik v Mozirju; Malešič Janko, šolski upravitelj v Mekinjah; Fajdiga Vida, učiteljica v Kamniku; Šubert Štefanija, učiteljica v Ljubljani; z zlato kolajno za državljanske zasluge: Mijič Marko, dnev-ničar-zvaničnik iz Ljubljane; Lesjak Jakob,'posestnik v Pristavi, okraj dravograjski; Kog e ln i k Alojzij, posestnik v Srnečah, okraj dravograjski; Jamnik Matija, posestnik pri Sv. Florijanu, okraj gornjegrajski; Horvat Štefan, posestnik v Lipi, okraj lendavski; Bačič Arid, predsednik občine Lendava; Zajc Janez, predsednik občine Dolsko; Rudolf Joža, predsednik občine Bloke; Kastelic Matija, posestnik v Dolžu, okraj novomeški; H e r g a Franc, posestnik v Gaberniku; Muhič Ivan, posestnik pri Sv. Marjeti, okraj ptujski; Zupan Simon, posestnik v Podgorici, okraj ptujski; Košir Franc, predsednik občine Črni vrh; Drnovšek Janez, posestnik v Retečah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. decembra 1939. so napredovali na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani: ing. Igo Pehani, redni profesor II. položajne skupine 2. stopnje, za rednega profesorja II. položajne skupine 1. stopnje; ing. Koželj Venčeslav in dr. ing. Guzelj Ladislav, izredna profesorja IV. položajne skupine
1. stopnje, za izredna profesorja III. položajne skupine
2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja 1940. je napredovala v. „V. položajno skupino
Hvala Marija, profesor VI. položajne skupine na realni gimnaziji v Murski Soboti.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 20. oktobra
1939.	je bil preveden A p e j Arhangel, vero-učitelj na ljudski šoli v Ljubljani, v V. položajno skupino z 2. periodnim poviškom.
Številka 50 z dne 2. marca 1940.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 12. februarja
1940., št. 10.724, je napredoval Ralca Franc, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, za kanclista IX. položajne skupine.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 4. januarja
1940., III. št. 74.268/39, je bila upokojena Rape Ana, učiteljica VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom pri Sv. Ani v Slov. goricah.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odločbo z dne 28. februarja
1940., I. Pov. št. 8195, uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo ^Die polnischen Greueltaten an den V.olksdeutschen in Polen« v izdaji »Volk und Reich« v Monakovem.
Številka 51 z dne 4. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja 1940. so napredovali: v III. položajno skupino
1. stopnje: Breznik Josip, ravnatelj dekliške realne gimnazije v Ljubljani in Burgar Anton, ravnatelj realne gimnazije v Kočevju, dosedaj uradnika
III. položajne skupine 2. stopnje; v III. položajno skupino
2. stopnje: dr. Pečovnik Adolf, ravnatelj III. realne gimnazije v Ljubljani; Alič Franc, ravnatelj realne gimnazije v Ptuju; Polovič Ivan, profesor
II.	realne gimnazije v Ljubljani; Skok Franc, profesor klasične gimnazije v Mariboru in Kunc Karel, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradniki
IV. položajne skupine 1. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja so napredovali v VIL položajno skupino dosedanji učitelji(ice) Vlil. položajne skupine: Skalič Zeijko, učitelj ljudske šole v Moravcih; Ja ut Radovan, učitelj ljudske šole pri Sv. Juriju, okraj Ma-ribor-levi breg; Krulc Angela, učiteljica ljudske šole v Laporju; Hrast Oskar, učitelj ljudske šole v Bukovščici; Drolc Anton, učitelj ljudske šole v Laškem; Poberaj Viktorija, učiteljica ljudske šole v Šmartnem ob Dreti; Sovre Roza, učiteljica ljudske šole v Domžalah; Pirjevec Marija, učiteljica ljudske šole v Ločah; Miklavc Franc, učitelj ljudske šole v Makolah; M e Žan Irma, učiteljica ljudske šole v Novem mčstu; Štibler Ivan, učitelj ljudske šole pri Juriju v Slov. gor.; Eržen Marija, učiteljica ljudske šole v Begunjah; Šušteršič Josip ina, učiteljica ljudske šole v Ljubljani; Kemperle Ljudmila, učiteljica ljudske šole pri Sv. Juriju, okraj mursko-soboški; Szabo Ana, učiteljica ljudske šole v Srednji Bistrici, okraj lendavski; Voglar Lado, učitelj ljudske šole pri Sv. Kunigundi, okraj konjiški; Vodopivec Bogomir, učitelj ljudske šole v Ljubljani; Križnič Josip, učitelj ljudske šole pri Sv. Trojici, okraj Maribor-levi breg; Lapajne Janez, učitelj ljudske šole v Beltincih; Lang Hilda, učiteljica ljudske šole v Prevaljah; Fazarin Lovro, učitelj ljudske šole v Ptuju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. februarja 1940. je bil premeščen na prošnjo Štuhec Jakob, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Trbovnjah, okraj dravograjski, na ljudsko šolo v Hočah.
Številka 52 z dne 5. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. januarja 1940. so napredovali v VI. položajno skupino dosedanji učitelji (ice) VIL položajne skupine: Boc Boris, učitelj ljudske šole v Livoldu; KacafuraOlga, učiteljica ljudske šole v Dobrovi pri Ljubljani; K r i -stan Ljudmila, učiteljica ljudske šole v Gotovljah; Pristov Anton, učitelj ljudske šole na Rakitni; Seručar Franjo, učitelj ljudske šole v Št. Juriju ob j. ž.; Skender Oton, učitelj ljudske šole v Koroški Beli; Škedl Bogomira, učiteljica ljudske šole v Zagradcu; Š u 1 i n Matko, učitelj ljudske šole v Toplicah, okraj litijski; Binder Ljudmila, učiteljica ljudske šole v Vitanju; Bitenc Drago, učitelj ljudske šole v Metliki; Debeljak Ivana, učiteljica ljudske šole v Ribnici; Zalar Josip, učitelj ljudske šole v Metliki; K o r m a n Alojzija, učiteljica ljudske šole pri Sv. Lovrencu, okraj Maribor-desni breg; Kristl Jožica, učiteljica ljudske šole pri Sv. Barbari, okraj Maribor-levi breg; Megla Milan, učitelj ljudske šole pri Sv. Lenartu, okraj ptujski; Mihev Marjeta, učiteljica ljudske šole v Podpeči, okraj dravograjski; Perko Venčeslav, učitelj ljudske šole v Domžalah; Pogačnik Janko, učitelj ljudske šole za Celje-okolico; Tavzes Marija, učiteljica ljudske šole v Blanci; Tiran Ernest, učitelj ljudske šole v Ljubečni; Ukovič Dolores, učiteljica ljudske šole v Trebnjem; Horvat Olga, učiteljica ljudske šole v Trbovljah; H o f b e k E d m u n d , učitelj ljudske šole v Dolnji nemški vasi; Hribernik Edvard, učitelj ljudske šole v Žireh; Turner E d m u n d , učitelj ljudske šole v Višnji gori; Turnšek A v relija, učiteljica ljudske šole v Črnomlju; Čuk Franjo, učitelj ljudske šole v Kopanju, okraj ljubljanski; Škerle Antonija, učiteljica ljudske šole v Krškem; Štravs Berta, učiteljica ljudske šole na Vranskem; Grgič Silvester, učitel j ljudske šole v Ljubljani; J u r č e c Ivan, učitelj ljudske šole v Birčni vasi; Metlika F 1 o r e n t i n a , učiteljica ljudske šole v Slov. Bistrici; Novak Gregor, učitelj ljudske šole na Vrhniki; Svetek Pavla, učiteljica ljudske šole v Šmarjeti; Štumpf Ludvik, učitelj ljudske šole pri Sv. Antonu, okraj Maribor-levi breg; Groznik Milena, učiteljica ljudske šole v Hrastniku.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. februarja 1940. je bil postavljen d r. II a n ž e 1 i č Rudolf, suplent državne realne gimnazije v Celju, za profesorja na istem zavodu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. februarja 1940., št. 2182, je bil upokojen Srebrnič Ivan, računski irtspektor VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 21. decembra
1939.	je bil preveden Kosi Alojzij, veroučitelj na ljudski šoli v Šoštanju, v VI. položajno skupino.
—• i
Izdaja kralieveka banska uprava dravske banovine; njen predstavnik In nrednlk: Pohar Robert v LiublJanL Tlaka in zalaga tiskarna Merkur d. 4. z Ljubljani; olea predstavnik: Otmar Mikalgk z Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 66. kosu XI. letnika z dne 17. avgusta 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
K- v. št. 5996/12.	2362	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih vodovodnih cevi, fason-5*ih kosov in armature za vodovod v slovenski Bistrici
L javno pismeno ponudbeno licitacijo **a dan 28. septembra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova cesta 10. Pojavila in ponudbeni pomočki se dobe Proti plačilu napravnih stroškov med Uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popu-8*a v odstotkih (tudi z besedami) na 's°te odobrenega proračuna, ki znaša d>n 637.684'—.
Kavcijo din 65.000'— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan citacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k Jcitaciji, in sicer potrdilo davčne upra-'e o poravnavi davka za tekoče tro-l^sečje, odobrilo ministrstva za ude-pri licitacijali, potrdilo pristojne Porniče za trgovino, obrt in industrijo *er potrdilo občeupravnega oblastva o 'Rajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz a^glasa o licitaciji na razglasni deski Maničnega oddelka.
ralj. banska uprava dravske banovine.
' Ljubljani dne 13. avgusta 1940.
V' No. 353/50.-1940.	2361-3-1
0	Razglas
**• javni pismeni ofertni licitaciji za V^ajo gradbenih del za dovršitev grad-preizkuševališča drž. mlekarskega a^°da v Kranju v surovem.
odločbo ministrstva za gradbe z dne avgusta 1940., M. G. št. 32.061, je razpisana
(..•Javna pismena ofertna licitacija za dajo navedenih del llft dan 24. avgusta 1940. ob 11. uri dop. ^ sobi št. 38 tehn. oddelka kraljevske |}ske uprave v Ljubljani. g ^a licitacijo bodo veljali enaki pogoji, s^aterimi je bila izvršena I. javna pi-deiena °fertna licitacija za oddajo teh v ’> toda s pridržkom, da morajo biti (j.e Ponudbe nižje od zneska 424.811-41 “arjev, kolikor je znašala najnižja po-cp. a za prevzem teh del na I. licita-!*• Ponudbo je predložiti na uradnem g °raČunskem ponudbenem formularju vJpisom enotnega zneska po ponudni-
\L samih.
Ia s.vcija za udeležbo pri licitaciji zna-1^ din 46.000'— za domače ponudnike li*0ra biti vložena najkasneje na dan oj11acije do 10. ure dopoldne pri bla-Vi davčne uprave v. Ljubljani,
Nadrobnosti so razvidne iz razglasa o licitaciji v >Službenih novinah« z dne
12.	avgusta 1940., št. 138.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 14. avgusta 1940.
K V - No. 1492/2.
2293-3-3
Razglas
o I, pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez Mestinjščico in rekonstrukcijo banovinske ceste 1/31 v Sodni vasi pri Podčetrtku.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe mostu in rekonstrukcije ceste v Sodni vasi
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. avgusta 1940. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. št. 8, IV. nadstr.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 150-— pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi ponudbenim pripomočkom tako, da se v ta obrazec vpišejo ponudbene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič popravljati ali dostavljati. Skupna ponudbena vsota mora biti manjša od din 593.091^51.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. takso din 300'— in din 150-— banov. takse, vsaka priloga pa s kolkom za 4 dinarje, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo >Ponudba za zgradbo mostu in rekonstr. ban. ceste v Sodni vasi« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in
II. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejema. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za vse vrste del din 59.4()0•—.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva c. 13 v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B. Pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče
položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornic* za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je predložiti hkrati s ponudbo odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 8. avgusta 1940.
III/5 No. 1510/1.	2363
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju 8. avgusta 1940.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuže-nih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad: Dravograd: Marenberg (1 dv.j.
Š u s t a v e c :
Kranj: Sv. Ana (Planina Korošica 1 dvorec).
Steklina:
Maribor-levi breg: Korena (Vinička vas 1 dv.), Sv. Lenart v Sl. g. (1 dv.), Sv. Rupert v Sl. g. (Grodenšak 1 dv.).
Ptuj: Sv. Urban (Placar 1 dvorec), Sv. Marko niže Ptuja (Stonjci 1 dv.).
Maribor mesto: Maribor (Tržaška cesta 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Brežice: Velika Dolina (Bregansko
selo 6 dv., Brezje 3 dv.).
Črnomelj: Metlika mesto (Križevsl i vas in Metlika 2 dv.), Radatoviči (Vel. Lešče 4 dv.).
Laško: Trbovlje (Knezdol 3 dv.). Maribor-desni breg: Fram (Sliv. Pohorje 1 dv.), Hoče (HoČko Pohorje 4 dv., Pivola 2 dv., Zg. Hoče 2 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Činžat 1 dv.).
Maribor-levi breg: Jarenina (Gačnik 1 dv.), Sv. Rupert v Sl. g. (Zg. Voličina 1 dv.), Št. lij v Sl. gor. (Cirknica 1 dv., Dobrenje 1 dv., Štrihovec 2 dv.).
Ptuj: Sv. Miklavž (Vuzmetinci 1 dv.), Sv. Vid niže Ptuja (Tržeč 1 dv.).
Svinjska rdečica: Brežice: Velika Dolina (Veliki Cirnik 1 dv., Velika Dolina 1 dv.).
Črnomelj: Črnomelj okolica (Rožič vrh 1 d v., Zorenica 1 dv.).
Dravograd: Guštanj (Selovec 3 dv., Šelenberg 2 dv.), Prevalje (Stražišče 2 dvorca), Vuhred (4 dv.).
Kamnik: Ihan (Selo 1 dv.), Kamnik (Godič 1 dv., Podgorje 1 dv., Zaprice 1 dv.), Kamniška Bistrica (Velika planina 1 dv.).
Kočevje: Velike Lašče (Rob 1 dv.). Krško: Boštanj (Kumpolje 1 dv.). Litija: Polšnik (Borovak 1 dv.), Tre-beljevo (Malo Trebeljevo 1 dv.). Ljubljana: Dobrunje (Zadvor 1 dv.), Maribor-desni breg; Fram (Kopivnik 1 dv., Loka 1 dv.), Hoče (Hočko Pohorje 1 dv.), Poljčane (Makarska vas 1 dv., Novake 1 dv., Pekel 1 dv., Poljčane 1 dvorec), Rače (1 dv.), Ruše (Smolnik 1 dv.), Slov. Bistrica (Devina 1 dv., Slovenska Bistrica 2 dv.), Sv. Lovrenc na Poh. (Rdeči breg 1 dv.), Šmartno na Poh. (1 dv.), Zg. Polskava (1 dv.).
Maribor-levi breg: Duplek (Žitečka vas 1 dv.), Korena (Žikarce 1 dv.), Košaki (Nebova 1 dv.), Sv. Marjeta (Vu-kovje 1 dv.), Sv. Rupert (Sp. Voličina 1 dvorec).
Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica (Podplat 1 dv.), Pristava (Rozinče 1 dv.), Sv. Peter na Medv. selu (Grliče 1 dv., Kristan vrh 1 dv.).
Ljubljana-mesto:	Ljubljana	(Stožice
1 dv., Črna vas 1 dv.).
Perutninska kolera: Ljubljana-mesto: Ljubljana (Rožna dolina 1 dv.).
Kuga čebelne zalege: Murska Sobota: Murska Sobota okol. (Rakičan 1 dv.), Puconci (Markišavci 1 dvorec, Predanovci 1 dv.), Selo v Prekmurju (čikečka 1 dv.).
Ptuj: Sv. Urban (Dolič 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine. y Ljubljani dne 10. avgusta 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 198/40-12	2357
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Verstovšek Ivan, posestnik in trgovec y Zupelevcu št. 41, srez brežiški, je kriv,
da je neugotovljenega dne junija meseca prodal pol kg svinjske masti za ceno din 14'—, tedaj zahteval za življenjsko potrebščino višjo ceno nego je tista, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski dobiček.
Zakrivil je s tem prestopek po čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter • je obsojen: po istem zakonitem določilu na 7 (sedem) dni zapora in 600'— (šest sto) dinarjev deuarne kazni, plačljive v 14 dneh po pravnomočnosti sodbe, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 12 dni nadomestnega zapora, po § 310. in
§ 314. kp. na plačilo stroškov kazen- I skega postopka in izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive,
po §§ 314/a in 388 kp. na plačilo povprečnine v znesku din 100'—.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. III., dne 15. avgusta 1940.
P 317/40-1.	2353
Oklic.
Tožeča stranka: Gone Jožef, poljedelec, Mostje, je vložila proti toženi stranki:'Biroju Karlu, pos. v Radmožancih, radi 2.000'— fr. frankov s prip. k opr. št. P 317/40 tožbo.
Narok za ustno sporno razpravo se določi na dan 21. 9. 1940. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 22, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Banfi Štefan, pos. v Radmožancih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 13. avgusta 1940.
P 308/40.	2354
Oklic.
Tožeča stranka: Vugrinec Matjaž, pos. v Dolenji Bistrici, ki ga zastopa dr. Cvetko Tone, odv. v Dol. Lendavi, je vložila proti toženi stranki: Vugrincu Štefanu in Rozaliji, pos., sedaj v Argentiniji, radi izročitve za vknjižbo lastninske pravice sposobne listine s prip. k opr. št.
P 308/40, tožbo.
Narok za ustno razpravo se določa na dan 21.'9. 1940. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 22, razpravna dvorana, rana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Kelenc Jožef, pos. v Dolnji Bistrici št. 57, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 13. avgusta 1940.
jj-
P 382/40.	2359
Oklic.
Tožeča stranka: Kaplanska nadarbina pri Sv. Rupertu v Slov. gor., ki jo zastopa Rainer Janez, kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. gor., je vložila proti toženi stranki Paku Martinu, posestniku v Sp. Voličini, sedaj neznanega bivališča, radi sestave za zemljiško knjigo sposobne listine za prenos lastnine k opr. št. P 382/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. septembra 1910. o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 10.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Uršič Franc, kanclist okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za skrbnika na čin, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sv. Lenartu v Slov. g., dne 10. avgusta 1940.
457/40—12	2355
Dražbeni oklic.
Dne 19. septembra 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Velika Dolina vi. št. 441 — hiša št. 20, z gospodarskim poslopjem in zemljiškimi parcelami, zemljiška knjiga k. o. Velika Dolin3 vi. št. 622 — zemljiške parcele, zemlji* ška knjiga k. o. Bregana vi. št. 692 *-zemljiške parcele.
Cenilna vrednost: din 22.716-—.
Najmanjši ponudek: din 15.144—.
Varščina: din 2.271-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg3 sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 9. julija 1940.
❖
I 665/39-8.	2230
Dražbeni oklic.
Dne 20. s e p t e m b r a 1940. o b d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zendj1' ška knjiga k. o. Novi lazi vi. št. 4.
Cenilna vrednost: din 22.187'90.
Najmanjši ponudek: din 14.792'—.
Varščina: din 2219'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelj3* ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg3 sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.j
dne 30. julija 1940.
I 320/40-10.	2328
Dražbeni oklic.
Dne 19. septembra 1940. osmi h bo pri podpisanem sodišču sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 49 k. o. Veliko Mraševo in vi. št. 587 k- °‘ Veliki Podlog.
Cenilna vrednost: din 69.087'—.	.
Vrednost priteklin: din 11.450—, * je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 46.058'—. .. .
Varščina: din 690870, ki jo je polož1 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri d[3 benem naroku pred začetkom dražb > sicer bi se ne mogle več uveljavlj3 glede nepremičnin v škodo zdražitelj ’ ki je ravnal v dobri veri.	,
Drugače pa se opozarja na dražbe oklic, ki je nabit na uradni deski te» sodišča.
Okraju« sodišče v Krškem, odd. H-»
dne 30. julija 1940.
2259
Proglasitve za mrtve.
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih P° § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128 oziroma po § 24., št. 1., občega drž. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli pogrešancev, naj to sporoči sodišču, ali pa skrbniku. Pogrešance same pa P°zivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogre-šancu	Dan in oprav. štev. oklica	Oklicni rok preteče
Ocvirk Franc. roj. 1. 3. 1893., pos. sin iz Bezovja 93.	Odšel s 87. peh. polkom na italijansko bojišče in od leta 1917. ni več glasu o njem.	Ocvirk Jožef, preužitkar v Bezovju.	Prelog Mihael, višji pis. oficial v p. v Celju.	23.11.1939., Og 66/39.	1. 3.1941.
Ostanek Lovrenr, rojen 17. 8. 1886. v Kaplji vasi, pristojen v Tržišče, rudar iz Trbovelj.	Odšel je 1. 1914. na bojišče, od koder je zadnjikrat pisal dne 14. 10. 1914.	Ostanek Amalija, zasebnica, Loke 67.		31. 1. 1940., Og 1/40.	55
Šrenk Stjepan, rojen 24. 4. 1896. v Ivanovem polju, pristojen v Slav Požego iz Hrastnika-Dola	Odšel je 15. 3. 1915. k 31. peh. polku in je zadnjikrat pisal z Do^ berdoba meseca septembra 1915.; od tega časa ni več glasu o njem.	Šrenk Josipina, zasebnica, Podkrgj 30.	”	31. 1. 1940., Og 72/39.	55
Završnik Anton, rojen dne 3. 8. 1881. v Zavodnjem, pristojen v Topolšico.	Odšel je konec maja 1915. k 87. peh. polku na rusko bojišče, od koder se ni več oglasil.	Završnik Apolonija, dninarica v Škornjem 36.	55	12. 2. 1940., Og 9/40.	55
Jančigaj Franc, rojen 31. 8. 1889. v Drešinji vasi, pristojen v Petrovče, pos. sin.	Odšel je s 87. peh. polkom ob začetku svetovne vojne na rusko bojišče, od koder se ni niti enkrat oglasil.	Rančigaj Anton, delavec, Ložnica.	55	20. 2. 1940., Og 3/40.	1. 4. J941.
Zajc Janez, rojen 26.12.1890. v Lokah 5 pri Mozirju.	OdšeJ je leta 1911. v Ameriko, od koder se je zadnjikrat oglasil leta 1928.	Zajc Marija, posestnica Loke 5.	55	21. 2. 1940., Og 18/39.	55
Vefej Mihael, rojen 21. 9. 1897. v Orli vasi, pristojen v Braslovče.	Odšel je s 87. peh. polkom na bojišče v Galicijo, od koder se je zadnjikrat oglasil meseca julija 1917.	Večej Jakob, Orla vas.	”	21. 2. 1940., Og 75/39.	55
Kozloverar Franc, pos. sin in rudar iz Št. Vida pri Stični.	Odšel je septembra 1914. s 17. peh. polkom na rusko bojišče, od koder se je zadnjikrat oglasil leta 1915.	Kozlovečar Jožefa, občinska reva v Sevnici.	55	20. 3. 1940., Og 67/39.	55
Jerič Franc, rojen 18. 12.1889., mizarski pomočnik v Št. Jurju.	Leta 1914. je odšel s 87. peh. polkom na gališko fronto, od koder se ni več oglasil.	Jerič Rok, zasebnik, Št. Jurij.	55	20. 3. 1940., Og 15/40.	55
Škof Peter, rojen 18. 5. 1889. v Pavlovi vasi, občina Pi-šece, pos. sin.	Ol) mobilizaciji je odšel kot kaplar 87. peh. polka na rusko bojišče, od koder se ni več oglasil.	Škof Franc, Pavlova vas 69.	55	20. 3. 1940., Og 16/40.	55
^uhadolčan Karel, rojen 1. 10. 1889., rudar iz Trbovelj-Loke 82.	Leta 1914. je odšel v svetovno vojno, od koder se je zadnjikrat oglasil v poletju lela 1917.	Suhadolčan Neža iz Loke 82.	55	28. 3. 1940., Og 6/40.	1. 5. 1941.
Napotnik Ignac, rojen 9. 5. 1876. v Skornem, stanujoč v Šoštanju.	Lela 1914, je odšel s 4. domobranskim bataljonom na fronto v Galicijo. Od Božiča leta 1914. dalje se ni več oglasil.	Napotnik Marija, zasebnica, Celje.	55	3. 4. 19/10., Og 13/40.	»>
Hlinarič Jože, rojen 5. 10. 1889., pos. sin v Brezovem.	Leta 1014. je odšel s 87. peh. polkom na rusko bojišče, kjer je baje leta 1915. padel.	Mlinarič Terezija iz Brezovega;	55	15. 5. 1940., Og 5/40.	1. 6. 1941.
Žlender Alojz, rojen' 3. 6. 1891., pristojen v Vel. Pi-resico, pos. sin iz Zg. Po-hikve.	Lota 1014. jo odšel kot vojak v Galicijo, od koder se od leta 1915. ni več oglasil.	Gretar Ana, užitkarica v Trobnem dolu.	55	17. 6. 194J., Og 77/40.	1. 8. 1941.
^®čnik Ernest, rojen 4. 12. 1892. v Trstu, pristojen v Veliko PireSico.	Do leta 1927. je bival v Trstu, od tedaj trajno odsoten iz Trsta in neznanega bivališča.	Lebič Josip, najemnik, Arclin.	Stadler Franc, davčni nadupravi-tclj v pok., Celje.	20. 7. 1940., Og 14/40.	1. 9. 1941.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 20. julija 1940,
Va I 189/40.	2157
Dražbeni oklic. •
Dne 19. septembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmartno ob Savi vi. št. 256 in k. o. Moste vi. št. 632.
Cenilna vrednost: din 51.122'—.
Vrednost pritekline: din 3800'— je všteta že v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 34.082'—.
Varščina: din 5112'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va,
dne 18. julija 1940.
Vb I 3622/38.	2210
Dražbeni oklic.
Dne 21. s e p t e m b r a 1940. ob devetih bo na Jezeru pri Podpeči v gostilni Kirna Franca dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Jezero vi. št. 26, 174, 197, 219, 229 in 235 ter vi. št. 764 k. o. Tomišelj (kmečko posestvo na Jezeru hiša št. 9 z gostilno in trgovino) po skupinah:
A.	vi. št. 26 k. o. Jezero:
I. skupina: pare. št. 82 — gozd; cenilna vrednost: din 2547'60, najmanjši ponudek: din 1698-40, varščina: din255'—;
II. skupina: pare. št. 136, 138 — travnika, pare. št. 137, 127/2 — njivi; cenilna vrednost: din 2335’25, najmanjši ponudek: din 1557'—, varščina: din 234'—;
III. skupina: pare. št. 219, 220; cenilna vrednost: din 3871'50, najmanjši ponudek: din 2581'—, varščina: din 388'—;
IV. skupina: pare. št. 298, 300, 301 — njiva, pare. št. 299 — travnik; cenilna vrednost: din 6129'—, najmanjši ponudek: din 4086'—, varščina: din 613'—;
V. skupina: pare. št. 356 — travnik; cenilna vrednost: din 7641'—, najmanjši ponudek: din 5094'—, varščina: dinarjev 765'-;
VI. skupina: pare. št. 501/2 — gozd; cenilna vrednost: din 541'—, najmanjši ponudek: din 361'—, varščina: din 55'—;
VII. skupina: pare. št. 501/22 — gozd; cenilna vrednost: din 886'40, najmanjši ponudek: din 591'—, varščina: din 89'—;
VIII. skupina: pare. št. 585 — travnik, pare. št. 586 — njiva, cenilna vrednost: din 1973'—, najmanjši ponudek: dinarjev 1316'—, varščina: din 198'—;
IX. skupina: pare. št. 592/2 — travnik, cenilna vrednost: din 2199'50, najmanjši ponudek: din 1467'—, varščina: dinarjev 220'—;
X. skupina: pare. št. 617/4, 617/1 — travnik, cenilna vrednost: din 5772-75, najmanjši ponudek: din 3849, varščina: din 578-—;
XI. skupina: pare. št. 10, 11/1, 13/1 — vrtovi; cenilna vrednost: din 2535-—, najmanjši ponudek: din 1690'—, varščina: din 254'—j
XII. skupina: pare. št. 373/4 — travnik, cenilna vrednost din 6255'—, najmanjši ponudek: din 4170'—, varščina: din 626'-;
XII.a skupina: pare. št. 362/36 — travnik; cenilna vrednost: din 8820'—, najmanjši ponudek: din 5880'—, varščina: din 882'-;
XII.b skupina: pare. št. 465/2 — pašnik; cenilna vrednost: din 1905'—, najmanjši ponudek: din 1370'—, varščina: din 190'50;
XIII. skupina: pare. št. 2196, 2202 — travnika; cenilna vrednost: din 6628'60, najmanjši ponudek: din 4420'—, varščina: din 663'—.
B.	vi. št. 174 k. o. Jezero:
XIV. skupina: pare. št. 380/2 — travnik; cenilna vrednost: din 16.655'—, najmanjši ponudek: din 11.104'—, varščina: din 1666'—;
XV. skupina: pare. št. 380/1 — travnik; cenilna vrednost: din 19.022'50, najmanjši ponudek: din 12.682'—, varščina: din 190cf—;
XVI. skupina: pare. št. 15/1 — hiša št. 8 na Jezeru in pare. št. 7; cenilna vrednost: din 14.547'—, najmanjši ponudek: din 9698'—, varščina: din 1455'—;
XVII. skupina: pare. št. 32/2 — hiša št. 9 na Jezeru, pare. št. 32/1, 19 s pripadajočimi poslopji in priteklinami; cenilna vrednost: din 52.704'—, najmanjši ponudek: din 35.136'—, varščina: dinarjev 5271'—;
XVIII. skupina: pare. št. 70 s kozolcem; cenilna vrednost: din 3991'50, najmanjši ponudek: din 2661'—, varščina: din 400'—;
XIX. skupina: pare. št. 51 — gozd, 52 — njiva; cenilna vrednost: dinarjev 4176'75, najmanjši ponudek: din 2785'—, varščina: din 4i8'—;
XX. skupina: pare. št. 151 — travnik in 152 — njiva; cenilna vrednost: dinarjev 11.890'50, najmanjši ponudek: dinarjev 7927'—, varščina: din 1189'—;
XXI. skupina: pare. št. 250 — njiva; cenilna vrednost: din 5316'—, najmanjši ponudek: din 3544'—, varščina: dinarjev 532'—;
XXII. skupina: pare. št. 328/1, 328/2 — njiva; cenilna vrednost; din 11.173'50, najmanjši ponudek: din 7449'—, varščina: din 1118'—;
XXIII. skupina: pare. št. 373/1 — travnik; cenilna vrednost: din 5704'—, najmanjši ponudek: din 3808'—, varščina: din 571'—;
XXIV. skupina: pare. št. 374/1 — travnik; cenilna vrednost: din 10.425'—, najmanjši ponudek: din 6950'—, varščina: din 1043'—;
XXV. skupina: pare. št. 439, 444, 445, 462 — njive in pašniki; cenilna vrednost: din 4295'50, najmanjši ponudek: din 2864'—, varščina: din 430' — ;
XXVI. skupina: pare. št. 500 — gozd; cenilna vrednost: din 774'—, najmanjši ponudek: din 516'—, varščina: din 78'—;
XXVII. skupina: pare. št. 516 — gozd; cenilna vrednost: din 6151'20, najmanjši ponudek: din 4101'—, varščina: din 616'—;
XXVIII. skupina: pare. št. 535 — gozd; cenilna vrednost: din 11.541'—f
najmanjši ponudek: din 7694'—, varščina: din 1155'—;
XXIX. skupina: pare. št. 537, 538, 539 — gozd; cenilna vrednost: din 10.883^70, najmanjši ponudek: din 7256'—, varščina: din 1089'—;
XXX. skupina: pare. št. 597/4 — travnik; cenilna vrednost: din 716175, najmanjši ponudek: din 4775'—, varščina: din 717'-;
XXXI. skupina: pare. št. 690/16 " gozd; cenilna vrednost: din 111575, najmanjši ponudek: din 774'—, varščina: din 112'—;
XXXII. skupina: pare. št. 691/2 gozd; cenilna vrednost: din 506'40, najmanjši ponudek: din 338'—, varščina: din 51'—;
XXXIII. skupina: pare. št. 691/24 gozd; cenilna vrednost: din 1766'40, najmanjši ponudek: din 1178'—, varščina: din 177'-;
XXXIV. skupina: pare. št. 691/48 -f gozd; cenilna vrednost: din 2120'10, najmanjši ponudek: din 1414'—, varščina: din 212'—;
XXXV. skupina: pare. št. 719, 720" gozd; cenilna vrednost: din 10.319" najmanjši ponudek: din 6880-—, varščina; din 1032'—;
XXXVI. skupina: pare. št. 757 */' gozd; cenilna vrednost: din 9609'25, najmanjši ponudek: din 6407'—, varščina1 din 961'—;
XXXVII. skupina: pare. št. 928 " gozd; cenilna vrednost: din 6524'40, najmanjši ponudek: din 4349'—, varščina: din 653'-;
XXXVIII. skupina: vi. št. 197. k. «• Jezero: pare. št. 316, 317 — njiva; cenil* na vrednost: din 2582'50, najmanjši " nudek: din 1722'—, varščina: din 259
XXXIX. skupina: vi. št. 219. k. o. Jezero:' pare. št. 21/2 in pare. št. 15/2" kovačija; cenilna vrednost: din 1569" najmanjši ponudek: din 1046'—, varščina: din 157'—;
XL. skupina: vi. št. 229 k. o. Jeze" pare. št. 922, 923 — gozda; cenilna vrednost: din 9941'20, najmanjši ponudek' din 6628’—, varščina: din 995'—;
XLI. skupina: vi. št. 235 k. o. Jeze" pare. št. 973 — gozd; cenilna vredno" din 12.111'50, najmanjši ponudek: di°ar' jev 8075, varščina: din 1212’—;
XLII. skupina: vi. št. 764 k. o. To"' šelj: pare. št. 2079 — njiva; cenil0 vrednost: din 13.47375, najmanjši P°°u* dek: din 8983’—, varščina: din 1348"
XLIII. skupina: solastninska PraT,’C! na 3/n do vi. št. 1 k. o. Jezero; cenil0 vrednost: din 100'—, najmanjši P°° dek: din 67'—, varščina: din 10'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbi’ je priglasiti sodišču najpozneje pri dr°* benem naroku pred začetkom d ra".! sicer bi se ne mogle več uveljavi? glede nepremičnin v škodo zdražUe‘J ’ ki je ravnal v dobri veri.	j
Drugače pa se opozarja na dražbe oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. dne 18. julija 1940.
I 299/40-6.	2220
Dražbeni oklic.
Dne 20. s e p t e m b r a 1940. o poli Cvetih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 7 e polovice in 48 k. o. Sp. Gortina, po lupinah.
Cenilna vrednost: din 124.947'25. vrednost pritekline: din 9110'—. Najmanjši ponudek: din 83.298'16. Varščina: din 12.494'72.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, 1 Je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni klic, ki je nabit na uradni deski tega °edišča.
okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 29. julija 1940.
r*%
1 320/40-9.	‘	2148
Dražbeni oklic.
Dne 20. s e p t e m b r a 1940. ob d e -® J i h bo pri podpisanem sodišču v f°ei št. 6 dražba nepremičnin vi, št. 19 K-b. Pernice.
Cenilna vrednost: din 122.900'25. prednost pritekline: din 11.290'—. Najmanjši ponudek: din 81.933'20. ^arščina: din 12.290'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, v Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, lCer bi se ne mogle več uveljavljati Rede nepremičnin v škodo zdražitelja, 1 ie ravnal v dobri veri.
,Drugage pa se opozarja na dražbeni k',1®, ki je nabit na uradni deski tega
krajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 19. julija 1940.
1 148/40-12.	2339
Dražbeni oklic.
5,r n e 18. septembra 1940. o b '■j® uri bo pri podpisanem sodišču v Št. 20 dražba nepremičnin zemlji-p knjiga k. o. Krasinc vi. št. 284. Cenilna vrednost: din 40.000'—. vjejmanjši ponudek: din 26.667'—. grščina: din 4000'—. js .yice> ki bi ne pripuščale dražbe, h P^glasiti sodišču najpozneje pri draž-nem naroku pred začetkom dražbe, m ®r bi se ne mogle več uveljavljati |j ?e nepremičnin v škodo zdražitelja, Je ravnal v dobri veri. orj^ru8ače pa se opozarja na dražbeni SrJ.0*’ ki je nabit na uradni deski tega jnšča.
krajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 31. julija 1940.
^^6/39—11.	2114
h Dražbeni oklic.
v e tn.e 19. s e p t e m b r a 1940. o b^d e -Soh' 'J1 bo pri podpisanem sodišču v ŠWts*-, 18 dražba nepremičnin: zemlji-28» •bjtRa k. o. Večeslavci 'A vi. št. 18, Bozri"1 1/,B vl- št- SS7 (n-iiv travnikov in 5°v s hišo št. 15 in gosp. poslopjem).
Cenilna vrednost: din 27.788'47.
Vrednost priteklin: din 1750'—.
Najmanjši ponudek: din 18.424'86.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 16. julija 1940.
I 1169/39-16	2295
Družbeni oklic.
Dne 21. septembra 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ribno a) vl. št. 117, b) vl. št. 259.
Cenilna vrednost: ad a) din 55.598'60, ad b) din 134-25.
Vrednost priteklin: din 1.300-—.
Najmanjši ponudek: ad a) 37.065-75 din, ad b) din 89'50.
Varščina: ad a) din 5.560'—, ad b) din 13'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 3. avgusta 1940.
1 217/40-9	2356
Dražbeni oklic.
Dne 24. septembra 1940. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Rajhenburg vl. št. 84,
b)	Dol. Leskovec vl. št. 264.
Cenilna vrednost: ad a) 415.904-— din, ad b) din 9.467-50.
Najmanjši ponudek: ad a) 277.269'50 din, ad b) din 6.312—.
Varščina: ad a) din 41.950-50, ad b) din 946-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 11. julija 1940.
I 217/40-7.	2301
Dražbeni oklic.
Dne 20. septembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mirna vl. št. 716.
Cenilna vrednost: din 38.794'—.
Najmanjši ponudek: din ^5.862'66.
Varščina: din 3879'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče* v Trebnjem dne 29. julija 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
976.
Sedež: Bled.
Dan vpisa: 29. julija 1940.
Besedilo: Mayer in drug, industrija čipk.
Obratni predmet: Industrijski obrt izdelovanja kleklanih čipk na tovarniški način.
Vpišeta se kot prokurista, Galle Ivan, privatni nameščenec iz Ljubljane, Tav* carjeva ulica št. 5 in Ciperle Josip, privatni nameščenec na Bledu, ki bosta podpisovala firmo na ta način, da bosta pod besedilom tvrdke, od kogar koli napisanim, natisnjenim ali s štampiljko odtisnjenim, kolektivno pristavila svoja podpisa ter vedno s pristavkom pp.
Okrožno kot trg. sodišče' v Ljubljani, odd. III., dne 27. julija 1940.
Rg A VII 277/2.
U
977.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 8. avgusta 1940.
Besedilo: »Cinal«, tvornica kovinskih predmetov in modernih zlitin Jos. Kirbiš.
Obratni predmet: Izdelovanje kovinskih predmetov iz modernih zlitin na tovarniški način.
a) Besedilo odslej: »Cinal«, nakup in prodaja izdelanih raznovrstnih kovinskih in železnih predmetov, kakor tudi za izdelovanje istih potrebnih starih kovinskih in železnih predmetov — Kirbiš Josip v Celju.
b) Obratni predmet: Nakup in prodaja izdelanih raznovrstnih kovinskih in železnih predmetov kakor tudi za izdelovanje teh potrebnih starih kovinskih in železnih predmetov v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. avgusta 1940.
Rg A II 54/9.
-J-
978.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 23. julija 1940.
Besedilo: Stermecki in drug.
Obratni predmet: Izdelovanje oblek na zalogo in prodaja istih.
a) Izbriše se izstopivši družbenik in poslovodja Puc Ivo, krojaški mojster, ter na njegovo mesto vpiše novovstopivši
b) družbenik in poslovodja Cimerman Edvard, krojaški mojster v. Celju.
c)	Za zastopanje firme sta upravičena oba družbeflika ter podpisujeta firmo kolektivno družbenika Stermecki Rudolf in Cimerman Edvard.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 25. julija 1940.
Rg A III 95/20.
*
979.
Sedež: Grosuplje.
Dan vpisa: 4. avgusta 1940.
Besedilo: Motvoz in platno d. d. Grosuplje.
V smislu sklepa XVIII. rednega občnega zbora z dne 24. maja 1940. so se spremenila družbina pravila v § 7. Te spremembe je odobrila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani z odločbo z dne 6. julija 1940., VIII. No. 5539/1.
Delniška glavnica se je zvišala od dinarjev 4,000.000'— na din 5,000.000'— z izdajo 10.000 komadov novih delnic po 100 din nom., ki se glase na imetnika in so popolnoma vplačane v gotovini.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. avgusta 1940.
Rg B II 145/7.
*
980.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. avgusta 1940.
Besedilo: Kranjska industrijska družba.
Zaznamuje se, da je redna 70. glavna skupščina delničarjev sklenila dne 16. maja 1940. povišanje delniške glavnice od din 90,000.000'— z izdajo novih 200.000 komadov delnic po 150 din no-minale na din 120,000.000'—.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. avgusta 1940.
Rg B I 12/80.
*
981.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 29. julija 1940.
Besedilo: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani.
Na podstavi sklepa občnega zbora z dne 30. aprila 1940. in odobritve ministra za trgovino in industrijo V. št. 23.179 od 13. junija 1940. se je zvišala družbina delniška glavnica od din 25,000.000'— na din 30,000.000'— s preodkazom poviška iz družbene ažijske rezerve v dobro delniški glavnici.
V zvezi s tem se je spremenilo besedilo § 5. v sledečih odstavkih:
»Delniška glavnica družbe znaša dinarjev 30,000.000'—, razdeljenih v 300 tisoč delnic po din 100'—. Delnice se glase na imetnika ter so v gotovini popolnoma vplačane.
Ta delniška glavnica se sme zvišati brez posebnega oblastvenega dovoljenja s predhodnim sklepom občnega zbora do din 50,000-000-—, nad to vsoto pa le z državnim odobrenjem, dokler zakon to predvideva.«
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. julija 1940.
Rg B I 121/32.
982.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 8. avgusta 1940.
Besedilo:, Tekstil-Import, jugoslovanska trgovska družba z o. z.
Po sklepu družbenikov z dne 15. VII. 1940. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Tekstil-Import, jugoslovanska trgovska družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator: Meglič Otmar, hišni posestnik in viš. davčni upravitelj v pokoju v Mariboru, Krekova ul. 16.
Likvidator podpisuje likvidacijsko tvrdko tako, da kakor koli napravljenemu besedilu pristavi svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 8. avgusta 1940.
Rg C III 11/14.
$
983.
Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 3. avgusta 1940.
Besedilo: Jugofilc, družba z o. z.
Izbriše se zaradi smrti poslovodja Jenko Boris iz Ljubljane, Dalmatinova ulica št. 1, vpiše pa se nov poslovodja Jelenič Jernej, industrialec iz Ljubljane, Šlajmarjeva ulica.
Vzame se na znanje sprememba točke »Tretjič« osnovne družbene pogodbe z dne 5. septembra 1924. in je obratni predmet družbe odslej: »Dražba izdeluje pusteno robo (file).«
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. avgusta 1940.
Rg C II 165/22.
*
984.
Sedež: Moste pri Ljubljani.
Dan vpisa: 3. avgusta 1940.
Besedilo: Union kisarna, družba z o. z. v Mostah pri Ljubljani.
Z notarskim zapisom z dne 23. julija
1940.	se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Strniša Anton, posestnik v Mostah pri Ljubljani, Slapničarjeva ulica 5.
Likvidacijska firma kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. avgusta 1940.
Rg C IV 207/4.
*
985.
Sedež: Št. Paul pri Preboldu.
Dan vpisa: 25. julija 1940.
Besedilo: Franz Piki.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
a) Sedež odslej: Sv. Pavel pri Preboldu.
b) Besedilo: Piki Franc.
c) Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom, prodaja petroleja in žganja v zaprtih steklenicah.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 25. julija 1940.
Rg A 1 31/8.
986.
Sedež: Žalec.
Dan vpisa: 25. julija 1940.
Besedilo: »Jutena industrija«, Vilk® Senica Co., k. d. Žalec.
Obratni predmet: Izdelovanje vse® vrst blaga iz jute, lana in konoplje, ka-kor tudi vseh drugih v tekstilno indU' strijo spadajočih izdelkov.
a) Besedilo odslej: »Juteks« — Senif* & Albert k. d. Žalec,
b) Izdelovanje vseh vrst blaga iz juta lana in konoplje, kakor tudi vseh drug1*1 v tekstilno industrijo spadajočih izdelkov, njih nakup in prodaja ter izvoz.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 25. julija 1940.
Rg A III 230/4.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodat pri nastopnih zadrugah:
987.
Sedež: Češnjica.
Dan vpisa: 24. julija 1940.
Besedilo: Lesno produktivna zadrug za selško dolino na Češnjici, registrov* na zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. junija 19* j so bila sprejeta nova pravila v s® jr . zakona o gospodarskih zadrugah z dn
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Lesno produktivna z8‘ druga za selško dolino na Češnjici, z8' druga z omejenim jamstvom.	^
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružo1' kov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornik®-
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da 8 pod njeno firmo svojeročno podpis po dva člana upravnega odbora ali P en član upravnega odbora in en v pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati g spodarske koristi svojih članov s te®’,-,
1. da sprejema od njih les, ga pred luje in vnovčuje,
2. da nabavija v svojem obratu P® trebne stroje in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedolo°e čas.	.	l
Poslovni delež znaša din 1000’— i* mora vplačati ob pristopu ali v obro*-j*
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi PT slovnimi deleži in še z njihovim petkr nim zneskom.	g
Zadruga objavlja svoje priobčitve . razglasni deski v svoji posloval® . Vabila na skupščine mora poleg objavljati v listu »Narodni gospodar* Ljubljani.	'	;kft
Izbriše se član načelstva Žumer N' vpiše pa se član upravnega odbora sec Peter, posestnik na Češnjici	št-	j,
Okrožno kot trg. sodišče v LjubU8 odd. III., dne 20. julija 1940.
Zadr. III 92/4 *
988.
Sedež: Gornja Sv. Kungota.
Dan vpisa: 2. avgusta 1940.	J.
Besedilo: Vodovodna zadruga, r j|fj strovana zadruga z omejeno zavez® " Gornji Sv. Kungoti.
, ^a skupščini dne 7. aprila 1940. je za-ruga sprejela nova pravila po zakonu ^gospodarskih zadrugah z dne 11. 9.
Sedež odslej: Zgor. Sv. Kungota, besedilo odslej: Vodovodna zadruga v H- Sv. Kungoti, zadruga z omejenim )8mstvoni.
predmet poslovanja: v, Zadruga ima namen oskrbovati svoje c,ane z vodo za gospodinjstvo, gospodarno in higieno in vzdrževati v ta namen v°dovodne naprave.
Zadruga je bila ustanovljena za nedo-l0t'en čas.
Poslovni delež znaša din 50'— in se .Plača takoj ob pristopu ali v obrokih,
,1 Jih določi upravni odbor, vendar naj-asneje v enem letu.
. *sak zadružnik jamči z vpisanimi polnilni deleži in še z njihovim deset-ratnini zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe n druge svoje priobčitve na razglasni eski v svoji poslovalnici, vabila na aupščine pa tudi v listu »Narodni gozdar« v Ljubljani.
, Upravni odbor sestoji iz 5 zadružni-,°v in se voli za dobo treh let. Po vsa-em prvem in drugem poslovnem letu stopita po dva, po vsakem tretjem letu la Preostali odbornik.
Zadrugo fastopa upravni odbor.
zadrugo se podpisuje tako, da se njeno napisano ali natisnjeno ali Pe?atilom odtisnjeno firmo podpišeta I a dva člana upravnega odbora, od ka-I r|h sme enega nadomeščati tudi en v Pooblaščeni uslužbenec zadruge. Izbrišejo se člani upravnega odbora: JeP Rihard, Šprajc Albin in Danko ranc.
^krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne, 1. avgusta 1940.
Zadr V 80/4 — Zadr II 19/4
»8!». *
Než: Laško.
i:an vpisa: 25. junija 1940.
Ubesedilo: Delavska posojilnica v La-registrovana zadruga z omejeno
vezo.
Na občnem zboru dne 19. maja 1940. jjjjjila sprejeta nova pravila, ki so pri-jgodena določbam zakona o gospodar-zadrugah z dne 11. 9. 1937.
( • Firma in sedež zadruge: Posojilni-v Rečici pri Laškem, zadr. z om. jum-v°m.
■ Predmet poslovanja:
J daje svojim zadružnikom posojila; j. 1. budi in širi smisel za varčnost in eJema od vsakogar hranilne vloge ,vložne knjižice in na tekoči račun; ije' si pridobiva nadaljnja potrebna v.ar,ia sredstva z izposojili; k. Posreduje za svoje zadružnike v za-.°'jalnih poslih.
Zadruga je osnovana za nedoločen
Plač Nlovni delež znaša 50 din in se Vbr'. Pri vstopu v zadrugo ali pa v ^ {Ri najkasneje v enem letu. ajk\Jamstvo je omejeno. Vsak zadruž-sam!a,,^i z dvajsetkratnim zneskom vpi-deležev.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz šestih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopa tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
9. Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Lah Franc, pos., Gornja Rečica št. 112.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 25. junija 1940.
Zadr VI 1/13
990.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. julija 1940.
Besedilo: Dom jugoslovanskih obrtnikov, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 21. maja 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Dom jugoslovanskih obrtnikov, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati socialne, prosvetne, kulturne in gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. gradi za namene odmora, zdravja in okrepčila svojih zadružnikov in njih rodbin počitniške in stanovske domove, kopališke naprave, planinske koče in zavetišča ter jih upravlja, kakor tudi podpira onemogle obrtnike zadružnike;
2. prireja počitniške kolonije, skupne izlete, gospodarska, poučna in kulturna potovanja svojih zadružnikov in njih rodbin;
3. prireja kulturna in gospodarska predavanja, razstave itd. za svoje zadružnike;
4. pridobiva za izvedbo svojega namena potrebne koncesije.
Potrebna določila za zidanje, nakupovanje hiš ih posestev, njih odplačevanje ali amortizacijo in za najemanje posojil se določijo v posebnem pravilniku, ki ga sestavi upravni odbor in odobri skupščina.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 1000'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega razglašati tudi pismeno ali z okrožnico zadružnikom.
Izbrišeta se člana načelstva Martinc Ivan in Sajovic Rajko.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. julija 1940.
Zadr. III 91/9 •5»
991.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 1. avgusta 1940.
Besedilo: Osrednja kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Bezjak Jože in Horvat Štefan, vpišeta pa se na skupščini dne 30. junija 1940. novoizvoljena člana upravnega odbora:
Velker Ivan, posestnik v Mariboru, Gajeva ul. 7 in
Apat Anton, posestnik, Stari trg 46 pri Slovenjem Gradcu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 1. avgusta 1940.
Zadr I 68/10
Izbrisala se je nastopna zadruga t
992.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 23. julija 1940.
Besedilo: Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zaradi spremembe zadruge v družbo z o. z. v smislu § 118. zak. o gosp. zadrugah.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. julija 1940.
Zadr. X 432/6
Razglasi raznih uradov in oblastev
IV.	No. 16.002/3.	'	*	2310
Razsodba.
Kocjan Alojzij, mesar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 67, je bil s pravnomočno razsodbo uprave (vlicije v Ljubljani
IV.	št. 16.002/1 z dne 31. 5. 1940. zaradi prekrška po čl. 8. uredbe o kontroli cen in čl. 1. uredbe o varčevanju z živili kaznovan z din 100'— globe ozir<^ ma na 2 dneva zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 5. avgusta 1940.
IV.	No. 6760/8.	.	2348
Razsodba.
Podhoršek Pavel, mesar v Ljubljani,
Tyrševa cesta št. 97, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. šl. 6780/4 z dne 5. junija 1940. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredba o pobijanju draginje in brezvestne špe-
kulacije in čl. 8. uredbe o kontroli cen kaznovan z din 500'— globe oziroma na 10 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani
dne 7. avgusta 1940.
St. 3521.
*
Razpis.
2340
Občina Loka pri Zidanem mostu, srez laški, razpisuje službo občinskega pragmatičnega pomožnega tajnika. Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole ali tudi s polno srednjo oz. njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom, z večletno občinsko prakso ter zmožnostjo voditve blagajniških poslov. Plača po dogovoru. Potrebna varščina: din 5000'—s
Svojeročno pisane in pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občin, uslužbencih je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Občina Loka pri Zidanem mostu dne 12. avgusta 1940.
A
Št. 4278/40.	‘	2291-3-3
Razglas o licitaciji.
Občina mesta Kranja razpisuje za popravilo lesenega mostu čez Kokro v Kranju
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. avgusta 1940. ob 11. uri dop.
v občinski pisarni v Kranju. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov v občinski pisarni v Kranju.
Ponudbe je predložiti z navedbo končnega zneska in jim priložiti uradno sestavljeni proračun, v katerega se morajo vpisati enotne cene za vsako postavko popisa.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski občinskega urada.
Občina mesta Kranja dne 7. avgusta 1940.
Št. 127/4.	227G	3—3
Razpis.
Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu L javno pismeno licitacijo za nabavo mesa, slanine in mesnih izdelkov ter moke in mleka v času od 1. oktobra 1940. do 31. decembra 1940., in sicer:
12. septembra 1940. za meso, slanino in mesne izdelke ter moko,
13. septembra 1940. za mleko.
Za nabavo premoga v času od 1. oktobra 1940. do 31. marca 1941. pa dne 14. septembra 1940.
Licitacija se bo vršila vsakokrat ob
II. uri dopoldne v upravni pisarni te bolnice, kjer so na razpolago tudi dobavni in dražbeni pogoji.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju dne 7. avgusta 1940.
Razne objave
Vabilo
na 10. redni občni zbor
2351
Mariborske industrije svile d. d. v Mariboru,
Mlinska ul. št. 23, ki bo v soboto, dne
14.	septembra 1940. ob 10. uri v Mariboru, Mlinska ul. št. 23.
Dnevni red:
1. Poročilo uprave in računskih revizorjev ter sklepanje o računskem zaključku za ppslovno leto 1939.
2. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika (§ 35. pravil).
3. Sklepanje o prejemkih članov upravnega sveta in odškodnini revizorjev.
4. Slučajnosti.
Po § 22. družbenih pravil imajo pravico do glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe svoje delnice, iz katerih izvira njih glasovalna pravica, vsaj 6 dni pred občnim zborom, to )e do
8.	septembra 1940., proti prejemu na njih ime se glasečih legitimacij, ki vsebujejo številke delnic, in to pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Občni zbor je sklepčen, če je no njem zastopana vsaj ena desetina delniške glavnice.
Upravni svet.
*
Poziv upnikom.
2352
Tvrdka K. Rosenbauer & drug, tovarna za gasilna orodja, družba z omejeno zavezo je prešla v likvidacijo in poziva vse svoje upnike, da prijavijo svoje terjatve tvrdki v likvidaciji v roke podpisanega likvidatorja do 30. novembra
1940.
Celje dne 14. avgusta 1940.
Kosehier Franc s. r., trgovec v Celju,
Za Kresijo.
*
2271 2 2
Razid družbe.
Družba »Astor Motor Import« d. z o. z. v Gradacu v Beli Krajini se je razdražila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se ev. upniki, da prijavijo svoje terjatve v zakonitem roku podpisanemu likvidatorju.
Mazelle Julij s. r.,
Zagreb, Barthouov trg 6.
*
2215-3-3
Poziv upnikom.
Agrarni zajednici v Cvetkovcih, regi-strovani zadrugi z neomejeno zavezo, je bila z odločbo ministrstva za kmetijstvo št. 13174-38 odobrena izvenstečaj-na likvidacija in za likvidatorja zadruge postavljena podpisana zveza.
Upniki zadruge se vabijo, da svoje terjatve priglase podpisani zvezi naj* kasneje do 30. septembra t. 1.
Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo z. z o. ji Ljubljana.
H*	o
2204—
Poziv upnikom.
Tvrdka »Čevljarna Adrija, družba 2 omejeno zavezo v Celju«, je stopila svojem občnem zboru z dne 24. oktobra 1939. v likvidacijo in vabi vse svoj0 upnike, da prijavijo v teku 3 mesece^ likvidatorjem tvrdke svoje terjatve.
Za likvidatorje:
Kumeršek Franc, čevljarski mojsteb Lisce.
*
2360
Objava.
Izgubil sem orožni list za nošnjo ske puške-dvocevke kaj. 16, ki mi je 6>J izdan dne 14. 7. 1937. pod št. 8/94/1 0,1 sreskega načelstva Laško in člansko lZ' kaznico lovskega društva v Trbovljah 28 leto 1940. ter ju proglašam za neve-ljavna.	!
Sv. Marko, občina Trbovlje Černe Ivan fpil. s. r-,
*
2364
Objava.
Izgubljena je prometna knjižica osebni avtomobil (evid. tablica št. 2395-1939) in jo proglašam za neve' Ijavno.
Furlan Katarina s.
Zelimlje 41.
❖
2347
Objava.
Izgubil sem dovolilo za posest puške-dvocevke reg. št. 217 iz leta I9®v izdano od bivše sreske izpostave v šk<>' ji Loki, ter ga proglašam za neveljavD0 Gaser Stanko s. r., _ Sp. Danje št. 9, obč. Sori0
2356
Šte*
*
Objava.
Izgubil sem vozniško izkaznico vilka 14/G, izdano od predstojništva h1 stne policije v Mariboru za leto 1940. jo proglašam za neveljavno.
Geršak Mirko 9- r’’ »	Maribor,
*	2336
Objava.
Izgubil sem orožni list št. 361, ki Č* je izdalo predstojništvo mestne P°*‘ctr. v Mariboru na ime Sučevič Branko, govec iz Maribora. Proglaša se za veljavnega.	.	r
Sučevič Branko s.
Maribor,
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; D, Mihalek v Ljubljani,